Dolenjske Novice izhiijajo vsiil; iicteU ; uko ; : je ti\ dan jira/nik, dan poprej. : :
Cena jim je za colo loto (Oii ajirila do ajmla) K, za pol leta l'.>0 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in driig'o evropske države zirnša ;i'50 K, za Ameriko 4'r)0 K, ^ List ill oiïlasi se iiliUMiJejo naine.j.
Vse dopise, iiarfliiiiiiio in oznanila siirejeiiia tiskarna J. Krajec nas].
Peronospora ali palež.
A'slcil iiietdžii» vlažiitiga vremena, zla^l.i niegkiiih iioťi în silne rose, so razvija peronospora ali palož po viiiogradili prav opasno in sicer nc samo pri nas, temveč tudi po vseli sosediiih jtižiiih deželah nase države.
l'iav iindo jo napadla peronosi)oi'a ali palež zlasli grozdje, ki postaja črno, se snši in osiidje.
Ti\ bolezen so i-azvija najlnijšc tam, kjer so jo premalo ali prejiozno škroiiilo.
Dosti, da večina vinogradov na Dolenjskem, ki so šo-le enki'at, ali k večjemu dvakrat poškropljeni.
V državnom trtnom iiasadn v Novom Jïicslii smo škroiiili doslej ti'iki'at in sicer prvič dne 28.majnika, drugič dne 17. junija in tretjič dne 14, julija. Četrto Škropljenje sledi ta teden.
Vkljub tomii, da leži zemljišče zelo ni/ko, v bližini Krke in je vsak dan v niegli, se jo peronospora razmei'oma malo ]'azvila.
Napadeno so sicer mladike, zlasti vršički \u zalistniki nekleriii občntljivejšib vrst kakor: španjola, kraljevino itd,, starejši listi pa grozdje je večinoma wiravo, le l.ti fii tam su dobi nekaj črnih jagod.
Ko bi bilo škropljenje bolj pravilno 1'azdeljcno, bi Lile trto pred peronosporo popolnoma obvarovane. Žalibog pa je bilo vslod pomanjkanja delavcev nemogoče, dnigo in tretje Škropljenje pravočasno izvršiti.
Prvo škropljenje se jo vršilo v pravem času, to je koncem majnika. Drngo škropljenje bi so moralo vršiti štirinajst dni za prvim, izvršilo so pa je še-le po treh tednih, tedaj za cn teden, tretjo škropljenje pa za 14 dni prepozno.
Zanimivo jo opazovati tudi razna škrojiilna sredstva. Ški'opilo se jo doloma z galieo kot {»o navadi, doloma s poro-cidoni, deloma jia z galico in galunojii (vsacega polovico).
Razločka ni opaziti nobenega, tako, da lahko rečemo, da so novopriporočeiia sredstva enakovredna galici.
Jo tedaj i>recej vso eno, s kterini teh treh sredstev škropimo, treba je le, da pravočasno in pravilno ški'opimo, to je: in'vič, ko požene trta dobro ped dolge ndadike, drugič 14 dni pozneje, tiajbolje tik pred ali v začetku cvetenja, tretjič tri tedne pozneje, tedaj takoj po cvetenju in čotrtič tri do štiri tedne za tretjim škrojdjenjem.
Štirikratno škropljenje je in ostane v letili z vlažnim vremenom in meglami kakoi' letos, neobhodno potrebno in le v snhili letih iziiajamo laliko s trikratnim škropljenjem.
Ž enkratnim ali le dvakratnim škropljenjem jia nikakor ni mogoče vinogradov od peronospore ubi'aniti. To i)i morali vinogradniki veinlar žo enkrat uvideti.
Boljše jo tudi škro])iti večki'at in vzoti manj galice kakoi' škropili bolj poredkoma jia z rm)čiiejšo galico.
i'ri vsakem, zlasti pri prvih treh škropljenjih je treba tudi grozilje temeljito poškropiti in sicer tako, da od grozdičkov kar kaplje, f.ialiea se mora namreč za-cediti do pccljičkov, ker je znano, da so
vrije glivica skozi pocljiČke v jagodo, Zato ne pomaga izgovor, da se galica jagod ne prime. Tega tudi treba ni, če je lo galica lui pecljičkih in toli so prime 1'ada. Zlasti važno je škropljenje grozdičkov (zaroda) zgodaj jired cvetjem.
Komur je na razpolago, ia naj grozdje dva- do ti'ikrat vmes v lepem vremenu požvopla z galiČnim žveplom. Galičrio ali bakreno žveplo jo žveplena moka, v ktei'i se nahaja 3"/u <lo h^la zmlete galice, učinkuje pi-oti jilesnobi (oidiju) in paležu (peronospori) gi'ozdja ob enem. Kot prah se.temeljito zaleze med iwsameziic jagode in pecljičke in jih s tem proti obema boleznima zavaruje.
Pri nas je i^a veliko vinogradnikov, ki vkljub neprestanemu pouku bodisi v pi'cdavanjili ali v časopisili ne dajo na škropljenje grozdja nič, na žvejilanje jia še manj. Da, so tndi ljudje, ki mislijo, da Škropljenje in žveplanje grozdju naravnost Škoduje. '■J'akim Ijinîom seveda ni pomagati, ti morajo tudi škodo, ki jim nastane, le svoji trmoglavosti piiiusati. Tudi glede tega, kako in v kterem času se bolezen pojavi, so mnogi še jiremalo podučeni.
Od časa, ko se glivi(!a (peronospora) na trti, naseli, do Časa, ko se znak bolezni, to so bele lise (glivične ruše) na ti'ti prikažejo, prctcCc gotova doba, ki jo imenujemo inkubacijska doba bolezni.
Ta doba, ki je v raznih letnih mesecih neenako dolga, je odvisna zlasti od toplote in traja po izktišnjah ogrskega veščaka dr. Istvánťli-ja:
V pričetku, do srede maja 15 do 18 dni koncem maja	VI „ Ki „
začetkom junija	11 „ 13 „
sredi junija	y „ 11 „
koncem junija	i; 7 „
julija in avgusta	5 „ 6 „
Če so okolnosti ugodne, posebno če je soparno in gorko vreme, se ta doba za 4 do dni skrajša, če pa so okolnosti neugodne, to jo zlasti ob suhem in hladnem vremenu, se lahko za tedne podaljša.
Da lahko trosi (seme) |)eronosporo izkalijo in se vrijejo v liât ali grozd, jo treba silne vlage, to je močnega dežja ali hude rose, zlasti pa megle. Enake vlage je tudi treba, da se razvije bela glivična ruša na napadenih delih trte. Treba je turaj v pričetku inkubacijske dobe in ob koncu nje izdatno vlage.
Pri nas so je pričela kazati peronospora najtjolj okoli 7, do 8, julija. Nalezla se je je trta teilaj že teden prej, to je v času deževja, ki jo vladalo zadnji teden mescca junija, ICdor je Škroiiil tik pred tem deževjem, je zadel najbolje.
Do konca julija bi se moralo pred vsakim izbruhom bolezni trte poškropiti, \a podlagi toIi izkušenj so na primer leta 1914 na Hadenskem (Nomškem) po kmotijsko-kemijskih preskušališčili že določali Čas škropljenja in so (losegli pra\' lepe uspelie. Prepričan sem, da bo tudi [iri nas do tega priŠio, a pred vsem bodo morali vinogradniki tozadevne nasvete ve-ščakov bolj upoštevati kot doslej, lionečuo še eno viD'ašanje, Kaj nam je početi spričo ilej-stva, da je grozdje po pei'onos])ori napadeno. Odgovor na to je: škropiti! Vsak \inogradnik, komur je ležeče lui tem, da se škode čim bolj mogoče obvaruje, poškropi naj Še enkrat in sicer
čim prej mogoče, ves svoj vinograd proti ])eronospori in pri tem naj posebno pazi, (hi ]ioškropi tudi grozdje. Te jagode, ki so sedaj že bolne (ČJ'iie), se hodo ])osuši]o in odpadle, ostanejo pa potem še one, ki so še zdrave.
Pozneje Skrojiiti ne bode treba, ])ač jia se pi'iporoča skrajševati iti sežigati napadene vršičke in zalistiiike.
B. >Skali(-ky.
Oklic.
Patriotična zbirka kovin.
Našemu prebivalstvu! — Pomagajte dobiti vojno! — Zbirajte in darujte me-singaste kuhinjske možnarje!
Sramotni načrt naših sovražnikov, nas ovirati [tri nadaljevanju nam vsiljene vojne in njih poražonjii s tem, da nam odrežejo dovoz kovin, se mora jireprečiti. Darujte vso mesingaste huiiinjske možnarje zbirki kovin za vojno! Dajte jih učencem, ki pridejo k Vam nabirat! Kdor daruje zbirki vojnih kovin mesingast kuhinjski možnar, dobi zato železnega! Učenci bodo pojirašali po vseh hišah po mesingastih ktiliinjskih nmžnarjib, i'otem bo vojaška uprava poslala na vse občine potrebno število želoznili huhuijskili možnarjov. llčenci bodo nato prišli po darovane mesingaste možnarje in bodo ob ojiom lirinesli darovalcem novo železne. Kdor daruje mesingast kuhinjski možnar, pomaga premagati naše sovražnike.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
Ljubljana, dne 23. julija 1915,
Oklic.
Begunci iz Galicije smejo se sedaj vrjiiti y naslednje gališke politične okraje:
Biala, Oswiecim, Chrzenów, Zywiec, Novi Targ, \\ adovice, Bochnia, Jlj'slenice, Limanowa, Nowy Sacz, Brzesko, Dabrova, Mielec, Kolbuszowa, Pilzno, Hopczyce, Grybów, Strzyzów, Krosno, Starý Sambor iji oni kraji okrajev Kraków, Wieliczka in Podgorce, ki ne spadajo v trdnjavsko ozeudje, Begunci, ki so imeli ob izbruhu vojske v enem teh okrajev svojo stalno bivališče, ki niso nesposobni za delo in ki so ob eiiem brez zaslužka ozir. brez vseh sredstev se poživljajo, da se vrnejo v svojo domovino. Za vrnitev v te okraje veljajo naslednja načela:
1.	) Vsak begunec, ki je imel v enem zgoraj omenjenih okrajev svoje stalno bivališče, dobi, ako glede njegove osebo iz zgoraj omenjenih ali iz di'žaviiopolicijskili razlogov ni zadržka, na svoj pj-edlog od politične okrajne oblasti svojega sedanjega bivališča ozir, kjer je ccsarska ]iolicijska oblast, od te, za potovanje v etajjuo ozemlje potrebno legitimacijo za vožnjo z vlaki, ki vozijo ]}o vojno-voznem red»,
2.)	Osebe, ki vživajo državno podporo za litigunce, ali katej-e so popolnoma brez sredstev dobé prosto vožnjo za vrnitev po progah C, kr, in kr. ogrskih državnih železnic, kakor tudi oprostitev od pristojbin za odpravo svojega voznega blaga lui podlagi posebnih pi'i))oročilnili i>otrdil, katere jim izda okrajiui ]H)litična ozir. cesarska poli{;ijska oblast kraja, kjei-stanujejo,
3.)	(.)sebe, ki vživajo dižavno podporo za begunce, dobé po svoji vrnitvi
v kraj, kjer so v (ialiciji stanovali pred svojim begom, še nadalje skozi Štiri tedne pri tamošnjih okrajnih političnih ozir, cesarskih policijskih oblastvih di'žavno ))od-poro za begunce, proti temu, da dokažejo s posebnim pismenim potrdilom politične okrajne ozir. cesarsko policijske oblasti svojega dosedanjega bivališča, da so vži-vali tako podporo.
Ugodnost proste vožnje, prostega prevažanja blaga in nadaljne državne iiod-|)ore pa juorejo biti begunci le tedaj deležni, ako vsi v skupni družinski zvozi živeči udje dotične diužine, kolikor so za potovanje sposobni, kolikor jih je iz omenjenih okrajev in kolikor so bili naseljeni skupaj, ob enem in skujjaj odiiotujojo v svojo ožjo domovino. Dalje morajo begunci najpozneje v treh tednih po 3. avgustu 1U15 zglasiti se pri okrajnih iiolitičniii ozir. cesarskih policijskih oblastih svojega bivališča v lîaliciji, da so se vrnili. Končno morajo begunci tudi dokazati, da so si dali v teku zadnjih dvanajst mesecev staviti koze. Podrobnejše pojasnilo o prosti vožnji in oprostitvi pristojbin za vozno blago dobé begunci pri okrajnih političnili oziroma cesarskih policijskih oblastvih. t)ni begunci, kateri so imeli pred izbruhom vojne svoje bivališče v enem zgoiaj omenjenih okrajev in se ne vrnejo v zgoi'aj omenjenem roku zgubé pri poznejši vrnitvi ne sai\o ugodnost proste vožnje in prostega ])revažanja blaga, ampak tudi pravico do državne podpore za boginice v svojem sedanjem bivališču. V tem slučaju se bode izplačevanje to podpore ustavilo naji)0znejŠ0 tri tedne iio 3, avgustu lillô.
Drugi okraji v (iaiiciji in Bukovini, kamor se bodo smeli begunci brez posebnega dovoljenja dalje vrniti, naznanili so bodo posebej.
U, kr, minister za notranje zadeve H e i n o I d m, p.
Vojna poročila.
Obletnica vojske. Dunaj, julija, (Kor. ur,) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Našo čete obhajajo, boreč so uspešno na obeh bojiščih, obletnico onega odločilnega dne, ko je bil Srbiji podan avstrijski ultimat, (.'el svet sovražnikov je od tedaj vstal proti osrednjim državam in marsikaka ognjena ju'eizkušnja je bila naložena našim armadam. Danes pa leži, dočim imajo sovražniki zaseden le ozek pas vzhodne (Jalicije in Alzacije, nemška roka trdno na celi Belgiji in na najbogatejšiii pokrajinah Francije, na severovzhodu pa stoje zavozno avstrijske in nemške armade globoko notri na Ruskem Poljskem, toi)ove naperjeno proti velikim bianikom carske drř,ave. Na jugozapadu žrtvuje naŠ najnovejši sovražnik tisoče in tisoče človeških življenj, ne da bi mogel napraviti vrzel v zid naših borcev, ob Dardanelah stoji neomajno iu\ straži naš tretji zaveznik. Zavezniške armade bodo vedele iti po dobrem potu, ki so si ga izbrale, do uspešnega konca,
Amerika govorila zadnjo besedo. London, 25. julija. (K. u,) Heutei" poroča iz Washingtona: Listi so enoglasno mnenja, da so Zilružeue države v zadrvi podmorskih Čolnov govorile zadnjo besedo in da je izid te zadeve odvisen od XeinČije.
Sestavo Ilote splošno hvalijo. Upajo, da 1)0 narod poflpiral prcdstMliiika, naj pride, kai' hoče,
li M s k i p o ril '/. II !i K il v k it /. ii. Ca-rigTiid, (Kor. iir.) IN> voi'jeliiili zitso)iiii)i jm)-loriliii iz Krzcriima s« vrjïle lni-ške řele 1, III. sovni/iitliii |)n><l (litsiiiiii krilom iz iiji>^(ivili ziiiliijjli ])osio,j!iiik in ^ei jjo^iiiile v lieiï. linsi so iz^iiliili voiiko IJiidi iii so Itti/iili v iKM't'dii. Turki so Ziisedli nato voć zoio važnih stiiitriíiěnili t(i<ik. Sodijo, da liodd nioi'ali izpnizniti liiisi še torke.
Italijanska noia Srbiji, Črni gori in Grški. Sofija, 2.5. julija. Vslcd (iogodkov v Albaniji sc jo Italija že ponovno ohi'iiila na posamezne balkanske di'žave. Iž'j-ed-víerajšnjini so laški iioslaniki v XiSn, Uetinjii in Atcnaii izročili enako se glasečo noto, v katei'i Italija ngovarja zasedenjii ozemlja v Ali)aniji in Epiru. Italija nadalje pn-udai'ja v iioti, da njena vlada tudi v teh vprašanjih jiostopa s])oraziij)iiio z entento. Za vojno napoved Italije Nemčiji. .Monakovo, 2G. julija, „il. N. N." poroiajo: Poziva italijanskih listov, da se najiove vojska Neaičiji, italijanska cfuzura iiiČ već ne ii'ta. „Pujiolo d'ItaUja" izjavlja v daljšem članku, da je ta vojska neizogibna. — „M, N. N," poročajo dalje, da ho laška vlada izročila Nemčiji noto, v katej'i bo iirotestirala jiroti pojavu iicni-škili podmorskih čolnovv italijanskih vodali.
Priprave za zimsko vojsko, lierolin, 25. julija. (Kor. ur.) Wolťfov ui'ad poroča: Vojna uprava obvoŠča, da je žc zdaj bogato preskrbljííuo s poti'obno opravo v slučaju, da bi li'ajahi vojska tudi pozimi.
Odločilna bitka. Kodanj, 2;!. julija. [;]'adni ruski vojaški list „Kiiski Invalid" zelo resno opisuje vojaški položaj Kusije in odločno kliče zaveznike na pomoč, kei", tako pravi list, „sedanja glavna bitka na ruski fronti ho tudi odločilna bitka za vso svetovno voj.sko." Neitiška strategija je jasno spoznala, da je Rusija najbolj resen sovražnik, katerega je treba jiied vseni uničiti, (^pei'acije na drugili ťroiitah se bodo potem sameobsebi končale.
Velika ofenziva Rusov, liukarešt. J'rejšnji si'bski minister Stojanoviii, ki je došel iz rétrograda, je izjavil nekemu uglednemu srbsketini častniku, da pripravlja Rusija, ki še nikakoi' ni ])0-])olnotua poražena, veliko ofenzivo, kakršne svet še ni videl. Rusija je postavila novo armado O milijonov vojakov, ki naj hi prei)odila sovražnika iz líukovine Íii iz f4alicije. Streliva itua dovolj. V Petrogi'adu in v Moskvi so napravili Šest novih tvornic za izdelovanje sti'eliva, ki delajo ponoči in podnevi.
Odstavljeni ruski generali. Kodanj, 2.'î. julija. V ]tctrograjskili poročilih je vsled galiških porazov odstavljenih 14 ruskih getieralov in štabnili Častnikov. Postavili jih bodo pred viSje vojno sodišče v Petrogradu.
Operacije Hlndenburga. Stoekholm. Vojaški doi)isnik „Tagblatta" poroča: Hindciiburgove operacije na Kurskeni nameravajo, da bi napadel mimo Vilne rusko glavno armado za hrbtom, ki bi bila tako po]iolnoma obkoljena. i)p(;raeije . so Hindenburga vredne. Jlusi so preveč obkoljeni, da bise mogli izogniti takemu porazu.
Nevtralnost Rumunije. Kolin. „Koln. íítg." poi'oča: „t.orriere della Sei'a" poroča: Osrednji velesili sta z Runumijo tako končali svoja pogajanja, da je ))ukareška vlada izjavila na Dunaju in v lîerohiiu, da ostane Ruminiija še naprej nevtralna.
Razmere v Srbiji. Iz Lugana se poroča 2(). julija; „Semiov'' jiotovalni urednik Magrini, ki se ta Čas muili v Srbiji, poroča o tainkajšnjih i'azmerah. Predvsetii opominja na sti'ašne človeške žrtve, ki ji!i je zahteval pegasti legar. Samo v srbski armadi je umrlo HO.OOO mož. Oivilnega ju'ebiva)-stva je epidemija pobrala pomskod do 30 odstotkov. >idravnikov, ki jih je že itak primanjkovalo, je umrla cela tretjiiia. Srbija je liila blizu pogina. Tedaj je posegla vmes entcnta in poslala iia stotine zdravnikov.
Vsepovsod so se postavile bolnišnice Rdečega križa, katerim so se jiridružili ameriški lazareti, Srbija je sedaj precej očiščena epidemij. Ententa je poslala tudi vojni materijal, topo_ve, municijo, letahi, avtomobile, čevlje, živila, tkanine in potrebno tehnično osobje. V Belgi'adu stoje i'azeii artiljerije dve angleški, dve francoski in dve 1'uski bateriji. Srbski generalni Štab pravi, da se je osamljenost Si'bije vsled ruskih porazov se povečala.
Nemški vspehi. Beilin, 2«. julija. Veliki glavni stan: j\Ied Mlitavo in Nje-menom je bilo včeraj ujetih še približno 1000 razkrojjljejiili Rusov. Vzhodno in jugovzliodno od liožana napreduje nas na|>ad. Vzeto je bilo Goi'ovo. Severno od Seroka ob obeli straneii Nareva in južno od Nasielska so nadaljevali Rusi svoje lirotinapade, ki so se ])opolnoma izjalovili. Sovražnik je pustil tu in pri Rožami 2500 ujetnikov in 7 strojnih pušk v naših rokah. Pred Varšavo je bil zahodno od Blonje po naših z naskokom vzet kraj Pîerunov. V pokrajini jugozahodno od goi'e Kalvarije se bijejo. Najvišje vojno vodstvo.
Splošna mirovna konferenca? Dunaj, 28. julija, Jierlinski dopisnik lista „/eit" poroča, da so nevtralci pripravljeni sklicati splošno mirovno konferenco, katere naj bi se udeležile tudi vojskujoče se države. Te so izjavile, da so piiiiravljenc udeležiti se konference, izvzemši Fraticije, kjer se je Deleassé izjavil proti. Kljub tetiui bodo nevti'alci pričeli s sklicanjem konierence. Sklicala jo ho ňvedska ali Nizozemska, Čas še ni določen.
Razvedrilo.
Kes. Oče Petan ga je rad pi!. — Ko je šel nekoč zopet pijan iz gostilne, mi'mra sam s seboj: „Kako sem vendar jaz neumen! Ko bi ne bil takšen pijanec, bi imel sedaj že le))0 hišo, premoženje in veliko denarja. — Presneto, to bi ga lahko pil!'' Dokaz. G o s t : „Vi, gostilniČarka, golažu pa nekaj manjka!" -— GostilniČarka: „Ni mogoče; saj sem vendar vse noter vrgla, kar sem imela!"
Vzrok. Gospodar: „Vi ste oženjeni, črnovojnik V Kje pa imate poročni pi'stan V" Crnovojnik: „i^ena mi ga je vzela, češ, da bi ga ne zapravil."
Dober tek. Dijakinja; „Tako zgodaj ste že v hosti, gosjiod profesoj'?" — Pi'ofesor: „Kaj se čudite? .laz nabiram kebre iti tudi nekaj gob za kosilo!'' — Dijakinja; „ Oh, gospod profesor, kakšen okus mora pač oboje skupaj imeti!;'
Izkušnja. K met: „,Jaz sem Vaše mazilo ju'oti izpadanju las pridno uporabljal in sedaj sem postal popolnoma plešast!" — Privée: „Kaj ne, oče, da je moja žavba zares ])oinagala? — Sedaj vam gotovo ne izpade nobeden las več z glave!"
DomaČe in tuje novice-
častilcem presv. Srca Jezusovega se
naznanja, da je v kapiteljski cerkvi vsaki prvi petek v mesecu [wva sv. maša v čast presv. Srca .(ezusovega. i\lcd sv. mašo se poje na korn prelepe pesmi božjemu Srcu v čast zbrane. Kogar tare ta ali ona nadloga, težava ali lu'itkost naj se zaupno zateče k presv. Srcu in ga zlasti prve petke v mesecu goreče prosi pomoči in prepričan naj bo, da se vrne potolažen na svoj dom. Častilci pridite!
Umrl je v kandijski bolnici č. gosp. Alojzij Pipan, duhovnik goriške škofije, v stai'osti HH let. Pokojnik je bil rojen v Škrbini ])i'i Sežani. Služboval je na Goriškem kot kaplan in nazadnje kot župni vikar v Temnici na Krasu. Pred dvemi ieti je stopil vsl(id bolelinosti v pokoj in se Jia-sianil v Št, Petru i)ri Goriei. J 5. junija t. i. je prišel v kandijsko bolnišnico, odkoder ga je Večni t. m. poklical v boljše življenje. Slovesni pogreb, kterega je vodil mil, g. prošt dr. Elbert, se je izvršil v ne-
deljo 25. t. m. na šmihelskem pokopališču. — Konvent Usm, bratov se uljudno zahvali l)reč. duhovščini iz kapitelja, Smihela, čč. 00. frančiškanom in vsem, ki s« v o!)ilnem številii iiokojnika spj'cmili k večnemu po-čit.ku. R. I. P.!
Umirovljen je c. kr. okrajni gozdar Adoll' j\ieli\va v Ljubljani. V prvi službi je bil tudi v Novem mestu.
Podražil se je zojiet pajiir in se bo še nadalje podražil od 30 do (iO odstotkov in to vsled pomanjkanja sui'ovin in delavcev. Toliko v jiojasnilo onim, ki zahtevajo v prodajalnah jiapir in vse pai)irnate izdelke po stari ceni.
Odbor ,,posredovalnice za goriške begunce v Rudolfovem" podružnice ljubljanske posredovalnico se je razširil in obstoji iz sledečih gospodov: Predsednik mil. dr. Seb. Klbeit, prošt v Iludolfovem, njegov namestnik .iosip Kovač, sod. svet, v p. v (-iorici, sedaj v Golnivasi, 1. tajnik in blagajnik dr. Avgust Travisan, oki'. sodn. v {iorici, sedaj v lludolfovein, II. tajnik in blagajnik Karol Prijatelj, ginin. iirof. v Goriei, sedaj v Rudolfovem. Odborniki: Fran Goj-uj), župan in dež. poslaîiec v Jva-nalu; -Iosip Zurc. župan in dež. poslanec vKaiuliji; Adolf Pauser, županov namestnik v Rudolfovem ; Anton Turk, župan v Peršljinu; Vladimir Ivoršič, učitelj v (io-riei, sedaj v Kandiji, namestnik Martin Nefat, višji oticijal v (^rici, sedaj v J\an-diji. — Namen odbora je: Poizvedovati po možnosti za stanovanja, ki so na razpolago, v Rudolfovem in okolici, dalje za službe, ki so v obrti, na kmetili in pri zasebnih driižinah na razjiolagoza begunce, kakor tudi posredovati ])ri naitavi različnih živil. —
Izgubila se je ročna torbica z več denarjem, v katerem sta bila tudi dva pisma, od Žabjevasi do Stopič. I'ošten najditelj naj prinese ali v župnišče v Stopiče, ali jia v upravništvo „Dol, Novic'
Novomeški rojak odlikovan v dingo. Stotnik 87: pp. AntoJi Kos, sin nekdanjega stotnika meščanske garde, ki je že dobil voj. križec lil. razr. 7, vojno dekoracijo, je bil opetovano odlikovan vsled izvanredne hrabrosti pri hudem naskoku ob Dnjestru, z železno krono III. v, z vojno dekoracijo.
V francoskem ujetništvu so še sledeči, ki so odšli 2*3, julija iz Amerike: Jožef Ravbar,.lurkavas; Janez Gimpel,,hi]'kavas; Ei'ane ,lakše, Potok,
Iz ruskega ujetništva je pisal d, 30. jan. 11)15 svoji ženi v Trčovas št. 3 -ianez Luzar. liiva z nekaterimi drugitiii rojaki v mestu 1'romzino, simbii'ska gu-bernija llalaterska Ujezda. — Oglasil sc je Franc Kastrevc, pešec 17, pp.; pisal iii že 4 m, 3 tedne. Na karti ni razvidno, kje se nahaja; tudi nobenega naslova ni zapisal.
Vojno sporočilo. Na župni zirad v IVečini je poslal vojni kurat pred kratkim vojno dopisnico, v kateri sporoča: „V zadnjih bojih je padel tudi .lanez FerbeŽa]', rojen 1885., občina i'rečina," — 22. junija jia je ])isal Anton Sinale iz Kala svoji materi, da je bil ranjen isti dan pii sv. Martinu. Zadel gaje kos granate; jiravi, da rana na glavi ni velika. Sporoča ])a tudi, da je prav tista granata odtrgala glavo njegovemti prijatelju Antonu Zadniku iz ."Miihabcra. Pi! je na mestu mrtev. Pokojni je bil član izobraž. društva. 1'očivaj v miru, blagi mladenič, na slovenski zemlji!
Fischer Alojzij, topničar, i)iše svojemu ])rijatelju v Novem mestu 18, julija med drugim: Vsi imamo ui)aiije, da z Rusi kmalu končamo, potem pa na zveste po-lentarje, da tudi oni ])okusijo jabolka iz naših težkih liavbic. Dobro nam gre. Zadnjič so me Rusi ujeli, pa sem jim usel. I'o-drobnejŠe o tem, ko se vidimo. Pri tem sem zgubil svojega že četi'tega konja jia 500 K. J.'a vse to je malenkost, samo da je moja koža cela pa sovi'ažna topn, divizija razbita. Izdali so se namreč, ko so me peljali okoli nje kot ujetnika. Jtobro sem si zapomnil, kje stoji. Drugi dan pa smo
jo obsuli s kroglami, da sta bila dva kanona (sovražna) kar na kosce razbita. Zdrav sem kakor l iba. Stanujem pri ruskem p{fpu. Oženjen je, sedem oti'ok ima. Prav po rusko je pobožen. Řraptieli povz]'očajo strašne požare. Pozdrav vsem znancem ! V bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji
se nahajajo začasno sledeči Itolaiii vojaki: Prosen Franc, Dob-Litija; Čergol Andrej, Heka-Koper; Vivoda Ivan, Mhm-Kopej'; Pernuš .Josip, Lesce-Radovljica; Kure Josip, Svibiiik-Oernomelj ;l^ichialat Anton, Dragiič-Kiiptji; Rade Ivan, Skerbine-Pazin; (-iorenc Ivan, Orešiiici!-Rudolfovo; Robas Ivan, Žabj. avas - Rudolfovo; t.imei'inan Franc^ Dobe-Kostanjevica; Zajec Ivan, Logatec; Sterzinar Karol Semič-(Jernomelj ; Komac Andrej, Bovec-Tolmin ; Peterlin Franc, jvoseze-Ilirska Bistrica; Koradín Alojzij Rihenberg-Goriea; -lerič Fmnc, Sv. Ivan l)i'i Trstu; Jvompaii Anton, Topolšica-Slovenji Gradec; Kliuar Josip, Noše-Radov-tjica; Šraj Anton, Stranskavas-Rudolfovo; Skala Lovrenc, Mladika-Ùernomelj, Mrvar Anton, (lOtna vas - Rudolfovo ; Jlatevžić Karol, Ivošaiia - Gorica; Medved Franc, liostanj-Krško ; Sever Matevž, Pustal-Kranj ; Kurent Ivan, GHiiek-Krško; Hrast Andrej, Li vek - Tolmin ; Planko Andrej, Dobje -Brežice; Ložar Josij), Vi'tovin - Gorica; Jazbec Josip, Št. Vid-Brežice; Seljak ^Matevž, Jarčja dolina-Logatec; Ušlaker Alojzij, Trstenik - Kranj ; Novak Anton, Jama-Kranj; Pahor Matija, Št. Janž-Krško; Blatnik Franc, Klopce-Rudolfovo; Primožič Karl,Pevma-(îoi'ica; Jug Vincenc, Vi'liole-Gonobice; Blaznik Anton, Viîiica-Kiško; Arčon .Iosip, Vrbojna - Gorica; Rožnik Anton, Dolina-Koper; Rade Franc, Krbune-Pazin ;Poz]er Fran, Bled-Radovljiea.
Vojaške vesti. Pižmaht Mihael iz Trebnjega, infanterist, je padel 14. oktobra li)l4. — Gačnik L, sin Janeza Gačnika, Boričevo št. 3, je padel v Galiciji. — Eršte Frane 27. domobr. i)}*., obč, Trebnje, ranjen, v iiohiici v J'îHigsa. — Filipic.ložcf, obč. Žužemberk, 27. doni. pp., padel v Galiciji, dne 20. oktobra 1914, — Anton Rifelj, doma iz Lešnice št. 1, obč, >St, Peter, jiešec 55, pp., ranjen 5. julija 191;") v levo roko, se zdravi sedaj v Lepniku na Moravském, — i\Iihelič J. s Potovrha jé vsled ran, zadob-Ijcnili na severnem bojišču, unul v bolnici.
Obsojen je bil radi hudodelstva po § ] 27 k. z. France Kranjc iz Vel. Brusnic dne 8. julija 1915 na 15 mesecev težke ječe.
Nove skušnje za srednješolce. Dunaj, 23, julija, (Kor, urad,) Ker so posamezne gimnazije in realke morale predčasno zaključiti šolsko leto, ne da bi bilo mogoče pouk redno končati, in ker so radi pogostih vpoklicev profesorjev nastale posebne težkoče, zato je naučni minister dovolil, da se sme učence, ki so v takih okoliščinah v enem ali več obveznih predmetih dobili neugodno klasifikacijo, v začetku prihodnjega šolskega leta pripustiti novim skušnjam iz teh predmetov, če ostali uspehi učenca to oiiravičujejo, lúlor napravi skušnjo, dobi novo letno spričevalo, ki ga usposablja za vi.Šji razred.
Vsem Načetom naročnikom, zlasti g. Hladniku, skladatelju lepih iiesmic, Želimo vse najboljše od srca k jutrajsnjemu dnevu!
izkaz darov
došllh rezervni bolnišnici Rdečega križa v Novem mestu:
G. Goriaiiv JluprCvrh čaja 1 Škatljo ; g. konti jMarghert v ()t.očcu 108 jajec, pletenko iltiezlja ; g. grof Margheri v Starem gi'adii kos slaninein nekaj poljskih pridelkov; g. Rudež v (iracarjevem tiiniu vreča sadja; g, h'aleseliini v Straži iio eno vrečo krompirja in ližola; slavna hranilnica in ]>oso-jilnica na 'J'i'ebelnem 40K; č. g. žiijmik Rožnik v Doberiiiču nah]'al iiri faranili ])o eno vrečo ližola, ki'ompirja, ajde, pšenice, sadja, kos slanine, vrečico nn)ke; g. sodni svetnik v pok. Karol Grebene tu 29 knjig, 40 raznili zvezkov, gosp. [)rim.
dr. Strašek 500 cigaret, g. vil «kr. živino-zdraviiili OVinar Skalil .")0 K; iiift. Žniitek 5 K ; cenjene dame vileřejra križa so izdelale iti iicxiiiiii»; lií") spodnjih lilač în več (li'uzega pci-ila.
Vsem darovnicom tiajl('|iša livala s l)i'osiijo, da ostanejo Še nadalje zavodu naklonjiiiii.
Raznotero»
Vojaška cenzura (pregledovanje pisem). Da se zamore vojaška cenzura točno izvrševati, pisitia, dopisnice, razgledniec itd., hitro odimslati in zaplenitvi sc ogibati, se opozarja sledeče opazovati : 1, Čim več, tem bolj dopisnic se posluževati in kratko, iz-razljivo Í3i stvarno ])isati in zlasli vse opustiti, kar hi utegnilo monarhiji in z njej zvezni državi Škodovati, ii, pr. kraj, kjer vojaki stoje, število, gihanje in ])re-stavljanje istih. — 2. Znanega jezika in znane jiisave se posluževati, ker hi se sicer pisma, dopisnice in razglednice za-jjleniti morale. — 3. Znamke (marke) dobro prilepiti in sanio eno, ne več uporabiti. — 4. Vloženi tenki papir odstraniti, ker bi se isti itak moral iztrgati. — 5, Pisma odplata oddajati, kei' se zajjiia, kot nedo-jHiščena, vrnejo, in na hrbtni strani itue od<lajatelja napisati. — 6. Zaiepke ne uporabiti, ker se iste težko odiirejo. — 7. Razglednice, na katerih so za bojevanje važni kraji, železnice in mosti razvidni, iie uporabljati, ker hi iste zaplenitvi zapadle.
Vojna in ženska ničemurnost. (?o „Slovencu".) Zagrebške „Kovine" poi'očajo, da se je na Reki razvila uprav škandalozna poti'atnost v ženskih oblékali. „ Vojno inianio, revščina trka na naša vrata, to vsi vemo,'' jiišejo „Novine". „Toda ženski svet se ne briga za vse to. Ženske se oblačijo toli potratno, kakor še nikoli poprej. Zanje ni vojne; one hočejo habariti, pa naj velja kar hoče. Enake tožbe se dvigajo i)roti nedostojni potratnosti po vseh večjih mestih, a menda ostaja vse le pri jaloviti tožbah. I'iidi na Reki se je že pisalo proti temu, a zopet utilinilo. -Medtem pa goji Žeiistvo dalje svoj luksus v oblačenju, kakršnega še nismo videli. Kdor vidi eleganco dani, more težko razumeti, kako da se ljubi hčeram, sestram, zaročnicaiii in ženani naših vojakov, ki so dan na dan v smrtni nevarnosti, tako lišpati se . . . Težka beda trka na naša vrata, toda lahkomiselnost ne })ozna mej in ničenuirnost žensk triuintira celo nad grobovi." Tako jiišejo „Novine" — Zagrebške „Slale novine" pa i)oročajo po šibeiiiški „lli'vatski misli", da se je razvil v ňilttiiiikii nov čudejt špoit; nove obleke gospil in ííospodičen obrizgavajo z različnimi tekočinami, črnilom, vinom i. dr., a to delajo — „neke ženske", ki jih zdaj lovi liolicija. Te „neke ženske" so i)ač— nbogc pare, ki se jezé nad ničemiiniostjo tova-rišle, ki imajo preveč denarja. — Tudi v Ljubljani je videti danes toliko bahaŠtva v ženskiii oblekah, kakor že davno ne. Ze otroci letajo v svili in samih dragih čipkah. Seveda, ali je vse to že plačano, tega se ne vidi, (^tovo je, da kaže velik del Ženstva boljših krogov neverjetno malo resnobe v sedanji težki dobi. Na eni strani skrajna hilikomiselnost in zapravljivost, — na dntgi skrb, beda in žalost; zares zanimive čase živimo!
Prerokovanje iz Osjeka. Neki mož v Osjeku je — kakor poročajo lirvaški listi — prei'okoval, da ho Pi'zeinysl osvojen 22. marca, a Lvov 22. junija. Ta njegova ]»rerokovanja so se izpolnila. Sedaj pa ta mož pi'avi, da bo Varšava padla 27. julija, a 4. avgusta da bo Iliisija pi-osila za mir.
Pet milijonov mrtvih. Haag, 25. julija. Na podlagi približnih, pa vei'jetnili računov znašajo skupne izgube vseli vojskujočih se držav pet milijonov mrtvih in sedem milijonov ranjenih.
Na zabavnem izletu utonilo 1200 oseb. i'hicago, 23. julija. Renter poi'oča: Na reki ("liicago se je potopil izictni jiarnik „Kast-land". Na ladji je bilo vsaj 2500 oseb.
Parnik se je potopil v petih iiiiiuitah. Utonilo je do 1200 ])Otnikov. Doseilaj so potegnili iz vode 500 trupel.
Boj zoper muhe je na .Vngluskem zelo razširjen in organiziran. .Angleži se po ]iraviei boje, da bi muhe razširjale iiužne bolezni ker je vzlasti na hojiščili na kontinentu veliko t(!ga mrčesa. V londonskem zoologičnem vrtu so priredili razstavo, kjer se kažejo najrazličnejše muholovke, spioh vse oj-ožje v „vojski" zopei- miilie. Pi'o-fesor Leťroy izjavlja, da ta razstava ni le v |)oduk občinstvu, marveč tudi služi v vednostno ižoiirazbo zdi'avstveiiih oblastij, in se je vže večje število vojaških zdravnikov obinilo na vodstvo I'azstavc, da se jim objavijo sredstva za uničevanje tega sitnega in nesnažnega nii-čcsa, ki je sedaj, ko je čas inušje razjilodilve, neobhodno potrebno. Ena sama muha ima v sebi ali tudi več živih ličink, in so te živali radi tega posebno škodljive. Posneinajnio tiidi mi Angleže v zatiranju tega nam ju'av tako nevarnega sovražnika, ker tudi [iri nas lahko neizmerno razširjajo kužne i)o-lezni raznih vrst; sicer i>a je že sam niušji pik dostikrat vsled oti'ovanja postal sinrtnonoseii!
Rokopis v koš! Tako zagodrnja čestokrat urednik in vrže z nevoljo rokopis v koš, katerega je morda dopisnik napisal v potu svojega obi'aza, a uredništvo ])a spisa ni spoznalo vrednega, da bi se sploh natiskal. Seveda in-ičakuje nestrpno i)ise(; potem svoj umotvor v j)rihodnjih listih, toda zaman! Pa da bi rokopis vsaj nazaj dobil, si misli, toda na licu lista stoji; rokopisi se ne vračajo, in udati se mora. — Vse drugače ravnajo v tem ozii'ii uredniki na Kitajskem, kakor beremo v „Vor-wiirts". Tam se vrne vsak nesprejet rokopis piscu nazaj in sicer z največjo vljudnostjo in s priloženim pismom, s katerim se poskuša urednik z vso jiisatcijsko zmožnostjo pred dopisnikom opi'avičiti. Opnivičba se glasi nekako tako-le;
„Visokočiistiti brat sobica in lune! 'i'voj suženj leži na kolenih pred Teboj! .)az poljubljam fla, na katerih stojiš, in Te prosim dovoljenja, da smem govoriti in še nadalje živeti ! Tvoj rokopis, o Visoko-častiti, je meni izkazal dobroto, da sem ga smel pregledati in premišljevati, in sem ga čital z največjim občudovanjem! .laz prisegam pri grobovih svojiii dedov, da še nisem nikoli čital kaj bolj vzvišenega ! 8 strahom iu trepetom Ti jiošiljani rokopis nazaj ! In če bi sc kedaj pi edrznil, to Tvojo di'agocenosi, natisniti in objavili, bi mi pi'edsediiik takoj ukazal, vedno le Tvoje delo t iskati kot vzgleden vzor ! Moja literarična izkušnja mi daje pogum, v globoki ponižnosti pripoznati, da so 1Î-terarični biseri te-lc vrste veliko predra-goceui, kakor da bi jih človek tako po-tratljivo metal našim bralcem. Zaradi tega si dovoljujem, Ti rokopis z veliko hvalež-imstjo vračati. Prosim Te, odpusti mi! Padem pred Tvoje noge in ostanem suženj Tvojega sužnja!" — Seveda i.akŠnih urednikov niti v Kvropi nimamo.
Krnele, kmetice, plačujte dolgove! Kakor redkokedaj, dobi sedaj kmet precej dobro plačano svojo živino in poljske lU'i-delke. Opozarjamo naše ljudi, naj ne zadržujejo bankovcev doma, temveč naj kolikor mogoče odplačajo svoje dolgove. To dobo precejšnjih dohodkov naj vjiorabi vsak gospodar, da se iziiebi svojih dolgov in izčisti zemljiŠčne knjige raznih bremen. Kmetijstvo se mora pripravljati za bodočnost; znano je, da moi'a kmet pretrjieti vse nezgode, če le kmetija ni ])revcč zadolžena. Zlasti pa se obračamo na kmetice, katerili možje so v vojski, da poplačnjejo kolikor mogoče dolgove, če dobijo seilaj večje svote za živino ali za jioljske pri-diilkc, Koliko veselja hote naiu'avile možu, če se srečno vrni; domov, in mu hote pokazale, da ste tako dobro gospodarile, in poplačale dolgove! — Po („Slov, (îosp.M Bera6 zapustil 170 milyonov. — V Madridu je umrl prod šestimi mesei neki
berač Hamagosa, ki je beračil s svojo ženo najrajši pred cerkvami, .ledlasta pa ostanke, ki jili je naprosjačila njegova žena. Po smrti Tiainagosa so ])a našli oimi'oko 170 milijonov jieset vrednega premoženja v denarju, v vrednostnih papirjih in v nepremičninah. Užitek hiš je zapustil svoji ženi do njene smrti iu vse di'ugo, tudi liiše ]io smrti žene, pa škofom v ^ladi'idn, líarceloni in Buenos Aircsu.
MîM oklic.
E 40];14 3t>
Dne 17, avgusta 1915 prcdp. «b 9. uri bo jiri e. kr. okrožiiťiii soiliSíii v i/.tii št. HI im iioilstíivi /.o odolireiiili jiogojov tiiažlia BletiGrilj nopretiiiíniii :
Zeiiiljiíika knjiga llniÈicii, vi. it, 17; liiift St. 8 V Ilriiifi, Kviiijitk, goBimdai'iiko iwlojijo, voiiiijiik, it vrta, H njiv in 1 ptiéiiik. l'on, vreiln, 3.7ň4 K. Naj mini jSi ]ioii. ],S77 K, VI. Érov, 2;'): ujiva, Itoi, vrcdn, 'JBti K, .Nnjm. jioti. 1 í;í K, VI, řtev, 2f>; iJ (lašiiika, 2 njivi, Teu, vrciiii. 1)00 K. Xiijm lion. 200 K, VI, ít. ;i77: 2 tmvrikn, l'on, vrcdti. «Ili K, Nnjin. jioii. 408K.Zoiii. kiiji(ïa(-inlierje, vl, itiiv. 87«; njiva. Cen. viwin, ^aoK, Nnjin, iiomuíek llUK, Ztiin knjigii l'olovrli, vi. St, t2H: go/.d, l'onilna vreiin. 370K, Xajiii, poii. 185K.
]'od najiiiiinjšiiii [Kiniulkoin so tie jirodajo.
C kr. ikrajno sodišče v RudolÍDvem, odd. IV., dne 28, juniju 1915.
V najem se Dddo s IS. septembrom
: dobro gostilno .1
na najlepšem prostoru, v večjem mestu na Dolenjskem. — i'ismena vprašanja s znamko na lípravništvo I »ol. Novic.
Najnovejše vesti.
Dunaj, 27. julija, Urndno se poroča; Tod varstvom hiočik^ku streljanja artiljerije, ki seje jiiičclo včenij zjiiinij, so Kali. uni zoJačeiMi silo KojMit iiaiiailli Doliei--dobsko pliMioto. Naval sc je izjalovil z večjimi iíígiilKutii, kakor kdaj prej. Po IJiitili pobližnjili bojili so ostale naše čete tudi lil deveti dan l)itko v jtopoliii posesti svojih stiirili bojnih postojank ob robu planote. Na ostalih delili primorske bojne črte, pnteni v koroškem in v tirolskem ohniejiieiii ozemlju sc iii zgodilo nič histve-nejTii.
DiiiiaJ, 27, julija. Uradno se rtizg-ltiša : Potem, ko Je bil vzet z iiuskokoin po naših četali Sokal, seje pi-ičel boj /a nek vrb, vzhodno od mesta, Iii Jc sta nadvhid« »reiiodov čez liiii? osoldto vaicen. Kaši irabri jMdki so včeraj osvojili z naskokom to p(»sti)Jaiiko ; ob tej priliki smo u jeli
častnikov in :tO(K) mož in zaplenili strojnih piiSk. Ii(»Ji severno od (ii-iibieszovva uspeiii-j mipredujejo. Sieei- je položaj iiii sevcroTzliodii iieizj)reiiieiijen.
DiiiiaJ, 28, julija. Uradno poroialo: Včeraj so opešali tiiili proti l>oherdob,ski planoti iiapeijeni iisipadi Italijanov. !l]e-sloiiiii so pač vzdržiivali Ijiit artiljerijski oříeiij ; sieei- so se pa (Miločili Ic še m osiiiiiljciie sliibe siiiike, Iu so liili brez Iriida odbiti. V bojili velikei;a sloiïa je toi-ej iiiistal odiiioi-. Kakor prva, titko se Je tudi nejii-imerno silovitejša dni^a bitka niiliioi-išliciiikoiKVLia s popolnim iicii.spehoiii iiapadajočeíía sovražnika, ki je zdsij v primeroma :iO km šii-okeiii prostoi n nieil Sa-botinsko ^'01-0 in obrežjem nastopil s seilmiini zbori z imjinaiij 17 pcliot ni mi in divizijiiihi mobilne milice in ki Je poizkušal prodreti za vsiiko ceno ne ^lede
na žrtve 1, udi lu iiiiiterijiiia. Nkii »ne iz-^'iiiie Mali, aiiov se iiioi-ejo ceniti s OO.OtK) možmi. Tovestniea bo šele znala ceniti dejanja naših zmayovitili čet in iijili voditeljev v tej obrambni bitki. Neoniajeiie iu neomajljive stoje še vedno tam, kjer so pi-ed dvema mesecema pričakoviile so-viažnika. To ne velja le za postojanke iiatioriSkein, za katere soje v dveh bitkah vroče vojskovalo, mai-vcč za našo celo za obrambo na Jii^ni niomiibije iz)>rano bojno čito.
NamCMtuik mičebiikit fíeiieralne^ía štaba: jil. Hiifer, fml, Dunaj, 28, julija. Uradno se iioroča; Naše luhke krizai-ke in torpediie enote so ■^'T.jnlija zjiitruj iispešno napiiille železniško proiïo iz J akin u v l'esaro in so olistrelJevalepostajnenai)ravc. kolodvorska skladišča, ćiivajiiice in železniške mostove na tem obi-ožjii z dobiiiii usjiehoin. Več lokomotiv in želczniškib voz je [mrtišenib. Koiodvoi'sko skladišče v ran» Je bilo zazora no in je povzi'oèil ta požar močno eksplozijo. Istočasno sa naša p()dmorslia letala uspešno metala Iionitte nakolodvoi', artiljerijsko vojašnico in ita drn^a vojaška ]iosloi)Ja v Jukinu; kolodvor za sestavo
vlakov je bil močno poškodovan in nni-èeneiça je liilo veliko vozečega materijala.
V	nekem tanku nafte Je nastal požar, ki se vidi ;») inmskih milj daleč. Vse enote so se vrnile biez izj^nitie. Sovražnih po-inorskili sil ni bilo videti.
Mormiriško poveljstvo.
Dopisi.
Iz Novega mesta. — Prvi pogreb 11 a n o v o m e š k e m nove m pokopališču, — 28, julij 1915 je bil za Novo mesto naravnost sjiominski dan, kajti izročili smo ta dan ob 3. uri popoludne kot pi'vega materi zemlji na novem pokojia-iišču pešca 40. i)eS[»olka A^'etro ilartona, rojenega leta 18S5 v l.'\ildeak na Ogrskem, katei'i je v tukajšnji rezervni bolnišnici ])odlegel na jiižneui bojišču zadohljenim ranam. Kljub nenavadni nri ]iogi'cba je bila udeležba jako mnogobrojna in za za domovino padlega junaka Častna. Poleg tu bivajočega vojaštva s Častniškim zborom, na čelu mu štaeijski i)oveljnik g. nad-poročnik Ilastreiter, udeležila se je pogreba tudi niiif. mestna in meščanska garda z godbo in svojimi častniki ter obilo civilnega prebivalstva vseh stanov, mej katerimi smo opazili mej drugimi g. župana in poslanca Zurca, gimnazijskega ravnatelja g. Brežnika, več drugih dostojanstvenikov in obilo uradništva. Pogreb je vodil preC. g. vojni kurat. Nosilci krste z Éiovomeškega starega jiokopaliŠča na voz in zopet z voza k grobu so bili naši vrli [u-ostovoljni strelci. Ob grobu oddal je oddelek meščanske garde običajno Čast no salvo. Pokončanem opravilu zasadilo je vojaštvo na grob junaka pri-pi'ost lesen kiiž z imenom, rojstnim letom in krajem pokojnega. Časten spomin mu je zagotovljen, kajti zgodovinopisci našega mesta se bodo v svojih spisih spominjali še v iJGznih letih na našem pokopališču jirvopokopanega borilca za našo ljubo domovino in ])resvitlega eesaija.
Iz Kandije. — Pogreb i-ajncega našega .Janeza Kušljana vršil se je v petek, iili. julija ob najlepšem vremenu. Zbralo se je pred njegovo hiŠo veliko občinstva, kar spričuje, da je bil pokojnik iie-le priljubljen samo med ožjimi iirijatelji, marveč je užival splošno spoštovanje in vsestranski ugled pri vseh slojih prebivalstva v mestu in okolici. Sprevod na Šuiilielsko pokopališče je bil za ta čas naravnost imimzanten. Pred krsto je korakala četa meščanske garde, zgodbo na čelu, ki je svirala svojemu zvestemu članu-naredniku v srce segajoče žalostinke v slovo; imteni je korakala Četa, broječa kakili 40 mož vojakov-rekonvale-scentov, ki so doŠli z bojišča ter se zdr'avijo v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji.
V	lepem, dolgem sprevodu smo videli zastopstva raznih korporacij in veliko odličnega občinstva iz Novega mesta in okolice.
Ko so položili rajncega Kušljana v grob in smo ses solznim očesom poslavljali od našega nepozabnega prijatelja, zagromela je kot zadnji pozdrav lirabremu bojevniku iz 1. ISGG. salva, ki jo je oddala unilorm. meščanska garda novomeška. — Naj počiva v miru blagi mož, dokler se zopet ne snidemo nad zvezdami!
Iz Ribnice. — v petek, 23. julija ob r», mi popoludne je nastal v liibniri ogenj na Veliki Mlaki zraven občinske ubožnice. Iver je veter vlekel čez trg, je bila kmalu vsa A'elika in Jlala Mlaka v ognju. Vnela se je graščinska pristava z velikim kozolcem, kjer je bilo kacili 201)0 starih centov sena, in kozolec, i)oln žita, V nekaj minutah se je ogenj prijel že župnijskega in gosjio-darskega iioslopja, ki so ga pa hitro zadušili. liavnotako se jc posrečilo zadušiti ogenj Ulčarjevega hleva i^red cerkvijo na glavnem trgu, sicer bi bil cel trg v ognju. Na Mali Mlaki se je posrečilo le nekaj hiš rešiti, ki pa so že tudi začenjale goreti.
V	največji nevarnosti je bila gi'aščina în tudi krasna župnijska cerkev. Onkraj vode Bistrice je danes le sama groblja.
ňkoda je velikanska, ker zgorelo je ljudem vse; domovi, gosjiodarska [»oslopja, živež, obleka, krma In tmii veliko oprave.
Pogorela je tuili elektrarna, <lasi so stroji vciiiioina rešeni. Giaščalai Riidežn so zgoreli vsi gospodarski sti'oji. řlivina se je se pravočasno resila. Tudi (ilovcškiii žrtev ni. Pogorelo je 21 gospodiirjctn Tiii iioslo[)ij. Oorclo je šc celo solioto, ker so le počasi tleli kupi spravljenega sena. V noči na neddjo jia je prišel dež, ki je odsti'anil tiadaljiio nevarnost.
Na pnjiioi so prihitele požarne brambe \7, vseli krajev, ki so delale z nadčloveško požrtvovalnostjo. Zasinžijo zares vso javno in posebno polivalo itt tisočci'o zahvalo, ker rešile so ves ostali trg, V pol uri je bila na mestu lualodane vsa župnija: možje, žene in dekleta, ki so neumorno delali celo noi; a največ polivale vreiina so vrla dekleta, ki so gonila lirlzgahie in delala, ko so že možje opešali. Na iiogorišcu sta bila ves čas tudi preČ. g. dekan A. Skiibic in župan g. Češarek. Tudi g. okr. glavar se je takoj pripeljal iz Kočevja in je ostal dolgo v nesreiini Hibnici. Vsi, vsi so storili svojo dolžnost! — Bog naj povrne vsem!
Škoda je ogromna. Kolikor sc je do danes precenila, znaša okroglili 400.000 K. Zavarovahiina pa znaša okoln 1 50,000 K. Ker so bili prvi poljski pridelki vsi pod streho, kakor tudi vse seno, je v teh dragih Časih poiiioč niijtio potrebna. Pogorelci pa nimajo ne živeža, ne oidekc. Skriji jiii pa tudi, kje naj dobiS delavce, da jim zopet zgrailć hiše in gospodarska poslopja. Zares prehud udarec za Ribuiřane! Obšii'na pomoč je zares potrebna. Kdor ima količkaj odveč in ima dobro srce in radodarne roke, naj se usmili iibogili pogorelcev, četudi z najmanjšim darom, bodisi v denarju aH v naturalijah. Pomagajitio nesrečnim ljudem po svoji moči. Darovi naj se blagovolé poslati dekanijskemu uradu ali pa županstvu v Ribnici, ki bosta darove vesliio razdelila med uboge pogorelee.
Zažgali so žalibog zopet otroci. Saj ne koristijo nobena svarila oblastcv v raznih listih ljudem niČ, ko se vedno ponavljajo požari vsled nepazljivosti starišev nad otroci. Je že tudi resnica, da so očetje v vojski, matere na polju, in cia so otroci potem preptiŠčeni samim sebi. Toda ena ali dve starejši osebi bi se v vsakem kraju lahko dobile z malimi stroški, da bi se jiitia poverilo nadzorstvo pri otroeili v slu-čajili, da so vsi ljudje na ])olju ali sploh od doma. Seveda bi bila zavetišča za otroke tudi na deželi velikanske vrednosti.
S severnega bojiáča
piše ]). J, Ž., dne 5. julija. — Pri nas gre dobro. Medved se godrnjaje uiuika in večkrat poskuša grizti, da ni več tako opasno. Vsi iz srca želimo, da bi se ta krvavi ples pi'ej ko jiiogoCe končal. To naganja tiaše, da s tako silo pritiskajo na sovražnika. Čudno se zdi, da so Rusi naenkrat na celi i'ronti dobili tak rešpekt pred našim orožjem.
Odkar smo prišli v deželo, ki se bo imenovala "Ruski grob", smo imeli vedno dovolj opi'avila. Kako je vse razdejano, se ne da impisati. Pred kratkim smo bili v mestu, kjer jo bil prej nastanjen ruski gubernatoi'. Silno zanimivo mesto. Značaj ima čisto ])o]jski, ne kakor druga mesta, jiovečini židovski. Nastanili smo se jwl ure stran na prijaznem hribčku. Pod veliko hruško sem si spet poslavil šotor. Dobrim Poljakom je hudo, ko vidijo, da spimo na golih tleh. Kar po vrsti so nas hodili vabit, naj gremo k njim v hiše „pomeškat" (stanovat), i'rikazalo pa se je kar iiaenkfat toliko strigalic, da sem mislil, da mi lioilo odnesle halupo z menoj vred. Zato sem se slednjič odzval vabilu gostoljubnih Poljakov, ki so mi obetali vso mogočo udobnost, da ne bo niiih, ne golazni, ne ropota, ne vročine.
dim dalje časa hodim po svetu, tem lepši se mi zdé domači kraji, dasi niso lako rodovitni kakor tu nekatej'i. Tu je
vas podobna vasi, kraj kraju, moreča enoličnost. Enako tudi s prebivalci, dolgočasni, Četiiur odgovarja njiliovo petje. IzjeuK) delajo Poljaki, ki sem jlii do L. le malo našel. V tîaliciji imajo llusini veliko veČino. Rusini so v občevanju nekako bojazljivi in preprosti. Nas))rotno so Poljaki po obnašanju gospodje. Kmet, kmeta nagovori s „pane". Ko gostoljubni, darežljivi in storjene jim usluge ne ptisté radi ne-povrnjene. Gledajo iirosto v oči. Že ])ri otj'ocih se opazi lepo pi'osto neusti'ašeno iiasto])anje, .Te tudi nekaj na tej razliki, da Rusini nimajo [»opolne svobode, zlasti v šolah se jim kratijo pravice, pa tudi v di'Ugem. Za večja podjetja so Rusini nesi)Osobni, še pri najnavadnejši trgovini ne kažejo zadosti podjetnosti. Neokusno so počesani, kar jim da nekako top izraz. Lasje jim visé globoko čez čelo, pomazani z oljem. Prav kakor dež v itratki, Z brati Poljaki imajo sku]mo, da so dolu'ega, usmiljenega, mehkega srca, zlasti pa globoko verni. Videl sem Rusine zatopljene v molitev na razvalinah cerkve. Solze so jim kapale iz oči in pritajeno ihtenje mi je dokazovalo silno bol nad razrušeno, nad vse drago jim domovino.
Doneski k vremenoslovju v Beli Krajini.
Kako Je v zadnjih 27, letih delala toča škodo po Beli Krajini, vzlasti vadleški župniji.
.1. .íívSuIj,	(Kouec.)
1j. li)07. Druga polovica julija je bila za nekatere kraje in župnije v Beli Krajini prav nesrečna, ker so suša, strela in toča naredile prav veliko škode. 15. pop. pobila je toča po suliorski župjiiji, kjer je uničila tretjino jiridelkov, še več škode i)a je nai)ravila na Lokvici jiri Metliki. Isto poj), zgodila se je velika nesreča na Krasincu pri i'odzeuilju. Matija Simec, rodom iz Gribelj, in Peter Klepec iz Krasinca, oba ianta, sta streljala proti toči. Po nesreči pa se je užgal v streljarnici smodnik, katerega je bilo, kakor so pravili, celo 25 kg, in jo oba fanta prav hudo ožgal, tako, da je umrl i)rvi že drugi dan, drugi pa tretji dan, oba v strašniii mukali. V noči od 19. do 20. treščilo je med hudim viharjem in dežjeiu v neko hišo na Pravutini in v neko v Mošanjcih na Hrvatskem preko Kolpe, ki sta pogoreli. 25. julija pa je obiskala pop. od 2. do 3. skoraj vso Belo Krajino silna nevihta z gromom, strelo in točo, Toča je pobila po nekaterih krajih črnoiualj.skc župnije, Preloko in Pi'ilišČe na Hrvatskem, Nekaj malega je padala tudi v Tiibučali naše župnije, O škodi v črnomaljski župniji je pisal „Slov," št. 171 : Toča — združena z nevihto, gromom in bliskom — je grozovito razsajala. Sprva drobna kot lešniki se je kmalo podebelila na velikost oreliov, V četrt ure jo po-mandfala vse, na kar je kmet stavil svoje upanje za letošnje leto. Uničila je popolnoma vse i)oljske pj'idelke. Še hujši po]'az je pa nai)ravila v vinogradih, ki so letos posebno veliko obetali. Vsa mavrnsko gora je jiopolnoma uničena za letos. Posledice se bodo poznale tudi drugo leto. Česar ni pobrala toča, je izpodkopala voda. Stari ljudje Se ne ])omnijo take nesreče. Prizadete so zlasti vasi Dobljiče, Grič, VidoSi, Jelševnik, Mavrlen In Sti'ažni vrh. Tudi strela je pustila svoje ]ios]ediee. V Loki je jwžgala 4 hiše z vsemi gospodarskimi posloi)ji.
L. 11110, S. apr, iiop, ok. polu 3, ure jjadala je nekoliko toča med nalivom po Mali Plešivici in Dubravah i)roti Vinici.— 2;i. jun. 1)0 noči o!) polu 10. uri nastal je hud vibai- z nalivom, tiied katerim je padala tudi nekoliko toča po AdlešiČih, Vrhov-cih, Mali Plešivici in Selili, ki se je jto-znala post;bno na trti in tui'šici, vendar ne prehudo. — 5. jul. padala je zopet toča nekoliko i)o AdlešiČih, Purgi, Dolenj-ciii in Bednju, ki pa je naredila k sreči
V noči od 19,do 20. jiii. Napočajte „Dolenjske Novice!"
le malo škode, pa je bil po noči ok. polu IL ure silen vihar z luilivom in v več Župnijah v Beli Krajini je itobiia toča, kakor v semiški, metliški, ])0(.lzeiiicljski, radoviški. V metliški je naredila največ škode v DraŠičih, kjer je vse uničila. Silno Škodo je na|u'avila tudi po Hrvatskem, v Žumíierkii, \'ivodÍni in proti Karlovcu, kjer je. bila dve noči zapoi'edonia in sicer od 19. do 20. iu od 20. do 21. iti kjer je vse uničila od Mo-drušpotoka do Stativ. Tudi drugod jm Kranjskem naredila je toČa 19, silno škodo, kakor so pisali Časopisi,
L. 1911, IS. maja pobila je toča pop. ok. polu J. ure skoraj vso žu])nijo Radovico in zopet DrašiČe v metliški župniji, kjei' je uničila vse. Pi'išla je čez Gorjance. Onost]'a]i Gorjancev pa je pobila krško in leskovško župnijo, — 29. jul. po noči naiedila je toča nekoliko škode ]io vinogi'adih v Vel. Plešivici,
L, 1913. 9. jun. je začelo zvečer po silni vročini in občutljivi suši deževati in je padala po noči v Fučkovcih tudi nekoliko toča, ki pa ni napi'avila veliko škode. Bolj pa je jiobila okoli Krasinca v podzemeljski župniji. ■— 2L jun. zvečer ob G. uri začela je padati med dežjem zopet nekoliko toča, ki ni naredila di'Ugod skoraj niČ Škode, raznn v Fučkovcili, kjer je vse })obila. Pobila jc tudi v Dragoših podzemeljske župnije, in v Gj'ibljah, posebno v Doljnjih, kjei' so morali strni i)o-kositi, pa tudi vStankovcili Upniške župnije na Hrvatskem. — D>. jul. naredila je toča zopet nekaj škode po vinogradih v Vel. Plešivici. Padala je zvečer ok. 7. ure in k sreči med dežjem. Več škode pa jc napi'avila v Metliki in njeni okolici, posebno zopet v DraŠičih, in proti Podzemlju. Od IG. do 17. sept, je bila huda noč. Malo pred polnočjo je nastal liuil vihar in je med silnim vetrom ii; ploho padala nekoliko (udi (.oča, ki i>a pri nas ni napravila Škode, ])ač [»a nekoliko v IMarindolii in Šc več, kakor so pravili, na Preloki. Tudi v dragatnški župniji je neki nekoliko iiobila.
L. 1914, 5. sept, nastal je ])o hudi vročini iu suši pop. ok. 5. ure vihar z velikim nalivom, med katerim je padala tudi nekoliko toča. Nekatera je bila debela kakor orehi. Večinoma ni napravila pri nas veliko Škode, razun v Marindolu, kjer je vse pobelila, deloma pa tudi na Vrhov-cih, Bednju in Piibincih in v Vel. Plešivici in nekaj tudi v Mali Plešivici, kjer je na-jiravila nekaj škode na grozdju. Prav močno pa je padala, kakor so pravili, v Dubravah iu Suhotincu, kjer je je bilo jiadlo neki za pedenj na debelo. — Tudi 13. sept, po noči ok. četrt H. je padala lued hudiiu dežjem nekoliko toča, a skoraj brez škode.
Velika svota denarja
80 zamore nakljiii-iti vsakomur, ki iiostanc naš naročnik. — Hrezjilačiia itojasiiila pošilja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
Zahvala
m
Za vso itliiRo (ioksixe mi'mj:» in lolHŽbe jiovudoin tiolc7:nl in miii'(í imacffa tjiilíljuucfíft soiiro({a, oxiroiiin lircdobiefín oíeiii, gojijioiia
Oiljem-fl Bernord-íi
liifiict;» posestnitta in (ilttinikar-skcíja mojstra
iKrekiitno tciii jiotoiti ]iritíiřcio y.a-llVlllo. (.iMoljitO KU lupo ZilllVilljlljCItlO 7M řabítcfo puriiiiistvo dragegii I'O-kojnilíH k /iifliiiojiiii ipoííitkii, Vsem velepccjetiim iKlelíižtnraui iiogrcba KknpíiJ ill VKiikťinii jiosehoj: Hog
pltiriij ;
No vo til Oft to, juliju líHá. Žalujoča rodbina Benmrd-ova.

Zahvala.
7jii iLinojfu ilokazo iskrenega Bofiitjrt, hi so nam došli povodom Buiiti našepa isbrouo Ijnljljencn;a in iiepoKabnogft Koi)Toy;-a u/.ir, oicta
janeža Kušljana
izTekiinio tem potom iiajiskronojso /.alivalo. — Posetmo pa ho /,ativa-Ijiijemo pieú. diiliovSi'ini ímilieljski, volořftMtitim I'smiljeniiti bratom in 00. frauÍ!ÍškaúO!ii, ff. žiiiiima Ziirťu, viíeiii obíioskitii Kg. odbornikom, obíiiii àmilicljaki na jioUarjen vcnec, g. iiadjioroiLiikii Uftstreiterju, vo-jaiitvii, riio.5íauski pardi, poíarni btainbi, kakor tiidi in t lOgo brojil 01 mi ob«astvii Ka Bpremslvo k vr.íueiim lioÈitkii.
líaiiiiiju, i!S. julij« líllá.
žalujoči ostali.
Slavnemu občinstvu iz mesta in okolice vljudno naznanjamo, da bodemo
dimniliorsho obrt
po našem pokojnem očetu g. V. Bernardu neizpremenjeno nadalje izvrševali ter se potrudili po svojih močeh, da bodemo zadovoljili naše dosedanje cenjene naročnike.
Prosimo tedaj za nadaljno dobroliotno naklonjenost ter se })riporočnjemo odličnim spoštovanjem
dediči po Viljem-u Bernard-u.
Novo mesto, 2«. juliji' ISIS.
44-3-1
Popolnoma uarno naložen denar.
fieâWfLWICâîe POSeJlLfítCft
Zii Kiuidijo in okolico, re^.^ /Mv. / neoiu. zave/o = V iastiiein doimi v Kaiuliji ^^
sprejema hranilne vlo^e od vsaceg-a, če je iijcii nd ali ne, ter obrestuje |io
4'./,, -»i
1-0-18
na leto brez odbitka rcntncga davka, katerega sama iz svojega plačuje.