<. i zu .1 ulijiju vsaki uirck iii8t>boto. \ho hiiiie n;i ta (liifva pi;unik.§ Ian 1lr«* ne iiva/.ujrjd pihiia brcz poiipisa. 'lukopiM (iopisov >•¦ ii«1 vračajo. T* '; •' *•¦" • v . j.' ' 11 _ — »tane na leto K) K, t* pot let» b K. zi četrt leta 250. rpr*vnUtvo se nahai? v „Narodni Tiskarnl* jlisÄ Vfttunni a offla*»- le plaettl vrste po 14 vm za vefkratm natis primrren pop.jM i"»name/r>»- «tfvilkr sianeio * in. in se i>n>r1a|ai«> » •azmh goriikih tratikah ' „x „ " "" * \ ( onu. lurck dne 27. jam.arja I"14 LetO XV Za kmefoval(&? Po doltfcm C-isii je dobil Ißjtl;iv- C-ni zakon, takozvani mali finam^ii na- u-;. \,:"i.ir koiiecno zaključiio ' bliko in jc prise! due 2t. t. in. v cesarsko po- tnlitcv. Dolua in trujeva je bib ta pot, in- morda, ker hi se bili razni parla- mciiiarci pnitivili novim davkom. am- pak i/ ra/uili (Infill, dostikrat Oiso malenkostnih u/roknv. Saj pa tudi Ijud- ski /astopniki niso takorekoč inicli m>- hcik'kra pravetfa u/roka pmti tern na- v ,n' ';,-. I in. i \ivc. na '.ivt.-i '.'i'nk I !;i";. • < ->|'i da. ki if do\ oli pctiC na. c» M'k mi .šampanjsko šiuiicee vino placa oiii. ki iiiia kaj vee |)od palccni. davek otl !m \.\^l<'\] dirk iiašc^a ljudsiva n ¦ ' - j de pritiskal, davka na /tfanje sc pa ov,'- nemo labko popclnoiua. Tudi dasei, na nsehiin doliodiiiiio. /a katcrc^a se jc hi- lo ravno /adnji liip vnelo prav n.'po- t'i'1 • o v\ -iije, ne bo prizadd ¦' >' i1'1.' Ijndstvii po de/.cli posehne /natfe. l*'< I i!,1 K - ki nasi'iiiu KinctoN aku nc Ik d() iiü-ic' ^¦|\rd<;\ ali. na^pi'otiii» pa l^odf imcla dc- /ela mi tako tudi nasc liiuNtNo ravno öd tch nnvili ila\ko\ Kpr dohodkc Kakor snio /e parkrat omcnili ve /viš;i da\L'k ii;i alkoliol ali spirit prav i/iJa'i"). a!' !m Midi /vfanic dra/ ¦.. I višek /nava i'a hi relili ^i) K. tako da bode scdai spirit olulaOcn ^ II'1 K na lick t M.ft. i" t.' ta iio\ i povišek i i 1 •- hiio (Ic/clnr hlau'aiiie, d;i uiko urediin (K'/.-k1 "-\ ( •> "ii'aik'c. Ker ic pa /.. ;> \ • daiala dr/a\a _n K /uaiiiskctfa da\k;i dc/claiii, d(Nhi.io tcda.i dc/clc scdanii po- \ i^ck sc /ra\en. ID bo /našalo raviio 70 K na v^-ak Hektoliter. In /.tfanja ^e pipiii X- \\' ijji /alibo^ si> vedn !ii- sti prcvcč. /ato tudi /^raniski da\ek ni ma.ihcn. Za pr\i eas dobe de/.ele okrov,rlo M) !nilijono\- kron i/ /^an.iskevca davka. Siccr ta /a etikrat lepa svota ne bode vtctfnila zadostiti vscm dtvelniin po- trebain, kajti na Českein, na Morav- ske itd. iniajo dezelne uprave doljjfa na injlij(Mic. Samo na Češkem xi\ je čez .W :i.i! mi'iiv. /at; pa se bodo ta dr/..ivua nnkazila ra/lezala do I. 1017, da si v tem Oa.su de/ele veiidar opoinorcio iz sx'ojili zai^at. Od oineiijenili o(i niilii '- iKjv kron dobimo seveda tudi mi Hori- Oaui Oedin) svoto. l^izdelili "•«-• l-.<;deio ti niilijoni n;i iri iiačine, |)o neb kljiicili. po prvein klitiOu h1 ra/deli '" ' ' cele svote t. i. okro^lo ^ iniliioo\-: po dru- >jxn\ M'üCm s,- ra/.dcli IM.vl tc svote. t. i. Jd iuilii(;i"i\ in oslanck ^e razdeli !"' kliiiOu št. ^. Im si^cr je pr\ i kljuO do- - -.-1:i;¦; i i K in ('dkazil. dniksi kiluc i. I '! ia/ineriu prebiv aNt\ a. iretii pa se ¦•- zira na povžito /^anie \- po^anieznili deželali. I.etošniii svota. ki in dobi >J.c- I riška dezela. bode /iiasala okro^t.; sSr.M'.V K, dosedai ^ino pa dobivali k<> : •nai fö.nud K. , I. da ¦" i.e!-aj! ToCka J. t«./:ul-.^ - 1 nev,ra zakt.na \ uradneni li^tn mia ;e (i( 'I'tek. ki pra\i: Neodvi^no od ^*'- ¦ ri oinenieiiih odka/i! hode odkazairli . J I. I«, M do koii-.-a I. !o|7 ' i-iKki ir l»:dinatiii c<.' pnvrlm |k. Ji mi.hi mi K m.» k'lo m Is!r-i Iro.ooii R d;i leto i/ žvian]- , skill dohodkoN. Ta dodatek poviša te- iiai naše de/clne doliodkc šc /.t Jon.uiin kren in dnbiii'o tcdaj /e i.kro^Io 45% ti- v •; I«!'1 h. '••".¦'/nil !ev,ra nani odleti se i;il ( sehne ddiodnine doh.rih JS.don K. te- u;ii skupia) okro^la svota -17(1.000 K. S tem denarieiii ^e hi de že dai > in kii no i H iroin\-(< hodo tudi n.'isi kniet(.\ ak i dele/ill te^a prispevka. S- vei iiii.iiiin \ de/eli ra/ne i^itrebe. •' :;i ti.'vo ie. da je naš kmeC'ki stan eden .l.p r;l '¦¦ I'u ''e\ di /ele in sL-\ ^ da t':i;; dr/a\e. Po^ebno \ na^ein s!(-\'ensk».-ni delu de/.ele ve moramo na to o/irati. ker je tudi \ se to/ade\ no o/emlie ka- j kor nalašč /a |M)|jdeKtvo in /iviuore- ; ;o. I'Ck".-: (nvele se peča ve\ eda t\\o\ \-|ada s |V)dobnimi vprašanii. na |iod- lairi katerih je mo^oce doseei /a nase liiids!\o \-cJie blakrostauje. I/ porociia kak« r i, ,'j p<.(iol \- parlanienin /asto.i- uik pi.ljdelske.ua miuisterstva krlede /a- loua /a pospeševatiie zivinore.ie \' 1. lnli) in 1()11 jc ra/vidno. da ima tudi vlada ravno z ozirom ua krori omenje- i!e toeke Me bir in u^odne načrte. 7. n7- j ninii pod|H>rami pospešuje vlada pravo 1 in unmo ^'ospodar.Mvo in irre na roko raznim društvoin in orKain/auiam -;i dcTujejo v tem smisiu. /!ele!o hi se pa vcč dsihnli /ivinozdravniko\ po deželi. ker v Teni oziru ni nikier Še prav niO j storjeii' . I i;di v naši deželi to knieto- valec ! ia\ bridkr, obCuti. To pa prav i'O>ebn-;. k(; v-c poiavliajo kužne bole/- j uj \- '. c11r '"i 11 /akoii';v iv tedaj U|iati. da ve hode Mališče naš-cKa kmetovala razvi- j ialo ' . din u^odndv'. kar ne bo le \ iiitercsu dvžele. ampak ccie dr/.ave. Za- to je Midi prav da f.dpadc od H',\'il) od- ka/il na na^e /i\ inore.i^e in poliedeke | !>riiiieriK, \ isok;j ^vota, da sc ta stau v | v'L/.eli okr^pi in sj cpomorc na boljšo ' i ¦rosp( (.Irasko sf(»pinjo. ZviH Rngleži. \i':^'./i si /v- oj nekdai na.ibolj zvi- ti e\ r< pski \m litiki :n skoro \ sako jiih:i- uje \ Minanie-poüticnih zadevah je /a- Celo n.i\adno na An^leskem. ako ie bi- : lo le k< liC'kii NcCje^a pomeiia. Naiboli ¦ \a/;M» u|('v:(: ie 'krrai \ zadniem Casu po- ', Kojni an^k'ski krali h'dvard \ II.. ki ie div|-.rf) po/nal t< k \sL^ra politiJne^a ži- \ljenja in %¦ /na! Midi s\cja dejania Ps> tein uredi. (iraška -Tagespost' pravi sicer. da ni bil krali Rd\ard posebno i wizen kot politiJni \cditelj. a /di se le. I da mu Wind se danes ne morc.io odpu- stit nie^'A ekra nailiub.še^a nacrta. da . hi namreč Nemčijo obkmžil od vseli - strani in jo tako ["»očasi /adavil. Takrat hi bili morda An^leži /ače- li eelo \'oisko proti Nenk'iji. danes !ti se to k/ko več zvrodilo. veudar ie an- '. i^leška pclitika doscda. da so se ziedi- ; nili I^usi in hVancivi / An.^Iijo pro- ti trozvezi in \ tem obstoii dandanes brtvo vse evropske politike. Franeozi imaio denar, Anvfkvi \elikansko bro- dovie in K'usi silno \ojsko na siihem. i Posebno napeto ie seveda še vedno stalisee med Auizle/i in Nemci. kajti ta : d\a uaroda si stoiita danes kot indu- i strijalska konkurenta zelo ostro na- sproti. I/ tekra nasprotstva izvira rnar- sikaj. kar hi iiam druirace bilo neiasuo I udi Francozi w Nemci se «ledajo skr a inn | < strani in veckrat se sleclovi iciia t(i\ raštva poznajo tudi pr> dru^ih dr/a\ ah. I »ants .hi rekli. \ lada svctovno po- litifw- ;*»»proten. a skoro bolj našim interesom na škodo kot na korist. Se- | dai sc je «-icer »stanovila samostojna i Albaniia. a zdi ^e. da s tem nesrečnim o*rokoni niso bili bo^ati anjjflcski in iran-jo.ski botri nic zadovolini. cetudi so tftxlrnialn bolj potilio. Pri nas sc je mi- ' -!||o. da to nesrecno dete ne bo stalo nij. a sedai so zc lepi stro*ki. katerih ' pa iropodie botri noOejo plačati. Zviti Ansrle/ si ie mislil: Prav. le imei Alba- , iiiir;. a jo tudi plačai! < In to zadnie ni j priietno, kakor ie vsakenm znnno. A- ! ko pade scdaj eela vrsta milijonov na na.se rame. potein že vemo. kako je s to stvario. To je nekako mascevanje franeoskih in anjrleških stracev nad na- mi. ker snio si bili vtcpli to albansko komedijo v jflavo. Morda nam bo ta nauk kai koristil. morda tidi ne. Svo? Cas so nas bili Francozi hudo pritis- nili. ko so potejniili ves svoj kapital iz našili bank, a ukliub temu snio še vcč- krat pozneje napravili kako politično neumnost. Sedai tici v tej albanski hi- storiii zof>ct tek macii krempelj. ki na- vidcz krre nam silno na roko. a v res- nisi nas le dere in praska. Sedaj pra- viio Rusi. Ancflcži in Francozi. da fill skoro veseli. da snio si vstvarili tako j lepo pozicijo kot je Albanija. na drug! j strani pa se smeieio ti lisiaki, ker ve- 1 do. da Albaniia pom en i z:i nas danes Ie kopico stroskov in ncrcda. Psihologične drobfine Značilno za eclo vrsto modernib pn'liolotfov ie, da se vidno in |>ovsod ojfncjo vprasaiiju, ali živi in deluje v elovckn ueiimrjoča dnšr«. *Jrav surovi inaterjalisti so trdili, da duševne^a in tninscendentncKa življenja splob ni. vse je Ic materija, snov. Znani izrek nem- Skcffa materjalista Feuerbaelia, da je človck to, kar je, pač najbolj kaže neo- tesanosr in neosnovnno.vt takih in po- dobnib naukov. Tckoin easa so tudi nc- katcri inodcrni spoznali, da .irrcdo take trditvx» vnč prcdalcč in počasi jc prišla fiziolojfična sola na površje, ki ni tako oclurria v svojili naukih, a vendar nc prizna obstoja neumrjoec duše. Po na- ukih fizioloffične šole naše dušcvne predstave, našc mncvan.ie, naše čustvo- vanje itd. ni nič dnijjcjra kot ffibanjc možffan in sivc možffanske skorje. Nc- umrjočc dušc ni, le živčna snov se sprerninja, mož^ani dobivajo več ffub, ffiibc se raztejjnejo itd. Iz množice tcb V/ih ii <•¦] >-:icv so fiziolojji poiem sklepali na \ isjo ali manjso "duševno« zmožnost in poteneo. Mož^ani, moŽRanska snov. ie /a , fiziologično šolo zadnja staeija. zadnii in najvišji dušeslovni pojem. preko mo- | ŽKranskih yjnb in jribov ni več nicc^ar. I Zato bi moral biti u. pr. človek. ki i- ma lažje možffanc kot drujri. za toliko man.i M/nrnen in zinožcn iki. Srednji1 možganska teža znaša okroglo l.^fln do 1400 jjraniov. Kakor čitamo v listili ie pa neki amerikanski nčcnjak objavil pred kratkim dva slučaja. ki zaslužita vso pozornost v tcm oziru. (Ire tu za dva !i!o/n, Literili eden je imcl samo 714 vrramov mož.ean. drujri pa komaj OSO Kramov. Oba sta bila dnscvno zdrava in normauio intclfjrcutiii» amc- riska obrtnika in nikdo bi ne bil sodil. da imata tako malo možjranske mase. In vendar bi ta dva inorala biti komaj za polovico tako pametna kot drugi I.iudje, ako bi bilo odvisno le od njih moZR'an. To dokaziije, da možjranska Sfiov in nie fizioloRične spremembe m morejo biti zadnii mproiinini -,r^*-^v ..- j seira dusevne?a zivlienja. ampak da so I ; inožgnni, bi rekli, nckako orodje, kate- rejj:a se po^luziiie iieiiinrioča dti«a. FleebsiiT trdi, da ima vsak duše- veu pojav \- mozeanib svoje po|io!no- ma nataneno doloeeno mesvo in ako je tisto Miož>j:ansko mesto pokvarjeno, po- (cm ie s tem unicen tucli odjjovarjaioei »duscvni.i pojaw Hr. Robinson v Pa- rizu je pred kratkim scciral 62 let sta- reira moža. ki je bil prav vrn- hila in um mu ie otemnei. Pri seeiranin ffl'a\'c so nasli, da so bili vsi njcffovi možirani popolnoma trnjili in eisto po- kvarjcni, kar je povzroeila gotovo rn- na. katcro ic onicnjcyi starček cno leto tired snirtio dobil na fflavo. Fno eclo leto je tedai ta mož bodil in opravljal svoje posle takorekoč brez iiiožctii. A- ko bi bili možirani res najviš.ii umski činitclj. potem bi pae bili taki slueaji absolutno nenioffoči. Za fiziolo^i so možjrani nckako to, kar stroj za vlak. Kako li:ii errn \-ImL- h-. .^-~: _i._ • pokvarjen? Se nekaj. ker snio /: ? tukaj. Fizio- ; loirična psiholoRija pravi, da vsak vtis, , vsaka nova predstava pusti v možffan- j ski skorji in v možtranskih gubah svoj I sied. Možjfani pa so razmeronia niajlini in vtisov in predstav je na miliione in miliione. posebno ako kdo dosti potuje po tujili krajih. Ali niso mož$rani, ki vendar niso brezkoneni, nikdar polni tcb sledov in znakov? In če se kedaj jrube in zvitki v možjranih tako napot- I püo. da ne ffre vec nie notri. kai pa potem? ako so možffani že nnpo'nieni z vtisi in dniffcjra nie ni. potem si t-ik clovck ne bi zapomnil nobene stvari vcc. vsc bi šlo brez sledu mimo nieora. In vendar uči vsakdanjc priprosfo -?fv- Ijcnjc. da temu ni tako. ker naše psihič- no živlienje vendar ni omei^no, ka^or lahko omeiiino tclesnc kolieine. Ako bt pa bili üiiscviii pojavi. prcdstrtvc itd. od- visni od velikosti možjranske s^orie, potem bi elovek inojrcl le do tnkrat i- meti predstave. spomin itd.. dokl^r bi a Rostiliii, scdiij bo i»a Cledc sam ce- pel v z a porn. Radi vohunslva so zaprli ueketfa Avgusta (1., douui s Tirolsketfii. l*ajc_ je hil v zvczi z ze zaprtim Pozziiem. Stanoval je v Zagraju, večkrat se ic iTindil tudi v Oorici. Tržaško gcspodarstvo rešuje v »Tagespost« iicki dopisnik iz Trsta. To •delo jc pač zclo nehvaležno. Ako ho- čejo Nemcjjje na vsak način pokazati svojc simpatijc za laško libcralno ko- moro.potcm naj zložijo kako vcčjo svo- to in naj jo darujejo za pokritjc defi- cit;» ki stoji v mc-tneni proračnmi tr- žaškem, kaknr priznava vain gospod dopisnik. Hripavi žerjavi na južno lete. Iz Adlešič porcčajo due 23. i. in.: Vee- raj ropoldne smo videli jato zerjavov, biio ill jc kakili 50 do 60, ki so Ictcli nad našo vasio proti jutfovziioclu. Grozna sinrt. Dclavec Anton Ulan- ker ki ic bil zaposlen v skedetiskih pla- vžili. jc hotel v sredo due 21. t. in. ob si. iiri zvečcr prekoračiti žclczniško pro- Ko, da bi si s teni priluanM kakili 2i) korakov poli. Ncsreča jc hotcla, da se je začcl ravno v trcnutku, ko jc reve/. stopil na tir, prcmikati vlak, ki ga ic porl na tla. da sc ni inogel več rcsiti. Vsi vagoni so šli čez njc^ovo tniplo in ga popolnoina razmesarili, da we ni bilo podobno človcški podobi. Novi korni poveljnik v Oradcu. K(;t pevejiuik trctje^a kora v Ciradc;- je iinenovaii feldniaršallajtu. Hinil C<> Icrus pi. Oeldern, rojen \r IJubljani 1c- ta 1856. liivši korni poveljnik baron Leitlinc'- ic pa postal armadni nadzor- nik na I'imajii. Vojaška uprava o samomorih v anuadi. Minister za ck/.elnc brambc jc v drzavneni zboru odgovarjal na inter- pclaciie, ki so sv- > ta\ilc radi samoni;.-- tov v annadi. V zadnjih desctih letib sc ic pomnožilo Štcvilc samoniorov

- knfo ,)Hki.> 00 kosuv 3 K t-oiči l(XKJ ».osov 12 K. ""* NA PRODAJ so v Kanalu 3 hiše s pritiklinami, v ka- terih se izvršuje že dolgo let špecerij- ska obrt in kavarna. Hiše ležijo v sre- dini trga na jako pron^etnem prostoru. Poizvedbe pri Ravtar. Trst, ulica Oiii« lia 6? I. Iv. Znidarcic & dr. stavb. tvrdka % (iOKIU. Via Mattioli \ ÜORICI. Izdeluje vsakovrstne načrie, stat. račune, sprejema stjvbinska dcla vseh \:st. izdeluje tudi V. csti.-stropc patent. v vseh avstriiskili n:i>t!h St. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po siste- mu votli blok, ki je najtrpežnejše zidov- ie, ki w.dr/u.ie salia s!aiio\ ania. s vedno isto temperaturo. Ceneje kak(»r % si dru- gi sistemi. PriporoCa se, pod novini vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatein Je- Istotam se sprejeiiirjo abonenti po Jogovoru po zelo ugodriüi cenah. Komur ne ugaJa irnata kava, temu se pr^poroia Kathreinerieva Knelppova sladna kava. Kathrelnerjeva Ie Zdravjll popotnoma neŠkodUJva ter ima pri tern popolni okus zrnate kave. Pri nakupw Ja p*zM n« tfobro uprto M«ii«*Mne tawoinino i f liko tupMilta Kneippa. - Odprto, nmtmtt- lano blago n» nikoH^prtstni Kat»ir«if»er. NAJ&QLJ/A /TREHA /EDAMJQ/TI Askjtm cementni J skriljevecFirmit« jeumeten kamenl najboljše vrste! FIRMITDVE TQVARNEzadrzo, WEI//ENBACHo&TRIESriNGI /PQDNJE AV/TRIJ^KO Ö^fai 'A/TOP/TVQ IN 2ALOCA.O Kakor se glasijo poročila iz te naj- mlajše evropske države, je tain doli še vse zclo živalino in pcstro. Po veeinl se ij^rajo Albanci med seboj vojskc. w pcdobne zabavne igre. Turki, se zdi. da podpihujejo prav krepko ta Balkanski kotlič, posebno Še ker imajo od angle- ške strani br/.kone nekaj podpore. da napravijo nam kako niajlmo »veselje« in princu Wiedu nekoliko lepši vspre- jem. Ysak dan /.raste v Albaniji kaku nova stranka. ena je bolj divja kot drn- ga. In kar je najlepše, sedaj gledajo vsi na nas, na Avstrijo, češ: Vi ste io napravili. scdaj le glejte, da to stvar spravite zopet v red. Krivda na naši strani je žalibog cch dvojna: prvie, da smo se sploli zavzeli za to albansko gnczdo in drugič, da nismo opazili, ka- ko so Angleži lepo /vito odtegnili svo- je prste in nam pustili popolnonia to nesrceno afero. Kadar so drugi odnes- li pete, takrat bi jili bili tnorali tiidi mi. Ako pogledamo nazaj na zadnji Ove leti in pomislinio, koliko stroškov smo mi imeli za prazen balkanski nie, tedai vendar lahko nvidimo, da je bila pri teni zaposlcna tudi angleška sve- tovna politika, katcri je tn balkanski sunder prišel ravno prav. da nas je ne- koliko pritisnila ob zid .Nase finance so precej suhe, za kritje tekoeili stroš- kov bode tireba nove dolgove in koneč- na bilanea je pasivna. Tako stojimo nu denies v koncertu velikih držav, kate- rih nekatere so seveda s tem vspebom zadovoline. Po nasi nerazsodnosti so nas pognali člani srojne zaveze v prav hude stiskt in najveeje veselie bi nc- kateri inicli nad kakim ncvini avstrii- skitn nevspehom: Zato pa bi bila alban- ska politika potrebna korenite revi/iu. da se enkrat temeljito otresemo takih brezpotrebnib porazov. Tako kot seda* ne smemo daije voziti, da ne bod?mo '/opptna žrtev angleSkih in francoskih lisjakov. Polifični oresled. Parlamentsrni položaj. Kakor poročajo listi od merodajne strani bode prihodnja seja v poslanski zborniei due 29. t. in. Cctudi je bila ta stvar nekoliko sporna, se zdi, da se ie vendar dosegel zadosten sporazum, ta- ko da se bode seja laliko vršila. Pro- \izorični proračun se bode obravnaval dva dni t. i. 29. in 30. t. m. Ako ne. bode nikakih zaprek, bode prišla še kaka driura preloga na vrsro. Bržkonc za^on gledc podržavijenja okrajnili šolskih nad/ornikov. Okrajni šolski nadzorniki bi bili potem stalni drzavni uradniki in ne kako»- s^dai le za šest let. Ako se to sreeno rcši. potem se zbornica odgodi '/a kake štiri tedne. kor od 3. februnrin dalie /horujejc dc/elni zbnri. v koiikor bodo sklicani. Pelegneiie. ki se. bile do- kor liitro bi sr. ta napoluila. bi ne š!o gori nie več in vsi pozncjši duši-vni vtisi bi irorali ostati brcz sledu, ali pa bi <¦'{. mcruli preišnji izgubiti, da bi po- zncjši dclili prostor. Tako nekako kot otrok /brise tablieo, ko ie na obeli stra- neli pclna. Ua 'e pa to v resnici ne '-ro- di. za to mi ni treba nobenili poscbnili Ockazov. Snj so dovolj znani ueenjaki. raziskovi*lci in drugi. ki imajo v svoil ohlasti /e tdiko predstav in vtisov. >.\-) r;i iih bilo za tri null mo/gan^ke skor- je in še vee in vendar sprcjemnio š * vedno nove vtise in nnve predstav ¦ ¦. Ker pa po nunkili fizif:logov n;i wo/.-' gariski s.Vorii ni prostora kot /a tolikn in toliko vtisov, tedaj mora biti nnin;, ncka druga sila, neka višja tmoč, H s; tukai vdeistvujc t. j. nemnrioea dnša. crtndi u: vsi »modernise tajijo. .Takih nrvovrlasi se dobi v »niotJer- nili" trt'ikili silno mnotro in tako ocitno, da /a niili odkritje ni potreba posebne se pride na čisto. d. b. I ločene /a zaeetek marca. se takrat sc- veda ne bodo vršilc, ker /a de/eln'rn.i zbori pride po ninenjn predseduika dr. Sylvcstni zopct parlament ua vrsto. ki rc snide due 10. marca. Marčevo za- sedanje bode trajalo štiri tedn:. Ta dn- ba bo jjotovo jako hurna, ker lM'ide ?ia vrstd novi vojaski zakon in povi- Sanjc rekrutnega kontitigeuta, Raznn tetra pride v tei dobi na dnevni red nrcdloga o lokalnih žeieziiieaji. bosun- ske železniee. potem predlo^a o zni/.a- iiju liišnoiazrednega in hišnonajemnin- skega davka. Seveda vse to 1c tedaj. a- ko bode šlo glndko. aVo Yo r> 5|r t:v ko kot do sedai, se še ne ve, kic bo ob- Hčalo parlamcntarno clelovnnje. Odse- ki so sklicani ^ledeči- v to'ek poj%ol- dan proracunski odc*:k. dnvoni podod- sek za liišni davek zboruie tudi v to- rek. socialni cdrek pa se Fiiid" v sredn. Kakor se je i/.javil pa poslancc dr. Stölzl. pa se- bo težko fa program raz- vil tako kot smo ea ravno prdali. R;1.- ennilo se je nanirec . da se pridobi če- ske agraree za sknpno delr. /a veein- sko koalicijo. :» zdi sc# da t:i s^ran n.? bo imcla vspeha. Strap,ke vecinc bodo /adovoljne. ako ceski agrarei nc bodo obstrujirali prcračnna, nadalje se tako sc ne ve dosti gotovega. \' tem poročilii ne smemo po/.u- biti pa tudi tegi», da so se Kusini ogla- sili zopct /. obstrukciic. Rusini praviio. da se ni vstreglo niti cni njili zahtevi in razun tega da Poljaki dobc šc svo- jo rudarsko akademijo. Tudi lokaine že- lezniee Rusinom ne prineso nie korisH. Zato pa grozijo sedaj z novo obstruk- riio, ki kakor vemo ne pozna nobenc sale. \\nd'.'»r pa se zdi, da ne snrmo xe dunes soditi dogodkov prcostro. kaiti gotovega ni še nič. Morda sc vsi pre- teči oblaki še pravočasno rnzpršiio ;>1 da pridemo enkrat vendar do redn?'.{¦> parlamentarnega dela. Službena pragmatika ie dobila Najvis- je potrjenje. nanasnja »Wiener Zeitung obiav- Ija. da ie ersor službenp pragmatik-') sankeijoniral. Istoeasno so bila urejena tudi nakazila za nradništvo od 1. sep- tembra 1()13 dalje. Volivna reforma v Oaliciji. Kakor poročajo listi. bi bili sedaj Kusini zadcvoljni sprejet; volivrv) re- fornio in prevzeti dve odborniški me- sti, drugib se.st pa ostane Poljakom. Zato pa zahtevajo Rusini koncesijc glede rusinske univerze. glede dvo tnandatnili volivnili okrniov in ne- katcrili drugih šolskib vprašanj. Hrva^cina na ribanskih šolah. Pariški list .-Kclio de Paris" poro- ea, da namerava odpraviti naša vUi- da laščiuo iz vseb mill albanskih šrl, ki jili cna podpira. Namcsto dos^'dni1''1 laščine se uvede lit"\rnšk'o-'rbsK'i jezil< kot uOni iezik v obnu.-inili vclah. Diplomatic;»! nolcžaj. (Irs.ka vlacJa ic pomilostila vse Holgare, ki se nahaiuio v :.{rškMi icčvli. Vsled s*%ksa si1 bo diplcniatično vu?- tnerje med (irčijc in Bolirarijo -'opet vspostav'1,0. Sploli se it prlczai 'ia Hai- kuiHi v /adnjem bipu xnatno -'boljšnl. Bolgarija se načrtov Pnver h-^a ^le- dc Scluua rrii in vMc ni mi'ljti / lepa na to, ( ! i se sklcnila kcI^arsVc-tu1- ška k',,- jija. V Srbiji vlada zopet neko \j\, i^arom priiazneišc rvr/polo/''- lije. Na driitfi strani pa se bosta sesta- la PašiO in Venizelos pri Suwovu v r-'eterburiai. kar bo sedanji položaj tu- di zjasnilo. Spori v Bolgariji, Razni politični spori v Bolv^ariji so sc zaucsli sedaj tudi v arniado, 'ier ^ti r.'stali .med eastn;ki dve stranki, ki sn sedaj strastno pobiiati. Pnn pripisuie vso vojno nesrečo, ki ic '/ndoln bolgar- moral odstopiti. I Aibarske honiaiije. Velevlasti rcsetajo sedaj vpraša- nje glčde albauskega posojila, katerega se pa vsakdo braui. b>sad pas-i pra\". tfv. r.w licče podpirati lovo vlado, sa- nio se n:% vc pra\' katerk, ?rlski svrtpik 2 K. : d.-. Wo Mr-. vak. odvetnik 4 K: dr. Anton Pnpe/., rrcfesor 2 K: cir. Frrnirisck l:'av!(itič, cdvetnik o K; dr. .losip Pavlin, K- Anton Mantel, soiski syetnik 5 K; Subic. profesor 1 K ; Andrei I nbaj, Ka- i icliit 2 K; Ivan Tabaj, profesor 2 K: Adolf Urbaneie, mesar 1 K. SrOiKi hvala vsem blagini dobrot- nikoni! Domače in razne vesn. Nr.vc'a glede t'avka nu zii-irije. /. (/irom na od obeli zbornic držav- iug:i zbc:ra od(;bieni načrt novel: gie- dc davka na žgauje. ki je zadobil že Najvišje potrjenje, sc interesenti od strani c. kr. primorskega financnega i;i\ natelistva xc :cdai cpozariaic na prcdstoječe zvišanje davka pa žvranie s pripciubo, da bodo žganc cp.ojnc te- kcčinc, ki se due I. svečaua 1914 v d( /clah zastopanili v dr/.avnem /born uahajajo v prcst'/.m proinetu, podvr/e- ne dodatnemu davku 50 vin. od litra alk'obola in da se bodo za te tekočine uprrabiiale določbe čiana 11. postave z dne S. malega srpana '901, drž.- zak. št. iwf) s spremembo. da sc moraio dodat- ncuui davku podvr/enc tekočine naj- poznejc dne 3. sveeana 1914 prijaviti. (Ilede prijnvc dodavneinu davku ved- vržcnili zalog se bode v splošuem isto rdrcdilo kot v razpisu c. kr. finančncga ministcrstva z dne 13. malega srpana 1901, (Jr/. zak. št. 105 v svrlio /Viš:-- i'ia davka na /ganie v lctu 1901. Potrebna natančneja pojasnila dobijo interesenti pri primorskih finančnih ^pdzorničtvih in niim podrejenih oddel- kih finančne straže. S^nkcHonirani zakonl. »Wiener Zei^'ing« ie objavila dne 24. t. in. novc- lo k davku na zganjc, naredbo o nado- dntku na davek na zgnnje in novo nn- redbo odkazov dr/.avne blaeaine dc/?l- nim fondom. Nesreča v Tržiču. Due 24. t. in. o- koli 3. urc popoldan se je zgodila v tr- žiški ladiedeinici zopct nova nc^ri>ya. 1\1:i\mm; Evgeii' Moscttig je imel oprav- ka pri nekem novem parniku in je se- del visoko gori na malcm mostini. Ko se ic pa imenovani delavec nekoliko p\erodno nagniT, Ic mostie. ovczuil in pcsrečnik je padei kakili 8 mctrov glo- boko ter ostal na mestu mrtev. Tiskarsko gibanje. Z Oimaja po- rr-v>''io- Ysled p( sredovanja predsedni- ka socialno političnega oddclka t'-y;rv- s^cga ministcrstva dr. pi. C''.!ct'vig":ria s^ ie vršila konferenca zastopnikov ti- skarn in poinočnikov. Posledica

tr \z nur/ iz- ginil in se baje ni več vmii. Orrelo ip v Fchnto v pi^arui ci- \ ilne^a '/eometra Palnia. Ogenj ie po- škodoval nekoliko poliistva in I)il kma- lu zadušen. Tiikajšnjji trgovec Abuja je bil ka- "lU-vvi, ,.-, If V ,,,1,.),. 1.,,, \„ ......,1 . . i-'l v sveji trgovmj t" ko '¦ iii': vrO \v.\- pa Poilirori 0.1 vosiir zPkÄena mosta (na cettt ki pdje proti irraüiskt) TrytijC Hull i opeko v«.;ike vrstt, inia vi'liko zalogo vsakovrstnega trdt'ga ui mchkega lesa, ima uuii vsake vr.-ite gieiie. trarnove 3 3 od 6- 12 intiiov uoige in 3 3 oil ö - 12 coluv ik-bele. Nsijl)oljsi3l)iMit'L;a sivfü;i prrja 2 K: lioljio vrsit« 2 K ¦il) v : poluMo najboljšf K- W V: ^'»<» ««'I*1 4 K: belo. puh 5 K |U v; 1 k? n;iii"irii»jšo bt'lo ra/.-fj.lj.-iio ti K 40 v, 8 K; 1 ksr ^ili-p.«fj:i. sivo K »;. 7; bei.« linn Hi K: naitiiioj^« prsm) 12 K. PosiljatfV .'i k-i, posiniiif prostn. IzgolAvljena posteljua oprava i/. gostt-iia. riifi'fii i. plavft;:i. irlr^a ali ruiiit'ii- 1 a*it sia liankinga: 1 I'ciiiifii nolau 1X0 cm. ii- ii)ka 120 cm tt>r - bl.-uni vsaka po 80 an tio'ea ii-r t>0 nn široka s fmini, trpt-2nim piihom K Iti > I'ol-puhom F .'0. s tin)11 puhnni 1. vrstt- K 24 . i i'X'iimviie ptM-iiii-i- id K, 1J K. II K, Iti K : blazine /.:i p¦:il ulavo K '.'>. K 3 ;")0. K -I. IVr- iiin' 200 cm dolge in i4O (in siroKi- K ]'n, K ^¦7ü. K 1780 in l\ 21. Pernaii nuuirici iz mo«S- !c:a kri?.astt'srii (inullna 189 cm *l¦>isi ill 1 Hi cm in-, ki K \2 5() in 1 iS i. Ka/pušilja so proti pov/.r iju, in sicer od K !2 poimuit' prosto Nougajajoči> s^ zamenja ali pa si' v/am»- na/aj Ut st' vnic ilcuar. I't'iiiki za- »loiij in pošdiini' prosio. >'. lhniscii, Peschenits it. OQJ, (eško "upujte samo dvokoles .»ALT EN A", fra ncoskt vrste,j ki so najtrpežnejši 'n na boljši boclisi za na- vadno rabo ali za dirke vjjl .a.i.l >[|-nji()iif;iM & I „Vicluria* a.» .||'i;iKučnt']ši za vsako hiAo. 1st. s U/.IJO za vsakuvrstno ši- va nje in jlikaiiji» I vrzi'iijc).Stroj Irč« iirtv.šiiiniu) in je jako trpc- iiMi. I'uski», sainokrese, slaitio- ri'zuici' in vsi- v to sloko spa- ihijoei' picniin't»» ne ilobi po to- varniški ct'ni pn ivrH • i »hcrscvan; s Cub, : G O Rl C A - Stclni trg st. 9. ijBbijansli] M\u banks podrnžnica v fen Central^ Ljllb!|0lie. |>odi uznic-o : Celie. sp'ovc Sarajevo, ^nüt. Tr>t lei nš^a Ii#nc« K «(,003.000. —;-— .....-----------------.....-......- Hezurv ii zaKlad K 1,000.000 00 Vlo»-e na knjizice po 43|400. v teko KOilNSKO IK0RIJO == edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl izdetek. = ===== v kor ist--------- obinejiiiin sloven» «'in . Kupleti in pesmi Zl. Uad. Silvester. Ccna bros. iztisn K 1 50. „Livško jezero". Zl. An). KI ilir-Sal)lH