42. številka. Ljubljana, vtorek 22. februarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežole za celo leto 1C> pdrt., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Z:i pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vi-č, kolikor poštnina iznaša. — Zn gospode Učitelje na ljudskih šolah ta za dijake velja znižana cena iu sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni 3 t v o j« v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 2"»—2«> poleg gledalilc« v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Jugoslovansko bojišče. Iz Zadra se praškim Časopisom brzo-javlja, da se od avstrijsko strani delajo tako velike vojne priprave, da je sklepati, da misli Avstrija na spomlad s svojo vojsko Hercegovino zavzeti. To je več mogoče, kajti tudi od drugod se isto poroča. — Gotovo je, da vojna stranka v Avstriji, izpoznavajoča, da podolžna Dalmacija brez zahrbtja Hercegovine in turške Hrvatske za Avstrijo nema pravega pomena, hočejo te dele zasesti in sedaj priprave delajo. To se razumejo, da prej mora Andrassv pasti predno se to izvede', ker on kot Magjur ne bode dovolil, da so Avstrija s Slovani pomnoži. — Drugo poročilo tudi iz Dalmacije pravi, da bode Avstrija na spomlad vsem pribeglim pomoč odtegnila' in jih v Hercegovino-Bosno nazaj pognala, češ, saj so Turki reforme sprejeli in obljubili človeško z vami delati. Tega ne verjemo. To bi se samo reklo, ubogo rajo pod nož in na kolec goniti, in takega barbarstva v Avstriji nij še bilo in ga valjda ne bode. Torej smatrajmo ono vest kot magjar-sko-ustavoverno željo ali neistino. Sicer „N. Fr. Pr." želi in zato meni, da je bil dalmatinski namestnik general Bodic te dni na Dunaj poklican, da ga je Andrassv podučil, kako naj so odslej ostrejše dela nasproti vstašem ob meji. Vendar mi si drznemo misliti, da je general Rodić na Dunaj i še s kom drugim govoril, nego le z Andrassvjem, kateri je pač kot Magjar uže od početka z „N. Fr. Pr." vred želel, da bi se vstanek brž zatrl, torej bi bil uže od kraja lehko dajal v tem smislu Rodicu ukaze, — ko bi baš on v tem oziru ukazovati imel. Ali vse kaže, da ima pri nas še vojno ministerstvo in vrhovni vojni poveljnik Nj. v. cesar včasi svoje mne- Mstek. Zaklad. (Slobodno posloveuil Joa Žirovnik.) „Ljubi oče, pojdi vendar še jedonkrat k bratu," prosila je uboga žena vaškega mizarja svojega žalostnega moža; »zaupaj," je nadaljevala, „v boga in popisuj bratu našo revščino, gotovo boš njegovo srce omočil." Mizar vstane iz-za mize in si odveze predpasnik in reče Ženi: „Saj jo zastonj, dobro ga poznam, kakovšen je, vendar ga hočem še jedenkrat prositi, da bi nam pomagat" Jurij odide in gre k bratu Janezu, ki je vaški sodnik bil. Ravno jo delal račune, ko ta vstopi. Srpo pogleda prišlega in pravi: „Ravno prav, da si prišel, uže sem te hotel terjati za ostali davek." „Ah, Janez," odgovarja mu žalosten nii- nje, ki se pokazuje zraven prusijanskega in magjarskega in nad Amlrassyjevim. Ruske „St. Pete^burgsk. Vedomosti" pišejo o položaji v orijentu: Diplomacija so zastonj trudi, odvrniti določitev onega vprašanja, ki se ne da več odlagati. Zgodovina zadnjih 15 let kaže jasno, da se določitev tega vprašanja z nobenim pripomočkom ne da več zadrževati. Tako je bilo. z vprašanjem narodnega zjedinjenja Nemčije in Italije, katero se je zvršilo proti volji vse Evrope. Tako je tudi z jugoslovanskim vprašanjem. Zastonj ga skušajo diplomati zavirati: vprašanje je popolnem zrelo in ne bode se več posrečilo odložiti ga. Začetek konca bode posedenje vstalih provincij, ki bode najbrž dogodilo se kmalu." —■ Kako je torej, če ruske novino tako odločno govore, da se v nemških glasilih trdi, da ruska vlada proti razširjenju vstanka in proti srbskej akciji dela? Iz Belgrada se neprenehoma javlja, da se Srbija na vso moč orožuje. Tako čitamo v dopisih zeiuunskega Graničarja in praških listov. — Srbske novine pišejo kakor vse drugo tudi o Andrassyjevej noti, pa so trdno preverjene, da se v Turčiji njegove reforme ne dajo izvesti, zato vstajniki ne bodo orožja položili in bodo na spomlad drugo pomoč dobili. O avstrijskej intervenciji piše belgradski Istok: „ako pojdo avstrijska vojska v Hercegovino, da izvede „potrebne reforme", teško da ne bi potem šla tudi ruska vojska, da izvede — testament turške države." Politični razgled. Kotriinje V Ljubljani 21. februarja. Liberalno naše nemško je sklenilo, da liberalne klošterske postave, zar, „kako ti moreni denarja prinesti, ko še sam lakoto trpim. Prišel sem marveč, da bi mi posodil nekoliko mernikov žita, katere ti bom v jeseni vrnil. „Nič ne dani, tudi ne morem, *»ker sem uže dosta za te storil," odvrne nevoljno sodnik. „Ako mi kmalo davka ne prineseš, te naznanim gospodski." S temi besedami odšel je trdosrčni v bližnjo sobo. Brezupno odide mizar Jurij. Doma najde vse domačo okoli mize zbrane. „Saj sem vedel," nagovori oče zbrano družino, „da nič ne bo." Lažje bi kamen omočili kot njega, pa vendar, otroci, malo potrpite, jutri zjutraj dobite sadja obilo." Luna priplava na nebo. Vse je tiho, le šumenje Save razganja nekoliko nočno tihoto. Ura odbije jednajst in čuj — nekaj šumi za sodnikovo hišo. Nek mož preskoči ograjo in pride na vrt. katere je njegova stranka sklenila, ne bode predložilo cesarju v potrjenjo. — Nu, nam je za to kloštersko postavo toliko, ko za lanski sneg, ali ministerstvo in ustavoverna stranka tu nijsta dosloi«» «lr>.i&v«». Na IVnii^o«1 r«» so je vršilo včeraj prevažno dejanje, volitve poslancev v narodno skupščino. Francija po svojih deset milijonov volilcih stopa črez pet let zopet na volišče in bode v osodnem glasovanji izrekla, ali hoče svobodna biti in se sama vladati, ali pak hoče zopet tilnik upogniti, da jo vladajo česti-željni samopridniki, prevzetna jadna familija, ali jedna kasta. Volitve bodo po arrondissementih. Vsak voli jednega poslanca, le v onih okrajih, ki imajo črez sto tisoč prebivalcev, voli se jeden ali toliko več poslancev, kolikor 101).000 duš. Volitev se je začela včeraj ob 8. zjutraj in trajala do G. zvečer. O resultatu ne moremo še nič vedeti, vendar so sme za trdno upati, da so republikanci dobili lopo večino kljubu temu, da je ministerski predsednik reakcijonar Buttet vse storil, kar je mogel, da bi jim večino vzel. Na $ ju* tt - .ti. v m so se v severu zopet začeli bojevati. Poroča se, da mnogi Karlisti prebegajo k Alfonzu in govore tudi, da se utegne don Karlos pobotati z Alfonzom, ter potem naseliti se na Ogerskem, kjer je po Modenskem vojvodi podedoval graščino. Šfistmarku angleške „Times" na njegov govor proti socijaldemokratom levite bero in pravijo, naj rajši skrbi za manjšo vojsko in manjši davek, da ne bodo nemški delavec čedalje bolj ubog, potem ne bodo zmešan socialdemokrat in si no bode želel, izseljevati se, kakor dosedaj._ l/opisi. Iz slovenje - hlst ri«k<»g;u okrilji* 17. febr. [Izv. dop.] Te dni so Nekaj časa posluša. Potem spleza hitro s pripravno košaro na črešnjevo drevo. Nekoliko Časa sedi mož na vejah in obira sadje, kar sliši nekako šumenje. Velika vrata v sodnikovej hiši se odpro in sam Janez stopi ven in jih tiho zapre. Našemu Jurju, ki je bil na črešnji, je bilo silno teško, ko je videl, da njegov brat naravnost na vrt k črešnji korači. ,A Janez se še ne zmeni za drevo, marveč začne koj kopati z motiko globoko jamo pri drevesu. Ko jo«;Uže precej globoka bila, splazi se tiho v hl§<( iu prinese lonec v vrt soboj, gre trikrat okolo črešnje, postavi lonec v luknjo in govori: „Satan, tu imaš moje premoženje ; nobenemu ne pripusti, tla bi to dobil, kot tistemu,- kateri bi se svojo ženo trikrat okolo drevesa šel." Potem zadela Janez luknjo se travo in rušinjami, in se tiho splazi v hišo. Naš Jurij mej tem nij obrnil očij od se v našem okraji vršile volitve volilnih mož, ki imajo z mariborskimi in sv. lenartskimi volilci 126. t. m. v Mariboru voliti deželnega poslanca. Le šmartinska fara na Pohorji zarad velicega snega še ny volila. Agitacija nij bila tako silna kakor drugekrati, izid pa vsakako povoljnejši za narodno stranko, kakor pri poslednjih volitvah. V Črešnovci je propal znani nemškutarski agitator Sorschag po domače Miglič ter so izvoljeni štirji odločno narodni možje. Tudi v Makolah in Laporjih so volitvo dobro izpale, dalje v tinskej občini, kjer je zraven dveh zanesljivih kmetskih posestnikov izvoljen g. državni poslanec dr. Vošnjak za volilnega moža. Sploh se sinemo nadejati, da bode vsaj polovica tukajšnjih volilcev za narodnega kandidata g. dr. Radeja glasovala, mej tem, ko pri prejšnjih volitvah še tretjina nij bila zanesljiva. Ker je izvzemši kake tri glasove ves Scnt-lenartski okraj narodne može izvolil, v mariborskem pa tudi nadpolovična večina mož narodna, upamo, da na dan 26.t.m. zopet jedenkrat Slovenci zmagamo v tem, na skrajnej meji Slovenstva ležečem okraji. Za mesta In trga Slov. Bistrica, Slov Gradec itd. kandiduje namesto odstopivšega barona Kasta g. grof Attems ml. ter bode brezdvomno izvoljen. Gosp. Kaligarič v Slov Gradci nij hotel kandidature prevzeti. Kakor povsod, smo tudi tukaj imeli silno snega, kar je zadrževalo delo v vinogradih Denarna stiska v našem okraji je velika, ker ljudje vsled lanske toče nemajo ničesar za prodati, ampak še celo kupiti si morajo živež. «>«l *vit>iij>fc 18. febr. [Izv. dop.]Za dobra 2 meseca preteče uže celih 8 let, odkar nam je podpisal cesar nov šolski zakon, kateri je za poroka, da so bode smel ubog slovensk kmet tudi še kaj druzega koristnega učiti, ne samo 0 tujih grehov, itd. pa vendar še zdaj odrašča naša mladina brez jako potrebnega poduka, kakor glive po gozdu. Vrh tega pa uže davek plačujemo za poduk, katerega še nemarno!! Odkar živi človek na zemlji, vedno je bila večina 1 j u d i j nevedna, hudobna in trmasta proti dobrej stvari. Večina nevednosti tudi pri nas tako pervlada, da se naš kmet (druzega tu tako nij razven 2 svečenikov) sam nikdar v 20 letih od denes izvestno ne loti ustanovitve zistematizovane narodne učilne. Ljudje, kateri imajo besedo za takovo plemenito početje imajo zaraščene oči in ušesa za to stvar, nikogar paa nemajo nad seboj, da bi jih k temu ali vzbujal ali pa silil. Ondašnji g. kaplan uže več let ima šolo „za silo". Vsak pa ve, da jelševa trta Bicer res boljši kot nič -~ nij bog zna koliko vredna. Ona luknja, kamor se redko-krat peščica mladina zbere, je bolje svinjaku slična, nego li učilni. Nek kmet je pred nekaj leti hudo kregal bivšega kaplana o pobiranji bire za poduk, češ, da njegovi otroci nemajo podplatov, da bi le *U ure daleč za-badavo (zastonj) trgali, dočim je g. kaplan le na lov mesti v učilno hojeval. Mi mlajši Svibenjčani smo s tem jako nezadovoljni, posebno ker naši sosedje vsi ''razven Dobovca) imajo učitelje, kateri so se za to izobrazili. Mi smo s tem razžaljeni, da se nihče ne briga za naše mladine prosveto. Druge dote otrokom ubogo malo moremo dati; ako pa še čisto nepripravljena za življenje odraste, kaj bode ž njo?! Kam čemo pa drugam v učilno pošiljati otroke? Do Racija ima najmenj IV2 "rej do Št. Jurija najmenj debelo uro, do Št. Janža pa celo 2 uri, kakor tudi na Dolo. Kaj pa še od središča naše županije ? Trava mati svojega otroka, — ako sama ne zna izkobacati iz blata — vestno izloče iz luže. Tako vestnost pak zanesljivo pričakujemo od za to postavljene si. c. kr. vlade — od g. glavarja krškega. Kar se tiče kraja, kjer bo stala naša učilna, smatramo za podlago učilno v Račjem, nikakor pa ono nepravilno stavljeno v Št. Jurji. V Račjem je naime trg ter onda bode ostala učilna, v S t. Jurji pak se utegne prestaviti ali bližnje Svibnje, ali pa dalje od Svibnja, nego jo sedaj. Vsakdo nepristransko sodeči pri nas misli prostor blizo potoka Sapote, in to najoddaljenije od Račjega za potezo do Samca (vulgo: „Strometa"), ker Starogorci imajo več nego 1 uro hoda (Va milje) do učilne v Račjem. Najnižje bi utognolo se to poslopje staviti na Jagnjenici To se zna v 1. slučaji zadovoljni bili bi Če-merjani in drugi na levem bregu Sapote, v 2. pak Jagnjenčani in Jatničani. Sicer pa, ako bi se strogo ne oziralo na tj., kateri veleva, kako daleč sme biti učilna, želeti bilo bi, da bi stalo novo naše svotišče narodne prosvete pod župniško cerkvijo v Svibnji. Po nikakovej ceni pak naj ne stoji šola pri svi benjskera farovžu. Ako bi to bilo, bilo bi to samo na ljubav kateheta, nikakor pa na korist kmetske večine. Is O u n taj a 10. febr. [Izv. dop.] (P o vodenj na Dunaji.) Od leta 1830 nij bilo tako povodnji na Dunaji kot jo imamo letos. Visok sneg toplo vreme zadnjih dny, na vrh še dež, ki nekatere dny sem skoro vsak dan lije, prouzročilo je silno nevarnost, v kojej se nahajajo kraji ob obalih Donave ležeči, posebno pa no katera predmestja dunajska. Poročila iz gorenjih krajev Donave prorokovale so uže pred tremi dnevi Dunaju, da bode velika povodenj. 18. t. m. obistinilo se je prorokovanje. Velikanska dela, ki jih je mesto Dunaj zadnja leta izpeljalo proti velikej in močnej Donavi, kedar bi hotela, kot je to uže njena stara navada, predmestja poplaviti velikanskih žrtev zahtevajoč, vsa so se iskazala kot popolnem p i č c v a in slaba proti strašnemu elementu proti vodi! Od ranega jutra naraščala je od tronotka do tronotka skoro vidoma Donava. Neizrecno veliko ledu valilo se je kot gorastno pečine s temnimi valovi v strugi Donave in njenem kanala. Ob 0. uri 17 min. naznanjal je strel kanonov, da je nevarnost tii. Akoravno so v tej uri še nij bilo nadejati se hitre povodnji, naznanjal je telegram iz Pasove, da jo In narasel da 12, Donava do 11 črevljev. Voda je velikansko narasla. In ta voda ima priti v noči od 18. do 19. februarja. * V Lcopoldovcm predmestji bilo je po prvem strelu kanonov vso živo, razbujeno. Ob obalih dunajskega kanala videl som ob 1. po polu dne vso Črno ljudij nagnjetenih, posebno tam, kjer se iz iva Dunajšica v dunajski kanal. Na štacijah bili so vcslarji konsignirani. Povsod in povsod so se delale pripravo za rešenje ljudij. Uže okolu poludne bila so mestna kopališča, poslopja dunajskega parobrodskoga društva obdana od vode; in prebivalci cesarskih mlinov bili so užo v velikej ne- varnosti. V dunajskem kanalu je v jednej uri voda dosegla nenavadno visokost 4 metrov. Zopet se je slišal strel. V Leopoldo-vem predmestji (kjer stanuje največ Židov) so kleti uže polne vode. V nizko ložečih ulicah nij več videti tlaku; ulice postale so mala jezera. Isto tako so v okrajih: Rcssau, "VVeiss-giirbor in Erdberg kleti nizko ležečih hiš polne vode. Okolo polu dveh pelje se cesar se svojim adjutantom skozi predmestje Lepoldovo, da čudnega brata. Koj, ko je brat odšel, skoči z drevesa in hiti s črešnjami domov. Tiho odpre hišne vrata. Otroci so bili uže davno pri pokoji, samo žena še nij spala, ker čudno se jej je zdelo moževo izostajanje od doma. Kar sliši tihe korake, vrata se odpre in Jurij vstopi: „Marta," je šepetal, „hitro se napravi in pojdi z menoj." „Pa vendar ne misliš kaj slabega početi," ugovarja mu žena. „Ne boj se," pravi Jurij in potegne Marto se so boj. Sla sta črez sodnikovo dvorišče na vrt naravnost k črešnji. Tukaj pravi mizar: „ Poj diva trikrat okolo drevesa, pa nič ne govori." Ko sta to storila, reče mož: „Sedaj je zaklad moj." Potem začno z motiko kopati in v kratkem se leskeče srebro in zlato pri luninem svitu. Mizarjeva žena jo skoro okamnela, ko je videla srebro. On pa izkoplja lonec in migne ženi, naj gresta domov. Domov prišedša, pripoveduje Jurij Marti vse, kar se mu je pripetilo. Potem strese denar na mizo in ga prešteje. Bilo je okoli 10.000 gld. Drugi dan je poplačal vse dolgove in si kupil najpotrebnejšega. Vest, da je Jurij na-jedenkrat obogatel, se je hitro razširila po vsej vasi. Tudi sodnik je zVedel o tem in ga terjal za davek. Jurij vzame nekaj zlatih in jih nose sodniku. Sodnik vidi zlato in si misli: Kaj, ti zlati so taki, kot moji, ki sem jih zakopal. Vendar no reče nič, da bratu davkarsko knjižico nazaj in Jurij odide. Janez takoj odpre okno, da bi videl, je-li še jama zadelana. Bilo je vse tako, kakoršno je prej zapustil. Vendar gre še jedenkrat po noči na vrt. Naglo začne odkopavati jamo, pa joj ! — jama je vedno večja bila, a zaklada nikjer, katerega je več let vkup spravljal. Tiho se splazi zopet domov v svesti si, da nema. nihče drugi denarja kakor Jurij. Naslodnji dan uže toži mizarja. Za tri mesece pride določitev, da nij samo zaklad mizarjev, marvoč mora še sodnik precejšnjo svoto denarja zavoljo zakopanja zaklada plačati. Da jo bil Janez od tega časa največji Jurjev sovražnik, se razume. Mizar je imel srečo, vso mu je šlo po godu in ob kratkem je bil najbogatejši v celej vasi. Pet let je preteklo in sodnik zboli. Pokliče tedaj mizarja in mu govori: Ker vidim, da moram umreti in nemam otrok, prepuščam tebi vse moje imetje. Potem je umrl. Pri novi volitvi je bil Jurij za sodnika izvoljen. Živel jo v prijatehstvu se sosedi in sreča mu je bila mila. se uveri o nevarnosti povodnji. Ob 4. uri se je stoprv vrnil v mesto. Ob dveh po polu dne bil je [uže del gorenje dunajske ceste pod vodo. Na desnem obrežji dunajskega kanala drvila je voda v nekatere ulice. Lampelmaut, njeni magacini i cesarjevo kopališče so uže pod vodo. V hiši št. 45. na gorenjej dunajskej cesti je voda v dvoru narasla do 20 centimetrov. Ujetniki te hiše bili so uže do polu dne deložirani. Tudi se je pri tej hiši pripravilo več čolničev, in na stražo so bili ravno sem poslani pijonirji z vesli. Prišla je ravno v tem trenotku vest, da je centralno pokopališče pod vodo. Mestni fi-zikus da povelje, da se odslej, dokler traja povodenj, mrliči pokopavajo na pokopališči Marksovem. Strašna poročila došla so iz Praterja. Na prostoru vštric »dunajske razstave" narasla je voda do 7. ure zvečer do 5.0G metrov. Prostor dunajske razstavo je do arkad pri rotundi pod vodo. Južne vrata so tudi pod vodo. Erdbcrgermaisa je polovica pod vodo. 120 ljudij morali so v tamošnjoj šoli nastaniti. Cesarjevič prišel je sem gledat priprave za rešitev. Odtod peljal se je v Nussdorf. Povodenj jo prejela uže jedno žrtev. 4 mlinarji v Nussdorfu so hoteli svoje življenje rešiti. Trem se je posrečilo, četrti izginil je mej ledenimi ploščami. Ob 7. uri na večer poslan je bil fijaker v Prater, da reši tam dva človeka. A voda sega konjema uže do trebuha, on ne more dalje. Vrnil se jo. — Vojaško kopališče je v velikej nevarnosti. Vojaki bili so od povodnji prenagljeni. Na strehi čakali so rešitve. A do kopališča nij moč po nobenej ceni priti Stoprv ob 11. uri po noči poročal je tolegraf, da so vojaki z najhujšo silo bili rešeni. Po polu dne plavala je mej pečinami le-dovja . hišica, iz kojo sta klicala dva človeka na pomoč. Ali sta bila rešena ali ne, nij še znano. Okolo 12. ure po noči poročalo se je, da voda še vedno narašča, ter da je ne var nost za Leopoldovo predmestje in Prater vedno večja V kopališču za plavanje v Pra-terju čaka 20 osob, mož žensk in otrok na rešitev. Iz Kremsa se poroča: Vojakom genij-skim posrečilo se je s streljanjem spraviti led v tek in s tem odvrniti nevarnost. Donava Več let je preteklo. Nekega večera uže v mraku pride rokodelski* pomagač v vas. Bilo jo ravno ob žetvi. Nij imel menda precej denarja, kajti šel je mimo gostilne in koračil proti najlepšej hiši, ker je mislil, da ga bo gospodar zastonj prenočil. A uže na pragu mu pride star, a vendar še močan mož naproti in mu njegovo prošnjo odbije, rokoč: Jaz nemam prenočišča za vas, drugje si ga iščito. Potnik jo vzdilmil pri teh besedah, kajti ravno je začelo deževati. Zato gre hitro v bližnji skedenj. A v polu noči ga zbudi škripanje vrat. Boječe pogleda skozi luknjo in vidi gospodarja se svetilnico v roei ravno proti skednju iti. Kmet začno jamo kopati v nekem kotu in ko je dogotovil, gre zopet v hi^o. Mej tem si poišče potnik pripravno ležišče, da bi ga opazoval. (Konec prib.) je narasla za 8 črevljev. Prebivalci Steina bili so primorani, zemeljska stanovanja popustiti. Uro pozneje poroča se, da je voda narasla na 10 l/a črevljev, ter da je nevarnost zmirom večja. (Končal o polu dne 19. febr. Dalje prihodnjič.) Iz 1»nuit Iu 17. febr. [Izv. dop.j Tukajšnji čitatelji „Slovenskoga Naroda", kojih je najmenj 70, so uže jako nejevoljni *) da še nijste priobčili kakov obširen dopis o „besedi" na čast g. Jos. Stritarju. Ako je „Primorac" obširno o tej slav-nosti akadem. društva „Slovenije" poročal, ako je „Soča" imela kritiko o imenovanej besedi — koja kritika se ne sme mej najtemeljitejše šteti, ako je celo dunajski nemški časopis „Innland" zelo simpatično pisal posebno o slovenskem petji, spodobilo bi se vendar, da tudi „Slov. Narod", ki je v slovenskej žur-nalistiki najmerodajnejši, o „Stritarjevej besedi", katero črhne. Ker je od bivšega predsednika „Slovenije" K. navlašč za dopisovalca v „Slov. Narod" in poročevalca o delovanji „Slovenije" imenovani do sedaj molčal, in ker vam drugi engažirani dopisnik tudi nij ničesa poročal, naj vam jaz opišem ono slavnost, ki se je tako izborno obnesla. Mnogoštevilno občinstvo vseh političnih barv kazalo je, kako da spoštuje moža, ki jo vse svojo moči posvetil svojemu narodu. Pri tej slavnosti zastopano je bilo vesoljno Slovanstvo. Počastilo nas je devet Slovanskih društev. Mnogoštevilno so se udeležili vrli Čehi, naša brača Hrvati, mili nam gostje: Poljaki, Rusini, Rusi Srbi, navzočnih je bilo tudi več Italijanov, celo Francozje imeli so svojega zastopnika pri našoj slavnosti, ki je kakor mi je sam pravil, kar očaran bil krasnih slovenskih melodij. Tudi nemškega občinstva bilo jo dovolj navzočnega i temeljito izobražene nemške dame so izvrstno sodile to slovensko zabavo. Ako so katerega naroda melodije ginljive, so gotovo one vas Slovencev; ako so Jtateri narod sodi po kakovosti njega pesnij, do srca segajočih melodij, potem moram najboljšo sodbo izreči o vas Slovencih; tako mi jo argumentirala dama, vrlo izobražena. Na takove sodbe, mislim, morajo posebno ponosni biti slovenski pevci, ki so ta dan z burnim roko-pleskoin, živahnimi „živio- i bravo" klici vsako pesen morali ponavljati. Najbolj pak so dopadale posni: „Oblačku" z bariton in tenor-solo; gg. Rus in dr. Ferjančič sta čudovito krasno pevala svoje uloge; C. Mašekov čvo terospev „pri zibelki", ki so ga poli uže imenovana gospoda i dr. Stergar i g. Krašovec; pel so je tako milo i ginljivo, da vam nij moe opisati; „pesen slepca", ki jo je pel g. Rus, a brenče spremljal ga ves zbor, dopadala je neizmerno; pela se je tudi tako izborno, kakor jo še nij-sem čul nikdar peti. G. Krašovec je moral neko napitnico petkrat zaporedoma peti. Nje govega basa tresla se je cela sobana. — Slovenski pevci uže davno slujejo kot izvrstni na Dunaji, a mej Slovani tu živečimi kot naj boljši. Izvrsten pevovodja doktorand Gros bil je burno izzivan; naj se mu tudi javno iz reče najtoplejša zahvala za trud, ki ga je po svetil toliko blagemu namenu. Saj je vendar vsakdor trdil, da tako dobro izšolanih pevcev kot so Slovenci, so mej Slovani rariteta. Posebna hvala tudi gg. pevcem sploh, ki so se toliko požrtvovalno udeleževali pevskih vJj. Naj bi še o drugih točkah programa sodil? Memi posameznemu bi se ne dostojala kritika, ko bi se ne vjemala z ono družili. Govor predsednikov, ki vam ga je uže sam poslal in ki ste ga uže priobčili, bil je primeren. O tem govoru bom sploh molčal, ker ga je občinstvo samo sodilo, le toliko bodem kritiziral, da se je govornik z mahanjem rokavov vendar preveč trudil, kar je tu in tam sililo na smeh. Govor g. Sterle-tov bil je boljše, tako je sodilo občinstvo, ki ga je poslušalo. Igra na citrah bila je izvrstna. Vprašalo me jih je več, je-li sta igralca morebiti konservatorista V I ta kritika je vendar najbolj ljubkujoča. Torej gg. Sicherl in Benedikt še drugokrat! G. Stajar je izvrstno deklomaval. Le tu in tam je v ozbilnem svojem pathosu preveč efekta hotel vzbuditi. „Les extremes se touchent" pravi Francoz, za ta slučaj bi oni izrek jaz prevel': joka preveč in posili, zbudi smeh. Sicc-r je pak Stajar jeden tistih, ki se je iz mej celega slavnostnega odboro za slavnost naj bolj trudil in obilno potov in Časa žrtvoval. Oe bi bil odbor več udov imel, kot je bil g. Stajar, ne bi se „Primorac" spodtikal nad programom. Na „besedo" isto tako dopisnik „Soče" ne. One graje so žalibože popolnem opravičeno; in če jo kdo kriv, da se je program razven točke v petji obsodil, je to gotovo g. predsednik sam. A jaz mu tega ne zamerim; ako človek uže slovi kot ,,izvrsten jurist", se mu ne sme zameriti, ako jo v drugoj stroki malo menj kot izvrsten. *) Čudna nevolja. Zakaj pa nobeden no pile ? Ur, Domače stvari. — (G. deželne vlade svetovalec pl. II o t h) jo — kakor se čuje — postal kr. dvorni svetovalec. — (D ene s) je slovensko gledališče. — (Na vino in s adjer ej skej šoli) na Slapu pri Vipai, se prične prvo dni meseca marca novi brezplačni kurz, za odrastle gospodarje. Kdor želi vstopiti, oglasi naj se pri vodstvu dotične šole do 5. marca. — (Nova le le grafska postaja) se je odprla li). t. m. v Mengšu na Kranjskem. — (Nem ška temeljitost.) Nemci se radi bahajo s svojo globoko učenostjo. Vse razmere po vsem širokem sveto poznajo oni najbolje!? — razsodba iz njih ust je utemeljena, nepristranska in tedaj pravična? — Sledeče kot proizvod te pravičnosti in zdrave raz-; sodbe: „Die Oesterreicher sind meiner An-sicht nach hochst iibercivilisirtc \Vilde, mit anduren \Vorten: sorgfiiltig t ubertiinehte Bar-barcn und Vvaldmenschen." Glej „Athenaeum, Monatschrift, herausgegcben von Dr. Eduard Iteich, I. Jahrgang, 8. und U. Ileft; Jena, Hermanu Costeuoble 1875. Dobro je, da so v Avstriji tudi Nemci mej bivalstvom. sem bolnim moč in zdravje brez leku in tirez stroškov po izvrstni Ruialesciere k Banj v /iOMr/oitd. 30 let nte je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i Oliooih brez medicin iu stroškov; zdravi vbo bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsno, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-b>ivljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanjo, si.iin--.ii, zlato /. lo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenjo krvi v glavo, h uueuje v ušesih, slabosti in blevaiijo pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, ftledičieo in pre- lajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriŽe- al zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri-'• ivala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka^ pra- ega profesorja medicino na VBcučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Sborelanda Mr. Campbell a, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle ■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitni! oaob, w razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj Kratki Ukaz is 80.000 s pričevalu v. Spričevalo št. 73.670. Na Dunaji, 1& «priU 1872 Prešlo je kle sedem uf« ce . od-ur sem bi v brezupnemu stanji. Trpel Bem vsled p stii'i i i ču ničnih bole/inab, in sicer teko, ll s ni od dne di dne ^idno^uil, iti tO 7*pre;lo ;o doi^o čs* mor itodije. Č;il sem od VaM <'■nnpolne Kevalescierr prijel Bem jo rabiti in »agotimra Vas, da se čutiti po mesečnem užitku V«-še ttčne in okusne Be h lesciere popu nt m zdrav, tako. da brss najina- :fg>. tresenja morem zopet pisati. Zaadi teg>i pnporofi m vsem m d.u m to p'imerno prav cm o in okim < hrano, kot . ajhujši pripom č,jk, tur ostanem V-i* ndani Gabri e 1 Tes p hner. *lnsa*elj javnih vijjih t gjvskih si". Pismo visoko plemenite m.-okize de Brehan. Neai>ul, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo j-moje stanje huj sanja in bolečin •• sake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogl <. niti citati niti pisati, resle so se vse čutnice |na celem životu, slabo pre-Oavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri ,em bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polne) obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uži-ratL Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštevauja. Markize de Brehan. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehauji duš> ika, omotici in tiščanji v prsih. Št. 65.715. Gospodični de Aiontlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Kevalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter m uri cdralčenih in otrocih prihrani 50 krat več ns e MU, ko pri zdravilih. v ptahtetifa puiloaii po pol ftutt* I gobi, W ai 1 I golil ir... 2 unU ' (folA, <■ Tr., S tal .,ov -'Md. i'i .antov rOld. 'M -'intov 3i *o|.i - 'levaleaeier^BiSRoiten v pašicah in tabletah ta 2 h* 1 gold. Ml kr., 24 ta« 2 ?old. >) t?., It Ml 4 ;oJd. 50 kr., T ->r iho |9Q ta« • ' s tld. 'vod ij j : On Barrjr Ji Comp. na O« WalSJa«Zi- vm»ne iiev. S, kr.kor f ?«e.h eatih pri dobrih r;ih in peoei i jo ■ ih Wj,:ovoih : ndi raspe4ilja dri-:3 hJ5« r» v«« '-ru;e eo poftJtO) .akasn eab .li p " ■•"vt?'>'. V '4 J uhlji mil Rd. *' >>ir, J. Svoboda, okar pri „zlatem oriu", Kekl pri lekarju J. Protu m u, v Celovcu ori lefenriu Birn i. SerravHllo pri drogeristu P. Roe.oa :i J. Hirschu, v ZmUi-ii pri Androvieu. (.328) Dunajska borza 21. februarja. U /irno ff»tH^ran6no poročilo.) Enotni dri, iol* . bjaokovolh . 68 arnbru 72 , 80 , 1860 itr*. in dojilo . . 111 , 90 Akcije rri.uiiu« f.aui'.- 890 , — 0 Kreditne ikotpi 178 , 70 , London . 114 „ 40 Napol. 9 , 15 C. ic. cekini 5 87 Srebro 103 20 Zahvala. Za sočutje v neizmornej žalosti in častno spremstvo, na poti v večnost, mojemu pre-srčno ljubljenemu, nepozabljivemu ateju, Karolu Gecelj, učitelju v pokoji, izreka sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa prečestiti duhovščini, p. n. udom in g. kapelniku ^dramatičnega društva", gg. pevcem citaluiškim /.a premilo pevanje ftalo-stink; p. n. udom ljubljanske in vizoviške čitalnice in gg. učiteljem svojo presrčno zahvalo tugojoč sin (45) Josip Gecelj. V Ljubljani, 19. februarja 1876. Lekarna Piccoli. Menoti-Pastilje (ki ho na dnnajskej svetov-nej izložbi 1873 dobile darilo). To pastilje čudovito delajo proti prehlajonii in krču, kakor (troti kašlju, j etiki, ki se še le začenja, proti iripi, boleznim na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Skatljica velja 75 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tegA leka ju dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek užo poskusil Bum na sebi, se bode radostno prepričal, da je nujuiočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z tisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatclj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstuo raue itd. 1 steklenica 40 kr. Rajževi pnlver, beU In radefikak Iz- ključljivo iz vegetabiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje Olje, polujano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-điiece, 1 originalna steklenica 80 kr. Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr. (132—195) ut^ST' NaroČila se izvršujejo vračajo- čoj se posto proti poštnemu povzetju. II—ilifimni) iraBBđBgMBBMMOa Mej mnozinii anonci, posebno za uro in zlato blago jh mnogo tacih, ki prebivalen po deželi samo sleparijo. Vsak naj bodo s varjen za svojo lastno korist pred kupovanjem, kjer tiima prodajalcev ne garantira ladostno. Vso ure in drugo zlato blago, katero kdo pri meni kupi, itmenjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi na/.aj sprejmem, to je dokaz najostreje soliditetu! Neverjetno, pa resnično! ^fl IO iti 1Q 4»*l prava angleška, are-MitM, m.\r ni jw gu brna cilinder ura s primerno verižico in meiiailoTiom, etuijem, ključ-koin in petletnim gnrancijniin listom in po vrhu bo jedno reservono steklo za uro. Ravno iste krono-časomenio ure fino ognjo- pozlačene samo gl. 12.50. Samo J8 ali 25 gl. E"J3!& unker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino izrezana poleg tudi še verižica in garancijni list. Wqi|wi \*\ prava angleška srebrna ^***"^' *™ © ■• in ognjo-pozlačena kro- nometer-ura z verižico vred, z UBnjatim etuijem in garancijnim liBtom. 8amo 16 ali 17 gl. ¥££%t£ les-remontir-ura, najmočnejšega kalibra s kristalnim steklom. » Samo 14 ali 17 gl. vega srebra in ognjo-pozlačena, poleg vratna verižica In garancijni list. Sniin 20 irl prava angleška fino ognjo-^-,***Itu C5 pozlačena srebrna krono- meter-ura z dvojnim plaščem, fino emailirana, poleg tudi še fina verižica, medailon in garancijni Ust. Samo 18 ali 20 in 25 gl najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 15 rubinov poleg verižica, medailon, usnjati etui in garancijni list. Samo 20 in 25 gl. B^'tSi ključka za naviti, poleg verižica in medailon. Samo 40, 50 in 60 gl. tL8 za dame z dijamanti. Samo 30, 35 in 40 gl. jga. Brebrna remontir-urn z dvojnim plaščem, garantirana in patentirana. Samo 23, 25, 27 gl. fi£™ - rižieo, mcdailonom in garancijnim listom. Samo 35, 45, 50 gl. anker-ura s kristalnim steklom. Samo 60, 75, 100 gl. ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvojnim plaščem. Samo 200 300 gl. jKw nomoter l reuiontirnira dvojnim plaščem in kristalnim steklom. Razun tega pak še vsake vrste drugod od ka-cega druzega anoncirane ure in gotovo cenejši. Atelier za popravljanje. Stare ure, dostakrat preljubi družbinBki spomeniki popravljajo se, ter onove. Cene popravljanja s petletno garancijo: gld. 1.50, 3, 5 do 10 gld. Zlatnina. Od e. kr. kovničnega urada na Dunaji kot pravo izkušeno. Prstani« Prstani za dame gl. 6, 7, 8, H, 10, 12, 14, 15. Prstani .s pečatnikom za gospode gl. 9, 10,11, ;2 do 20. Poročni prstani gl. 6, 6, 7, 8. Zlato verižice za ure. Verižice, kratke s ključkom gld. 1 , 20, 25, 30, 35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolge z gladkim ali facijoniranim paha- čem z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 50, 55, 60, 65, 70, 80 do 150. Klati nieclailoiil za gospode iu dame. S pravimi kamenji gl. 14, 16, 18, 20, 24, 30, 35, 40, 45, 50. Zlate {garniture. Brože in uhani gl. 18, 20, 24, 30, 35, 40. S pravimi kamenji ali biseri gl. 36, 40, 45, 50 do 20>". Z dijamanti in brilanti gl. 60, 80, 90, 100 do 2oo Zlati uhani. Lcčnoči za otroke gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3 se ali brez kamenjčkev. Uhani, dolgi ali okrogli se ali brez kinča, gladki ali p.i se pravim kamenjčkein ali pa v obliki suhVe gl. 12, 15. 18. 20 do 30. Bontoni z dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90, 100 do 500. Zlate gumbe za Kcmisetc lu manžete. Z dragocenimi kamenjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20. Zlate brože. Knojne najnovejše oblike gl. 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 12, 15, 16 do 40. Zlati križići. gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12. Se biseri ali dragocenimi kamenjčki gl. 8, 9, 10, 12 do 25. Zlate prsne igle. V različnih oblikah, .lokev. Sport itd. od gld. 5 do 30. Se dragocenimi kamenjčki od gl. 5 do 30. . Se brilanti gl. 15 do 150. Zlati brazletl. Gladki obročki, različne širokosti gld. 18, 20, 26, 30 do 60. Se pravim kamenje kom ali biseri gld. 30, 36, 40, 50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500. 2Pism.e33.Sb aasbročila. izvrše so v 24 urah proti postnem povzetku ali priposiljiitvi novcev. Na zahtevanje razpošiljajo se tudi ure in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, ter se za neobdržano vrača denar nazaj. ■■UHI Moje cone so vedno nižjo, kakor najnižje povsod, ter zahtevam dobička lo sedanjemu času primemo. Vsi, kateri želo nove ure in zlatnino naročiti, Vsi, kateri staro uro ali staro zlatn)uo za novo izmenjati žele, so uljudno prosijo, da so obrnejo na mojo firmo. (26—4) Philipp Fromm, fabrikant ur in zlatnine, Rothenthurmstrasse štev. 9, nasproti Wollzeile, DUNAJ. Naj Me ne po/.abi naslov. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".