Islam spada med monoteistiène religije in ima danes blizu ene milijarde pripadnikov, kar predstavlja 20 % vsega prebivalstva sveta.1 V Evropi lahko govorimo o 4 do 4,5 milijo- nih muslimanov, vendar ta podatek ni po- vsem toèen. Muslimani namreè ne štejejo po- sameznikov, ampak, kjer je v nekem narodu veèina muslimanov, prištevajo cel narod k mu- slimanom.2 Ti podatki pa tudi dovolj zgovor- no prièajo, da je islam potrebno poznati, da se moramo z njim sooèiti, èe hoèemo `iveti v so`itju z drugaèe misleèimi. Beseda »islam« ima veè pomenov: prido- biti, podvreèi se, biti podvr`en Alahu. Po- koršèina Alahu ni neka pasivna pokoršèina, ki bi se mogla izvršiti enkrat za vselej, temveè se vrši skozi vse vernikovo `ivljenje. Da se nekdo lahko imenuje musliman, je potrebno troje: a) stalna pokoršèina Alahu; b) izpove- dovanje islamske religije; c) pripadnost skup- nosti, ki izpoveduje islamsko vero.3 Islam je v stalnem tekmovanju s kršèans- tvom. Tudi islam izhaja od Abrahama, iz vere zaupanja. “Ta vera zaupanja v Boga je postala skupna korenina judaizma kot religije upanja, kot religije ljubezni v kršèanstvu in kot religije verovanja v islamu. Islam vidi sebe soèasno na koncu in na zaèetku tega razvoja. V doloèenem pogledu je islam v verigi treh religij razodetja zadnji èlen, ki ju po Tori in evangelijih, poslanstvoma Mojzesa in Jezusa, potrjuje Mohamed z oznanilom Korana.”4 Za islam so pomembne štiri znaèilnosti: a) vera v enega Boga. En Bog je in Mohamed je njegov prerok. Mohamed se vkljuèuje v celo vrsto prerokov od Abrahama do Jezusa. Mohamed je bil zadnji prerok. Z njim je ra- zodetje zakljuèeno; b) druga znaèilnost spo- roèila je, da je Bog veèen in ima 99 lastnosti, ki so istoèasno bo`ji naslovi (ljubeèi, prijazni itd.). Ta Bog je seveda tudi vsemogoèen, ker lahko obuja od mrtvih in ker lahko unièi ne- muslimane; c) tretja znaèilnost pa je, da se je treba Bogu Alahu podrediti in mu biti v vsem pokoren; d) zadnja znaèilnost pa je ve- rovanje v poslednjo sodbo, ko bodo dobri (muslimani) zelo nagrajeni, hudobni (nemu- slimani) pa hudo kaznovani. Tam bodo `en- ske tudi izenaèene z moškimi. , *   #    .   Islam je nastal v 7. stoletju na Arabskem polotoku, ki je bil politièno in versko neor- ganiziran. Prebivalci so bili veèinoma èlani nomadskih plemen, v osrednji Arabiji pa so `iveli beduini. Slednji so se organizirali okrog mogoène dru`ine Koraišev, ki je iz Meke na- redila trgovsko republiko. Trgovci Meke so si pridobili nekakšen monopol nad trgovino med Indijskim oceanom in Sredozemskim morjem. Bogastvo, ki se je zaradi dobre tr- govine kopièilo, je povzroèalo dru`bene na- petosti. Ob severnem robu Arabskega polotoka so v stepah, ki mejijo na Sirijo, druga arabska plemena ustanovila veè dr`av. Tu je bilo kra- ljestvo Nabatejcev, kraljestvo Lakmidov in kraljestvo Gasanidov. Lakmidi in Gasanidi so bili monofiziti. Arabci na polotoku pa so ohranili svojo staro vero, mnogoboštvo. Èastili /  +,    0       # so plemenske ali krajevne bogove, o katerih so mislili, da prebivajo v svetih kamnih, pa tudi zvezde. Prebivalci Meke so èastili tudi dve boginji: Manat, boginjo sreèe, in Alat, boginjo neba.5 V Meki so imeli svoje svetišèe, Kaaba (kocka),6 ki je bilo starodavno romar- sko središèe, in njegova okolica je bila pos- veèena. Kaaba ali kocka je bilo simbolièno središèe romanja v Meko na kraj, ki naj bi bil od Abrahama in njegovega sina Ismaela pos- veèen Alahu. Bog - Alah je bil vedno pojmo- van kot transcendenten, njegovo bivališèe je bilo v nebesih.7 V tistem èasu je bilo na po- lotoku tudi nekaj skupin Judov in kristjanov, ki niso imeli posebnega vpliva na nomadska plemena. Je pa bila Arabija ves èas pomem- bno trgovsko in idejno kri`išèe. Tu so se sre- èevale razliène kulture: grška, rimska, mezo- potamska, iranska in indijska. ,   V tem svetu, v tem razmerah se je okrog 572 po Kr. v Meki rodil Mohamed. O njegovem `ivljenju kro`ijo številne legende. Zanesljivega poroèila ne najdemo v nobenem delu. Koran o njem spregovori le posredno. Tudi letnica /  Stran v Koranu,14. stoletje, Egipt, èrnilo, nepropustne vodene barve in zlato na papirju, 25.8 x 17.2 cm, Narodni muzej umetnosti, Los Angeles.      njegovega rojstva ni zanesljiva. Doloèili so jo po pomembni letnici t.j. 622, ko so muslimani zaèeli s štetjem, Mohamed pa naj bi takrat bil zrel mo` v starosti petdesetih let.8 Mohamed se je rodil oèetu Abdalahu in materi Amini, ki sta pripadala dru`ini Kora- šitov. Oèe mu je umrl še pred njegovim rojs- tvom, v šestem letu njegovega `ivljenja pa še mati. V oskrbo so ga vzeli najprej stari starši, potem pa stric Abu Talib, ki je imel sina Ali- ja. Ta je bil zelo velik prijatelj z Mohame- dom. Slednji je veliko potoval s karavanami in se sreèeval z razliènimi kulturami. Na po- tovanjih je sreèal bogato vdovo Hadid`o, s ka- tero se je tudi poroèil in ji bil zvest vse do njene smrti. Z njo je dobil hèerko Fatimo, kar pomeni zelo ljubljena in je kasneje po- stala Alijeva `ena. Mohamed je bil razoèaran nad naèini poganskega verovanja in hkrati navdušen nad judovstvom in kršèanstvom. Da bi mogel spoznati pravo religijo, se je po- gosto umaknil v samoto. Zanimala so ga tudi razna druga vprašanja. Med meditacijo in premišljevanjem v sa- moti je leta 610 imel prva mistièna do`ivetja. Verjel je, da dobiva od Boga sporoèila, ki jih mora posredovati svojim somešèanom. V no- èi med 26/27 ramadanom se mu je na gori Hira prikazal angel Gabrijel in mu je naro- èil, naj za njim ponavlja to, kar sliši. To prvo sporoèilo je razodetje Korana in se nahaja v K 96,1-5: “Beri v imenu svojega Gospoda. Njega, ki je ustvaril in naredil èloveka iz za- rodka. Beri, zakaj tvoj Gospod je usmiljen kot nihèe drug na zemlji. Nauèil je èloveka sukati pero, nauèil ga je, èesar ni vedel.” Veliki Mo- hamedov `ivljenjepisec pravi, da je Moha- med na to sporoèilo odgovoril z naslednjimi besedami: “Prebudil sem se in bilo mi je, kot bi bile te besede zapisane v mojem srcu. Prišel sem iz votline in stal na gorskem poboèju. Te- daj sem zaslišal glas iz neba: ‘Mohamed, ti si bo`ji poslanec in jaz sem Gabriel’. Dvignil sem oèi in ga videl na obzorju. Nisem se premak- nil. Ko sem skušal pogledati vstran, sem ga še vedno videl.”9 Mohamed je tedaj razumel, da ga je Alah izbral za svojega poslanca, da ljudem pripo- veduje vse, kar mu bo nadangel Gabrijel ali bo`ji Duh razodel. Ta razodetja, ki so se do- gajala veè kot dvajset let, vse do Mohamedove smrti, so kasneje zbrali v knjigo, ki se ime- nuje Koran. Razodetje so zaèeli širiti po klanu. Vlada- joèi sloji v Meki s tem niso bili zadovoljni. Tudi sam Mohamed je dvomil v svoje po- slanstvo. Opogumljala ga je `ena Hadid`a in tako je prebivalcem Meke oznanil, kar mu je bilo razodeto. V zaèetku so ga le redki poslu- šali, potem pa so se mu pridru`ili sorodniki in prijatelji ter revni in preprosti ljudje. Mohamed je oznanjal nauk o bli`nji sod- bi, ko bo edini in pravièni Bog povrnil lju- dem po njihovih delih. “Bog vas bo sodil po vaših delih.” Hotel je odvrniti rojake od nji- hove brezbri`nosti, `elel je spodbuditi spo- štovanje do Alaha, hotel jih je preprièati, da cilj tega `ivljenja ni v tem, da si nakopièijo bogastva, ampak da se predajo Alahu in da spolnjujejo njegove zapovedi, da molijo in delijo milošèino. Leta 619 je Mohamedu umrla `ena Ha- tid`a ter njegov stric Abu Talib in tako je izgubil zaledje v klanu. Leto 619 je bilo za- radi tega razglašeno za t.i. Leto `alosti. Za- radi vse veèjega pritiska se je najprej zaprl v majhen geto, potem pa se je èutil prisilje- nega, da skupaj s svojimi pristaši leta 622 zapusti mesto in gre v pribli`no 300 km od- daljeno mesto Jatrib ali Medino. Odhod iz Meke v Medino se imenuje hid`ra, kar po- meni prekinitev odnosa s prejšnjo skupnost- jo, klanom.10 Preselitev pa postane najpo- membnejši dogodek v zgodovini islama. Od tega leta naprej muslimani štejejo svoja leta (zaèetek islamske dobe). Od tega trenutka dalje pa islam ni veè samo verstvo, temveè tudi politièna sila. /   # V Medini so se njegovi pristaši delili na dve skupine: tiste, ki so prišli z njim iz Meke — Mohad`irune, in Ansare, tiste, ki so ga tu- kaj podprli. Sprva je hotel pritegniti k svoji skupnosti tudi Jude (v Medini so bila tri ju- dovska plemena), saj je menil, da je njihova vera zelo podobna tisti, ki jo je on oznanjal. Kajti tudi Judje, kot sprva muslimani, so se v molitvi obraèali proti Jeruzalemu. Toda medinski Judje so ga prezirali in so se iz njega norèevali. Mohamed je tedaj z njimi prekinil odnose, in odslej so se muslimani v molitvi obraèali proti Meki. Svojo vero je povezal z Abrahamom, in ne z Mojzesom, ki je po nje- govem zaèetnik judovske vere. Nekatere ju- dovske dru`ine je izgnal. Da bi se lahko pre`ivljali, je Mohamed leta 624 skupaj s skupino svojih privr`encev napadel karavano, ki je bila na poti v Meko. Naleteli so na oboro`en upor prebivalcev Meke, vendar je Mohamed v boju zmagal in to mu je pomenilo potrditev, da se je Alah opredelil za Mohameda. Koran imenuje ta dan “odloèilni dan”. Pri petdesetih letih je Mohamed postal verski, politièni in vojni vladar. Zaèela so se pogajanja z raznimi ple- meni in s tistimi, ki so ga podprli, je ustano- vil v Medini pomembno skupnost, konfede- racijo plemen ali ummo.11 Gre za zavezanost skupnosti, obèestvu, zvezi, ki izpoveduje isto vero, vero v Alaha in priznava Mohameda kot bo`jega poslanca in ima istoèasno politièni in verski znaèaj. Zave`ejo se, da bodo drug drugega šèitili in branili.12 Po utrditvi svojega polo`aja v Medini se je Mohamed zaèel pripravljati na osvojitev Meke. Zavedal se je, da je to mesto strateško pomem- bno in da ga mora islamizirati, èe `eli dobro ukoreninjenost islama v Arabiji. Po dvakrat- nem uspešnem romanju je leta 630 brez pre- livanja krvi osvojil Meko. Meko so hitro oèistili vseh podob in simbolov poganskega verovanja. Postalo je središèe islama in romarski kraj nove Bo`je dr`ave. Izoblikoval se je D@IHAD ali sveta vojna. Ta pojem je uveden v èasu boja s prebivalci Meke. Kdor umrje v sveti vojni, je šahib - muèenec, ki ga èakajo najlepše stvari v nebesih. Svojo oblast je polagoma raztegnil na veèji del Arabije. Leta 632 je organiziral prvo romanje v Meko. V tem èasu se je razvil tudi v politiènega in vojnega poglavarja. Osvojil je velik del Arabskega polotoka. Imel je 14 `ena. Zanj eno`enstvo ni bilo dobro. Med vsemi temi je imel eno, ki jo je posebej ljubil - Ajšo. Takoj ko je Mohamed umrl (632), so se zaèeli boji za njegovo nasledstvo, to pa je bil povod za razdelitev islama. # 1 Po Mohamedovi smrti je nastala politièna kriza, ker ni zapustil moških potomcev, pa tudi naslednika ni doloèil. V Koranu jasno piše, da je potrebno nadaljevati s tem, kar so prejeli od Alaha, ki jih je povezal med seboj in jih odrešil poganstva.13 Oblikujeta se dve stališèi glede naslednika ali kalifa: prvo pravi, da mora biti naslednik eden njegovih uèencev in spremljevalcev, drugo pa, da mora biti sorodnik. Ko se go- vori o nasledniku, je jasno doloèeno, da ne gre za nekoga, ki bi nasledil Mohameda, ki je “prerok prerokov”, temveè za naslednika, ki bi nadaljeval njegovo poslanstvo med ljud- mi. V prvem obdobju od 632 do 661 se zvr- stijo štirje kalifi, ki izpolnjujejo dva kriterija: pripadajo dru`ini Koraišev in so Mohamedo- vi sorodniki. Za prvega kalifa je bil izvoljen Abu bakr (632-634), stari oèe Mohamedove posebej spoštovane `ene. V kratkem in po- membnem prelomnem obdobju je uspel z nadaljevanjem Mohamedovega nauka, razširil je islam na ves Arabski polotok in zaèel z zbi- ranjem zapiskov Korana. Po njegovi smrti je bil izvoljen za kalifa Omar (634-644), Moha- medov tast. Bil je zelo uspešen v širjenju is- lama proti vzhodu, kjer so prišli vse do Me- zopotamije, in tudi proti zahodu, kjer so se razširili do Egipta. Leta 638 je osvojil Jeruza- /       lem, tretje sveto mesto in tam dal zgraditi mošejo.14 Umrl je nasilne smrti. Nasledil ga je Otman (644-656), eden od prvih prerokovih zvestih uèencev. V èasu nje- govega kalifata se islam ni širil s takšno hi- trostjo kot v èasu Omarja. Prišli so do Arme- nije, severne Afrike, Tunizije. Ker so v nje- govem èasu kro`ile razliène verzije Korana, je dal Otman ponovno zbrati zapiske Korana in ta druga izdaja je še danes v veljavi. Isla- misti govorijo, da je bil zelo pobo`en in pre- malo energièen, še posebej, ko je šlo za razne debate z nasprotniki. Z njim ni bila zado- voljna niti dru`ina Omajadov, kateri je pri- padal, zato so ga umorili. Konèno se je uveljavil Ali (656-661), Mo- hamedov bratranec. V èasu njegovega kalifata je do`ivel islam velike pretrese. Ker se ni zav- zel za raziskavo morilcev svojega predhodnika, sta se dva njegova pristaša odloèila, da bosta nastopila proti njemu. V tem boju je Ali zmagal. Pojavil se je nov nasprotnik, in sicer najbli`ji sorodnik Otmana, bratranec Moa- vija iz Damaska. Še za èasa Alija je bil izvo- ljen za kalifa in je imel mnogo privr`encev, medtem ko jih je imel Ali le nekaj v Iraku. Ali je bil umorjen med molitvijo v mošeji. Moavija je prenesel prestolnico iz Medine v Damask. Pred smrtjo je doloèil sina Jazida za svojega naslednika, s tem pa je prelomil s tradicijo prvih kalifov in uveljavil dinastièno naèelo. Nastala je prva velika arabska dinastija (661-750) - Omajadi. Muslimanskemu impe- riju so dali trdne ustanove, gradili so mesta in pospeševali so dru`beno `ivljenje. Zgradili so mošeje v Damasku, Medini, Jeruzalemu in tudi drugod. S svojim naukom so navdušili tudi Sirce, da so se spreobrnili k islamu. To okolje pa je bilo izredno ugodno za intelek- tualno ̀ ivljenje. Tako se v tem obdobju pojavi islamsko pravo in teološke kontroverze. Rodila se je klasièna islamska civilizacija. Pod Omajadi je muslimanski imperij do- segel vrh. Vendar pa se veèina prebivalcev teh pokrajin ni takoj spreobrnila v islam, temveè so postale zašèitene manjšine. Vojaš- ke odprave, ki so jim sicer dali èastni naziv “sveta vojna”, so z roparskimi napadi prido- bivale plen in ne spreobrnjencev. Napaèna je ideja, da so nasprotniki morali izbirati med “islamom ali meèem”, razen èe je šlo za po- ganska arabska plemena. Z zašèitenimi manj- šinami so na splošno lepo ravnali, ker je bilo za muslimanske vladarje vprašanje èasti, da je njihova zašèita uèinkovita. Vendar pa so èlani teh manjšin imeli same sebe za drugo- razredne dr`avljane in v teku stoletij so se po- èasi, a vztrajno spreobraèali v islam. Tako je islam postal prevladujoèa vera v pokrajinah, kjer je bilo prej razširjeno kršèanstvo. Omajadsko dinastijo kalifov je zamenjala abasidska dinastija iz Bagdada (750). Ti ka- lifi so se predstavljali kot restavratorji pra- vega izroèila, ki so ga poneverili omajadski kalifi. Islam je pod njihovo oblastjo do`ivel svojo zlato dobo. Cvetele so vse oblike kul- ture, ki so potrebne za `ivljenje velikega im- perija. Središèno vlogo je imel razvoj in iz- delava islamskega prava, šarie, ki je predstav- ljalo temelj dru`bene zgradbe. To pravo je delno izviralo iz pravil v Koranu, v veèji meri pa iz Mohamedovegsa zgleda. Tega so poznali iz zbirk hadit (Izroèila) - zgodbe o njegovih dejanjih in izrekih. Študij prava ali pravoznanstvo je postalo jedro višje islamske izobrazbe.  2" Koran je za muslimane sveta, absolutno veljavna beseda, osnova vsega muslimanskega `ivljenja. S Koranom je bo`je razodetje kon- èano in “predstavlja zvest posnetek izvirnika, vklesanega na plošèi v nebesih, ki obstaja od vekomaj”.15 Beseda Koran izhaja iz sirske besede “qer- yana”, s katero so v kršèanski liturgiji ozna- èevali psalme. Njen prvotni pomen je na glas “deklamirati”.16 /   # Koran ni bil napisan v èasu prerokovega `ivljenja. Tedaj so njegovi spremljevalci za- pisali samo kakšen izrek na lonèeno posodo, na ko`o, na kameljo lopatico, na palmov list. Verniki so znali veliko vrstic na pamet. V 11. letu hid`re pa je Omar po nasvetu kalifa Abu Bakra naroèil mlademu Zaidu ben Tabitu, enemu od Mohamedovih tajnikov, naj zbere vse, kar je bilo kjer koli zapisano in kar so ljudje hranili v spominu. To se je zgodilo s sodelovanjem tudi drugih in konèno je prišlo do sprejetega besedila pod kalifom Osma- nom. Druge obstojeèe inaèice so dali unièiti. Izvirno besedilo je ostalo v Medini, kopije pa so poslali v razna mesta. Najstarejši ohranjeni izvod tega besedila je iz leta 776 in muslima- ni ga soglasno priznavajo za pristnega.17 Do Korana imajo zelo spoštljiv odnos in ga berejo šele po obrednem oèišèenju. Mnogi se celo na pamet nauèijo cel Koran v arabš- èini, ki je pribli`no tako obse`en kot Nova zaveza Svetega pisma. Ti dobijo naziv hafiz. Vsi muslimani pa v arabšèini ponavljajo prvo poglavje, kjer je obrazec za pet dnevnih mo- litev.18 Koran je sestavljen iz 114 poglavij - sur. Te pa niso urejene ne kronološko ne vsebin- sko, ampak glede na dol`ino, razen prve. Vsa poglavja - sure se zaèno z besedami: “V imenu Boga, Milostnega, Usmiljenega”. Imena pogla- vij so vzeta iz kakšne posebne ali ponavljajoèe se besede v tistem poglavju. Prvo poglavje ima npr. ime Zaèetek, 2 - Krava, 10 - Jona, 19 - Marija, 35 - Angeli, 47 - Mohamed... Sure so razdeljene v vrstice - ajat. Ajat pome- ni tudi èude`. Ko so Mohameda prosili za èu- de`, da bi potrdil njegovo preroštvo, se je skli- ceval na Koran in njegove vrstice. Koran vsebuje razliène vrste spisov. Mo- hamed mnogo govori o starih prerokih, ti so bili pogosto vzorci za njegove lastne izkušnje. Govori tudi o sodbi, trpljenju pogubljenih v peklu, o zakonih, ki veljajo v muslimanski skupnosti, o predpisih o dru`inskem razmerju in dedovanju. V prvih poglavjih Korana je izra`eno pri- jateljstvo do Judov in posebno do kristjanov kot “ljudstev knjige”. Nadalje priznava veliko judovskih in kršèanskih spisov: Pentatevh, Psalme in evangelije za bo`je razodetje. Ka- sneje, ko Judi in kristjani Mohameda niso sprejeli kot preroka, se je odnos Korana do njih spremenil. Oboje je obto`il, da so pok- varili svoje spise. - ./ Koran nam ne da nekega sistematiènega pogleda v islam, je pa izredno bogat po vse- bini. Toda èe ga poznamo v celoti, lahko spoznamo nekatere znaèilnosti islamske re- ligije. Kot povzetek vseh bistvenih elementov svoje religije pa najpogosteje navajajo nasled- nje vrstice iz Korana:19 “O muslimani, verujte v Alaha, v njegovega poslanca, v knjigo, ki mu jo je poslal, v pismo, ki je bilo razodeto pred njim. Kdor ne veruje v Alaha, v njegove angele, v njegove knjige, v njegove poslance in v posled- nji dan, je popolnoma izgubljen” (K 4,136). 1) Vera v Boga Temeljno teološko trditev pri muslimanih predstavlja preprièanje, da je Bog edinstven in enovit - vera v enega Boga - Tavhid . “Tav- hid vkljuèuje, da je vseobsegajoèi islam - pod- vreèi se Bogu kot edinemu gospodarju usode in konèno veljavne resniènosti - ontološko stanje, ki zadeva vse stvarstvo. Ker èlovek raz- polaga, za razliko od `ivali in angelov, s spo- sobnostjo svobodnega odloèanja, pomeni tako milost kot izziv Boga, da mora uresni- èitev tavhida potrditi tudi èlovek s svojo svo- bodno voljo. Prvi korak k odrešenju v islamu torej pomeni zavestno podvreèi svojo voljo temu, kar je dokazano. Šele na tej stopnji du- hovnega spoznanja se more èlovek prištevati za pravega muslimana ali za “takega, ki se je Bogu podvrgel”.20 Edinost se posebej izra`a v 112 suri od 1-4 vrstice: “Reci: On je edini Bog, Veèni Bog; in /       ne poraja in se ne poraja; in nihèe mu ni enak.” Vsak musliman mora vsak dan na novo z mo- litvijo potrjevati pripadnost enemu Bogu. Vera v enega Boga je tisto, kar je po pre- prièanju muslimanov edinstveno v islamu in njihovo vero loèi od vseh drugih religij, tudi od kršèanstva, ki z vero v Sveto Trojico okrni bo`jo edinost. Njegov nauk o Sveti Trojici temelji na napaènem razumevanju kršèanstva. V suri 5,76 govori: “Glej, Alah je tretji od treh. /  Vrata omare, Egipt, 2. polovica 13. stol., les in slonovina, 91.44 x 27.31 x 3.81 cm, Zbirka islamske umetnosti, Medina.  # Toda ni nobenega Boga, razen enega edinega Boga”. Mohamed je mislil, da kristjani èastijo trojico svete dru`ine, ki vkljuèuje Boga Oèe- ta, mater Marijo in Sina Jezusa. Zato Koran napada Jezusovo sinovstvo, ko pravi, da “Bog ne poraja in se ne poraja” (K 112,3).21 V Koranu je moèno navzoèa trditev o Ala- hovi vsemogoènosti. “Vse, kar obstaja, bo prešlo, ostalo bo le Gospodovo oblièje, polno milosti in slave” (K 55,26-27). Izra`a se v stvarjenju sveta in njegovem vladanju nad vsem ustvarjenim.22 Bog je ustvaril svet èisto svobodno, zato ker je tako hotel. Ustvaril ga je iz niè v sedmih dneh.23 V Koranu ima Alah 99 razliènih bo`jih imen. To so v bistvu atributi, ki so jih prej pripisovali manjšim bogovom predislamskih religij (usmiljen, sveti, miroljuben, zvesti, vse- mogoèni, vzvišen, dobrota, ljubezen...). Naj- pogostejše ime za Boga je al-Aziz, kar pomeni “Mogoèen”. V Koranu pa ne sreèamo najpo- gosteje uporabljenega imena Allahu akbar - Bog je najveèji.24 2) Angeli V Koranu se angeli — meleki - zelo pogosto pojavljajo. Oni so Alahovi glasniki. Bili so po- slani Abrahamu,25 Lotu,26 Zahariju27 in Ma- riji.28 Angel Gabriel pa je bil posrednik med Alahom in Mohamedom.29 Na èelu imajo šti- ri nadangele: D`ibril, Alahov poslanec, Mi- hael, ki varuje naravo, Izrafil, ki bo zatrobil ob poslednji sodbi, in Izrail, angel smrti. Vsak èlovek ima dva varuha. Eden zapisuje njegova dobra dela, drugi njegova hudobna dela. Poleg tega sta še dva angela groba Mun- kar in Nakir, angel raja Ridvan in angel pe- kla Malik. Eden izmed angelov, Satan, se ni hotel pokloniti prvemu èloveku in je bil zato izgnan iz raja. Iz mašèevanja je zapeljal Ada- ma in Evo, ki sta mu nasedla in sta morala zato iz raja. Vendar njuni potomci ne pode- dujejo njune krivde. V islamu ne poznajo iz- virnega greha. Satan (Iblis) poveljuje vojski hudih duhov, ki so iz ognja in posegajo v èlo- vekovo `ivljenje.30 Èlovek se brani pred njimi s talismani.31 3) Èlovek Iz Korana je te`ko podati neko splošno po- dobo èloveka. Vendar je to razumljivo, èe upo- števamo, da je Koran napisan za opozarjanje in usmerjanje. Glavni cilj ni, da èloveku pove, kaj je, ampak kaj naj èlovek stori v obdobju od stvarjenja èloveka in do njegovega prihod- njega `ivljenja. Na poti k izpolnjevanju cilja mu pomagajo preroki in Knjiga, ker èlovek za- radi slabe narave ni sposoben sam usmerjati svojega ̀ ivljenja. Nesposobnost pa ni posledica izvirnega greha32, ampak preprosto je po na- ravi slab, nestrpen. Èlovek ne potrebuje odre- šenika Jezusa Kristusa, saj je sam tisti, ki se mora odrešiti, priznati resniènost tavhida. Koran pozna enaindvajset prerokov; od teh jih je 18 iz stare zaveze: Adam, Noe, Enoh, Abraham, Ismael, Izak, Lot, Jakob, Jo- `ef, Mojzes, Aron, David, Salomon, Elija, Eli- zej, Job, Jošue, Jona; in tri iz nove zaveze: Za- harija, Janez Krstnik in Jezus.33 V vrsto po- membnih poslancev, prerokov, poleg Moha- meda štejejo še Adama, Noeta, Abrahama, Mojzesa in Jezusa. Najveèji preroki so Moj- zes, Jezus in Mohamed. Mohamed je zaklju- èil razodetje, zato ga imenujejo “peèat pre- rokov”. On je najveèji prerok, ki je znova uveljavil pristno bo`je razodetje, ki so ga Jud- je in kristjani popaèili. Za njim ne bo veè no- benega preroka. Jezus, sin Marije, zavzema kot prerok po- membno mesto. Marija je edino `ensko ime, ki ga Koran omenja. @e mnogo pred njenim rojstvom jo je Alahu posvetila njena mati. Koran opisuje Marijino deviško rojstvo in pravi, da je brez greha (K 19,17.19-26).34 Ko- ran zanika Jezusovo trpljenje, kri`anje. “Niso ga tepli, niso ga kri`ali, imeli so le nekoga, ki mu je bil podoben” (K 4,157). Kristus ni ne èlovek in ne Bog.35 Okrepil je poslanstvo, ki /       ga je Bog namenil Judom prek Mojzesa, `e takrat pa je vnaprej povedal, da bo po njem prišel poslanec. Ta bo`ji poslanec ni Sveti Duh, ampak Mohamed. 4) Nauk o poslednji sodbi Nauk o koncu sveta, o poslednji sodbi in vstajenju mrtvih so temeljne verske resnice v islamu. Sam Mohamed je v èasu svojega oz- nanjevanja zelo veliko govoril o teh skrivno- stih. Po tradiciji muslimani prièakujejo drugi Jezusov prihod, ki bo prinesel kraljestvo miru in praviènosti. Jezus bo ogrnjen v svetleèe ob- laèilo in z maziljeno glavo in z meèem v roki bo stal na beli arkadi vzhodnih vrat v Dama- sku in bo ubil Antikrista. Zatem bo odšel v Je- ruzalem in tam opravil zgodnjo jutranjo mo- litev ter oèistil svet vseh nevernikov in njihovih simbolov. Judje in kristjani - “ljudje knjige” bodo verovali vanj in ustanovili skupnost. Na- stopilo bo kraljestvo praviènosti in popolnega miru. To bo trajalo 40 let, nato pa bo prišlo do konca sveta. Bog bo sedel na sodni prestol.36 Sledilo bo popolno porušenje sveta, kot zatr- juje Koran, ki pravi “vse bo prešlo, razen bo`jega oblièja” (K 28,88). Na sodni dan bo trobenta dvakrat zadonela, ljudje bodo vstali od mrtvih in vsak bo prišel pred Alaha, ki bo pretehtal njegova dobra in hudobna dejanja.37 Potem pa bo moral èez most, kjer bo padel v pekel ali pa bo prišel v nebesa. Pri tem prehodu bo Mo- hamed pomagal muslimanom. Pekel ima se- dem delov. Višje nadstropje je za muslimane, ki so grešili, drugi deli pa so namenjeni raz- liènim vrstam nevernikom. Nebesa so opisana kot vrt - d`anna, kraj veselja.38 5) Islamsko èašèenje V Koranu sreèamo zanimivo opredelitev èloveka, za katerega pravi, da je Bo`ji abd, kar pomeni èastilec in slu`abnik. To pa je pri- sotno v vseh oblikah èlovekovega `ivljenja, kajti ni loèitve med èašèenjem in ostalimi ob- likami `ivljenja. Mošeje ne moremo loèiti od tr`nice in politike ne od vere. Koran oprede- ljuje èloveka tudi kot religiozno bitje. Islam se pojmuje tudi kot naravno verstvo, ker vse obstaja v odvisnosti od Boga, v po- koršèini njegovi ustvarjalni in vzdr`evalni mo- èi ter z namenom, da èasti Boga. Èlovek naj bi `ivel v hvale`ni in èastilni pokoršèini Bogu. @e sama beseda musliman pomeni èloveka, ki `ivi svoje `ivljenje v skladu z bo`jo voljo. Islam pomeni “podreditev Bogu”. Po Koranu sta telo in duh neloèljivo povezana. Verniko- va zunanja dejanja èašèenja so odvisna od nje- govega notranjega namena in Koran `eli, da je oboje Bogu v veselje. ,  #   Bog naredi z muslimanom sporazum, ki je zapisan v postavi. S postavo se pomaga èlo- veku zagotoviti najboljše èloveške razmere, v prihodnjem pa veèno `ivljenje. Postava te- melji na petih stebrih, ki se imenujejo stebri vere - izpoved vere, molitev, post, milošèina in romanje. 1) Izpoved vere ali ŠAHADA je izra`ena z besedami: »Ni Boga razen enega in Moha- med je njegov prerok«. Pomeni obljubo po- koršèine Bogu in hoje za prerokom. Besede Šahade po vsem svetu pozivajo muslimane k èašèenju in njihov pomen je srèika molitve in premišljevanja. 2) Obredna molitev ali SALAT najbolj na- zorno izra`a to, kar sam izraz islam pomeni. Pomeni resnièen izraz podvr`enosti Bogu, dejanje poslušnosti Bogu. S kretnjami in be- sedami moèno izra`ajo èašèenje Boga, kar je prvenstvena dol`nost vsakega muslimana.39 Molitev je tudi tisto dejanje, h kateremu Ko- ran najpogosteje poziva.40 Posameznik ima dol`nost opravljati molitev petkrat dnevno - ob zori, opoldne, sredi popoldneva, ob sonè- nem zahodu, in tik pred poèitkom. V Mo- hamedovem èasu so poznali molitev samo tri- krat dnevno. Ni mogoèe natanèno doloèiti, kdaj so dodali še dve molitvi. K molitvi klièe /   # mujezin iz visokega minareta z naslednjimi besedami: Bog je velik (Allah akbar.) (4 x) Izprièujem, da ni drugega boga razen enega Boga. (2 x) Izprièujem, da je Mohamed njegov posla- nec. (2 x) Pridite k molitvi! (2 x) Pridite k odrešenju! (2 x) Bog je velik. (2 x) Ni drugega boga razen enega Boga. Poseben prostor za molitev je mošeja ali d`amija, lahko pa se moli kjer koli, le da se po- lo`i na tla posebna preproga. Za muslimane je ves svet svetišèe Boga. Kadar se opravlja molitev v d`amiji, sta pomembni dve stvari: mihrab - /  Siver i-Nebi: Rojstvo preroka Mohameda, 1594, barve na papirju, Istanbul.      odprtina v smeri Meke - in minbar - pri`nica. Molitev je za muslimane izrednega pomena. Izra`a zahvalo in èešèenje, brez prošenj. Vsaka molitev se zaène z vzklikom “Bog je velik” in prvo suro: “Slavite Boga, gospodarja sveta! Soèut- nega, milostljivega! Vladarja sodnega dne! Samo tebe èastimo in samo tebe klièemo na pomoè. Vodi nas po pravi poti, po poti tistih, ki si jim podaril svojo milost, na katere se ne jeziš in ki niso zab- lodili” (K 1). Molitev lahko opravlja tisti, ki je v stanju obredne èistosti, kar si pridobi z umi- vanjem z vodo, ali èe te ni, s prstjo ali peskom.41 Obvezna obredna molitev vse skupnosti je v petek opoldne in se vrši v mošeji. Petek je tudi dan, ko muslimani ne delajo, vendar ni poudarek na poèitku, temveè na skupni mo- litvi. Raziskovalci islama dejansko ne najdejo teološke razlage, zakaj je ravno petek izbran za poseben dan molitve. Buharijevo izroèilo zapiše, da so muslimani izbrali petek zato, da bi se tako loèili od Judov, ki praznujejo v so- boto, in kristjanov, ki praznujejo v nedeljo.42 Koran poziva k petkovi dol`nosti z nasled- njimi besedami: “Ko se na petek klièe k molitvi, hitite poèastit Alaha, in pustite trgovino” (K 62,9). Petek se imenuje zato “dan splošnega zbora”. Molitev v mošeji se zaène s pridigo imama in se nadaljuje z molitvijo vernikov, ki jo sestav- ljajo doloèene molitve in kretnje. Priklanjajo se z obrednimi prikloni, dokler iz zaèetnega stojeèega polo`aja vsi ne pridejo v kleèanje in se s èelom dotikajo tal. S tem cela skupnost izrazi podreditev Bogu. Pri molitvi so obrnjeni proti Meki. Ob koncu vsakdo izreèe svojemu sosedu na desni in levi arabske besede miru: as-salamu alaikum, mir s teboj.43 Poleg dnevne in tedenske molitve v mo- šeji so v teku èasa prišle v navado še posebne molitve ob pogrebu, ob romanju, v èasu suše in podobno. 3) Obvezna milošèina ali ZAKAT; kdor ve- ruje, naj opravlja molitve in milošèino, pravi Koran. Milošèina je religiozne, socialne in du- hovne narave. Ima namen oèišèevanja vernika z zdravo odpovedjo dobrinam, ki so bo`ja last. Koran bolj kot o kolièini govori o kakovosti da- rovanja in o notranji dr`i darovalca milošèi- ne.44 Muslimani imajo tudi jasno doloèeno, komu je milošèina namenjena. Darov so po- trebni tisti èlani skupnosti, ki jim je na poti k Bogu zmanjkalo osnovnih sredstev. Izroèilo govori o deljenju svojega bogastva z ubogimi, potrebnimi, dol`niki, zaporniki, popotniki, z vsemi, ki so manj sreèni, vendar pa pripadajo verski skupnosti in so enako všeè Bogu.45 Mi- lošèina pa ne obvezuje tistih, govori Buharijevo izroèilo, ki so sami v potrebah ali imajo dol- gove. Od zaèetka je v islamu milošèina veljala kot splošna zapoved, danes pa se islamski svet pribli`uje miselnosti evropskih dr`av. Miloš- èina je postala dol`nost vernika pred Bogom, ne vkljuèujejo pa je dr`avni predpisi.46 4) Post ali savm je eden od najbolj poz- nanih predpisov.47 Obvezuje vsakega odrasle- ga (od petnajstega leta dalje) muslimana od jutra do veèera v mesecu ramadanu (deveti mesec islamskega koledarja).48 Post zapove- duje popolno odpoved hrani, pijaèi in spol- nemu obèevanju. Savm ima izrazito religiozni namen, saj je pomoè za veèjo vdanost Bogu. Uèijo, da je odpoved telesa in misli od stvari trenutek, ko se obrnem k Bogu. Ukvarjanje s samim sabo zatemni misel na Boga. Post ima tudi antropološko vrednost; pomaga, da se vzpostavi harmonija med duhom in tele- som, ki je pogoj, da èlovek razmišlja o onto- loških stvareh. Pomaga pa tudi pri vzgoji po- trpe`ljivosti.49 Za uèinkovitost posta se je v mesecu ramadanu potrebno varovati vsake gra- je, zmerjanja, la`i in tudi vsake slabe misli. Post je tudi prilo`nost za veèje razmišljanje, za utrjevanje medsebojnih odnosov, za spravo, za poveèano solidarnost. Poveèa se obisk v mošejah. Baharijev hadid opravièuje od posta bol- nike in potnike, noseènice, dojeèe `ene in os- tarele. Vendar pa ga morajo vsi, razen ostare- lih, opraviti pozneje, ko so za to dani pogoji. /   # Dejanje posta je ena najveèjih skupnih dol`nosti islamskega verskega `ivljenja. Je naj- pomembnejši èas v letu. Ob veèerih se musli- mani zbirajo k skupnim pogovorom, branju Korana. Nekateri poroèajo, da je Mohamed trdil, da je od vseh oblik èašèenja post Bogu najdra`ji, ker ga vidi samo on. Ob koncu posta imajo poseben praznik “mali praznik”, ki se imenuje “praznik prekinitve posta”. 5) Peti steber vere - romanje v Meko ali had` je najtesneje povezan s predislamsko tra- dicijo. Musliman mora vsaj enkrat v `ivljenju poromati v Meko. Ob katerem koli èasu v letu ima verski pomen - malo romanje; veliko ro- manje pa je v dvanajstem mesecu od sedmega do desetega dneva. Obveznost romanja je vendarle relativna. Te`ave za potovanje lahko posamezniku omogoèijo, da je oprošèen. Ro- mati niso dol`ni duševno bolni, su`nji, `enske brez sorodnikov, ki bi jih spremljali, ubogi, ki ne morejo plaèati stroškov potovanja.50 Meka je kraj poln spominov na Bo`je de- lovanje v preteklosti. Gre za spomin na Mo- hameda, ki se je tukaj rodil in zaèel svoje po- slanstvo, in pa na njegovega predhodnika Abrahama. Ta naj bi bil zgradil Kaabo s po- moèjo sina Izmaela kot znamenje njune po- dreditve Bogu in s prošnjo, naj bi jima Bog pokazal naèin èašèenja. (Cilj romanja je kaa- ba, to je kamnita stavba, tlakovana in oble- èena v èrn brokat, ki ga menjajo vsako leto. Na enem izmed vogalov se vidi “èrni kamen”, na katerega naj bi stopil Abraham.) V Meki imajo romarji razliène dol`nosti. Na zemljo, ki je sveta, lahko stopi tisti, ki je oblekel spokorno oblaèilo.51 Romanje se zaène z vzklikom labajka - Glej tu sem, moj Bog. Nato sedemkrat teèejo okrog kaabe in se poskušajo dotakniti èrnega kamna. Temu sledi “malo romanje”, pri katerem sedemkrat prehodijo pot od enega hriba do drugega (spomin na to, kako je Agara, Abrahamova su`nja, v pušèavi iskala vodo za sina Izmaela). Nato obišèejo bli`nja svetišèa. Posebej pomembna je gora Arafat; tukaj v molitvi pre`ivijo ves dan; romar dobi tudi v molitvi odpušèanje pred Bogom grehov zase in za tistega, ki mu je plaèal pot v Meko. Nato se vrnejo nazaj v Meko in na- berejo nekaj kamenèkov. Te naslednji dan obredno zmeèejo na tri kamnite stebre v so- sednji vasi in se spominjajo Abrahamovega ̀ iv- ljenja, ko se upre satanovi skušnjavi, da ne bi ubogal Boga in daroval sina Izmaela. Koran pripoveduje, kako je bil otrok odkupljen z izredno ̀ rtvijo, in romarji se veselo spominjajo tega dejanja Bo`jega usmiljenja ter po vsem islamskem svetu na ta dan obredno darujejo ovce ali kamele. O daritvi pravi Koran: “Nji- hovo meso in kri ne bosta dosegla Boga, dosegla pa ga bo vaša pobo`nost”. Ob vrnitvi iz Meke se mnogi romarji ustavijo v Medini, kjer je Mo- hamed pokopan.52 Vsakoletno romanje, ki zbere sto tisoèe ro- marjev, je izraz njihove številènosti, moèi, po- vezanosti in izraz, kako ista vera dru`i med seboj razliène rase. 6) Sveta vojna - D@IHAD je postala ve- lika dol`nost in steber vere samo za šiitsko is- lamsko skupnost, ne pa tudi za sunite. D`i- had prevajajo s sveto vojno, vendar dejansko pomeni “prizadevanje” - torej bolj kot vojna vsako prizadevanje, da bi pripeljali èimveè ljudi na pot k Bogu. Mohamed `e vse od za- èetka trdi, da je treba vse ljudi pripeljati k pravi veri. Toda ne najprej s silo, temveè po mirni poti. Èe pa je mirna pot neuèinkovita, pa je potrebno za razširitev islama po vsem svetu uporabiti vsa sredstva, tudi vojno.53 V samem Koranu najdemo veè razliènih pojmo- vanj svete vojne. Imamo sure, ki govorijo o toleranci (K 50,45; 109,1-6), imamo sure, ki govorijo o vojni v obrambi (K 22,39-40), in vrstice, ki govorijo o bojevanju proti tistim, ki ne verujejo v Boga54 (K 9,30).55 Tega se bolj oprimejo njegovi nasledniki in v tem je mo- goèe videti tudi vzrok za tako hitro razširitev islama. Na “sveto vojno” je dol`an iti vsak musliman. Èe bi sveta vojna prenehala, bi /       prenehal tudi islam. S tem pa postaja islam izredno nestrpen. Posebno strpnost pa so po- kazali do “ljudstev knjige”, kot imenujejo Jude in kristjane. /    Pripadniki islama se vse od zaèetka spra- šujejo, po èem naj usmerjajo svoje `ivljenje, da bodo uresnièevali pokornost Alahu. Naj- pomembnejše in tudi edino sredstvo je Ko- ran, knjiga vseh knjig. Toda s kakšnim sreds- tvom je mogoèe razumeti Koran in kako ga uresnièiti v praksi? Eden od pomembnih pri- pomoèkov je islamsko izroèilo. Islamsko izroèilo je skupek verovanja, us- tanove in prakse, ki se prenaša kot dedišèina z vedno novimi dodatki. To pa predstavljata sunna in hadit. Sunna ali Prerokova praksa vsebuje številna izroèila o tem, kaj je prerok povedal, storil ali dovolil. Prenašala se je po pripovedovanju malih skupin in se imenuje hadid. Hadid ali izroèilo ima dva dela: v pr- vem delu našteva vrsto posredovalcev, drugi del pa vsebuje vsebino izroèil, kar je prerok govoril in delal. Od zaèetka pri izroèilih ni bila pomembna toènost poroèanja o Mohamedu. Pomem- bnejša je bila vsebina. Izroèilo se je vršilo ust- no in se je zapisalo le to, kar so potrebovali za lastno potrebo. Ko pa se je utrdil obièaj kot temelj avtoritete, je postajalo izroèilo pod- laga sunne. V obdobju treh generacij po Mo- hamedovi smrti so obstajali številni haditi. Izroèila so postajala vedno bolj neresnièna, prepletena s številnimi vplivi rimskega prava, judovske in kršèanske tradicije in tudi z izreki grških filozofov. Glede na številènost je bilo potrebno narediti doloèeno selekcijo. Med prvimi sta bili izbrani dve zbirki izroèil: Bu- harijeva (umrl je 870) in Muslimova (umrl je 875 leta). Govorita o splošnih temah, kot so: post, molitev, zakon ipd., in sta dobili ime izvirni. Toda ti dve izroèili še nista odgovorili na številna nepojasnjena vprašanja, na katere ni bilo mogoèe najti odgovora v Koranu, niti v drugih razlagah. Iz tega razloga so sprejeli še štiri izroèila. Vseh šest izroèil predstavlja še danes posebno avtoriteto.56 /    Islamska postava je imela in še ima po- membno mesto v islamu. Pomeni izvleèek vse islamske misli, je izraz naèina `ivljenja in tudi bistvo ali jedro samega islama. Postavi dajejo pomembnejše mesto od islamske teologije. Naèin `ivljenja ali postava se imenuje šaria, kar pomeni “pot k napajališèu”.57 Po islamskem preprièanju, ki je veljaven od srednjega veka, postava temelji na bo`jem razodetju, ki izhaja iz štirih glavnih virov: Ko- rana; sune ali izroèila; id`ma ali soglasja mu- slimanske skupnosti ali njenih voditeljev, in kijasa - izpeljave iz prvih treh virov po podob- nosti. Pri zadnjem viru muslimani poznajo osebno odloèitev ali id`tihad. Raziskave so pokazale, da ima islamsko pravo izhodišèe `e v predislamskem obièaj- nem pravu. Široko zasnovo prava so skoraj do pred 100 leti upoštevali v skoraj vseh islam- /  Tekstil, verjetno prekrivna odeja,Turèija, sredina 16. stol., svila z vdelanimi kovinskimi nitmi na satenasti podlagi, 86.7 x 83.8 cm, kolekcija Edwina Binney Tretjega, Turèija.  # skih de`elah. Ponekod so jo trgovci zaradi prezahtevnosti po svoje oblikovali, pravni strokovnjaki pa so še posebej pogosto izpe- ljevali razliène razlage po podobnosti. Danes v islamskem svetu prevladuje vedno veè svet- nih predpisov, razen v dru`inskem pravu, za katerega vsi vztrajajo, da mora ostati izrazito islamsko. Narašèa tudi te`nja po oblikovanju dr`avljanskih zakonikov, ki bodo vkljuèevali naèela islamskega prava hkrati s tistimi tu- jega izvora. Ponekod pa je èutiti te`njo po po- novnem o`ivljanju muslimanskega funda- mentalizma.58 -  Vrednote, ki jim islam daje posebno me- sto, so: povezanost vseh verujoèih, dobrota, spoštovanje staršev, velikodušnost in druge. 1) Bratstvo vseh verujoèih: Koran na kate- gorièen naèin zapiše: “Vsi muslimani so brat- je!” (K 49,10). Ta trditev je bila v islamu tako globoka, da je zanikala vsakršno rasno, kul- turno in socialno razlikovanje. Toda še posebej na zaèetku imajo v isla- mu posebej èastno mesto Arabci in Mohame- dovi sorodniki. Še danes je avtentièni Koran samo v arabskem jeziku. Sprva Mohamed ni imel namena ustanoviti univerzalne religije, temveè ummo - islamsko skupnost Arabcev s središèem v Meki. Vendar pa je kalif Omar razširil idejo o ummi na ozemlje zunaj arab- skih meja. Umma je danes tisto, kar vsakega muslimana navdaja z gotovostjo, da pripada veliki skupnosti, ki pogojuje njegovo `ivljenje tako politièno kot socialno in religiozno. Izro- èilo govori: “Vsi ljudje so med seboj enaki, ka- kor resice tkalèeve krtaèe. Nobene razlike ni med belim in èrnim, Arabcem in Nearabcem, razen v tem, kako ljubijo Boga”. 2) Dobrota: Islamska solidarnost ima za po- sledico dobroto, ki se ka`e vse do odpušèanja krivic. Koran zapiše: “Lepa beseda in odpušèanje sta veè vredna kot neiskrena milošèina”.(K 2,263). “Vraèaj slabo z boljšim in videl boš, da bo tvoj sovra`nik postal tvoj prijatelj” (K 51,34). Muslimanski nauk tudi uèi, da je potrebno skrbeti in prinašati mir med vernike, se med seboj spoštovati ter prepreèevati vsako krivico. Posebno skrb je potrebno posvetiti zapušèe- nim, ubogim in duševno prizadetim.60 4) Spoštovanje staršev: Med islamskimi vr- linami je spoštovanje staršev med najpomem- bnejšimi. V Koranu beremo: “Èloveku smo priporoèili spoštovanje staršev. Mati ga je s tru- dom nosila in rodila. Trideset mesecev ga je do- jila in ko dozori in dopolni štirideset let, spre- govori: Gospod, daj da se ti zahvalim za vse do- bro, kar si storil meni in mojim staršem, in mi pomagaj, da bom delal to, kar je tebi všeè. Raz- veseljuj me z mojimi potomci. Tebi se skesan izroèam in sem ti pokoren” (K 46,15). Eden od najveèjih grehov, ki jih èlovek lahko stori, je preklinjanje in nespoštovanje staršev. 5) Velikodušnost: Islam spodbuja vernike k izpolnjevanju velikodušnosti. Koran uèi, da so socialne razlike, torej tudi bogastvo, bo`je delo. “Bog je naredil nekatere izmed vas nad drugimi v bogastvu” (K 16,71), zato je bogastvo lahko bo`ji blagoslov. Potrebno ga je modro uporabiti, predvsem pa zvesto izpolnjevati èe- trti steber islama. "    Drugi vatikanski koncil je spregovoril o islamu v dveh temeljnih dokumentih. Dog- matièna konstitucija o Cerkvi v 16. èlenu govori o nekristjanih, ki so vkljuèeni v odrešenje. “Med njimi so na prvem mestu muslimani, ki se imajo za izpovedovalce Abrahamove vere in ki z nami èastijo, edinega, usmiljenega Boga, ki bo sodil ljudi poslednji dan”.61 Koncilska Izjava o razmerju Cerkve do ne- kršèanskih verstev podèrta, da katoliška Cer- kev ne zametuje nièesar od tistega, kar je v nekršèanskih verstvih resniènega in svetega. “Z odkritosrèno spoštljivostjo gleda na one naèine delovanja in `ivljenja, na ona pravila in nauke, ki se sicer v marsièem razlikujejo /       /  od tistega, èesar se sama dr`i in uèi, a ne- redko odsevajo `arek Resnice, ki razsvetljuje vse ljudi. Nenehno pa oznanja in je dol`na oznanjati Kristusa, ki je “pot, resnica in `iv- ljenje”, v katerem ljudje najdejo polnost re- ligioznega `ivljenja v katerem je Bog spravil s seboj vse.”62 Nekatere toèke, ki jih koncil pojmuje skupne med kršèanstvom in islamom, so: vera v enega, `ivega, usmiljenega in vsemogoènega Boga, stvarnika nebes in zemlje, ki je govoril èloveš- tvu; èašèenje Jezusa, bo`jega preroka in Mari- jinega sina, device Marije; poslednja sodba; spo- štovanje moralnega `ivljenja in èašèenje Boga predvsem z molitvijo, milošèino in postom. Takoj je potrebno povedati, da `al nobe- na od teh skupnih toèk ni takšna, da bi lahko govorili o popolnem soglasju in da je mnogo veè dogmatiènih in moralnih pogledov, med katerimi je nepremostljiva razlika. Dovolj je, èe pomislimo na Sv. Trojico, Kristusovo bo- `anstvo in na njegovo odrešenjsko poslanstvo, na “razodetje” Korana in na Mohamedovo po- slanstvo “zadnjega med preroki”. Ne smemo pozabiti, da v islamu ne le da ne obstajajo dogme v kršèanskem smislu, ampak da je sam pojem dogma za muslimane prekletstvo, v kolikor `eli oblikovati definicijo Boga, medtem ko je islamski Bog neskonèno svo- boden in tudi neskonèno samovoljen in neo- predeljiv v svojem vedenju. Za razliko od kršèanstva islam ni razvil teološkega študija, temveè študij prava. Po- jem bo`jega prava je zelo star na Vzhodu; v islam je ta pojem prišel iz Korana, v kate- rem Bog osebno zapoveduje in prepoveduje, nagrajuje in kaznuje. Islamsko cesarstvo je èutilo potrebo po zakonitem sistemu za po- trebe politiène moèi, toda ni moglo raèuna- ti na prejšnji pravni sitem, kot je naredila Cerkev, ko je prilagodila zakoniti red rim- skega imperija. Konèno, ker je islam v svojem bistvu po- drejenost bo`ji volji, ki se izra`a v Koranu, je samo po sebi umevno, da ne dela prave razdelitve med pravom in religijo. Kajti v pr- vih èasih se je arabska beseda fiqh (razume- vanje) uporabljala za izra`anje ne le študija prava, ampak tudi teologije. Pozneje pa je prevzela skoraj izkljuèno pravni pomen, pribli`ujoè se drugemu pojmu šharia (pot), da bi oznaèil zakonit sistem, ki temelji na Koranu in na sunni, ki ureja vse oblike is- lamskega `ivljenja. 63 Koncil v izjavi o nekršèanskih verstvih podèrta, naj vsi pozabimo na nastale razprtije med muslimani in kristjani ter se trudimo za medsebojno razumevanje, pospeševanje so- cialne praviènosti, moralnih vrednot ter miru in svobode za vse ljudi.  Islam je najmlajša svetovna religija in v marsièem najenostavnejša in najbolj jasna. Ve- ruje v edinega vsemogoènega Boga. Ustano- vitelj islama se ni predstavil kot odrešitelj, ampak kot bo`ji poslanec, prinašalec bo`jega sporoèila. Ukvarja se z urejanjem ljudskega `ivljenja na tem svetu in sodbo èloveštva po smrti. Bistveno se razlikuje od drugih svetov- nih religij, ki so nastajale daljše obdobje in je v njih mogoèe zaèutiti dolgoletno tradicijo, obièaje, praznoverja in modrost dolgih tisoè- letij. Islam pa se je pojavil v doloèenem ob- dobju, na doloèenem mestu z doloèenim èlo- vekom in z doloèeno knjigo. 1. Prim. AA., VV., Dizionario di missiologia, Bologna, Edizioni Dehoniane Bologna, 1993, 295. 2. F. Dassetto in A. Bastenier, Europa: nuova frontiera dell’Islam, Roma, 1988, 97, v:. P. Branca, Introduzione all’islam, San Paolo, Milano, 1995, 300. 3. Prim. J JEAN-RENÉ, Islam i muslimani, Zagreb, Kršèanska sadašnjost, 1982, 13 -14. 4. G. Böwering, Islamski izziv, v: Znamenje XXIV (1994), 5-6, 42. 5. Prim. P. Branca, Introduzione all’ islam, 12-23; F. Rode, `iva verstva, Celje, Mohorjeva dru`ba,  # /  1977, 103-105; J. R. Milot, Islam i muslimani, Zagreb, Kršèanska sadašnjost, 1982, 22-30. 6. Prim. Kaba, ]aba, v: N. Smailagiæ, Leksikon islama, Sarajevo, Svjetlost, 1990, 301-305. 7. Prim. V. J. Cornell, Tavhid: Vera v Enega v islamu, v: Znamenje 24 (1994) 5-6, 27. 8. Prim.: P. Branca, Introduzione..., 36; Muhammed, v: N. Smailagiæ, Nerkez, Leksikon..., 432. 9. Prim.: Tabari-Balami, Biografia del Profeta Maometto, Milano, 1990, 23-24, v: P. Branca, Introduzione all’ islam, 40. 10. Prim.: P. Branca, Introduzione all’ islam, 49. 11. Prim. J. Renard, Islam, eden in mnogi, v: Znamenje 24 (1994) 5-6, 31. Avtor poudarja moèno islamsko tradicijo: “Islamski viri ka`ejo na zaèetku moèno te`njo po postavljanju univerzalnih ciljev v veri, ki jo je oznanjal Mohamed”. 12. O politiènem in verskem znaèaju Mohamedovega prihoda v Medino nam govori dokument “Medinska ustava”, ki ga arabski zgodovinarji vse do danes navajajo. V tem dokumentu je utemeljen tudi pojem umme. Prim: J.R. Milot, Islam i muslimani, Zagreb, Kršèanska sadašnjost, 1982, 36, 37. 13. K III, 103. 14. Danes imajo muslimani v Jeruzalemu Omarjevo mošejo, ki je seveda po velikosti mnogo veèja in je na drugem mestu. 15. Velika verstva sveta, Koper, Ognjišèe, 1987, 319. 16. Glej podrobnejšo razlogo v: P. Branca, Introduzione..., 91. 17. Prim. F. Rode, `iva..., 115-116. 18. Prva sura iz Korana: “Slavite Boga, gospodarja sveta! Soèutnega, milostnega! Vladarja sodnega dne! Samo tebe èastimo in samo tebe klièemo na pomoè. Vodi nas po pravi poti, po poti tistih, ki si jim podaril svojo milost, na katere se ne jeziš in ki niso zablodili.” 19. Prim. J. R. Milot, Islam..., 49. 20. Prim. V. J. Cornell, Tavhid..., 26. 21. Prim. tudi: V. J. Cornell, Tavhid..., 29-30. 22. K 6,95-99. 23. K 7,53. 24. Prim. M.Gaudefroy-Demombynes, Mahomet, Pariz, 1969, 257. 25. K 11,69; 15,51-57; 29,31-32; 51,24-31. 26. K 11,74.77-83; 15,57-75; 26,160-161; 29,31-35; 51,31-37. 27. K 3,38-41. 28. K 3,42-43. 45-49; 19,19-21. 29. K 2,97-98. 30. Prim. K 15,28-35.39.40. 31. Prim. F. Rode, `iva..., 114. 32. Koran spregovori o Edenskem vrtu in o Adamovi neposlušnosti, vendar krajše kot Sveto pismo. Tudi pomen je veliko manjši. Prim. K 20,117-123. 33. Prim. P. Branca, Introduzione..., 184. 34. Mariji je posveèena 19. sura v Koranu. Kakšna je njena vloga v islamu, si lahko preberemo v: J. M. A. JALIL, Maria im Islam, Werl,1954. 35. Prim.: V. J. Cornell, Tavhid..., 30. 36. Prim. G. Böwering, Islamski izziv, v: Znamenje XXIV (1994) 5-6, 44-55. 37. K 8, 8-9. 38. K 47,15. Prim. P. Branca, Introduzione..., 199. Prim. tudi: K 55, 46-78. 39. ”D`ine i ljude sam stvorio samo da Me obo`avaju” (K 51,56). 40. K 7, 204-205; prim. tudi: K 20,132; 25,77; 29,45; 31,17. 41. K 5,7. 42. Prim.: Al-Bahari, Detti e fatti del Profeta dell’Islam, in: P. Branca, Introduzione ..., 213. 43. Molitev je sestavljena iz veè elementov. Natanèen opis tega glej: Salat, v: N. Smailagiæ, Leksikon..., 528. 44. K 2, 171-172. 45. Prim. K 2, 173-174. 46. Prim. P. Branca, Introduzione..., 221. 47. K 2,183-185. 48. Deveti mesec luninega koledarja je izbran iz razliènih razlogov: ker je v tem mesecu imel Mohamed razodetje (26. in 27. ramadana 610); v tem mesecu je umrla prva Mohamedova `ena (619); v ramadanu so porazili sovra`nike iz Meke (624) in leta 630 je Mohamed zmagoslavno vkorakal v Meko. 49. Prim. G. Rizzardi, Islam. Spiritualitá e mistica, v: P. Branca, Introduzione..., 224. 50. K 2, 196-197. 51. Prim.: Had`, v: N. Smailagiæ, Leksikon..., 225. 52. Prim. P. Magnanini, Islamismo, v: Sette e Religioni, 5 (1995) 1, 87-88; C. Guzzetti, Cristo e Allah, Editrice Elle Di Ci, Torino 1983, 193-195; Had`, v: N. Smailagiæ, Leksikon..., 224-227. 53. K 49,15. 54. K 9,30. 55. Prim. C. Guzzetti, Cristo..., 196. 56. Prim: P. Branca, Introduzione..., 154. 57. Šerijat, v: N. Smailagiæ, Leksikon..., 580-582. 58. Veè o postavi in islamskem pravu - glej monografijo: J. Kardavi, Islamsko pravo, Sarajevo, 1989. 59. Prim. C. Guzzetti, Cristo.., 200-226. 60. K 4,2. 61. Lumen Gentium, 16. 62. Nostra aetate, 2. 63. C. Guzzetti, Cristo..., 68-69.