77. številka
Ljubljana, v četrtek 3. aprila
XVII. leto, 1884
Izhaja vsak dan iveier, izimšt nedelje in praznike, ter velja po po iti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v«e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četi m topne petit-vrste po K kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se nu vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši,   Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, leklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pu, katerim j« potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
vetfa za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „   50 „
„ četrt leta....... 3   „   30 „
B jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa  10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pobijanjem po poŠti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
» pol leta........ 8   „   — „
„ četrt leta........ 4   „   — „
„ jeden mesec....... I   „  40 „
Upravničtvo ,,Slov, Naroda*'.
Rusko-poljska sprava.
Gotovo je rusko-poljski spor jeden najžaloat-nejših pojavov za slovanstvo. Ravno ta spor je v mnogih ozirih škodoval slovanstvu in zaviral spoznavanje Slovanov mej seboj. Poljaki neeo hoteli vedeti, da so slovanski Rusi njib bratje po rodu in krvi, temveč si-usuli so dokazati, da Rusi celo Slovani neso, ampak razna zmes v Evropo priklativšib se azijatskih nurodnostij.
Rusi pa tudi neso videli v Poljakih naroda slovanskega plemena, ker so ti katoliki, ne pa pravoslavni. Do poslednjega časa mnogim Rusom, da ne rečem mnogim, ampak skoraj vsem, ni bil noben pravi Slovan, kdor ni bil pravoslavne vere.
Poleg tega verskega razločka so pa še zgodovinski uzroki poostrovali ta spor, a!i mu bili pravi povod. Poljaki neso mogli pozabiti, da so bili nekdaj mogočna samostojna država, katera je zapovedovala ne le Poljakom, ampak tudi velikemu delu ruskega naroda. V Bvojej domišljiji so še vedno upali obnoviti to staro poljsko slavo, zato jim nobena koncesija od strani Rusije ni zadostovala. Aleksander L dal je Poljskej tako avtonomijo, kakeršne še v naše j monarhiji niti Ogri nemajo. Po vse to Poljakom ni zadostovalo, zahtevali so, da se  mora k tej avto-
iiomiii'i Poljski pridružiti Se ves zupadnji kraj Rusi]«-. Tega jim pa Rusija ni mogla izpolniti, ker v teh krajih je večina prebivalstva ruske narodnosti in pravoslavne vere, le nekaj plemenitašev je poljskih. ZarHdi teh pa Rusija vender ni mogla i/dati svojih bratov po narodnosti iu veri Poljakom; saj je ravno zaradi teh silila, da se razdeli Poljska, da jih Poljaki ne bodo silili v katoličanstvo. Poljaki neso imeli prave previdnosti in spuntali so se 1830. leta proti Rusiji, ker jim Rusija ni hotela dati tega kraja, ki je, po njih mnenji, po zgodovinskem pravu njim pripada), kot del nekdaije slavne poljske države.
Posledica tega je bila, da je Poljska izgubila svojo avtonomijo, in postala ruska provincija, kakor vsaka druga brez vseh posebnih prav. Mnogo Poljakov bito je usmrtenih, mnogo pregnanih v Sibirijo.
Še jedenkrat je Rusija ponudila spravo Poljakom. To je bilo kmalu po nastopu Aleksandra II., ko se je zopet začelo gibati na Poljskem. Ta car jim je tudi ponudil obširno avtonomijo, a Poljaki so odgovorili na to ponudbo z ustajo. Ruske čete so ustajo zadušile in iz Poljske je postala navadna ruska gubernija. Poljski kolovodje so pa bili pregnani v Sibirijo, ali so pa morali zapustiti svojo domovino. S tistega časa se neso več delali poskusi doseči Bpravo, le sem ter tja so se po časopisih oglasili posamični glasovi, pa so zopet utihnili.
Preteklo je čez dvajset let in v tem ča8u se v življenji narodov tudi nekaj premeni. Tedanji rod ae je že večidelj umaknil z javnega delovanja in nastopil je nov zarod z novimi nazori. Tudi Poljaki so premenili svoje mišljenje; res se še slišijo po poljskih listih sovražni glasovi Rusiji, vender število vonih, ki bi se z orožjem upali privojevati nekdanjo polisko samostojnost, se vedno krči. Ko vidijo, kako hitro raBte moč Rusije, so se prepričali, da a svojimi silami nič ne opravijo, temveč da bi si nakopali na glavo še večje zlo. Zato pa Poljaki neso nehali liubiti svoje narodnosti in svoje domovine, a ljubijo jo bolj mirno in jej skušajo drugače koristiti.
Do poslednjega časa so gojili nado. da se bode kaka zapadna država zanje potegnila, poslednja leta so pričakovali rešitev Poljske od nasprotja Rusije na jednej ter Nemčije in Avstrije na drugej strani. Najnovejši dogodki so jim pa podrli tudi to upanje.
A nadejamo se, da ta britka skušnja Poljakov ne bode ostala brez plodu. Tudi pri njih se bode s časom rodilo prepričanje, da se Slovan mora samo na Slovana zanašati, in ko prešine to prepričanje vse Poljake, n urejen bode velik korak k spravi Rusov in Poljakov. Ia kakor kažejo razni pojavi, se to prepričanje vedno bolj prijemlje Poljakov. Kar je umnejSih, tudi že poslednja leta ne&o pričakovali pomoči od zunaj, zlasti od strani Nemčije ae. Bili so prepričani, da Nemčija, ko bi se spustila v vojsko z Rusijo, kar pa ni verjetno, bi le na to gledala, da si prisvoji več poljskega ozemlja. Kako se pa Poljakom godi na Pruskem, je le predobro zuauo, da bi mogli želeti, priti pod Nemčijo.
Kaj pa mislijo Rusi o spravi s Poljaki? Ali so jo pripravljeni vsprejeti? V tem oziru je v Rusiji več strank, ki različno sodijo o tem. Moskovski panslavisti, katerih vodji sta Aksakov in Katkov, nečejo nič vedeti o takej spravi, a hočejo, da ae b silo porušijo Poljaki. In ta stranka imela je nekaj časa veliko veljave v Rusiji, giavui nje organ „Moskovskija Vjedomost." bile so najbolj razširjen čaBopis. Temu uplivu se je zahvaliti, da je Apuhtin poBtal šolski nadzornik v Poljskej, kar je prouzročilo znane škandale na vseučilišči v Varšavi. A upliv te stranke začenja padati, zlasti pri dvoru, kjer je bil nedavno Katkov še jeden najpriljublje-nejših lju«iij. Dela jej pa tudi opozicijo rusko javno mnenje, ki se je že tudi naveličalo raznih reakcijo-narnih načel, ki jih pridiguje ta stranka. Nedavno smo čuli, da je državni senat zavrgel razne predloge, ki jih je usiljevala ta stranka, nič ni pomagalo, če tudi ima ministra Tolstega na svojej strani.
Druge stranke v Rusiji ne pa zlasti poslednji čas nagibajo k apravljivosti. Vedno bolj prodira prepričanje, da ne kaže porusovati Poljakov, še manj pa usiljevati jim pravoslavje. Rusija se ne da vladati po jednej šabloni, a treba je zadovoljiti vso njene narodnosti, jediuo to bode povekšalo njeno moč iu veličje. Mnogi listi, celo glasilo Petrograd-Bkih slovauofilov, priporočajo spravo b Poljaki. Časniki, ki so z vlado v zvezi, pa tudi več ne zagovarjajo poiusenja, kakor nekdaj, a trdijo, da Rusija tega nikakor ne namerava. Vlada je pa že tudi sama naredila korak, in sicer jako važen, k Bpora-zumljenju s Poljaki. Sporazumela se je z Vatikanom
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(EuBki spiaal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XIII. Poglavje. Vanjuha Perstenj in njegovi tovariši. (Dalje.)
— Lej, kaj si se izmislil? Kakih sorodnikov?
— Ko bo mi ubili opričniki očeta in mater, sestre in brate, dolgočasil sem se na svetu; mislil sem: iti hočem k dobrim ljudem; nakrmili in napojili me bodo in bodo meni bratje in očetje! V krčmi dobil sem tega fanta in poprosil sem ga, da naj me vzame seboj.
— Ti si vrl fante! — rekli bo razbojniki, — sedi k nam, tu imaš kruh in sol, in mi bomo bratje tvoji I
— A kaj pa ta stoji in poveša noB, kakor bi ga bili kje pognali z dolgim nosom? Kaj je tako jokal, da so mu otekla ustna? Od kod si ti?
Izpod Kolomne, — odgovoril je, leno obračajoč
jezik, krepek mlad fante, z otožnim obrazom stoječ za drugimi.
— Kaj, ali so tudi tebe razžalili opričniki ?
— Nevesto so mi odpeljali, — odgovoril je fant posiljeno in zategujoč.
— Povej no, kako je bilo?
— Kaj hočem praviti!   Prišli so in odpeljali
so jo.
— Nu, kaj pa potem?
— Kaj potem? Potem ni bilo ničesar.
— Zakaj pa jim nesi iztrgal neveste?
— Kje sem jo jim hotel vzeti? Kar prišli so in odpeljali so jo.
— In ti si mirno gledal in zeval?
— Ne, potem, ko bo že pobrali pete, sem se tako razjezil, da Bog varuj!
Razbojniki so se zopet zahohotali.
— Zdi se mi, fante, da je tebe težko ogibati! Fante je naredil neumen obraz in nič ni odgovoril.
— Oj ti, fante! — lekel je nek razbojnik, — če so ti vzeli nevesto, zato se ti ni treba kisati; pa poišči drugo!
Fant ga je gledal iu zeval, pa niti besede ni odgovoril.
Njegov obraz je dopal razbojnikom.
— Ali ne slišiS, da govore s teboj, — rekel je jeden in sunil ga je.
Fant je molčal.
Razbojnik ga je še silnejše sunil.
Fant ga je pogledal tako neumno, da so se mu zopet vse zahohotali.
Nekaj mož je stopilo k njemu in začela ga je suvati,
Fant ni vedel, ali bi se jezil ali ne; pa jeden Bunljej, ki je bil silnejši, kakor drugi, zdramil ga je iz njegove zaspane hladnokrvnosti.
— Nehajte me pahati! — rekel je: — sem mari vreča moke, da bi ae vam puBtil ? Nehajte, da se ne razjezim.
Razbojniki so se strašno zasmejali.
Fant se je v istini hotel razjeziti, pa lenoba in prirojena zaspanost sti premagali njegovo jezo Zdelo se mu je, da se ni vredno jeziti za tako malenkost, a važnega uzroka ni bilo.
(Dalje prih.)
in pomilostila prognane poljske škofe. To je velikega pomeni, ic M pomisli, da je ta spor imel tudi velik verski značaj. Da bi le Poljaki to znali prav ceniti, da ne bi tege. pripisovali slabosti ruske vlade.
Nedavno se ie *e mnogo govorilo, da Apuhtin postane civilni gubernator poljski, a pokazalo se je, da to ni resuica. A tu vest ni bili umišljena, ampak se |e že v Petrogradu resno pretresovala. Zagovarjali so jo vsi privrže nci poru^enja poljskih zemelj. A umnejši ruski državniki i carjem se neso dali premotit1, iu Gurko bode Se ostal gubernator v Varšavi. Kdo bode morda vprašal, zakaj pa Rusija ne odpokliče ApuLtina s svojega mesta, ko ve, da ga Pol|aki ne maiajo, ako jej je res za spravo s Poljaki kaj mari? Odgovor ni težak. Zato, ker bi to Pol;aki smatrali za slabost ruske vlade in to bi utegnilo le škodovati spravi, ne pa jo pospeševat . Ako se I,odo ti -1 dogodki malo pozabili, ga pa bode odstra m i a
Ka\or sedaj stvari stoje, se javno mnenje vedno boi izraža za spravo teh dveh narodov, in tudi vlada temu ravno ne nasprotuje. Ako se pomisli, kako oster }>* bil ta razpor, je že to nekaj, da so Rusi resno začeli misliti na spravo, tem hol|e je pa, da so se tegi. prepričali vsi svobodomiselni elementi, ker ravno Iberalna slovanska stranka una bodočnost v Rusiji, k mej pripada vecjidel ruske mladeži, prej ali slej se bodo morali umakniti konservativci, katerim )e rusko samodrštvo io pravoslavne prva stvar, .>iovt»nstvo pa še le druga, umakniti se slovanskim liberalcem, katerih ideali bo: alovau- i', narodna ravnopravnost in sloDoda. Tedaj se bode poravnal, nadejamo se, rusko-poljski spor in lepša zarja bude zasijala ftlovanatVU.
0 izgredih v Cincinnati-ji.
O nemirih v C neinoaiiji povzamemo iz Nevv Vorških brzojavk v Londonskih listih sledeče: Cin-cinoati bi je 28. marca popi išče strašnih krvavih prizorov, kakeršui se še UtHO prigodiii v Zjedinjeuih državah od velike državljanske vojne. Povod k temu bil je uu-etiug, ki je bil sklican, da protestuje, ker Be je nek morilec, po imenu Berner, ki je sam obstal dejanje, bil obsojen samo radi uboja. Pa tudi drugi še bolj daljni uzroki so uplivali, da so izbuk-nili li isgfedi.
Prsvusodna uprava v Ginciunati že več let ni dosti več, kakor komedija. Od 1866. leta bili so samo štir.e morilci obešeni, v ječah jih pa sedi nad 20, ki so b li samo v temnico obsojeni. Bernerjev slučaj bil je posebno grozovit, ka|ti znano je, da je umoril sedem .->vojih gospodarjev iu jih oropal. Nedavno je bila cela družina zato pomorjeua, da so se njih trupla prodala nnutonrcnim muzejem. V štiridesetih slučajih so se morilci popolnem odtegnili pravici, več mordeev bilo je proti poroštvu izpuščenih iz pre. .-^kovalnega zapora, drugi so pa bih obso-jeui za kratek čas v ječo. Zato je navstala neje-voljuost nuj narodom, slasti mej delalsaimi krogi, vedno bolj se je širilo mnenje, da sme brez kazni moriti, kdor ima dovolj denarja, da podkupi brezvestne pravdnike. Ko je sodišče objavilo v pravdi Bernerja svojo razsodbo, naznačil je sodnik sam to za sramoto, iu splošna razburjenost je bila tako velika, da se je zahtevalo splob, da se skliče tneetiug, ki bode protestoval proti temu.
Će tudi se je vodja tabora prizadeval, zabra niti izgrede, vender ni mogel brzdati razburjenega ljudstva. Mnogo oseb je prišlo k »hodu z vrvmi, in zaklicalo se je, kadar se je omenilo sedmerih v ječi sedečih morilcev: „Obesite jih!" To je naposled odločilo. Cela tolpa, valila se je razdražena, proti ječi, vedno je bolj nniaščalu, bilo je na najmanj 10.000 ljudij, ko so prišli pred ječo, iu vsi so bili pripravljeni uiomiti vrata ječe iu obesiti zaprte morilce,
Z dolgim hrastovim brunom razbdi so vnanje vrata. Ljudstvo je drlo noter, kjer so se jim pa ustavili ječini pazniki iu policijski vojaki. Vender je ljudstvo udrlo v ječiue prostore, kjer je pa zapadlo, da je varauo in je Berner še ob pravem času odstranjen. To je ljudstvo še bolj razkačilo in zahtevalo je, da se mu izroče drugi morilci. Policija ae je z vso močjo uprla in izrinila je brez prelivanja krvi ljudstvo iz ječe ven.
Razdraženo ljudstvo se pa ni dalo prestrašiti. Od vseh strani je napalo ječiuo poslopje, in poskusilo notri vreči Bod petroleja, ter ga zažgati. V tem trenutku prišli bo vojaki, začeli so streljati na zbrano ljudstvo, ter ga razpodili, pet oseb obležalo je mrtvih
in kakih Šestdeset ranjpnih na mestu. Potem so s* zaprle vse ceste, ki peliejo k ječi in zastavile z veterauci nekega bivšega polka.
Ko je uastopila noč, ponovili 80 se izgredi na mnogo hujši način. Ljudstvo se je začelo zbnvti že zgodaj zvečer, iu do 10. ure se ga je strašno nabralo. Mnogo je bilo oboroženih in začeli so nereduo streljati na vojake, \ojaki so )m odgovarjal: tuli s streljdnjem, pa z začetka so streljali samo v zrak. Potem je vrglo ljudstvo več dinam tnih bomb v ječino dvorišče, in itn j strahom, ki je nastal vsled tega, napalo je zraven stoječe sodnijsko poslopje Vrati bo napadovalci ulomiii, znotraj polili vse s petrolejem in ZHŽgali. Kmalu je b'lo vae poslopje v plamenu. Ta vspeh |e še bolj razdružil ljudstvo, iz ulo-milo je zalogo orožja, tpr tako dobilo puške in stre livo.
Ob Vali. uri začeli so vojaki streljati na zbrano ljudstvo in s tem prazniti ulice. Na obeh straneh nuvstalo je močno streljanje, bil je ljut boj. Ilgredniki neso ka<ab n.kakega strahu in so se dobro vpijali vojakom. Ob 11. uri pripeljali so vojaki jeden top in pri prvem strelu palo je šest ljudij. Ob polunoči prišle so od guvernerja poslane ćete ter so brž stopile v boj. Pa tudi sedaj se ni umakmln razdraženo in besno Ijndstvo.
Ob 1. uri bilo je streljanje najhujše, izgrednik! so se celo polastili jed nega topa, isaterega so pa jim pozneje vojaki vzeli. Ni št- moč določit-, koliko znuša zfiuba ljudj, vender se misli, da je najmanj 200 mrtvili in ranjenih.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
12 Franjo Gostiša. mesar v Gorenjem Logatci prosi, naj bi se mu dovolilo v Dolenjem Logatci sekati in razprodajati meso. Prošnjo podpira tudi c. kr. okr. glavarstvo in odsek uieui, da se mu z ozirom na mmisterski uksiz, is-dan 14. jan. 1884 št. 46.987 ne more odrekati dovoljenje za samostalni nastop in izvrševanie ie rokodelske obrti, zaradi tega tudi stavi predlog. C Ur. dež. vladi se na-svetuje, naj prošnjo usliši.
13. Adolf Hauptmann, barvomaznik v Ljubljani, izkaže s spričevalom, da bb je učil omenjene obrti
j več; let in da je že 8 let vodja te obrti pri Bvojej j I materi Heleni Hauptmano. Mestui mugistrat potr ju- , ' joč navedeno, priporoča prošnjo.   Odsek  meni,  da 1 omenjeno spričevalo in  potrditev mestnega magi-H t rata nadomestujeta oua  spričevala,   matera  terja i ukaz trgovinskega ministra  sporazumni)   z minister- i stvom za notranje zadeve izdan dne 17. sept. 1883, drž. zak. št. 149, tore) odsek nasvetuje: C. kr. dež. vladi se priporoča, da pro?njo usliši.
14. Josip Janežič iz Postojine ne more s spričevalom dokazati, da se je pri Mateji Lenhardu v Lozi 3 Va leta mizarstva učil, izkaže pa s spričevalom, da je bil 11 let mizarski pomagač v Po-stojini. C. kr. okr. glavarstvo v Postojini priporoča prošnjo in odsek je tudi zadobil prepričanje iz prošnji priloženega spričevala, da ima prosilec sposobnost, to rokodelsko obrt samostalno izvrševati, torej predlaga: C. kr. dež. vladi se priporoča, naj prosilcu dovoli, da sme mizarstvo samostalno nastopiti ter izvrševati.
15. Janez Matic iz Most izkaže, da je od 1874. leta do konca 1877. leta obrt črevljarja samostalno izvrševal, Županstvo potrjuje, da se je prosilec črevljaratva učil in več let kot pomagač delal in izkazal, da ima sposobnost za to obrt. C. kr. okr. glavarstvo v Radovljici priporoča prošnjo in odsek se strinja s tem priporočilom, ker je prosilec z ozirom na niinisterske ukaze izkazal sposobnost za omenjeno obrt, ter predlaga: C. kr. dež. vladi se priporoča, naj prošnjo ugodno ruši.
16. Franjo Kraigher iz Postojine izkaže s spričevalom županstva v Postojini, da je 3 J/a leta delal kot učenec pri krojači in s spričevalom krojača Brnota in zadruge krojačev na Dunaji, da je nad 3 leta kot pomagač delal. G kr. okrajno glavarstvo priporoča prošnjo in odsek tudi predlaga: C. kr. dež. vladi se nasvetuje, da prošnjo usliši.
17. Ivan Novak iz Dražkovec izkaže s spričevalom županstva v Slavini, da je kot učenec in pomagač delj časa pri kovačih delal in da ima sposobnost, obrt kovača samostalno izvrševati. C. kr. okr. glavarstvo v Postojini priporoča prošnjo in odsek, strinjajoč se s tem, predlaga: C. kr. dež. vlada izvoli naj prošnjo ugodno rešiti.
18. Peter Durjava na Velikem Ubeljskem izkaže s spričevalom županstva v Ročinji, da je 2 Va
leta delal kot učenec in da je nad 2 leti služil kot pomagač pri mi/arskej obrti. C. kr. okrajno glavarstvo priporom prošnjo, torej odsek, strinjajoč se s tem priporočilom, stavi predlog: C kr. dež. vlada blagovoli naj prošnjo uslišati.
19. Martin Pahule iz Bukovice izkaže s spričevalom županstva občine Danje, da je sposoben črevljarstvc samostojno izvrševati. To potrjuje tudi črevljar Puželj, kateri tudi spričuje, da se je Martin Pahule 3 leta Črevljarstva učil in tudi kot pomagač delal. C. kr. okr. glavarstvo v Kočevji priporoča, da bi se prošnja Martina Pahuleta, kateri je gluhonem, uslišala iu bi se mu s tem pomoglo, da si z malo obrtnijo živež služi. Odsek tudi priporoča prošnjo, ter nasvetuje: C. kr. dež. vlada uaj prošnjo usliši.
20 Marijana Košir iz Kraš izkaže s spričevalom županstva obtiue Smlednik, da je že več let kruh pekla. Odsek je prepričan, da tu ne more biti govor o navaunej pekarske) obrti, marveč le o obrti najmanjše vrste, zaradi tega tudi meni, da se sme prošnja priporočiti ter predlaga: C. kr. dež. vladi se ta prošnja priporoča.
Vseh dvajset predlogov je zbornica vsprejela. (Dalje puh.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Lj u b 1 j a u i 3. aprila.
Cesltl cesarski namestnik dobil je povelje razpustiti Pražko trgovinsko in obrtoo zbornico. Volitve bodo razpisane na podligi novega volilnega red«, kateremu se je nemška večina tako upirala. Sedaj pa ni nobene dvombe, da dobe Č^hi večino. Vsled te^a se bode tudi število čeških poslancev v državnem in deželnem zboru malo pomuožilo.
Na 0«er»i.em je že jako veliko gibanje, kajti delajo se povsod priprave zi bodoče volitve. Vse stranke agitujejo ni vse kriplje, vse kuže, da bodo pravi volilni boji, boji v pravem pomenu te besede. Vlada raOuna sedaj na Srbe iu Rumune, ki so se na konferencah v Pešti izrekli za vludno politiko. Pa s skiepom v Pešti i^so vs; Rumuui zadovoljni, in so se izrekli na konferencah, ki so bile sklicane v Temešvaru in Sibinji, proti aktivuej politiki. Tako je gotovo, da bode samo jeden del Rumuuov šel za vlado na volišče. Nekateri listi se pa že boje, da bi se srbski, rumunsai iu hrvatski poslanci, ko stopijo v zbornico, ne pridružili k opoziciji, ako bode ta pripravljena jim kaj dovoliti, ter bi tako pomagali vreči Tiszino vlado.
Radi slab" let»ne v Žumberskem okr.tji za-ukazala je lin UsUa vlada građenje nekaterih cest, da bode imelo prebivalstvo kaj zaslužka. Ban je, kot prvi obroli, v to svrho določil 10.000 gld. in zaukazal, da se imajo porabiti snmo za prebivalstvo omenjenega okraja.
Viiaiije države.
Poročilo iz Belgrada, da jo srbska vlada dala zapreti več oseb zaradi razširjenja revolucionarnih oklicev, se ne potrjuje.
Kakor se poroča Levovskim poljskim listom iz Varšave, vrnil se je tja ruski nenemlni gubernator Gurko Plin«sel je sabo neki jako obširne pooblastila od ruske vlade za porusenje Poljskega. Zlasti se misli v gledališčih spodriniti večinoma poljščina z ruščino in listi na ruskem Poljskem bodo morali prinašati vladne ukaze v ruščini. Podolsko, Litva, Volhinija iu Uarajinase odločijo kot omejeno okrožje od Poljskega. — Koliko je v tem resnice ne vemo, ker poljski listi neso v takih zadevah vselej zanesljivi. Ruski listi so poslednji Čas jako odločno zagovarjali spravo, in to ne samo neodvisni, ampak tudi vladni, ki so na vsa usta zagotavljali, da ruska vlada nikakor ne misli na porusenje Poljakov. Da se pa Podolsko, Litva, Volhinija in Ukrajna še bolj odločijo od Poljske, je pa jako ve-rojetno, ker v teh krajih ne žive Poljaki v večini, ampak večiuoma v neznatnej manjšini. Morda je ravno to zopet razkačilo Poljake, ker vidijo, da Rusija nikakor ni voljna pridružiti teh dežel Poljskej in tako pomagati ustanoviti veliko poljsko državo, naj bi že tudi bila v unijskej zvezi z Rusijo. Tega pa tudi Rus:ja z ozirom na rusko narodnost ne more, zlasti, če pomisli, da so Poljaki, če dobe moč v roke, precej brezobzirni z drugimi narodnostmi, kakor z Rusini v Galiciji.
V VVaiiclJl se začenja upeljava volitev po listinah. Zbornica poslancev je namreč vsprejeja predlog, da se municipalni sovetniki v Parizu volijo po listinah. Mesto se pa bode razdelilo v štiri volilne okraje. Ker so pa Pariški občinski svetniki ob jednem člani geueralnega soveta Seinskega departe-menta, ima tedaj ta sprememba volitvenega načina tudi političen pomen z ozirom na volitve senatorjev, — Po poročilu generala Millota pričelo se je deževje v Tonkingu, vender to ne bode oviralo Francozov vzeti Hong Hoa. S tem bode pa vojska končana in francoske Čete se bodo začele vračati domov. General Millot že sestavlja pomočne tonkinske polke, ki bodo imeli s 6000 Francozi braniti Tonking. —
Od Kitaja bode pa francoska vlada zahtevala, da prizna »neksijo Tonkinga in protektorat v Anamu.
Riimunskemu senatu se je predložila revizija ustave. Nova ustava bode ohranila popolno tiskovno svobodo, odpravila narodno g*»rdo »n zmanj-iala število volilnih kolegij s štirih na tri. Posvetovanje o reviziji ustave se takoj začne in misli se, da hode že pred Veliko nočjo vsprejeta.
*|(aiij*l4j kortes so razpuščeni iu volitve poslancev so razpisane na 27. dan aprila, voiitve Benatorjev pa na 8. dan maja Zborovanje se zučue 20. maja.
Osman D'gma še nikakor ni obupal, ampak se pripravlja zopet z nekaterimi načelniki rodov napasti A n t; n /cm piijazne rodove. — „Timesov" dopisnik iz Chartuma poroča nekatere )ako zanimive pod-robnosti o posledniem Gordonovein porazu. Gordon je zjutraj zgodaj odrinil iz Cnartuma. Ustaši so se umaknili začetkom za t gozdom obrašeeni hrib proti Hatijt; kakih 60 jezdecev je krilo umikanje sovražnika, ki se je Kmalu pek z*lo z* vojno zviiačo, katero je podpiralo izdajstvo petih egiptovskih častnikov« Ti častniki so se hipoma obrnili in jezdili naravnost v vrste svoje vojske, pri tej priči so planili za temi e.astmki čez hrib sovražni lezdeei na egiptovske čete. Egipčani so se hilno prestrašili m začelo se je grozuo Klanje. Nek Arabec jo sam pobil sedem egiptovskih vojakov. Mej izdajskimi častniki bila sta dva paši Said iu Hassan, katera |e, kakor je znano, velel Gordim potem usmrtiti. Kakor poročajo očevidci, sta paši pri topovih pobijala s sabljami lastne topuičarje. Da bi kaj strogost pomagal , katero je pokazal Gordon, ni verjetno, a najbrž bodo radi tega v bodoče Egipčani uhajali k sovražuikoin.
Dopisi.
Iz Gorice 2 aprila. [Izv. dop.] (Vel'ka Beseda), ki.tero je priredila Goriška Čitalnica v nedeljo dne 30. marca, je izvrstno izpala. Neka neprdika kaže sicer letos svojo glavico vselej, kadar hoče naš vrli odbor slovenske Čitalnice svoje namene in določbe izpeljati. Tako n. pr, je morala prva napovedana Beseda v predpustu izostati, ker je kratko pred besedo g. pevovodja zbolel, isto tako je morala radi bolezni prva beseda v postu izostati. A odbor aas je odškodoval vsekdar za one izp. dke v take: meri, da smo mu Za to iz celega srca hvaležni. Posebno izboren je bil pa zadnji koncert, toliko glede sestave programa, kolikor glede njegove izvršitve. Res, Goriška Čitalnica sme ponosna biti na zadnjo besedo. To zopet svedoČi, kako daleč se lahko |»ride, ako se rodoljubi požitovalno dela poprimejo. Ni mnogo let od tega, ko je v tem oziru naša Čitalnica že skoraj dremala, že je bilo skoraj nemogoče veselico napraviti s petjem ali igro, in daues prireja Čitalnica koncerte, kakeršui bi bili našemu središču, beli Ljubljani, za stalno v čast.
Glede posamičnih to<k te velike besede nam je opomniti, da se je pela Nedvedova „peseu lov-čeva" precizno in zborno. Da ni že ta občinstva elekrizozala, je vzrok menda to, da je močnejii zbori vsled slabih akvotičiiib razmer nikdar do prave veljave ne pridejo. Vesela igra „šolski nadzornik" igrala se je uon plu- ultra, predstava je bila v svojej celoti kakor v posamičnostib dovršeno delo. Odlikovala se posebno gospica „Jelica", pravi biser na našem odru, katera ima res izredeu dramatičen talent. V obče zadovoljuost zvršila je tudi „Katra" svojo ulogo, vendar je bila njena naloga taka, da ni imela prilike popolnoma razviti svoj tudi izredni talent. Gospodje nadzornik „Popoviiu, učitelj „Petrovič" pisar „Kragulj" iu pripravnik „Stanko" so bili vsi na svojem mestu, težko nam je določiti, kateri imenovanih gospodov je popolnejše svojo nalogo rešil. Izvrstno je igral „Popović", a še izvrstnejše — vidi se nam — je rešil „Kragulj" svojo nalogo, dočira sta jima „Petrovič" in „Stanko" (nova moć) v vsem sledila. Razumljivo je, da ni bilo po igri, plosku konca ne kraja.
Zastor se vnovič vzdigne: krasen prizor; šest slovenskih krasotic vidiš na odru, katere so mojster-&ki pevule kitico jugoslovanskih narodnih pesnij s spremijo v a njem na glasoviru, tako da so morale nekaj pesni ponoviti. Za tem pride na vrsto deklamacija „Knezov sin', katero je gospica H . . . tako umevno in dovršeno izpeljala, da nesmo slišali še kaj boljega.
Pesni .Ustaj rodett, „Domovini in brže junaci" so bo isto tako povoljno in precizno pele kakor Lovčevau, občinstvo ni tudi štedilo s ploskanjem v znamenje svoje zadovoljnosti.
Ako še dostavimo, da sta „advokata", komičen prizor s petjem, in burka v jednem dejanji „krojač Fips" vzbudila muogo smeha in da se je posebno zadnja vrlo  dobro predstavljala, k čemur
je največ pripomogel krojač  „Fips* sam, narisali smo le površen očrtek te prelepe besede.
Po besedi sta bili tombola in domaČa zabava, katera ae je vršila v manjšej dvorani pozno v noč.
Dolžnost nas veže, da izrekamo konečno vsem sodelovalcem pri tej besedi in celemu odboru za prekrasen večer najtoplejšo in najsrčnejšo zahvalo; posebno pa gre vsa čast in hvala gospodu pevovodji, kateri se je neumorno trudil in se še vedno trudi za razcvit našega domačega ognjišča, ter je največ pripomogel, da naša Čitalnica tako dobro mtpreduje. Izrecno moramo omeniti tudi režiserja, kateri se je mnogo prizadel, da sti igri tako izvrstno upali, kakor tudi čitalničnega predsednika, katerega obče priznana taktuost ve vselej vse ovire odstraniti, ako se take kjerkoli prikažejo na površje.
Iz Ptuja 1. aprila* [Izv. dopis.] 25. marca priredila je tukajšnja Čitalnica veliko besedo. Pričela se je z deklamacijo Gregorčičeve pesni „V pe pelnični noči " Kaderkoli to pesen berem, segajo mi njene besede do srca, iu tudi ta večer je občinstvo presunila posebno tudi za to, ker so jo nežna usta izverstno prednašalu, kar se na  Ptuji ne sliši pre-j mnogokrat. Ostali večer  bil je last naših pevcev v zvezi s pevkami krasoticumi. ki vsakako zaslužijo pohvalo,  ne le zato.  ker so vse pesni jako natančno peli, temveč tudi na to, ker se trudijo, da nas seznanijo z najnovejšimi skladbami.  Kot prva novost pel se jo krepki Nedvedov  moški zbor „Vojaci na poti." Pesen, dokaj teška, pela se je jako dobro in je dopadla vsestransko. Jako ie tudi dopadel dr. B. Ipavčev mešani zbor. „Na Savskem   bregu." Dika celega večera pa je bil Foersterjev „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij."
Pel se je kot mešani zbor s spremljevanjem na glasovirji. Za Ptuj je bil tuli novost Hlavkov čveterospev „Ukazi." Napev te pesni ima nekaj milega v sebi, da bi ga človek le poslušal. Da je dopadel, umevno je pa sebi. Izmed starejih pesnij pela se je Jenkova skladba „Tiha luna," katero je čitalnični kapelnik za mešani zbor priredil in pa Grbičeva pesen „Mojemu rodu." Obe pesni želi sti zaslužno pohvala. Izveu programa pela je gospa W. Vilhurjev samospev „Nezakonska mati," ki se je posebno v srednjih legah jako dobro slišal.
Končaje svoje kratko poročilo o tej besedi, kličem naši mu pevskemu (moškemu iu mešanemu) zboru z besedami pesni „Mojemu rodu:"
Naprej tako, nikdar ne stoj!
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) G. dr. Fran Radey, c. kr. notar v Mariboru in deželni poslanec za kmetske občine Marihorskega glavarstva dobil je viteški križec Fran Jo si po ve ga reda. Čestitamo iz vsega srca gospodu odlikovaucu in preverjeni smo, da bode ta vest v vseh narodnih krogih radostno vsprejeta, ker si je g. dr. Radey s svojim doslednim iu vspešnim delovanjem pridobil veliko iu izreduih zaslug.
— („Sttdst. Post") piše, da 8e je nadejati, da se uradna „Laibacher Zeitung" ustavi, kajti izdavanje „Slov. Gospodarja" in „Slidst. Post" ustavila je c. kr. okrožna sodnija v Celji zaradi tega, ker glavna urednika uesta ob jednem naznanjena kot odgovorna urednika. Ker so v Celi i isti zakoni veljavni kakor v Ljubljani, ker je za zdaj, dokler, ne dobe pravega urednika, gosp. Bamberg podpisali kot odgovorni, vladni tajnik dr. Russ pa faktični urednik, g. Bamberg tedaj vsekako slamnjak, sme se logično sklepati, da se po Celjskem receptu tudi Ljubljauski uradui list ustavi. To vsaj bi zahtevala logika naših zakonov!
— (Josipa Jurčiča „Zbrani spisi".) Tega znamenitega dela, ki bode v posebno krasoto vsakej narodnej knjižnici, izšel je ravnokar II. zvezek, obsezajoč na 296 straneh prvence Jurčičevega peresa: 1. Jurij K oz j a k, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. (Na svetlo dala družba sv. Mohorja 1864) 2. Spomini na deda. Pravljice in poveBti iz slovenskega naroda. (.Novice" 1863.) 3. Jesensko noč mej Blovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. („Slovenski Glasnik" 1864.) 4. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Spisal Andrej Pajk, bivši avstrijski in francoski vojščak, bojni ujetnik na Francoskem in Ruskem ob Napoleonovem času. („Slovenske večernice" 1865.) Cena temu zvezku je samo 70 kr., nadejati se je tedaj, da Blovemko občinstvo poseže po tej zanimlji-vej in glede vnunje oblike elegantnej knjižici in to
tembolj, ker so vse v njej uauajajuce^ere redkosti in jih deloma nikjer ni več dobiti in ker bode „odbor za Jurčičev spomenik" le tedaj mogel hitro in točno izvrševati svojo nalogo, ako ga občinstvo dovoljno podpira. Pri primernej podpori bi se še letos izdal III., IV. in V. zvezek. Odslej stoji: I. zvezek nevezan po 1 gld., v platno elegantno vezan 1 gld. 50 kr.; II. zvezek nevezan po 70 kr., v platno elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Priporoča se zlasti na-ročevanje po poštnih nakaznicah. Za prve tri zvezke nevezane znaša naročnina 2 gld. 40 kr., za vse tri elegantno vezane z utisneno Jurčičevo zlato podobo pa 4 gld. Naročnina se pošilja pod naslovom : dr. Jos. Stare v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5. Kdor si ■ nuje narodno knjižnico, teb knjig ne more pogrešati in mu bodo Jurčičeva dela, ki so proračun j ena na 9—10 zvezkov gotovo dobro došla.
— (Umrl) je g. Jurij Ur bas, 'župnik pri sv. Marjeti na Pesnici. V nedeljo dopoludne je še opravljal službo božjo, zvečer pa je bil mrtev. V. m. p. 1
— („Hrvatska Vila") prinaša v svojej 22. številki sliko našega pesnika S. Gregorčiča s prav obširnim životopisem in oceno posamičnih pesnij.
— (V Žavci) bil je preteklo soboio gospod Karol Ž uža jednoglasno zopet župauom izvoljen.
— (Kmetijska predavanja.) Gosp- E. Kramar, ki danes odide na svoje novo mesto v Trst, bode predaval: 10. dan aprila na Opčinah, 20  aprila v Dolini in 27. aprila v Brezovici.
— (523 volilcev) v Lošinjskim okraji na Kvarnerskih otocih odposlalo je nezaupnico gg. Aleksandru vitezu Elluschegg-u v Losinji iu Juriju dru. Bolmarcich-u, odvetniku v Krku. če gospoda nemata predebele kože, bi morala vsled te prav vrlo sestavljene nezaupnice vsekako odložiti svoja deželnozbor-ska mandata.
— (Porotniki v S pije tu) so v 29. dan m. m. občinskega redarja, ki je znauega Čozota Pa-dovani-ja po naključji ustrelil, nekrivega spoznali.
— (Nova knjižica.) Izredno marljivi gosp. Komelj pl. Sočebran, c. kr. stotnik, spisal in založil je zopet pod naslovom: Kratek pouk o zemljišči (Terraiuleure) sloveusko-ueraški c. kr. slovenskim vojakom v uporabo po vprašanjih in odgovorih. (Z 2 podobama). Natisnila tiskarnica družbe av. Mohora v Celovo. 23 str. Cena 20 kr. Kujižica
! bode dobro služila s.ovenskuu vojakom, ker je tako rekoč le nadaljevanje po istem gosp. pisatelji že prej izdanih 8 knjižic, ki se dobivajo pri pisatelji v Kromeriži, razen tega pa še pri knjigotržcih: v Gorici pri Paternolli-ji in Wokulntu, v Trstu pri Dase-ji, v Ljubljani v kat. bukvami, v Celovci v tiskarni družbe sv. Mohora, v Celji prt Drexlerji, v Mariboru pri Novaku. Gospod pisatelj naznanja vrhu tega, da je že poslovenil in bode v kratkem izdal še tri knjižice: Poučilo o streljanji, Osnova vojstva, in Vežbovuik. Tako dobimo v kratkem malo vojaško knjižnico.
— (V mestne j klavuici) se je meseca marca 1884 pobilo 263 goved, 379 prašičev, 571 telet, 67 koštrunov m 424 kozličkov. Jeden ikraati drašič se je pokoučal.
— (Roparski napadi.) Preteklo soboto napali so mej Ptujem in Mariborom 4 logovi ino-karja A. Mahoriča. Dva sta konje ustavil*, dva sta pa mokarja z udarci ua glavo omamila, ter mu vzela 150 gld. gotovine. Dvomi se, da bi Mahorič ozdravel. — Pretekli ponedeljek pa je neki lopov — govori se, da kaznenec, ki je še ie pred kratkim bil izpuščen — v Rovtah v Logaškem okra|i, dva moža, ki sta se vračala z živinskega sejma domov, nenadoma napal iu z uožem tako nevarno ranil, da je jeden že umrl, drugi pa je v smrtni nevarnosti.
— (V Konjicah) je iz ječe pobeguil neki lopov, ki je že na petih krajih zažgal, ne da bi ga čuvarji javue varnosti dobili v pest.
— (Popravek.) Gosp. grofa Barbota rodbina ni nikdar imela posestva „Augustiuer-GiltM, tedaj ga tudi prodati ni moglu. Gospod Juvančič kupil je to posestvo od druge rodbine. V tem smislu treba popraviti dotično notico v 73. štev. našega lista.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 2. aprila. Sedemnajstletni sin finančnega ministra Dunajevskega umrl.
Budimpešta 3. aprila. Zaprti anarhist Schemer obstal je,  da je bil oktobra meseca
prisoten pri nekej seji blizu Dunaja, pri ka-terej sta se Hlubek in Bloch obsodila na smrt.
Varšava 2. aprila. Čuje se, da so v Siedleci prijeli Degajeva, morilca Sudejkina.
Massaua 1. aprila. Govorica se širi, da je Mahdi vsled bolezni umrl.
Narodne-gospodarske stvari.
Poštne hranilnice in naše posojilnice.
Ustanovitvi poštnih hranilnic je bil povod ta. da se vspodbuja varnost ljudstva. Ta ideja je gotovo izvrstna in vsakdo je želel, da bi se pri nas upeljale poštne hranilnice, kateremu je le kaj ležeče na narodnem blagostanji.
Veliko prihranjenega denarja je ležalo brez-kori8tonosno doma v skladnici posebno v oddaljenih krajih, ker se neznatne svote prihranjenega denarja ali zarad okolšfiin ali zarad stroškov neso pošiljale v katero redko se nahajajočih hranilnic.
Zdaj pa, ko je vsakemu mogoče, kar je prihranil, skoraj doma položiti v poštno hranilnico, spodbujena je jako varčnost ljudstva. Tega ne more nikdo tajiti.
Ker pa na svetu ni ničesar popolnega, ima vsaka tudi še tako izvrstna in koristna reč svojo senco, celo solnce ni brez nje; imajo tud' poštn« hranilnice na sebi nekako pomanjkljivost, posebno za naše slovenske kiaje. Zato si hočemo bolj na tanko to stvar ogledati.
Znano je, da mi Slovenci nesmo bogatini ali kapitalisti. Tudi nemarno tako razvite industrije, da bi dobivali iz drugih dežel gotovine, tudi le malo izvažamo naših pridelkov, toraj se mi mej seboj sami na sebe moramo naslanjati, kar se tiče denarnega prometa.
Kaj bi bilo toraj v slučaji, ako bi VBakdo, ki si kaj prihrani ali pridobi, dal braniti poštni hranilnici ? Postal bi narod s Časoma brez potrebuih denarnih sredstev,  ker mora vsaka nabiralnica po-
centralno  blagajuo  na Du-ualožiti v zavod je v deželi
Šiljati naloženi denar v naj, ki ga zopet mora Poštno-hranilaični kor suha goba, ki sicer
državnih listinah, v tem obziru ka-denar popije ali vse se izliva na
v porabo ga ji ne da nazaj, ker Dunaj.
Poštne hranilnice so sicer taki zavodi, kot si jih je mislila postava hrauiluic od leta 1841, nabirajo namreč, prihranjeni denar, ne da bi ga ljudem posojevale ali v zajem dajale. Tak enostransk namen zavuda, da bi samo hranjeval denar, pa ga ne bi dajal domačim v potrebno pomoč, pa ni za uuš narod.
Posebno so prikrajšani taki, ki potrebujejo vrednega kupa posojila na osobni kredit, posojila na hipoteke se pa dobivajo tudi iz oddaljenih zavodov, kakor od bližnjih domačih, toraj nema hipotekami kredit škode.
Kako bi se pa dalo tudi osobnemu kreditu pomagati? Na Spodnjem Štajerskem, kjer že imamo precej posojilnic na ta način, da bi dala poštno-hranilnična centralna blagajna posojilnicam na razpolago vrednega kupa kredit, ne višje kakor po 3°/0 do 4°/0-nem obrestovanji. V drugih pokrajinah se bi moralo tudi gledati na razvoj posojilnic in se bi tudi tako naj postopalo.
V tem obziru je načelstvo zveze posojilnic že začplo delati, kakor v denišnji številki priobčena peticija na državni zbor kaže.
Ako ravno nemarno dosti upanja, da bi se prošnji hitro vstreglo, ker ima vlada namen porabiti denar uloženi v poštnih hranilnicah za državne obligacije, se je vender reč morale jedenkrat sprožiti.
Omeniti pa moramo, da ne oi znebiti kdo mislil, da smo mi nasprotniki poštno-hranilničnim zavodom. Tega nikoli ne, ker mi dobro vemo, kako ravno legGta in lepa prilika ljudi pripravlja k polaganju denarja v poštne hranilnice in tako k varčnosti. Poštne hranilnice nam pa dajejo povsod priložnost, prištedeni krajcar naložiti.
Mi neBmo zarad tega spregovorili o poštnih hranilnicah, da bi jih grajali; kajti mi priznavamo sami, da bo ti zavodi v veliko občno korist. Pa dokazati smo hoteli, da je naša prošnja, dobivati denar iz centralne blagtjne poštnih hranilnic po nizkem obrestovanji, opravičena po naših posebnih finančnih razmerah.
Povedati smo tudi hoteli, da so posojilnice zdaj ravno tako potrebne kakor poprej in opozoru-jemo dotične merodajne gospode na Kranjskem, kjer se vedno misli, da zdaj. ko so poštne hranilnice upeljane, ni posojilninic in hranilnic potreba, da naj ustanovijo v vsakem okraji ali posojilnico ali hranilnico ; v tPku časa bodo sami sprevideli, da je bilo potrebno in da je v narodno korist.
„Zadruga".
Meteorologično poročilo.
Gg. pevci Ljubljanske Čitalnice!
V petek, 4. t. m., točno ob 8 uri zvečer je glavna pevska skušnja (mešani zbor), h kateri priti se uljudno vabite.
Na zdravje!
Odbor.
a a	C as opa-7ovanja	•Stanje barometru v luni.	Temperatura	Vetrovi	Nebu	Mo krina v i ID tU. |
2. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734 93 u. 732 63 mm. 732 75 mm	+ 2 4° C -f 178 'C 4-io-8" t:	brezv. si. szh. si. jz.	megla jas. jas.	00OHra.
Srednja temperatura -f- 10*3°, za 2'5° nad normalom.
3D"ULXiaosls:a. "borzn
dne 3. aprila t. I
(Izvirno fflegralično poročilu.
Papirna renta . Srebrna renta . Zlata renta ... .
5°/d uiarcna renu*.........
Akcije narodno banki Kreditue akcij« .... Loudou
S.ebro ........
Napol. .       .   . ...
C. kr. cekini .
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke iz l. 1854   250 gld. Državne srečke iz I. 1864.         100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta tj' ......
a a i
* n •        - . v ....
„     papirna renta f>7„ .....
5°/0 štajerske zemljišč. od,ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obć. avstr. 4'/»°/,) zlati zast. listi . Prior. oDlig Elizabetine zapad, železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železuice
Kreditne srečke......100 gld.
Kudolfove srečke .... 10 n Akcije auglo-avstr. banke . 120 „ TrHmmway-društ. velj.  170 gld. a. v.
79 gld. 85		
80		n
101		40
95	•	40
M45		—
324	m	90
121		35
		61
		68
c'9		30
123		75
170	_	75
101		40
121		75
91		65
88		50
104		50
114		25
121		50
108		_
106		50
174		25
116		75
236		—
Zahvala.
Za vsestranske dokaze sočutja ob smrti pre-Ijnbljene nepozabljive soproge, oziroma hčere in svakinje, gospe
Marije Pin, roj. Demšer,
za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, potem č. gospem SenoŽe&kim in č. učiteljstvu, slednjič za darovane krasne vence izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
V Senožečah, dne JJ. aprila 1884.
Valentin Pin,
nadučitelj v Smartnem pri Litiji,
soprog. (211)
Rodbina Demšerjeva.       Rodbina Pinova.
Št. 5548.
Razglas.
(*20-l)
Primož Auer-jeve ustunove prvo in dru^o mesto po 52 gld. 50 kr. na leto. je izpraznjeno.
Pravco no teh ustanov imajo revni otroci Ljubljanskih meščanov, pred vsem pa otroci revnih b»-rokarjev in sorodniki ustanovnika, dokler se ne mo r>jo še snmi preživljati,
Dotične prošnje ulože uaj se do 30. <ln< aprila t. I. pri podpsanem magistratu.
Biestni magistrat v Ljubljani,
v 31. dan marca 1884.
c E'Ci
2 S? P°
B I *
§■ p!
i-   o 9
N ce
1 2L m —." S? P* —
5S«
o
g M
p£ r* —1 CP O
. IT •
O N
H
c,
• 1 I
i j? p
£h I a
2. p■ . %a>m
— £ rt" ^
— —I -
2L M Os
H * ° D -s. o* jF f sr IT Sij- 3
5' B is
lil?
c6 H et
n' 3 CD C.,ct>
m      2. 5' S
M:
S & It _
».»iS
rs • "2 n> S.
2. m Z
'5^
<3>
Hf
e
■j-n »t
i
s >
« <
2^ cd
Er
I »
x C
■
cp Jt
B
*! O <
• i i
S P >a o. i °
O   I M
°* ,M «- H w
M t= h
Gospod Fragner!
Prosim Vas, račite mi po pošti poslati za priloženih 10 gld. zabojček z desetimi steklenicami Vašega dr. Rosovega zdravilnega balzama. Ob jednem mi dovolite Vam objaviti, da je to zdravilo izredne dobrote, kajti izza treh mesecev, kar je uživam, ne čutim nikakersnih bolečin v želodcu, dočim sem jih prej 10 let trpel. Nadalje ozdravil je tudi mojo soprogo bolečine na jetrih, katere je prej mnogo let trpela in ohrani mi sedaj tudi moje otroke po polnem zdrave, obvarujoč nas posebno mrzlice, ki je tukaj tako pogosta. "Vspreimite, gospod, zatrdilo mojega visokega spoštovanja, s katerim se znamenovam
lia/iinir ftlasnlski,
nadzornik železničnih gradb v Aleksincu, v Srbiji.
Hitra In gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to ie glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljie *f«»»*«««'•«• si't'tistvn, da se prebavljenje uravna,  da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rošov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno
krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto m telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrši nega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudsko «f«*m***■*' sredstvu* postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih.   Sazpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
6 ©
m
(t
P
Svarjenje I
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno tir. ilouov zdruvilui balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali sauio zdravilni balzam, in ne izročno dr. Eosovega zdravilnega balzama.
I? i*o vi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca  B. Fragnerja,  lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3.
V Ljubljani: O. Pioooll, lekar; V1J. Mayr, lekar; Eras.Blrscb.itz, lekar ; Jos. Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoczv, lekar. V Postoj ini : Fr. Baccarcich, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar.  V Novem Mestu: Dom. Rlzzoli, lokar.
V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Christofoletti, lekar; A. de Gironooll, lekar; R. Ktiruer, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Ogleji: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Loitoiiburg, lekar; O. Prendinl, lekar; O. B. Foraboschi, lekar; Jak. Serravalto, lekar;  Anton Suttina,
lekar; Karol Zanotti, lekar. V Zagrebu: C. Arazim, lekar. |pV~ Vbo lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v A vb tro-OgnkeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi:
Pražko dorr^.a,6e rr^a-zllo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako. se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmaŠče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopauih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. {
Zapite bule in otekline se hitro nzdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica vent potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa iu obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rano so morajo zi mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. ( V ikatljicam Vo 2S in 33 kr. (158—3)
Balzam za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj*
liidateij in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
1188