104. itevnko.
DanaSitia Številka stane Din 1*50.
V Uddini. i sredo J. ntfi 192«.
Leto LUD.
■•teli« ta p razmik«.
s do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji Inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklfd beseda 1 D; Popast po dogovora. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor.
CpravniitTO „Slov. Naroda' ta Jfarodaa tiskana11 Knaflora ouoa al 5, prffuono. — Telafeo it. 304.
UraamUtvo „SIot
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—* str. po O. 1aSOt a iti vet 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 In veC po S D. Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod*1 velja:	V Jo*o*I*tIJ! v Ljubljani    |      po pošti		V liftteaitrii
12 mesecev	Din 240—	Din 240*—	Din 360-—
6        a            m        •    •   • •	,   120 —	. 120*—	, 180*-
	,     60 —	. 60-—	. 90--
1        ■ «••«••	. 20--	. 20--	30-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati.			
NTovl naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno ?o nakazn r'.
Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
V znamenju razkošja in sijaja
Križ je bil nekoč simbol krščanstva. In hoc signo vinces — so zapisali orvi kristjani na svoj prapor, s katerim to šli v boj proti rimskim in grškim bo-fovom, proti duševnemu in fizičnemu robstvu, proti nadvladi in nasilju človeka nad človekom. Takrat je šlo za zrnato duha nad materijo, za ureditev so-Cijalnega življenja po načelih krščanske ljubezni do bližnjega, za idejni preporod človeštva, ki je bilo pogreznjeno v valove medsebojnega sovraštva, niz-iotnih živalskih instinktov,   strasti in ronje za posvetnimi dobrinami. Krščanstvo je dvignilo križ — simbol ljubezni, usmiljenja, potrpežljivosti in samo-zatajevanja. S tem znamenjem je šlo v boj, in ker je bila ideja, za katero se •e borilo, Čista in vzvišena, ljudstvo pa nepokvarjeno, po naravi dobro in plemenito, je šla krščanska misel od zrnate do zmage.   Poganski materijalizem se je moral umakniti krščanskemu du-lu, človek   je   triumfiral   nad živaljo, čemijo so objeli žarki novega solnca, ki je pilo potne srage in sušilo potoke prelite človeške krvi. Človeštvu se je obetala nova zlata doba, pred njim se ie dvigalo iz razvalin robstva, socijalne krivičnosti,   duševne   zaostalosti in '   krvavih vojn divno carstvo miru, sprave, krščanske ljubezni do bližnjega in splošnega napredka, ki bi bil temeljito izpremenil družabno življenje na zemlji, da ni usoda hotela drugače.
Borba med dobrim in zlom je zadela takoj spočetka na nepremagljive ovire. Človek je teoretično priznal plemenitim nagibom prvenstvo pred živalskimi instinkti in materialističnim načinom življenja, toda v duši ni mogel za-treti hrepenenja po tem, kar zahteva njegovo telo. Zmaga križa je izgubila svoj pomen, ker so se polastili velike ideje majhni ljudje z vsemi lastnostmi človeka - živali. V njihovih rokah je postalo krščanstvo orožje za restavracijo istega materijalizma, ki ga je hotelo prvotno uničiti. Mesijo so sneli s križa in položili v grob — križ kot simbol idejne vrednote krščanstva je ostal samo še kos lesa, iz katerega je cerkev zgradila gladko pot do posvetne moči in materi talnega blagostanja svojih prvakov.
Zanimiva in poučna je analiza sodobnega krščanstva, ki se Je zlasti v katolicizmu popolnoma odtujil in izneveril velikemu simbolu na Golgati. Na političnem polju je vzel katolicizem v zakup reformo socijalnega življenja. Tu
»Cerkev naj zida ljubezen do Brezmadežne.* »Slovenec« št. 102 z dne 4. maja 1924.
operira z gesli, ki teoretično popolnoma odgovarjajo prvotnim krščanskim načelom. Klerikalizem kot prosvetna ustanova katolicizma, ki je poklican, da zadržuje ljudske mase na poti k spoznanju resnice, se posebno po vojni z vso silo zaganja v takozvani kapitalizem ter hoče dokazati ljudstvu, da lahko pride samo pod njegovim okriljem na svoj račun. V tem poslu ga podpira absolutna resnica, da je na svetu večna samo Človeška neumnost. Iz pravilne premise, da je ljudstvo v masi preveč omejeno, nerazsodno in podvrženo različnim zunanjim silam, ki usmerjajo njegov razvoj proti njegovim interesom, sklepa klerikalizem, da lahko nemoteno uganja svojo demagoško komedijo. Da izbije iz rok svojih nasprotnikov čim več političnega kapitala in da pridobi mase. ki so v demokratičnih državah teoretično odločilni faktor, se je spravil na najrodovitnejše polje, kjer žanje baš po zaslugi človeške neumnosti precejšnje uspehe.
Klerikalizem hoče dandanes veljati za afront pTotf-kapftafizrrra iz enostavnega razloga, ker to geslo v politiki največ nese. Nihče bi mu tudi ne zameril, kajti svetovno naziranje je stvar notranjega glasu in privatnega političnega prepričanja, ako bi ne bil sam do mozga in kosti kapitalističen. Skrajno nepošteno in neznačajno je izposojevati si tuje metode in politične programe ter operirati z njimi kot s svojo lastnino. Klerikalizem je vzel od socijalizma vse, kar vleče ljudske mase, in prikrojil tako, da odgovarja njegovim, interesom. Socialistične ideje je zabelil s krščanstvom, da bi se ljudstvo ne izneverilo duševnim pastirjem, ki igrajo najvažnejšo vlogo — priganjačev in političnih agitatorjev. Tako ie nastal krščanski socijalizem, ki je hrbtenica klerikalizma. Če se že pojavljajo nove ideje, naperjene proti obstoječemu družabnemu redu in proti sedanjim socijalnim razmeram, jih je treba usmeriti tako, da ne zadenejo cerkvenega kapitalizma, ki tudi ne more računati z usmiljenjem, če zmaga socijalizem ali celo komunizem.
To važno funkcijo opravlja klerikalizem s pomočjo krščanskega socijalizma, čigar glavni namen je ščititi cerkveno bi-sago. Fraze o socijalni pravičnosti, skrbi za ljudski blagor, o reformah na so-cijalnem polju in druga taka gesla, ki so jih polna klerikalna usta, so v praksi le vaba, s katero lovi klerikalizem sred-
nje in nižje sloje v svoje politične mreže.
Po njihovih delih jih boste spoznali. Te besede so nam v spominu, ko čitamo v »Slovencu« poročilo o posvetitvi nove velikanske cerkve v Lincu. Ta katedrala je dolga 130 m in široka 60 m, do vrha strehe 44 in zvonik 134-8 m. Če primerjamo to ogromno cerkev, ki je zahtevala neizmerne količine človeškega truda in težke rrali-milijone, s klerikalno lajno o skrbi za ljudsko blagostanje, če pomislimo, koliko delavskih ali uradniških stanovanj bi bilo lahko na razpolago v palači, ki bi jo zgradilo ubogo ljudstvo s svojimi žulji namesto nove katedrale, če poslušamo klerikalni krik in vik o težkih gmotnih razmerah, v katerih živi ljudstvo, in če primerjamo vso to demagoško kampanjo s prakso, vidimo jasno, da gre klerikalizmu le za razkošje in
sijaj, ki ga potrebuje, da drži mase v nevednosti. Cerkev naj zida ljubezen do Brezmadežne, je dejal linški škof. Zidalo jo je seveda ubogo ljudstvo s svojimi žulji, in krščanski socijalizem se ni zgražal na tem, da to ljudstvo nima pogosto niti vsakdanjega kruha, pa vendar zida nove katedrale, ki mu ne bodo prav nič koristile. Koliko je teh katedral na svetu, koliko zvonov poje noč in dan slavo cerkvenim veljakom in vendar je življenje ljudskih mas od dne do dne težje. Krščanstvo je bilo v katakombah in v srcih, utripajočih v»ljubez-ni do bližnjega pod raševino, v katedralah, kjer se blesti zlato in svila, je ostal samo pobeljeni grob krščanskih idej. V znamenju razkošja in sijaja hoče klerikalizem definitivno zasužnjiti človeškega duha. V tem znamenju zmaguje, toda vprašanje je, če zmaga.
Parlamentarna situacija neizpremenjena.
Razvoj dogodkov se bliža v za
blok v r
— Beograd, 6. maja. (Izv.) Danes . je povsem jasno, da se bliža parlamen- I tarna in vladina kriza svojemu koncu. | Politični krogi, ki so o razvoju dogodkov dobro poučeni, računajo, da bo v Četrtek dne 8. t m. imenovana nova vlada. Kombinacija o sestavi poslovne vlade opozicijonalnega bloka ie padla popolnoma v vodo. Gre sedaj za to, da dobi sedanja koalicijskonacijonalna vlada širšo podlago ali pa se sestavi volilna vlada s PaŠfčem in Pribičevićem.
V opozicijonalnem bloku je nastopilo zelo pesimistično razpoloženje. Nekateri opozicijonalci danes izjavliajo. da opozicijonalni blok, kakor ga ie skušal ustvarit? Ljuba Davidovlć, več ne obstoji. Povsod v bloku prevladuje pesimizem. Opažati je pred vsem zelo rezervirano postopanje zemlioradnikov. Radičevci sami pa niso Davidoviču zavarovali one pozicije, ki si jo je želel za sestavo poslovne vlade. Radičevci odklanjajo Davidovičevo prošnjo, da bi šli na dvor ter tam prosili za avdijen-co. Po mišljenju bloka so Davidoviču podrli zadnje temelje z objavo svojega republikanskega manifesta v posebni izdaji »Slobodnega doma«, ki je včeraj rzšfa v Zagrebu, a je bila na predlog državnega pravdništva takoj zaplenjena. Vsebina manifesta je bila javljena v Beograd in se v vseh bistvenih točkah strinja s poročilom, ki je bilo o manifestu objavljeno v sobotnem »Slov. Narodu«, oziroma v dunajskem listu »Die Stunde«. Radičevci niso nikdar resno mislili, da bi dejansko podpirali
ključni stadij. — Opozicijonalni azpadu.
Davidovičevo poslovno vlado in so vedno silili v nove volitve, pri katerih računajo, da postanejo Še močnejši in številnejši.
Ljuba Davidovi^ Je bil včeraj dvakrat na dvoru. Kralj je vzel na znanje Davidovićeve informacije o položaju. Po avdijencah se je Davidović raz-govarjal z nekaterimi načelniki bloka, tako z dr. Korošcem in dr. Spahom. V avdijenci pri kralju je bil tudi predsednik narodne skupščine Ljuba Jova-novie.
V političnih   krogih prodira vedno bolj prepričanje, da je vsaka poslovna vlada nemogoča In da so volitve edino pravilen izhod iz zamotane situacije.
Zatrjujejo nekateri, da se imajo volitve vršiti dne 10. ali 17. avgusta in to po tem. kedaj bo narodna skupščina raz-puščena.
— Beograd, 6. maja (Izv.)' Danes pričakujejo, da bo krona storila odločilen sklep glede rešitve vladine krize, ki traja že skoraj mesec dni. Gotovo je, da so posvetovanja zaključena in da bo danes aH jutri kralj poveril vodilni osebi mandat za sestavo nove vlade. Želja krone je, da ima mandator najpreje poskusiti s sestavo širše koalicijske oz. koncentracijske vlade. Mandat za sestavo take vlade ima dobiti Nikola Pa-š i č kot šef najmočnejše parlamentarne stranke. Če njemu ne uspe sestava vlade, tedaj bi iz formalnih ozirov dobil mandat zastopnik druge močne skupine v parlamentu in kot skrajno sredstvo ima biti mandat za sestavo volilne vla-
de. Opozicijonalni blok se trudi na vse načine, da bi eliminiral iz zadnje kombinacije Nikolo Pašića in Pribičevića. To se mu ni do danes posrečilo. Vse bolj jasno je. da bodo radikali s samostojnimi demokrati sestavili volilno vlado.
MANIFEST RADIĆEVE STRANKE.
— Beograd, 6. maja (Izv.) V celoti objavljata danes »Politika« in »Vreme« manifest Radićeve stranke, ki je bil včeraj v Zagrebu objavljen v ^Slobod-nem domu«, toda zaplenjen od zagrebškega državnega pravdništva. Vsebina se v bistvu strinja z ekscerptom, ki je bil v soboto semkaj javljen. Objavljen, manifest bo imel to posledico, da se bo razmerje opozicije do Radiče-ve stranke še bolj ohladilo in da pride do definitivnega razkola v opozicijonalnem bloku.
NEZADOVOLJSTVO SLOVENSKIH KLERIKALCEV
— Beograd, 6. maja (Izv.) Slovenski klerikalci so s postopanj ent poslancev Radičeve stranke najbolj nezadovoljni in ogorčeni. Klerikalci se danes nahajajo v zelo neugodnem položaju, uvidevajoČ, b!a se ne uresničijo prvotni načrti bloka, da bi mogH clobitf v roKe državno krmila Boje se tudi naftalin je radićevske agffacije V Sloveniji, fier pride nekaj njmoviH mandatov fkrl Bodočih volitvah v nevarnost".
Nastop vlade proti Nemcem in Madžarom.
— Beograd, 6". maja. (Izv.) Kakor zatrjujejo, namerava vlada na podlagi sklepa ministrskega svete izvajat! za Vojvodino še veljavni madžarski zakon iz leta 1879. srlede političnega udejstvo-vanja narodnih manjšin. Notranji minister dr. Milan S r s k i ć je vašemu dopisniku včeraj kratko pojasnil stališče vlade v vprašanju razpusta madžarskih m nemških političnih organizacij v Vojvodini. Vlada se je k temu koraku odločila s stališča obrambe in varstva splošnih državnih interesov. Po gorenjem zakonu narodne manjšine, to so v Vojvodini Nemci in Madžari, se ne morejo politično organizirati kot stranke, zajamčene so jim lo gotove kulturne pravice. Madžari so se zadnji čas živahno politično organizirali ter so sklicali tudi v Subotico kongres madžarske stranke. Madžari so šli v svoji politični organizaciji tako daleč, da so začeli v njej gojiti iredento. Zelo pomemben o delovanju Madžarov je bil članek v subotiškem madžarskem listu »Bacs Megye Naplo«, ki izhaja v pri-
Aleksej Tolstoj.
34
ČPoIet na Mars.
Roman.
Človek je vladar sveta. Njemu so pokorni elementi in gibanje. On upravlja z njimi potom Sile, ki izvira iz njegovega telesa tako, kakor prihaja svetlobni žarek skozi odprtino glinaste posode.
Tako so govorili Ierofanti, »sinovi Aama«. Preprosto ljudstvo ni razumelo njihovega učenja. Nekateri so častili živali, drugI — sence umrlih, tretji malike, četrti nočni šum, grom in strelo ali jamo v zemlji. Nemogoča in nevarna je bila borba z množico teh vraž.
Tedaj so Ierofanti spoznali, da je treba uvesti jasno in razumljivo, za vse enotno bogočastje. Začeli so graditi ogromne, z zlatom okrašene hrame, ki so jih posvetili solncu, — očetu in vladarju življenja, srditemu in životvornemu, umirajočemu is znova vstajajočemu.
Kult solnca je kmalu objel vso zemljo. Verniki so prelili mnogo Človeške krvi. Na skrajnem zapadu, med rdečimi, je dobilo solnce obliko kače, pokrite s perjem. Na skrajnem vzhodu, kjer je bila primešana črnska kri, je dobilo sonce — vladar senc umrlih — obličje človeka s ptičjo glavo.
V središču sveta, — v mestu Sto Zlatih Vrat — je bila zgrajena izbočena piramida* tako visoka,
da so se dotikali oblaki njenega vrha — tja so prenesli Glavo Spečega. V podnožju piramide so podstavili na trgu zlatega krilatega bika s človeškim obrazom in levjimi tacami. Pod njim je gorel večni ogenj. V času enakonočij je vrhovni svečenik, »sin solnca« in veliki vladar ubijal v navzočnosti ljudstva, pod udarci po jajčastih bobnih in med plesom nagih žensk, najlepšega mladeniča v mestu ter ga sežigal v bikovem drobovju. Tako so Ierofanti ustrezali prvobitni želji ljudstva po krvavih verskih prizorih. •
Sin Solnca je bil neomejeni vladar mesta in dežela. On je gradil struge in namakal zemljo, delil iz skladišč obleko in hrano ter določal, koliko pripade vsakemu zemlje in živine. Številni uradniki so izpolnjevali njegove ukaze Nihče ni mogel reči — to je moje, kajti vse je pripadalo Solncu. Delo ie bilo sveto. Lenoba se je kaznovala s smrtjo. Spomladi je hodil Sin Solnca prvi na polje, kjer je s štirimi biki razoral brazdo in posejal koruzno seme.
Hrami so bili polni zrna, tkani in peciva. Ladje atlantov so orale s škrlatnimi jadri okrašenimi s podobo zmaja, držečega v gobcu Solnce, vsa morja in reke. Zavladal je dolgi mir. Ljudje so pozabljali, kako se drži v roki meč.
In glej, nad Atlantido je obvtsel oblak z vzhoda.
Na vzhodnih planotah Azije je živelo žoltokože, kosooko in silno pleme Učkurov. Bili so pripadniki naroda — Šumire — četrtega izmed sedmerih ve-
likih narodov. Učkuri so bili majhni, srditi in brezumni Pokorili so se ženski, ki je bila sposobna, da pobesni. Imenovala se je — Su Hutam Lu, kar je pomenilo — »govoreča z luno«. Ona je rekla Učku-rom:
»Odvedeni vas v deželo, kjer se spušča v sotesko med gorami solnce. Tam se pase toliko ko-štrunov, kolikor ie zvezd na nebu, tam se pretakajo reke kobiljega mleka, tam so tako visoke kolibe, da je mogoče pognati v vsako čredo velblo-dov, V tej deželi je nebo zlato in zemlja vijoličasta. Tam še niso stopali vaši konji in vi še niste črpali s Šlemom vode iz rek.
Učkuri so se spustili s planote ter navalili na mnogobrojna nomadska plemena žoltokožih Šumi-rov, — podjarmili so jih in postali njihovi vojskovodje. Rekli so premaganim: »Pojdite za nami v deželo Solnca, ki jo je pokazala Su Hutam Lu.«
Častilci zvezd, žoltokoži Šumiri so bili sanja-vi Podrli so svoje kolibe in pognali črede proti zapadu. Šli so počasi leto za letom. Spredaj je korakala konjenica Učkurov. ki je napadala in v borbi rušila mesta. Za konjenico so se pomikale črede in vozovi z ženskami in deco. Nomadi so Šli mimo Indije ter se razkropili po vzhodni evropski ravnini.
Tam so mnogi ostali na bregovih jezer. Močnejši so nadalejvali pohod proti zapadu. Na obali Sredozemskega morja so razrušili prvo naselbino Atlantov in zvedeli od premaganih, kje Ježi dežela
solnca. Tu je umrla Su Hutam Lu. Z njene glave so sneli lase s kožo ter jih pribili k visokemu drogu. S tem praporom so se napotili dalje ob morski obali. Tako so prispeli do konca Evrope in glej, z višine gora so zagledali obrise obljubljene dežele. Od tistega dne, ko so se brezumni Učkuri spustili s planote, je minilo sto let.
Nomadi so začeli sekati gozdove in graditi splave. Na splavih so preplavali slano, toplo reko. ki je umivala z dalekega severa bregove Evrope. Ko so stopili na obljubljeno zemljo Atlantide, so nomadi navalili na sveto mesto Tue. Ko so zlezli na visoke stene — v mestu so začeli zvoniti zvonovi — je bil glas zvonov tako prijeten, da žoltokoži niso porušili mesta, niti iztrebili prebivalcev, niti oropali hramov. Vzeli so zaloge živil in obleke ter odšli dalje proti jugozapadu. Prah vozov in Čred je zastiral solnce.
Končno je vojska rdečekožih presekala nomadom pot Atlanti so bili vsi v zlatu, v pestrem perju ter prekrasne zunanjosti. Konjenica Učkurov jih je iztrebila. Tedaj so žoltokoži začutili vonj krvi Atlantov in niso bili več usmiljeni.
Iz mesta Sto zlatih Vrat so poslali glasnike na zapad k rdečim, na jug k črncem, na vzhod k plemenom Aama in na sever k ciklopom. Darovali so človeške žrtve. Neprestano so plapolali kresovi na vrhovih hramov. Prebivalci mesta so se zbirali Okrog žrtvenikov, prirejali so razuzdane plese in zabave* popivali vino is razmetavali zaklade«
»SLOVENSKI NAROD« dne 7. maja 1924.
šiev. 104
Ust. V tem fistn je pred nekaj «..v*s jštt čfemek, k| je bal pisan t popoinoam piotkfaiavnem duhu in na-m liininiiMi.....^^naSe države. No-
lista. Ustaviti se ima VoBcsMatU v Novem
Volitve i aesčijL
—s Deifln, S maja. (Izv.) Danes zvečer so v splošnem že znani rezultati nedeljskih državnozborskfe volitev. Dobffi so: nemški nacionalisti 96 mandatov; nemška ljudska stranka 47, katoliški centrum 64, nemški demokrati 28, socijalni demokratje 103, komunisti 60, bavarska ljudska stranica 16, ostali aBrnrrnfi otfcndejo na  druge manjše
5. maja. (Izv.) Nemški so z izidom volitev povsem zadovoljili. Vofirve so nacionalistom jcjafljje položaj v državnem zboru in bodo skušali v njem ustvariti koalicijo, ki bi v zunanji politiki krenila bolj v radikamonacijonalno smer. Neki vodite!} nemških nacijonafistov je k rezultata kratko izjava. da bodo nemški na-cfjonalci svoj oiačeni položaj predvsem vporabul za to, da zrušijo v notranji mtimJBtj moc in vplfv socijalnih demokratov, zunanjepolitično bodo skušali irereclti zakone, ki se nanašalo na po-lodo strokovnjakov o reparacijskem "problemu. Za te zakone je v državnem sbom potrebna dvetretjinska večina. *Eo» večino ne more dobiti sedanja koa-Udjska vlada. Nekateri politični krogi računajo tudi z delanezmožnostjo sedanjega parlamenta.
Berlin, 5. maja. (Izv.) Danes dopoldne je že mogoče sestaviti pregled o izgubah oz. prirastkih, ki so jih imele nosamne večje politične skupine pri volitvah. Pregled kaže, da so največ pridobili na eni strani nemški nacijonalci fin na drugi strani komunisti. Ti so povsod napredovali. Posamne stranke so sedaj v držav, zboru zastopane takole:
ja politika.
Demokratje 24 gtaavv (pnle 350, I MCgonaJnUi sedaj 99 (preje 65), nemška ljudska stranka €f (preje 45), katoliški centrom §2 (preje 68), bavar-katofiški centrom i2 (preje 69), socialni demokratje 99 (preje 171), komunisti 61 (preje 16), bavarska gndska 22 (preje 15), bavarska tveaa 4 (preje 4), deatach-30, breje 3\ mailal Ha-noveranci 5 (preje 2) nemški socijalisti 4 mandate, preje nobenega, kmečka zveza in nacijonalni liberalci 9 mandatov, popreje nobenega, gospodarska stranka 6 glasov, preje 0. Neobičajno veliko glasov so pridobili komunisti v zasedenem ozemlju. V političnih krogih govore sedaj, da bo mogoča sestava koalicijske vlade z malo veČino prod komunistom. Socijalni demokratje so kljub izgubam drugače še precej dobro ohranili svojo pozicijo.
Nemški tisk, ki zastopa desničarske stranke, zagovarja koalicijo, v katero naj bi vstopili nemški nacionale?, ljudska stranka m demokratje s sorodnim! skupinam! brez socijalnih demokratov. Taka koalicija bi razpolagala v novem parlamentu 270 do 280 glasov.
Nemški nacijonalci so pri volitvah dobiK 2,600.000 glasov več kakor pri zadnjih. Nemška ljudska stranka je izgubila 1,100.000 glasov, demokratje 600.000, katoliški centrum in socijalni demokratje pa vsak po 900.000 glasov. Komunisti so pridobili 1800 glasov.
— Berlin, 6. maja. (Izv.) Snažilci uBc so včeraj snažili ulice in so morali iz mesta speljati za 5.000 kg raznih volilnih letakov in manifestov.
PoRHSrc vesli.
V nedeljo Je predaval na Dunaja avstrijski kancelar SetpeJ o katoBctemn. Na koncu se Je dotakne* tudi vprasa-nja katoflSce potttN stavkov; ki bi al jat asorafe pravi klerikalci zapisati
M vtisi nemških volitev f Beograda.
— Beograd, 6. maja. (Izv.) Vas* do-tđscfik je bH včeraj opoldne v položaju, I da Je obvesti zunanjega ministra dr. ;$8nč36a o prvih splošnih rezultatih dr-tZSVTiosborskih volitev v Nemčiji oso-[bttov da so nemški nacijonalci pri volit-napredovali da zmaguje v Nemči-:tnmgermanistično gibanje in da sta bBa izvoljena med drugim Ludendorff ie* izza svetovne vojne znani organiza-aar podmorskega vojskovanja admiral rT^rpitz, katerega naztvljajo beo-dipkwnatični krogi kratko »pod-LudendorS«.
Rezultati nemških vofrfeev bodo po xatix2Hu merodajnih zananjepolitičnih krogov BTieH neobičajno veiik vpliv na sjnjpgjagi mednarodno situacijo v Evro-m Je zunanji minister dr. NincSc od-izjavfl vašemu dopisniku, da je j postal po teh volitvah zelo re-Te vofitve bodo vplivale na na-razvoj reparacijskega problema, država ni pod nobenim pogojem tmpravljena. da bi napram Nemčiji, •kjer zmaguje pangermartizem, popustila od svojih reparacijskih zahtev. Glede tega vprašanja bo naša vlada soli-damo in skupno nastopala z vsemi zavezniki in prijatelji, v prvem mestu s 'Francijo, kjer bodo pangermamstične volitve našle največji odmev pri nedeljskih volitvah v francoski parlament, ki bodo, kakor je pričakovati, zelo oja-čue položaj Poincarejev.
— Beograd, 6. maja. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčić je včeraj na prvi avdijenci Nj. Vel. poročal tudi o rezultatih nemških državnozborskih volitev m v zvezi s tem tudi o eventualnih komplikacijah v mednarodnem položaju. Kralj je bil obveščen, da je bHo v nemški državni zbor izvoljenih več voditeljev pangermanizma. Zunanji minister je tudi kralju poročal o pripravah za njegov poset v Pariz. Kraljevska dvojica odpotuje iz Beograda 24. t. m. s posebnim dvorskim vlakom. Ta poset Je več al! manj v tesni zvezi s sedanjo zunanjepolitično situacijo. V Pariza se bo gotovo razpravljalo vprašanje ohranitve mednarodnega miru in reparacHska politika
— Beograd, 6. maja (Izv.) Današnji tisti kratko poleg rezultatov komentirajo volitve v Nemčiji. »Politika« pripominja, da se po teb rezultatih pojav-11* na obzoriu Vfllemova Nemčija.
ZAVEZNIKI IN NEMŠKE VOLITVE.
*e Pariz, 6. maja. (Izv.) Večerni m današnji jutranji fisti komentirajo re-gutate nedeljskih volitev v Nemčiji »Tempa« naglasa okolnost, da so v zbora pridobili nemški nacijonafistl, bavarska ljudska stranka m komunisti, k) so vsi nasprotni sprejetja zakonov k poročilu strokovnjakov, za kar je potrebna dve trerjlnska večma. Mogoče bodo sprejeti zakoni, če se bo opozicija vzdržala glasovanja. Niso dane frafurijf, da se poHtični kara ne min da bodo zakoni doživeti spremem-
in po intencijah iz Moskve. Za ta slučaj je vprašanje miru ogroženo.
— London, 6. maja. (Izv.) Večerni-ki so včeraj priobčili prve rezultate o nemških volitvah, na glasujoč, da izgube nemških socijalnih demokratov niso omajale položaja te stranke v državnem zbora. Razpravljajo tudi o pridobitvah nemških nacijonalistov in o bodoči zunanji politiki Nemčije.
ANGLEŠKO JAVNO MNENJE PROTI RUSIJI.
— London, 5. maja. V neobičajno ostrem tonu se obrača »Dailv Mali« proti Rusiji v uvodniku, naslovljenem »Pošljimo Ruse domov!« Članek je v glavnem naperjen proti šefu ruske delegacije Rakovskemu. List opozarja naj preje proti žaljivi pisavi ruskega tiska !n ostrim izjavam ruskih državnikov, naperjenim proti Angliji, posebno proti ministrskemu predsedniku Macdonaldu, očitajoč mu, da igra v pogajanjih z Rusijo samo komedija List pravi, da je nemogoče z bankrotirano in porušeno sovjetsko Rusijo sklepati plodonosen in koristen mir za Anglija
RYKOV V ITALIJI?
— Run, 6. maja (Izv.) Agencija Aturo zatrjuje, da se je mudil sovjetski predsednik Rvkov pred nekai dnevi v Ttalčji. Baje je bil tudi v Rimu. Sodi se, da potuje Rvkov po Evropi, hoteč se v posamnih državah osebno prepričati o njihovi politiki in gospodarstvu ter o resničnem razpoloženju zapada napram sovjetski Rusiji.
U9 ANNUNZIO PRODAJA SVOJE ROKOPISE.
— London, 6. maja. (Izv.) »Daily Gra-pitie« objavlja izjavo markiza Bottinija, prijatelja d' Annunzia, ki je prišel v London, da ponudi londonskim založnikom v nakup vsa dosedanja dela d' Anaunzijeva. Ta je raje pripravljen prodati svoja dela Angliji, kakor pa Ameriki
MUSSOLINI NA SICILIJL
— Rim, 6. maja. (Izv.) Mussolina le bil v Palerrou sprejet na slovesen način. VeTika množica prebivalstva mu le po ulicah prirejala navdušene ovacije. Tudi v gledališču Massimo je bH MussoUnl predmet živahnim ovacijam.
REPARAC1JSKI PROBLEM.
— Pariz, 6. maja. (Izv.) Iz Londona vr-nrvsa se ministra Theunis m Hvmans sta danes poročala kralju o svojih vtisih glede razgovorov z angleškim ministrskim predsednikom Macdoualdom. Belgijski vladni krogi so zelo rezervirani in naglašajo, da bo Amerika pripravljena odobriti sp!o5en načrt za reparacije. Amerika Je pripravil ena odobriti gospodarski načrt, Id b! vseboval mobilizacijo gospodarskih sil, da prisffilo Nemčijo v izpolnitev vseh reparacfjskah obvez, V belgijski krogih te mnogo govori o možnosti, da se Nemčijo s blokado priaffi v izpolnjevanje obveznosti
VELIK OPOR V mm ARI SOVJETOM.
— Daaal, 6. mata. (Izv J Iz Bajo brezžično, da as le 1 tamošnje prebivalstvo proti lastom. Upor se jat na v* iavtlaio moskovski Bati« Jo te tehnično ortanhdral hauunM čnl i—MailC v Katra*! Poe ronehe, agitacfla pnoa> auajelnjiii Je Afgaaft
RgfilM tflfcnkfcj Tabor?
Seipel Je dejal: »Vsak fanatizem je ne-katoliški, četudi se skBcnje na dozdevno zelo tehtne katottnVe smotre, in popolnoma nasprotuje globokemu bistva katolicizma. K pravemu bistvu katolicizma spada pri ljudeh, ki se z gotovimi nalogami posvečajo javnemu življenja, vsekakor poltena volja, da so pravični napram vsem* da posmatrajo radi v politični areni sadove z vseh strani In da priznajo vse, kar zasluži priznanje«. — Ali bi mogli trditi, da so se naši klerikalci držali tega lepega pojmovanja katoliške politike, da bi bil! odklanjali fanatizem, da so se omejili na boj pravice in resnice? Ali je morda taka politika, ki jo vodijo naši klerikalci v novi državi, napram naprednim svojim sorojakom, napram Hrvatom in zlasti Srbom? Obratno, ena sama veriga brezobzirne, moralno nekatoliške demagogije, brezvestno«ti m zapel ja-vanja priprostega naroda z nedosegljivimi in popolnoma lažnjimi cilji!
— Zunanji minister dr. Ninčić pri kralja. Po poročilih iz Beograda je Nj. Vel. kralj sprejel včeraj dopoldne in popoldne v daljši avdijenci zunanjega ministra dr. M. Ninčlča. Zatrjujejo, da je zunanji minister poročal kralju o pripravah za poset kraljevske dvojice v Pariz, ki je 25. t m. Kralja bodeta v Pariz spremljala zunanji minister in ministrski predsednik.
— Nemci se pritožujejo. Nemški poslanec dr. Neuner je včeraj bil pri notranjem ministru dr. Srskiču ter protestiral proti dogodkom, ki so se v soboto dogodili v selih Lazarevo in Mar-tincih, kjer so dobrovoljci oz. kolonisti prišli v konflikt z nemškimi veleposestniki radi razdelitve zemlje. Nemški poslanec je zvračal krivdo radi dogodkov v Vojvodini na tamošnje orožni-štvo, češ da nt pravilno postopalo m da ni hotelo dati varstva nemškim veleposestnikom.
= Italijansko posojilo naši državi Zunanji minister dr. Ninčić je včeraj delj časa konferiral z italijanskim poslanikom B od r erom. Ta konferenca je bila v zvezi z našim posojilom, ki ga ima nam dovoliti Italija. Konference se te dni nadaljujejo.
— Iz italijanskega političnega življenja. Med poslanci, ki so bili izvoljeni v novi italijanski parlament, se nahaja tudi komunist, ki je prvega maja razobesil z glavnega balkona rimskega Montecitorija rdečo zastavo. Slučajno navozči fašistovski poslanec je pograbil tovariša ter ga predal policiji. Policija je komunističnega poslanca krat-komalo zaprla in mož bo moral prilično čepeti, dokler ugleda sinje nebo. — Pri nas pa zabrani vlada subotiški madžarski list, ki rovari proti državi in šhi madžarski iredentizem, pa se še najdejo hrvatski Usti, ki pišejo o »drastičnih« merah notranjega ministra napram našim manjšinam!
^ Hrvatski mirotvorci na dela! j Včeraj popoldne so napadli v Čučeru radičevski pristaši demokratskega seljaka Pračiča iz Trstenika in ga temeljito obdelali z noži in gorjačamt Reveža so morali prepeljati v zagrebško bolnico. Ko so mirotvorci pobijali Pračiča, so ga izzivali z vprašanji, kakor: »Priznavaš sedaj kralja? Vse vas po-besimo, ko prevzame Davidović vlado!« Te mirotvorce imenuje Radić v zaplenjenem proglasu »apostole«!
—Nemška predrznost. Svoj čas smo že poročali, kako je vodja vojvo-. dinskih Švabov, dr- Kraft izdal svoj politični program ter priznal, da mu je sestava opozicij on alne ga bloka ter smer Radićeve politike najljubša, ker ona ustvarja švabski manjšini izglede, da se v naši državi lahko uveljavi v nekaki avtonomni pokrajinski enoti. Tako je izjavil dr. Kraft, potem ko je nekaj let uverjal našo vlado in naše vrhovne predstavnike o lojalnosti švabskfli državljanov, o brezpogojni udanosti kralja, državi in ustavi! Vidimo torej, da i so bile te izjave samo slepilo, s katerim so si Švabi poizkušali olajšati šovinistično in protldržavno stališče ter premamiti naše državne oblasti, da jim dovolijo svobodne jo pot in neprikriti Iredentizem. K tej dr. Kraftovi izjavi se sedaj pridružuje izjava dragega voditelja švabskfli Nemcev, ki je Javno izrekel, naj ie Jogoslavna propade, ako Je moreni veflka NemčBal Tako daleč se torej spozabljajo vodhaiH švabske mangme v naši državi! Kakšno je šele mišljenje zavedenih švabskm občanov, ako tako mislijo voditelji? Proti enim in dragim bo pač treba napeti strane, da se II Uodje ne bodo ie norca deiaB^tejn^ do^ote m piavgnostt
ne)s> Zunanja politika Ronmmjo postaji čedalje očUnejsa. Vedno bolj se pribfi-
rane in anektirane Besarabije prodalo-
Is UBiiiniika diplomacija ptotislovan-sko zvezo Romunije, Madžarske, Bolgarske m Turčije, ki bi bila seve naperjena z eno ostjo proti Jugoslaviji, in kateri bi se pridružila tudi Italija kot j zaščitnica vsega, kar škodi naši drža- j vi m Češkoslovaški Značilno je tudi, da si je Romunija s protislovansko politiko tako odtujila prebivalstvo Besarabije, da se danes nagibi je na rusko stran, d očim je prve čase po aneksiji i nastopalo nekam romunofilsko. Romunijo pač treba podučiti, da si išče zaveznike med resničnimi prijatelji in da s temi prijatelji ter z njihovim posredovanjem mnogo lažje resi sporno vprašanje z Rusijo, kakor pa, da se direktno upira Rusiji in da proti Rusiji in njenim nacijonalnim prijateljem organizira protislovanske zveze in zarote.
julijska Krajina.
— Italnanska lustica. Svoj čas smo že poročali kaj se je bilo zgodilo v Vrabčah lani ob priliki neke poroke. Ženin je povabil prijatelje na malo zabavo. Tam so tudi plesali. Ko so hoteli oditi, je vstopil v sobo orožnik in zahteval, da naj še nadalje plešejo- To se ni zgodilo, ker so fantje vpoštevali policijsko uro- Potem so šli v gostilno, za njimi pride orožnik In neki odpadnik ž njim. Pričela sta dražiti nekega fanta, da naj gre spat, ko je pa odgovoril, da pojde z ostalo družbo, sta ga vrgla ven in pretepla. Umevno, da je nastalo razburjenje, tudi streljalo se je, ali poškodovan ni bil nihče. Prerekanje in nemir je provzročil orožnik z onim ničvrednežem skupno. Drugi dan pa so orožniki polovili fante Iz svatovske družbe in razkričali so vso stvar za revolucijo v Vrabčah. Dolgo časa je bilo 18 fantov v zaporih, potem so bOi pu-ščeni na svobodo, sedaj končno ie bila v Gorici razprava, pri kateri je bilo 17 fantov obsojenih na 5 do 21 mesecev zapora! Med njimi je neki fant, ki se je kot popotnik samo začasno vstavil v oni gostilni m ni bil pri vsej stvari nič prizadet Tako sodijo italijanski sodniki Slovence v Julijski Krajini. Kogar orožniki primejo, mora biti kaznovan, pa če je Še tako nedolžen. To je naloga italijanske justice napram »drugorod-cem«.
— Slovenske fašlstke! Govori se, da hočejo Italijani po vsej sili organizirati med Slovenci tudi ženske faši-stovske odseke. Ako bi se to posrečilo, upajo, da se s pomočjo slovenskih deklet o jači jo moški fašistovski odseki med Slovenci Mislimo, da ne bo uspelo!
— Tujski promet v Trstu. Zadnje četrtletje pr. 1. je bUo po uradnih podatkih t Trstu 27.915 tujcev. Dve tretjini teh je iz notranje Italije. Od dni godi je dotok tujcev redkejfl. Iz Jugoslavije je bilo potnikov v Italiji v omenjeni dobi 1045, iz češkoslovaške 740, is Avstrije 1849, iz Poljske 190, iz Afrike 320, iz Amerike 254, iz Azije 110. Fašistovsko glasilo se ob tej priliki zopet bridko pritožuje nad Benetkami. Pravi, da odkar služi Llovd tudi Benetkam, namesto da bi bil edinole tržaškemu pristanišču, Je izgubil Trst ves dotok tujcev iz Egipta, Carigrada in vzhodnega Sredozemskega morja. Treba le pogledati v benečanske liste, pa se vidi, da se omenjeni tujski dotok vodi odslej edinole v Benetke. Prej je prišlo v Trst na teden iz Aleksandrije od 200 do 400 potnikov in okoli 100 vsakih 14 dni is Carigrada in Grčije, sedaj se izkrca vse to v Benetkah. Na ta način, ako bo Lloyd služil le Benetkam, se odvrne od Trsta tudi ves dotok tujcev iz dežel onostran Alp ter se napelje v Benetke, kjer se ukrcajo v Le-vanto, Egipt in v kraje onstran Sueza. Trgovci in hotelirji so raditega ie v skrbeh. Tako se vedno bolj poostruje spor med Trstom in Benetkami in bliza se čas. ko iz-rhne s vso močjo na dan. Kaj store potem fašisti, kako hočejo poravnati prometni boj med obema pristaniščama? Benetke ee od Trsta nikakor ne bodo dale ugnati in ponižati. To je gotovo.
— Lubsvna dram« v Gorici. Italijana O. Potensa Is Baslllkate je ustrelil njegov soro jak in prijatelj O. BevUacoua. Prvi ima 41, drugI 27 let. Zgodilo se Je to v Kočevju pod gradom. Tam so našli 4. tm. zjutraj 6. Potenza mrtvega in kraj njega je jokala 21 letna Uršika Peganova is Malega brda pri Postojni. Gospa Settomini «Je poslušala, kako se prepirata oba Italijana aH ju ni razumela, ker sta govorila v svojem narečju. Videla je, kako je Bevflacuua vstre-111 s revolverjem In kako Je Potenza padel in obleta! mrtev. Peganova Je čedno dekle. Dopadla Je enemu in drugemu. Bevilacq.ua Je dobft od doma pismo, ki pravi, da Je Potensa oienjen in ima otroke. Peganova Je to Izvedela in hotela prekiniti svezo 2 nJim. Potensa Je Sel ves iz sebe nad Be-vttacgua ter se Je kregal ž nJim in trdil, da pismo, katero Je dobil od domačega župana, ne odgovarja resnici. Konec Je bil strel is revolverja ln Potensa je mrtev. Be-vflaeona, ki Ja menda tudi oienjen, Je Izginil m Gorice. Pokojni Je bil usluiben pri isisani! I. Bervuaceua pa pri vojaškem še-nljikeni oddelku. Dogodek nam meče pred oči slovensko dekle, ki se peča s poročenimi Italijani m Igra tragično vlogo k tema
_______ se je na Stota 20-1 etnl
Pran Oašpernt Is Brezin j a. Sla sta s prija-tat]eni Balonom po gorovju m prišla na 2a-pianino. Tam je Balon oslabel in dane Se hotel vrniti po pomoč. Na vrhu le sredi ffharla opešal m obležal v kjer ae aa našli potem, ko le prispel a težavo Bak» m povedal, da sta Legal |a giobofco pod aoogoao. i
— V Rlbembergu je umrl bivši župan Ivan Colja. Ker se je pokojnik nagibal k fašistovski stranki, je prišel k pogrebu pro-sluli Bande'j in imel govor cb odprtem grobu. Rihemberžane ie Bandljeva drznost opravičeno ogorčila.
Macdonald in Trockij k 1. maju
Pozdrav angleškega ministrskega predsednika se slasi: Tako vidi tudi letošnji prvi naj še v vsem svetu ljudi, ki so nesrečni, zatirani in živijo v tesnobi, toda to pot prinaša tudi spoznanje, da se v celem svetu bori s starim redom nezaupanja, sovraštva in nespravljivosti novi red dela in znosnosti. V naši deželi je prevzelo delavstvo nalogo vlade in preko vseh ovir deluje na to, da bi zagotovilo svetu mir in varnost. Angleško delavstvo upa, da to. kar ono vrši v svoji lastni zemlji, vspodbudi delavstvo tudi v vseh drugih dežela!:, hi ni daleč čas. ko bodo morale sile. ki zatirajo in prevladujejo, napraviti prostor silam demokracije in svobode.
Trockij je govoril za prvi maj v svečani seji sovietov. Izjavil je, da socijalisti podpirajo današnjo buržuazijo. ki se skuša rešiti iz svojega neprijetnega položaja. V preteklosti so se potrjevala na dan delavskega praznika načela osemurnega delovnika, mednarodne solidarnosti in borbe proti militarizmu. Danes je Zveza ruskih republik edina država, kjer se res spoštuje osemumi delovnik. Trockij je nato napadel militarizem, ki povsod triumfira. in izvaial. da mora biti Zveza sovjetskih republik zelo oprezna. Macdonaldova vlada se boji meščanstva. Ako bi imeli Iabouristi pogum, bi sklenili s sovjetsko vlado pogodbo, ki bi postavila na glavo svetovno zgodovino, in taka zveza bi tvorila pravo podlago za mir. Macdonald je rekel, da so se borili proti Moskvi in zmagali. To ni res. Macdonald ne more premagati rdeče Moskve, ki jo je zgradil Ljenin. Mož, ki bi premagal rdečo Moskvo, se mora šele roditi
Konflikt med Nemčijo in sovjeti
RUSKI URADNIKI ŠČITILI ARETIRANEGA KOMUNISTA'V BERLINU. — POLICIJA VDRLA V RUSKI KONZULAT iN ARETIRALA 8 RUSKIH URADNIKOV. — PROTEST SOVJETSKEGA POSLANIKA, KI JE ZAPUSTIL BERLIN IN ODŠEL V MOSKVO POROČAT.
V Sturtgartu so aretirali komunista Bozenhardta, ker je bil osumljen, da >e član nemške komunistične »čekec. Dva virtenberska detektiva sta dobila nalogo, da ga izročita oblasti na Pomeran-skem. V Berlinu sta detektiva z aret»-rancem zamudila vlak. Ker se v Berlinu nista spoznala, ju ie Bozenhardt pregovoril, da sta ga peljala v ulico Linden, kjer se nahaja poslopje ruske trgovske delegacije. Pred poslopjem je Bozenhardt fingiral onesveščente ter prosil detektiva, naj ga peljeta v hišo, da dobi tamkaj kakšno okrepčilo. Uradnf*a sta mu ustregla. Bozenhardt ju je peljal v uradne prostore ruskega konzulata ter se dal tamkaj navzočim ruskim uradnikom spoznati kot njihov somišljenik. Nato je pobegnil v sosedno sobo. Detektiva sta ga hotela zasledovati, kar so pa preprečili ruski uradniki, ki so ju zaklenili v sobo. Ko so ju izpustili, sta stvar prijavila politični policiji. Policija je takoj poslala oddelek svojih organov, ki so vdrli v poslopje ruskega konzulata ter tamkaj izvršili hišno preiskavo. Policija je to izvršila, ne da bi o tem obvestila ministrstvo zunanjih del, ker Je smatrala, da se trgovska delegacija ne more smatrati za diplomatsko zastopstvo in torej nima pravice do eksteri-torijalnosti.
Hišna preiskava je trajala poltretjo uro. Ustavljena je bila šele na odredbo zunanjega ministrstva, pri katerem je interveniral ruski sovjetski poslanik Krestinskij. Krestinskij je Izjavil, da vlaga energičen protest proti kršenju eksterftorMalnih pravic ruske trgovinske delegacije in je dal v znak protesta takoj zatvoriti to delegacijo. Končno je poudarjal, da smatra incident za tako važen, da takoj zapusti Berlin Hi se napoti ▼ Moskvo, da osebno poroča o dogodkih svoji vladi. Minister zunanjih del dr. Stresseman je izjavil ruskemu poslaniku, da ne more priznati eksteritorijalne pravice ruski trgovski delegaciji da torej ne more biti govora o kakšni kršitvi te pravice Ugovarjal je proti takšnemu postopanju uradnikov trgovinske delegacije in napovedal, da bo nemška oblast po nemškem zakonu uvedla preiskavo proti dotičnim ruskim uradnikom. Krestinskij se ni zadovoljil s pojasnili ministra dr. Stressemanna tem manj, ker je policija aretirala osem uradnikov ruske delegacije, proti katerim Je uvedena preiskava zaradi upora proti državni oblasti m zaradi prestopka zakona o potnih listih.
V političnih krogih je ta konflikt vzbudil največjo pozornost, vendar pa je splošna sodba ta, da sovjetska vlada zaradi tega incidenta ne prekine diplomatskih odnošajev z Nemčijo.
— Nevreetenlkom, katerih slabosti temelje na motenja spodnjega telesa, priskrbi grenčicn Prane-Joaef redno delovanje želodca in črevesa, čisto glavo in daje
BaaaaaaaasBaai
štev. 104.
»25 L O VEN S KI   N A R O Dst   H o i 7.'maja 1324.
Stran 3.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob s, mi zvečer.
Forek, 6. maja: Zaprto. -Sreda, 7. maja: »Ana Karenina«. Red B. Četrtek, 8. maja: »Cezar in Kleopatra«. D. Petek, 9. maja: Zaprto. (Generalna vaja.) Sobota, 10. maja: »Izgubljene duše«. Premi*
jera. Izven. Nedelja, 11. maja: »Izgubljene duSe«. Izven. Ponedeljek, 12. maja: »Dom«. Red C.
OPERA. Začetek ob pol S. uri zvečer.
Torek, 6. maja: »Poljub«. Red C
Sreda, 7. maja: »Carjeva nevesta«. Red F.
Četrtek, 8. maja: »Faust«. Gostuje gospod
Roman LubineckL Red E. Petek, 9. maja: Zaprto.
Sobota, 10. maja: »Madame Butterflv«. Gostuje gosp. Roman Lubinecki. Red B.
Nedelja, 11. maja: »Gorenjski slavoek«. Ljudska pred., iva. Izven.
Ponedeljek, 12. maja: »Carjeva nevesta«. Red D.
★   * ★
AL Z:
»DOM«,
(Dalje.)
Vedno krepkejše nveljavljenje tega smisla dela igro nekoliko tedenčno. Vendar ne vsiljivo; razvoj gre dokaj naravno pot. Le en prizor je res za lase privlečen: kako se energična Angela iznebi ženina profesorja, da Ji Je odprta pot do zaroke premožnega Mlinarjevega Loj za, ki jo ljubi Se lz otroških let. če bi imela Angela profesorja res tako rada, kakor smemo sklepati Is njenega dotedanjega vedenja, bi mu ne mogla resno zameriti, da je iz svojih skromnih sredstev posodil nevestinemu bratu, a zahteval pismeno potrdilo. Saj je ta bodoči svak večen študent in zapravljivec In če pogleda iz profesorjevega prerekanja z Angelo navidezno nebo nelepo mišljenje njegovo, je Angeia ta ton sama provocirala s svojo nevtemeljenost briskantnostjo. Pravzaprav je pa vso afero le pisatelj aranžiral in polaga obema v usta besede, po katerih se mu zdi, da morajo dovesti do popolnega razdora zaroke. Ostaja pa v resnici ta razdor zelo prisiljen, čutimo neprijetno, da mu manjka naravne vteme-Ijenosti iz ostalega položaja.
Prizor naj bi pisatelj predelal kakor-sfbodi in ga pripravljal že v prejšnjih dejanjih, da ne bo tak deus ex machlna. Kot figura igre naj bi morda sploh izostal. Zadoščalo bi, ds provociralo o njem na Trato polagoma stvari, ki Angelo docela razočarajo. Le gorenjska trma jo še sili, da tega drugim noče prekmalu pokazati, ln strah pred porogljivci. Morda je profesor zadolžen veseljak, ki Je iskal petično nevesto ln se Je sam začel leno ln hladno odgovarjati na Angelina pisma, ko je izvedel, da Imajo Tratnikov! težave. O Veliki noči ga ona zaman pričakuje; pi§e ji da je zadržan. To Ji omogoči prehod k Lojzn.
Najmočnejši Je drugI akt. Prvi pa lepo dlsponlra in zbnja napetost. Tretji bi brez profesorskega lntermezza in z nekaterimi lzpremembaml prišel na višino drugega, četrti akt se lepo čita in Je avtor v njega položi sintezo vsega dela. Na odru bi zahteval si>ho študirane igre. dosti več, nego ostali. Pri nas nekoliko mrgoli In težko Je slediti lahkemu sem in tja pregovarjanju Številnih oseb.
Tukaj je Igralstvu malo zmanjkalo tehnike za plastično izdelavo važnih replik, za jasnost poante. Da omenjam izgled: Nepc-znavajoč knjigo nisem mogel uganiti, kaj bodi ono pripovedovanje o mladih mačkah in težko je slediti temu, zakaj se zdajpa-sdaj kdo vjezi in spet pomiri. Gre vse nekoliko premalo pregledno. Manjka nam nmetrlkov govora, ki bi znali Jasno frasi-rati. Konec igre pa nI močin. Dejanje preide t decrescendo ln preneha, kakor one skladbe, pri katerih izpoznaš zagotovo, da jih je konec le. ker Je kapelnik taktirko odložlL Pa da posežem nazaj na duha Igre. Je visoka pesem rodnemu domu in onemu kmetstvu, ki je eden glavnih stebrov naroda in države. Kmetu, ki Je od narave nepolitik in se mu rodoljub je Izčrpava v strastni ljubezni za dom. Kmetu, ki se le vsiljeno peča z novimi idejnimi pokreti in ki s svojim sdravim konservatizmom nevede varuje narod, da ga ne uničijo demagogi in ideologi.
Kmetstvo Jal en ove igre je Isto. kakor v Zolovem »Polomu« alegoričnega Jeana, ki ves dan mirno orje bvoJo njivo v dolinici, nad katero se križajo granate francosko nemške bitke.
Vrhutega Je Jalen opel svoj rodni kraj, ki Je tako lep, da se mora vsakomur proširiti srce, če stoji kje tam gori v planinskem zraku ter se ozira na rumena žita v ravni ln na Blejsko plat z gigantsko žago Triglavskih čeri j. Zlasti pod večer.
Kdor se Je rodil v objemu naših gora, Četudi morda le v LJubljani, mora živo čutiti himno na gorenjski dom, ki jo je Jalen, tukaj lirski pesnik, položil v usta mladi Tončki v zadnjem aktu. Ni ta Izliv sicer v skladu z realizmom igre. nI njegov način kmetski; radi pa ga poslušamo, ker se sklada s našim čutenjem.
Književnost.
— Ljubezen In sovraštvo. Spisal Rade Pavlic. MoJa pot preko cvetočih ln krvavih poljan. Slike lz svetovne vojne. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 496. Cena trdo vezani knjigi Din 92. Skrbno in z veliko marljivostjo sestavljena knjiga, ki je kakor namenoma izšla k desetletnici izbruha svetovne vojne. Je razdeljena v dva dela in obsega 125 slik. Vsaka slika je sama zase zaokrožena celota, vendar pa le posamezen člen dolge verige. Delo je posvečeno Čehu Horaku, ki Je bil pisateljev najboljši vojni tovariš, ki pa na žalost nI nčakal velikega dne nase Svobode. Posvetilu sledi kazalo s naslovi posameznih
slik, na koncu sta dodana attabettcna seznama osebnih in krajevnih imen, ki so omenjena v knjigi. Lepo delo krasi 33 izvirnih fotografičnih posnetkov. Pisatelj, ki se Je prvi dan mobilizacije moral ločiti od ljubljene družine ln ki je tičal v vojaški suknji do propada Avstrije, popisuje v prvem delu, ki obsega četrtino obširne knjige, svoje doživljaje in opazovanja v ozadje, kjer je po srečnem naključju ostal prvo leto. V drugem delu pa nam slika dogodke, ki so se odigravali okoli njega na različnih frontah. Kot rdeča nit se vije skozi vse delo njegovo trpljenje in duševni boji v avstrijsko uniformo oblečenega jugoslovenskega častnika, ki mora v boj proti tistim, h katerim ga vleče srce, in ki pričakuje rešitve is suženjstva v propasti centralnih držav. Knjiga je slavospev Srbije in njenim neustrašenim borcem, o katerih je pisatelj prepričan, da bodo s hrabrostjo, ki so jo priznavali celo Nemci, rešili zasužnjene brate in združili vse jugoslovanske dežele pod belim orlom. Delo je, rekli bi, visoka pesem v slavo našim vrlim bratom iz zelene Bosne in kršne Hercegovine, s kruto silo od srbskega telesa odsekanemu delu, ki so ga avstrijski trinogi z vsemi peklenskimi silami hoteli spraviti s sveta. Je pa tudi prizanje našim sotrpinom pod mačeho Avstrijo, našim Čehom, zlasti njihovim odličnim sinovom, ki so služili v bosanskih polkih. Romune slika pisatelj kot hrabre vojake, ki so se posebno v nekaterih odsekih z neverjetno žilavostjo braenili. Celo Italijanom priznava uspehe za skupno stvar, dasi njihove hrabrosti ne more preveč pohvaliti. Nemce nam predstavlja take. kakršni so bili v resnici, in navaja na različnih mestih nekaj njihovih barbarstev, izvirajočih iz brezmejnega sovraštva.« Da pripovedovanje ne bi bilo preveč dolgočasno In monotono, Je vpletenih, zlasti v prvem delu, nekaj zanimivih ljubezenskih dogodbic, ki se čitajo kot kake anekdote in ki pričajo, kako je posegla bojna vihra tudi preko strelnih jarkov in razrahljala stroge predpise družbe in morale. Nekaj slik je posvečenih spominu pisateljivh bojnih tovarišev ln prijateljev, ki so z njimi vred trpeli in upali, od katerih pa mnogi niso učakali uresničenja svojih nad. Pisatelja, idealista ki gre skozi realno življenje, navdaja širokogrudna ljubezen do žene, otrok, bratov in sester, očeta In matere, prijateljev in tovarišev, znank in neznank, ki jih sreča na svoji poti, do narave, do planin, ki so lepe povsod, a najlepše doma, ljubezen do vsega, kar ga obdaja in želja, da bi ta ljubezen zavladala V3e povsod in izpodrinila sovraštvo, ki rodi toliko gorja. Kljub vsemu je srečen, kamor pride, najsrečnejši pa je, ko se vrne zopet k svojim dragim, tem srečnejši, ker so se uresničile njegove sanje. V zanimivo pisani knjigi bo vsakdo našel nekaj mest, ki ga bodo gotovo zanimala ln ki bodo blizu nj*»?ovemu srcu. Ker se popihani doprodki vršJjo večinoma na Jugoslovanskih tleh. bi bilo želeti, da si vsak nabavi novo delo iz vojne literature.
Glasbeni vestmk.
KONCERT ŽENSKEGA ZBORA DRŽAVNIH ŽENSKIH UČITELJIŠČ V MARIBORU.
Maribor se sme ponašati s celo vrsto odličnih glasbenih pedagogov, kakor so n. pr. Beran. Druzovič, Ropasova, šprahman, šušteršič. Svajger, Topič, Zacherlova itd., ki so so posvetili glasbeni vzgoji mariborskega meščanstva z vso vnemo in vsem svojim temeljitim znanjem. V meščanskih in srednjih šolah, na učiteljiščih, v Glasbeni Matici itd. gre intenzivno glasbeno delovanje, ki mora v najkrajšem času obroditi bogate sadove. Ti se kažejo^ že sedaj v številnih, vedno umetniško po možnosti naj-dovršenejših in izredno številno obiskanih prireditvah zgoraj imenovanih zavodov, ki so postale že tradicijonalne.
Z nastopom gdč. Ervine Ropasove absolventke ljublj. konservatorija kot glasbene učiteljice na drž. žen. učiteljišču se je začelo novo, na modernih načelih sloneče glasbeno vzgajanje, katerega plod mi Je pokazal sobotni koncert zavodovega ženskega zbora.
Navzlic premijeri Kalmanove čardaške princese v gledališču Je bila Gotzova dvorana malodane polna in je ves čas koncerta kazala za izvajanja mladega, a samozvest-nega zbora živahno zanimanje.
Običajno dijšakl zbori do sedaj niso pri neas vživali bogvekakšen sloves. Hvalili smo njihovo dobro voljo, pridnost, gledali na nje skozi široko razklenjene prste in se radovali njihovih še tako problematičnih vspehov. No, vse kaže, da moderno in temeljito glasbena vzgojena naša mladina kmalu doseže in preseže, če ne po sili, pa po umetniško dovršenem podavajnu kmalu najodlienejše pevske zbore. Temu se Itak ni zelo čuditi, saj gre mladina, obodrena po svojih Izvrstnih glasbenih učiteljih z vso drugačno energijo, prožnostjo in znanjem na delo. kot odrasli, v stari, odurni mehanski metodi zdresiranl pevci, ki so jim pevske vaje zelo dostikrat samo breme aH ki vidijo v svojih pevskih prireditvah le več aH manj uspele zabave brez višjih ciljev. Nikakor mladina vsled intenzivnejšega glasbenega dela ne zanemarja ostali pouk; nasprotno, iz ust ravnatelja ženskega učit. g. Voglarja vem, da so ravno pevke še boljše učenke, kot druge, ker Jim pohajkovanje po ulicah nI mar, ker nimajo smisla za droge frazne m aru je. ker najdejo v petju radostno blagodejnega oddiha, ter vedo, da je k harmonični vzgoji človeka potrebna tudi dobrota srca, lepota duše ln ne samo bister, praktičen um. Razumevajoč etično vrednost glasbene vzgoje podrejene mu mladine gre g. ravnatelj Voglar svoji glasbeni učiteljici v vsem na roko ln je v prvi vrsti le vsled njegove pripomoči sobotni koncert dosegel tako lep uspeh, ki naj zavodu bo v poseben pouk.
Ne da bi se spuščal v podrobnosti ocenjevanja, (saj sem se o načinu izvajanja, skladbah Itd temeljitejše pogovoril z gdč. Ropasovo) moram vendarle poudaritL da ,
slasti v dinamičnem ozira, točna vokalizacija, smo-treno dihanje, čista intonacija, način nastopa 70 tih mladih, glasovno čvrstih in čistih deklet moje neomenjeno priznanje. Takih aanajain zborov t Jugoslaviji nimamo nikjer! Izbor skladb je bil kar najskrbnejši, dasi bi jas Izpustil to ln ono kot glasbeno manj srečno, a tudi vsled prevelike obsežnosti programa. Odločno najboljši so bili trije Dvofakovi »Moravski dvospevic, Devov€ dve narodni pesmi, izredno težke Pavčičeve »žabe«, Ropasove (gdč. dirigentka je tudi solidna kom poni s tka) »Ptičice« in krasna Griegova skladba »Pred samostanskimi vrati« za sopran- in alt-solo, ženski zbor in orkester. Pri koncertu so sodelovale gdč, Finžgar in Zacherl kot spremljevalke na klavirju, prva tudi kot odlična solistka-pla-nistRa r Liszt-Verdijevim »Rigolettom«, gdč. Zora Ropasova, operna pevka iz Ljubljane s dvema solotočkama in gdč- Radova, sopran istka v Griegovi 6kladbi. Gdč. E. Ropasova je celo prireditev vodila s spretno roko ln Ji gre v tem ozira še moj špecijelni poklnon.
ženski zbor se napoti po sklepu šol. leta na daljšo turnejo po Jugoslaviji, (morda pride v kratkem tudi v Ljubljaeno- in bo sigurno Imel povsod! najlepše uspehe, ki jih v polni meri tudi zasluži. —C
★   * ★
— Na petkovem koncertu Glasbene Matice v TJnionski dvorani igra orkester orkestralnega društva Glasbene Matice, pomnožen s nekaterimi člani opernega orkestra 3 sinfonične skladbe za godalni orkester. Kot prva je na sporedu Nielsenova suita. Iz njegove suite Izvaja orkestralno društvo začetni in sklepni stavek. Uvodni stavek je zelo kratek in je zgrajen iz ene misli, ki je bala dno zabarvana. Ta misel uvaja tudi sklepni stavek, ki pa je zelo živahnega značaja ter komponiran v prosti sonatu! obliki. Nato sledi suita slavnega Rusa Re-bikova, ki kot skladatelj predstavlja čustveno otožnost ruske duše, vajene trpljenja, bridkosti in krivic, katere sprejema brez ugovora in jih potem v lastno tolažbo potoži drugim. Kdor pozna to čustvenost ruske dn^e, bo lahko razumel teh pet skladbic, ki jih je izdal Rebikov pod imenom r Večerna zarja«. Tretja točka Je suita Francoza Vlncenta d1ndy: Karadee. ki jo je napisal k istoimenski drami. Prvi stavek je peterodelen: Prvi del Ima značaj koračnice, drugi Je počasnejši ln širši v zvoku ter konča z vprašuj oči m motivom roga. Tretji de! Je kratek Intermezzo za pihalni kvartet (klarinet, fagot in 2 rogova), četrti del je kulminicija celega stavka, ki Je izražena z mogočnim, a tragično zvenečim motivom. Peti del je eklepna točka prvega stavka. Drugi stavek Je lirična pesem, tretji stavek pa je plesnega značaja in nas spornija na ljudsko veselico, katero pa pre, trgajo enkrat ostri sklepni akordi. Pred, prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
— »Slovenski kvartet« (gg- Banovec, Pečenko, Zavrtan. Zupan) priredi v Celju dne 13. t. m. In v Mariboru dne 14. t. m. po en samostojen vokalni koncert z izbranim sporedom starejših fc? modernih slovenskih skladb. Sloves, ki ga Je pridrbPa ta resna koncertna enota pri ljubljanski publiki in glasb, strokovni krftikl. nam Jamči, da bodo ti koncert! vzbudili pri celiskem fn mariborskem občinstvu največjo pozornost fn da uspejo kar nalsijajneje.
gag—
Pravni vestnik.
RAZŠIRJEVANJE SRBIJANSKIH PRAVNIH mSTITUTOV NA PREČANE.
S finančnim zakonom z dne 31. marca tL Je bil proširjen čl. 13 srbijanskega zako^ na o pošti ?r telegrafu z dne 8. dec. 1898 na celo kraljevino. Ta predpis pravi, da mora vsakršno škodo na brzojavlh ln telefonih (mišljeni so pač le državni vodi, čeprav to ne stoji v zakonu) povrniti v denarju ona občina, na čije ozemlju Je bila škoda storjena. Občina pa Ima pravico, da krivca izsledi (?! kdo pa nima te »pravice«?), ga prisili, njej škodo poravati (kako? s politično eksekucijo? s civilno tožbo?), ln da ga izroči oblasti v obsodbo (torej vsekakor le, če je krivec v tehničnem smislu besede, t. J. če je škodo s hudobnim naklepom aH vsaj iz nemarnosti storil In če poleg tega nI podan nikakšen razlog za izključitev krivde, kakor n. pr. blaznost, popolna pijanost, itd.). Odredbe zaradi takih slučajev Izdaje direkcija brzojava 1 telefona (kako ugotovi krivice?, kako višino škode?); ugovori zoper take odredbe pa se vlagajo na ministrstvo za pošto in brzojav v 15 dneh (kako odloča ta instanca?).
Mislimo, da ni bilo nobene potrebe, za razširjenje čl. 13. zak. brzojava ln telefona na Slovenijo, ker pravna sigurnost brez tega zakona nikakor nI bila ogrožena, a to proširjenje le pogršavs pravni položaj občin, ne da bi obstojali zato nujni razlogi.
Morda Je bilo svoj Čas umestno Izdati tak zakon za Srbijo. Tam Imajo malo občin, a tiste so strnjene: medsebojna vez občanov je trdna, ker so prometna sredstva precej zaostale; župani občin poznajo lahko vse svoje občane, a vsi občani so te izza časov Dušana Silnega (14. stoletje) navajeni, da trpe škodo drag za dragega. Notranji vzroki za upravičenost takih zakonov so bfll pač ti, da se Je hotelo občane vzgojiti k tema, da bodo pazili drug na dragega, da ne stori nihče škode na brzojave alf telefone; če se pa vendar le znajde tak zlfkovec, naj ga ne prikrivajo oblastvom, ne iz sosedske rahločutnosti; ne lz strahu pred nJim. Ako ga ne Izdajo, trpe naj škodo za njegov zločin sami! Vprašamo: AH so pri nas razmere take, da zahtevajo enakega zakona? Ali se naši občani res poznajo, da vedo, ali vsaj slutijo, kdo Je krivec. AH ftrl pri nas navest solidarnosti občanov tudi t tem smista, da za grehe odgovarjajo kolektivno? Nasprotno; že nekaj stoletij imamo Slovenci zakone, ki poznajo Izključno le Individualno odgovornost za škodo. O zadrugah, ki so pospeševale In za kolektivno odgovornost, pri nas te davno nI več sluha.
Pa. nili morda tako prekladanje odgovornosti od poedinega občana na celo občino socialno upravičena? Mislimo si naše velike občine, ki imajo okoliš na pet, šest ur razdalje in širine ki obsegajo po 5—10 in več sel. selišč ali posamnih kmetij. Ce se na enem koncu občinskega teritorija pripeti, da paglavc« mečejo v brzojavne porcelanaste žične podstavke kamenje in jih nekaj razbijejo. — ali morejo o krivcih kaj vedeti ali celo izvedeti seljani na nasprotnem koncu občine? Pa poreče kdo: Občina naj skrbi za varnost, da se to pobijanje ne zgodi! Kako se pa to v resnici vrši? To varnost imajo pri nas skoro Izključno skrbeti orožniki, odnosno v nekaterih mestih državna policija, torej VBeskozi državni organi, če pa ti ne morejo preprečiti pobijanje brzojavnih naprav, neiti ne morejo izslediti storilca, zakaj naj občinarji trpe škodo — definitivno? Ali nI stokrat bolj pravično, da trpi to država, ko njeni organi niso bili kos, odn. niso mogli biti kos stavljenim zahtevam? AH ni bolj pravično, da se škoda najprej iztirja od resničnega storilca, če «e pa ga ne mote dobiti ali če nima ničesar. — da se porazdeli škoda v obliki državnih bremen na vse prebivalce države In ne na ob-Činarje ene same občine? Kaj pa. Če je storilec-krivec iz tuje občine al! celo tuj državljan, ki je bil ob zločinu prvič ln zadnjič v naši državi, zakaj naj trpe naši občani vso škodo? —
Naš** občine čisto gotovo niso bile vprašane, kakšno stališče zavzemajo k temu problemu. * a tudi naših strokovnjakov na pravnem polju bržčas niso vprašali za mnenje, da si ta zakon bije v obraz celemu sistemu našega privatnopravnega odškodninskega prava, ki sloni načeloma na individualni ln ne na kolektivni odgovornosti.
Kako je zakon — netočno oblikovan. Je zgoraj nakazano z opazkami v oklepajih. In tak zakon se je moral čez noč. čez drn in strn. uvesti v finančni zakon kakor na celo državo proširjen zakon? Ali so te škode tako ogromne, da bi mogle izvedbo proračuna motiti, če bi se to proširjenje v finančnem zakonu ne bilo odredilo? Naša sodišča imajo s takimi delikti glede poškodb brzojavov in telefonov tako malo posla, da dvomimo, ali je škoda res tako velika, da Je bilo treba — naš*1 ustavljene pravne razmere — razmajati s tako proširitvijo.
Sicer pa poreče kdo. saj bodo občine itak dobile svoj denar nazaj- ki ga plačajo državi! O nekih primerih smo že govorili, ko se to ne bo zgodilo, če je namreč storilec neznanec, tujec ali nemanič. če zanj zvedo, in če ima kaj pod palcem: kdaj dobe povračilo od »svojega«? In — ali so naša sodišča primorana, škodo, ki jo diktira poštna direkcija — občini, priznati v polni meri in Jo naložiti krivcu, da plača? O ne! Samo v primeru obsodbe po kazenskem sodišču morajo civilne sodišča po 9 268 c. pr. r. smatrati krivdo za dokazano, drugače pa ne! Obsodba poštne direkcije ali ministrstva pošte te moči nima in v mnogih primerih bo navzlic »obsodbi« občine — tožba zoper »krivca« na povračilo škode, ki jo je občina morala plačati, odbita! In tako bodo imele vse naše občine tudi mestne, svoje križe s tem prošlrjenim zakonom, ki jih doslej niso imele.
Dobili smo v kratkem Času že tretjič nek institut lz srbijanske pravne atmosfere v našo. že zakon o zaščiti Javne nravnosti ln reda v državi Je naprtil občinam stroške za prehrano vojakov, ki pridejo da vduše nemire (čl. 4 zak. z dne 2. avg. 1921) Zakon o ustrojstvu vojske in mornarice jo odredil, da odgovarjajo občinski glvarji pod kaznijo zapora aH denarne globe za malomarnost pri izsledenju, prijavljenju in odjavljanju v vojaško komando mladenlčev, k! so zavezani naboru Itd. (čl. 55 zak. z dne 9. avgusta 1923). Nečemo govoriti o pro-širjenju »kuluka« zlega spomine na naše občine, aH naj še omenimo, da tudi najnovejša naredba ministrskega sveta z dne 17. aprila 1924 kratko malo odreja da bo tožil resotrnl min. radi zločina prevare uradnike ki bi svoje razmere nepravilno naznanili. To je po našem pravu čisto nemogoče ker pri nas obtožuje edino le drž. pravdnik našr»ga k- pr. reda in nihče drugI ne! Seveda bodo naši pravniki stvar tako lepo Izvedli, da minister, ki bi napravil tako pravno nemogočo obtožbo, ne bo blamiran. Al! vprašamo se: Zakaj se mora naša zakonodaja, ki je skupna za celo državo, za vse različnoprav-ne pokrjine postavit! v tako slabo luč, da odreja nemogoče ali' neumestne pravne Inštitute tudi za naše prečanske kraje? Z golim, mehaničnim proširjevanjem specifično srbijanskih pravnih institutov, ne da bi se prečanski strokovnjaki, naši ljudje, povprašali za mnenje o možnosti, upravičenosti In umestnosti proširjenje, se žali pravni čut našega ljudstva ln to brez vsake potrebe! Caveant consules, ne ... N—s.
fetanw«i občni zbor Brlečega
•      • v Si
kriza.
Snoča ob 18. se je vršil v Mestnem doma ustanovni občni zbor Rdečega križa. Zborovanje je otvoril v imenu likvidacijskega odbora bivšega Slov. Rdečega križa dr. Viljem Krejči, pozdravljajoč uvodoma vse navzoče. V nadaljnem svojem govora je omenil, da je po likvidaciji omenjenega društva prevzel vse delo prehodni pripravljalni odbor Rdečega križa, ki Ima tudi danes svoj ustanovni občni zbor. Novoustanovljeno društvo Ima širokopotezen program ln namerava po vseh manjših krajih v Sloveniji, kakor tudi v Celju ln Mariboru ustanoviti svoje podružnice. Vsi ti odbori pa bodo podrejeni glavni instanci v Beogradu. Pravila Slov. Rdečega križa so ae nekoliko spremenila in prilagodila razmeram novega društva. Delovanje društva Je bilo tudi za časa likvidacije zelo agilno in je dobilo društvo za časa velike poplave v Jeseni od strani beogradske vlade podporo 125.000 Din v svrho razdelitve med poplavljence Iz tajniškega poročila posnemamo, da se je ta vsota razdelila takole: oškodovanci na Barju in v ljubljanski okolici so prejeli 33.100 Din, oškodovanci v
Brežicah 8500, v Krškem 9750, v Litiji 6000, v Radovljici 8500 ter v Trbovljah 55.500 D, Razdeljenih je bilo še obilo manjših podpor. Celokupni izdatki tekom likvidacijske debe so znašali 130.000 Din Društvena imovina znaša 85.181 Din. v^tevši ves inventar ter v hranilnih knjižicah naložene vsot«l V blagajni Je točasno 72*3 Din 25 para.
Po poročilu tajnika je pozdravil društvo v Imenu pokrajinske vlade dr. Bogataj. Predlog dr Krejčija, da se sprejmejo pravila Glavnega odbora v Beogrrviu Je bfl sprejet, vendar 6e ta pravila prikroje našim razmeram.
Izvoljen je bil na to tale odbor: predsednik dr. Krejči in odbornik?: g* mj. lena žerjavova, ga. Vida B al tiče-v a, gdč. Alojzija 5 t e b I in gg. dr. Jo** Bohinc, dr Poljane c, strok, učltolj Novak, major v pok. C o 1 a r i č. okr. nadzornik K o č e v a r. prof. J e r a n. v nadzorstvo so bili izvoljeni: ga. V e a n *» Jeva, sanitetni šef dr. K a t I Č l č in e. Pran P r et n a r. Za glavno skupščino v Beogradu sta bila delegirana kot delocat* dr. Krejči in gdč. Stebljeva. Po volitvah Je dr. Krejči zaključil občni zbor « apelom na navzoče, da delujejo na t*»m, da se ideja Rdečega križa zanese na Široko v Javnost da bo nastalo rn to socijalno kulturno Institucijo člmvečje zanimanje.
Scknlstvo.
— Sokolsko društvo v LJubljani. Tzlet
moške dece, ki se vrši v nedeljo 11. tra. na »Grmado« In Sv. Katarino, se je v toliko spremenil, da so odpeljemo Iz Ljubljane x vozovi br. »ž>ovnika« šele točno ob četrt na 7. zjutraj izpred >Narodnega doma« Povratek v Ljubljano med 7. in 8 nro zvečer. P. t. roditelji ter prijatelj! sokolskesra. naraščaja« ki se nameravajo izleta udeležiti, naj se poslužijo gorenjskega vlaka (do Medvod), kateri odhaja iz Ljubljane točno ob tri četrt na 7. — Zdravo! — Prednjačkl zbor.
m m i    i   i »i fnaaai'a
Kavčuk gete io lam nolplate
nosi deca fn odrasli, ker so Isrta« trpežne, poceni in prijetne za nositi
Elfrladja Save io preskrba miiaee z eHlritn
»
Udruženje JugtDSlovenskih Inženerlesr/ in arhitektov — sekcija Ljubljana je dalo zadnji čas inicijativo, da se vrše predavanja strokovnjakov  o preskrbi mesta LIub'gane z eleJctritko.   Pod   vodstvom Inž. Milana Sukljeta kot predsednika sekcije Je bik> včeraj ob 18. v drv orani mestnega magistrata zanimivo predavanie o gorenji temi Generalni Inšpektor voda inž.   ZbrizaJ fn! predaval  o  temi:   »HIdroclektrčnI projekt! na Savi hi njih pomen za Ljubljano. Preda-' vanje je bilo prav častno obiskano, nmogo-števi'no so bili navzoči zastopnik! Inženjer--stva. ki se zanimajo za vse savske projekte. Predavatelj je podal stvarno slrko o usodi vseh projektov, ki so do danes zagledali beti dan in ki nameravajo izrabftl savske vodne, sile od Kranja tja do Krškega. Omenjal Je nekatere načrte izza časov bivšega deželnega o/Jbora. Nekateri načrti so se Izkazal za neizvedljive radi geoloških razmer ob-Savi, drugi pa vsled lokalnih težkoč, oso-: bito oni ob Južni železnici od Laz do Zidanega mestu. Dandanes so za Liubljaro najvažnejši in vpoštevanja vredni oni načrti > ki se nanašajo na Medvode,   Tacen pod-Šmarno goro. Laze, Savo, Trbovlje m Ra- j deče. TI na rti kalku'arajo z vodno silo od 5—15 tisoč konjskih sil. Predavatelj je nato zelo podrnbno razpravljal o načrtih" pri Medvodah in Tacnu. Ta dva načrta sta za LJub-'Šano najvažncjSa, V nadaljnjem je Inž. Zbri-za j omenjal svoj izviren načrt, po katerem; naj bi se knimuTati\*no vodne sile pri Med--vodah in Tacnu vpor?bljale, Združena vod-' na moč bi reprezentirala na 11.000 korrjskfb sil,  dočim  Ima ona  pri  Medvodah sam/h: 5.500 siL Ta vodna moč bi se dala združlu*
z narravo 6 km dolgega kanala dovodnega j in voda hI se dala še pomnožili z napT-rvo>! oko'? 50.000 kub. metrov vode vsefrujočegsi rezervoarja zgrajenega na sedla med obema-' vrhovoma Smame gore. Ta združitev vode j bi napravila posebno   kalorično   rezervno J centralo za nepotrebno. Stroški za ta načrt} bi znašali za  15 mfUJonov več, kakor sen stavljeni v načrtu centrale   v Medvodah. Pndobfll pa b! nad 100 % fconfsfcfli aH več. Predavatelj računa dalje, da bi znašali stro>-škl za 1 konjsko sflo pr\ Medrvrrdah 9T0 zla-j tih dinarjev, h? ti znašali po njegovem na-j črtu Medvode-Tacen samo 500 o3nar)ev. —v Navzoče Je predavatelj končno opozoril na racijona'no komunalno poMsro mesta Kai^ lovca, ki se v vseh obratih zelo lepo razvija. Predsednik Šuklje Je nato zakljačfl lepo uspelo predavanje z iskreno zahvalo predava te1 j ti.
_ Kar Vi potrebujete, lo Je Elzaflull
To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine I Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Eug. V. Feller, Stublca Donja. Ek zatrg št 238, Hrvatska.
Stran 4.
•SLOTfN?K!   NAl?tFD«.   dne rt maja i924
stev 103
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 6. maja 1924.
Klerikalni tigri se levijo ▼ kozliče«
Se pred par dnevi je »Slovenec« bljuval ogenj in žveplo na Pastć*Pribi* če vic evo koalicijo, zmerjal Paši ća in ga obkladal z naj gr širni psovkami ter kri« čal, da ni mesta za klerikalne tigre tam, kjer sta Pašić in Pribičević. Napove« doval je vlado Radić*Davidović*Koro* ščevega bloka, ki izvede Srbe, Hrvate in Slovence v obljubljeno deželo, kjer bosta tekla samo mleko in med.
Toda zdi se, da se je situacija baš te dni nepričakovano spremenila v do« cela drugi smeri, kakor so računali klerikalni politiki. Vse kaže, da iz Radić»Koroščevega testa ne bo kruna. Zato so klerikalni listi preko noči po* stali pohlevni in krotki in postavili v kot svojo rokomavharsko gorjačo.
Psovke na Paši da in Pribičeviča so prenehale in rjoveči preje tigri v »Slo* vencu« so jeli ubirati strune miru in sprave. Nič več ne govore samozavest« no o RadićsDavidović-Koroščevem re< žimu. pač pa pridušeno šepečejo o »koncentracijski ali samo * koalicijski vladi.«
Tako*le sentimentalno brenka da« našnii »Slovenec«:
»Postranskega pomena je, ali bo vlada koncentracijska ali samo — koali* cijska. Glavni pogoj za novo vlado naj bi bil ta, da mora v parlamentu imeti vidno in trdno večino, da lahko izvršu* je naloženi ji program... S tem je seveda označen končno mogoči in defi* nitivni izhod iz krize, kar se tiče kon* centracijske vlade ... taka kombinacija iz raz!c*ov prestiža ni izključena. Kajti vsaka vlada, ki ji je res ležeče na dobro* biti države in ljudstva* mora skušati učvrstiti svoj položaj v parlamentu in med ljudstvom s pridobivanjem čim* največjega števila zastopnikov k sode* tovanju. Tako razpoloženje in misije* nje mora vladati pri vseh v poštev pri* hajajočih strankah...*
Te besede zvene kakor ljubavna ali ženitna ponudba.
Klerikalci bi pač za vsako ceno radi prišli na vladno krmilo. Preje so raču* nali z vso gotovostjo, da je na vidiku vlada opozicijonalnega bloka. Zato so se zvezali z Radićem, Spahom in Davi* dovičem. Stavili so vse svoje nade na ta adut. Toda te nade so se jim iz j a* lovile. Vidijo, da je igra opozicijonal* nega bloka izgubljena, zato bi raje čim .najpreje zapustili potapljajoči se brod opozicijonalnega bloka. Ker bi na vsak .način radi v vlado, so naenkrat iztaknili, •da bi bil najugodnejši izhod iz sedanje krize — koalicijska vlada, v katero bi seveda danes vstopili, ker so se jim ponesrečili vsi drugi upi, z razvitimi Mstavaml
Današnji »Slovenec« je v tem po* giedu že javno iztegnil svoje tipalnice, dočim že par dni klerikalni poslanci pletejo tajne niti, ki vodijo naravnost h gospodu Pašiču. Nič ne de, da so še včeraj klerikalni listi Pašiča proglašali za izmeček človeštva in za poosebi je* nost vsega zla. Jutri se lahko zgodi, da bodo isti listi peli slavo Nikoh* P asi ću in vihteli pred njim kadilnico — seveda ako jim ponudi le mezinec, da bi se ga oklenili in se rešili iz mučne situacije.
Klerikalni tigri se torej levijo! Ako najdejo milost pri g. Pašiču, postanejo že jutri iz rjoveČih tigrov krotki in pohlevni kozlički. Toda pri ljubavnem razmerju je treba vedno dveh, a tega drugega klerikalci več ne dobe. Preveč jih je kompromitiral tisti »Slovenc«, ki danes ubira tako milodonece strune!
— Kralji pokrovitelj sokolskega zteta v Zagreba. Po poročilih iz Beograda je prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander pokroviteljstvo nad pokrajinskim sokolskim zletom, ki se vrši v Zagrebu v dneh od 15. do 18. avgusta. Krali je včeraj sprejel v avdiienci 5 člansko deputacijo Jug. SokoL Saveza.
— Klerikalno ogorčenje. »Slovenec« je planil na našo trditev, da je cirilica iz gotovih praktičnih vidikov slovenski mladini še bolj potrebna, kakor latinica in izvaja iz te pravilne sodbe, da smo protislovensld In velesrbski. To je tudi edini argument, do katerega se more povzpeti klerikalna zagrizenost Radevolje pustimo klerikalcem veselje, H ga imajo z neprestarrm bobnanjem, da so edino oni pravi Slovenci. Tudi megalomanija in hinavščina je bila vedno na svetu. »Slovenčevo« ogorčenje pa je čisto neumestno, zakaj dejstvo je, da gre iz praktičnih razlogov cirilici prednost pred latinico v toliko, ker je to alfabet, ki ga rabi 150 milijonski slovanski narod in ker materinščina v svobodni držav! itak ni in ne more biti v nevarnosti. Če se naša mladina uči cirilice, s tem še davno ni rečeno, da ne .bo znala rudi slovenščine. Materinščina pri tem prav nič ne trpi In klerikalna bojazen, da bi se utegnili Slovenci na ta način posrbiti, je naravnost absurdna. Sicer pa je vsako polemiziranje odveč. Kdor sovraži Srbe in mrzi pravoslavlje, kdor ni nikoli protestiral proti učenju nemške gotice in kdor se še danes bori
proti slovanskem« bogoslužja, saj raje
ne paradira s svojo dozdevno nacijo-nalno zavestjo. Če bi Šolske oblasti sprejele v učni program osnovnih šol latinščino, bi »Slovenec« gotovo pozdravil ta napredek, češ da Je v interesu katolicizma.
— Odhajajočemu podkonzuln g. dt Zahorskemn so snoči v restavraciji »Zvezde« priredili prijatelji poslovilni večer. V lepo zasnovanem govoru sej je poslovil od odhajajočega dobrega našega prijatelja g. dr. Peršin, ki je naslikal g. podkonzula kot vzor človeka, kot plemenitega, požrtvovalnega prijatelja in prepričanega Slovana. V istem smislu so še govorili prof. Ivan Vavpotič, R. Pustoslemšek in dr. Igo Gruden. Splošno pozornost je vzbudila ga. Skuškova, ki se je poslovila od g. podkonzula v zvočnem svojem maternem japonskem jeziku. G. podkonzul odpotuje v Prago v četrtek, 8. t m.
— O zatiranja predeni ce, V smislu zakona z dne 11. februarja 1883, št 10 drž. zakonika razglaša mestni magistrat: Posestniki, uživalci in najemniki zemljišč morajo po svojih njivah, travnikih, pašnikih, po'j-skih mejah, cestnih obronkih, železniških nasipih in po drugih zemljiščih zatreti pre-denico vsaj predno začne cveteti. Ako se bo našla na kakem zemljišču predenica že cvetoča, se bo uničila brez odloga na zamud-nikove stroške, Brezbrižnežj se kaznujejo z globo do 2000 D. v Slučaju neizterljivosti se spremen? srVfea v zaporno kazen.
— Milijonska Skoda po povod nji. Polje cel j sko ministrstvo je sedaj izdalo urad« no poročilo o milijonski škodi, ki so jo povzročile zadnje povodnjl po raznih naslh krajih. Celokupna Skoda znaša 20 milijonov dinarjev, najbolj prizadet je bU valjevskl okraj, kjer znaša Ikoda skoraj 10 milijonov dinarjev.
— Zdravstveno stanje mesta LJubljana.
Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane od 27. apreila do 3. maja izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 23 oseb, 10 moškega in 13 Stenske era spola (tujcev 9). Smrtni vzroki: jetlka 4, možganska jetika 4. možganska kap 1. srčna hiba, bolezni illja 1, rak S. drugi naravni smrtni vzroki 14, samomor 1. Medtem časom se je rodilo 23 otrok, 11 moškega (1 motvrojenec) In 12 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: da-vica 2, fikrlatlca 3, trebušni legar 1. dualjivi kašelj 1.
— Celjske vesti. Mestno gledali-š če. V soboto 10. maja se ob 16. vprteori v našem mestnem gledališču m'admska Igra »SnegulKca«. — Himen. Poročil se je v nedeljo g. dr. med. Franjo Benedičlč z gdč. Miro Kladnlkovo. Isti dan se le poročil poštni uradnik g. Leo V1 š n e r z gdč. Marico Gross. Bilo srečno! — Škr-latica v Celju Zadnje dni so v Celju zopet konstatirah* trt slučaje škrlatice. — Sokolsko d r u 51 v o v C e U u priredi v nedeljo 11. maja pešizlet v Griže. Zbirališče pri vremenski hišici v mestnem vrtu. — Svinjski sejem minulo soboto Je bil zelo živahen- Pripeljalo se le 230 vsakovrstnih plemenskih svinj. Cene so b3e sledeče: od 5—7 tednov stari prašiči 125— 200 D; od 7—9 tednov 200—300 D; od 9— 12 tednov 300—400 D; 3—4 mesece 350— 425 D; 5—6 mesecev 500—600 D; 7—« mesecev 750—800 D. — Prva nogometna tekma se je v nedeljo popoldne vršila na Glaziji med SK Celje in SK Šoštanj. — Končala je v razmerju 9:0 v korist SK Celje. — Občinske volitve za občino okolica — Celje so bfe razpisane v soboto 3. t m. Vršile se bodo na dan 16. junija. — Mestni magistrat razglaša: V smislu dopisa kr. okr. glavarstva Celje se pozivajo vsi lastniki obrtnih koncesij, kateri so se zavezali k perij odič-nim dajatvam v prid Udruženju vojnih In-va'tdov, da javijo do 12. maja pri mestnem magistratu, soba Št 2, za katere zneske so to storili. — Staro vojaško bolnico na Ljubljanski cesti bodo podrli. Ofer-talna licitacija za podiranje tega poslopja se bo vršila dne 16. maja ob 10. dopoldne pri komandi Cejskega vojnega okruga,
— Mariborske vesti Razprtije. V nedeljo so ob priliki glavnega zbora Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug vsi delegati iz vse osta'-e Štajerske nastopili z enotno kand. listo. Mariborčani, ki bi bili morali vprašanje kandidatov že zdavno preje urediti med seboj, so nastopili zadnji In ko Je bfla Že ena lista prečitana. Je prlcaprjala v splošno presenečenje 5e druga — kontra lista In to samo radi ene osebe, še bolj žalostno 3e glede razstave. Enkrat so bili vsi za to. da se letos ne priredi nobena obrtna razstava In da se cela Štajerska udeleži skupno ljubljanskega velesejma, potem so bili vsi za to. da se vendar vsaj nekaj priredi tudi v Mariboru. Nato so se razdvojili ; eni odločno za. drugi odločno proti prireditvi Spor Je odločil veliki župan dr. P"oi s tem, da Je oficijelno prevzel predsedstvo razstave. Komaj se Je to zgodHo, Že so se začele spletke, da bi veMki župan odložil predsedstvo. Da take razmere niso v korist dobri stvari, Je lasno. — Zakljnčefc In uspeh ametnISke razstave. V nedeljo se Je žalostno, kakor se le pričela, tod! zaključila razstava »fCuba mladih«. Po-setilo io Je 210 odraslih. 81 dijakov, to le bil ves obisk od 16. aprila do 4. maja. Prodala se Je le ena s'ika »Desetnik« m en ktp. obole delo Toneta Kralja. Klub seveda ne bo rta* kril vseh stroškov. — Repriza »Cardaške knegfnje« v nedeljo zvečer Je uspela Se stfajne J še. kakor premij era. fUsa Je bi1* natlačeno polna na stojiščih naravnost prepolna. Režija Je fzborno uspelo delo Karta Bach mana. a predstava santa pa mojstersko delo ravnatelja opere g. Ml-troviča. Obema le občinstvo prirejalo burne ovacije.
— Avtomobilna zveza Hal oz e-P tuj. Ze, dolgo se govori, kako potrebna bi bila avtomobilna zveza Haloz z Ptujem. Kakor slišimo, se Je za to važno podjetje resno zavzel domačin Anton Rakuš. Avtomobilna zveza bi bila Jako velikega pomena posebno za vinogradsko trgovino. Nogometna tekma. V nedeljo dne 1 L m. se je vršila na igrišču SK Ptuj nogometna tekma med SK Svoboda in SK Ptuj, katera je končala 2:2. — Skrajni čas bi bil, da bi se osnoval v Ptuju slovenski Športni klub, ki bi bi: gotovo boij-ši od SK Ptuj. — Društvo čebelarjev, podružnica Ptuj, priredi dne 11. t m. pri g. Franu Konklerju v Spodnji Hajdini predavanje o čebelorejL Predavanje se prične ob 14. popoldne. — Radio-klub. Kakor slišimo, se namerava tudi v Ptuju ustanoviti Radio-klub.
— Smrtna h o5 a. V nedeljo 1 t m ]e preminula v Gradcu ga. Julija Pozniko-v a, vdova inženjerja Radivoja Paznika, ki je bil umrl v Dun- Novem mestu pred 30 let1 in bil dobro poznat starejši generaciji naši na Dunaju v 'etih 18*0—1S90. Izdaial le m. dr. »Slovanski Almanah* in bil za to kazensko premeščen v Krems. odtod pa v Dun. Novo mesto; s Kranjskega so ga dali na Dunaj rad! vol. agitacije proti takratnim vladnim kandidatom za drž. zbor. Pokojni Poznik je bil ves čas naročnik in sotrudnfk našega lista. Vr*i narodni ženi blag spomin, žalujočim naše sožalje!
— Iz Amerike. V kraju Sheboygan, Wls le umr' rojak Viktor Kastelic. Bolehal je na j etiki. Umrl je v starosti 50 let. Pokojnik je bil član raznih ameriških društev ter Je zapustil ženo in enega sina. V istem kraju sta umrla tudi Marila Kregelj in Janez Pov-še, ki je bil eden prvih tamošnjih naseljencev. Na smrtni poste'ji ležj rojak Smrke. — Pred kratkim Je tudi umrl večletni naseli e-nec Pran Vi d le
— Za češko lole v Sofiji se je nabralo ob letošnji veliklnoči 200.000 levov. Pričakujejo se Se darila s strani bank In velein-dustrljalcev. Tako poroča »CeSkoslov. Republika«.
— Pražkl otroci v gradežkem kopati, iču. Te dni je prispelo v morsko kopališč© v Gradefn 51 čeških otrok, ki se bodo zdravili tam na dela morskega brega, a strani Cehov v najem vzetem.
— Papirnati denar v prometa. Po podatkih Narodne banke Je bilo dne 22. aprila t. L v prometu papirnatega denarja 5 mfi-Jard 549 milijonov m 600.000. V zadnjem času se je obtok papirnatega denarja znižal za eno osmfnko.
— Pustolovina Anke Matlčeve v Beogradu. Beograd ima zopet svojo malo senzacijo. Pred dnevi Je bila aretirana uradnica uprave fondov Anka Matlčeva, ki je Izvršila drzne sleparije ln malverzacije. Da bi postala ukazna uradnica je odSla v dekanat filozofske fakultete beogradske univerze ln tam Izdelala spričevalo o dovršeni fakulteti neke svoje prijateljice. Slično spričevalo Je Izstavila tudi sebi in ga podpisala s imenom rektorja univerze Bogdana Gavriloviča. Uspelo Ji Je tudi na zagoneten način pridobiti si uradni žig univerze. Na podlagi tega spričevala je bila imenovana za uradnico. Kot ukazni uradnici so bili Matičevl poverjeni zelo delikatni posli in Je tekom svojega dva mesečnega službovanja Izvršila več zlorab. Ponarejala je razna potrdila. Izbrisala uradne številke in uničevala uradne dokumente. Pokojninske doklade svojih prijateljic si je pridržala. Istotako je bila oškodovana država za 15 tisoč dinarjev. Da pa ne bi bila državna blagajna oškodovana Je zadrževala par mesecev Izplačilo tantijem. Preiskava proti Matičevl se nadaljuje in je pričakovati Se interesantna razkritja.
— Pred procesom proti hajduku čaru-gl. V kratkem se vrSi proces proti čarugi ln sokrivcem, čarugo bo zagovarjal dr. Michl, Pavla Prpiča in Luko šulentiča dr. Nikola Gjuričič-Biorac, Jurja .urkoviča in M. Lončariča di*. Prapratovič, Nikolo Mi-hajloviča ln Ivana Selthoffera dr. Avgust Petrovič, Stjepana šikiča in Marka Bojani-ča dr. Matej Peric. Kakor javljajo listi je tudi dr. Michl odklonil zagovarjanje čaro-ge, ker bo zastopal privatnega obtoženca nadlogarja Tomljenoviča. Odvetniška zbornica v Osijeku stoji pred težkim problemom.
— Žena — moHlka. Osi ješki listi poročajo Interesantno dogodbo o razbojniški tolpi, ki Je bila pred kratkim prijeta v Vrbovi. Na Čelu te toipe je bila — ženska. Imenovana je prišla pred dvema letoma v Vrbovo s svojim možem. Čehom Višata — Stanovali so pri Stanku ZuzajU ki je bil znan kot glasovit razbojnik. Višatova Je bila vedno elegantna in Je imela pridevek »svi'nata gospa«. Oče Zuzljin je bil pošten človek in Je vedno grozil sinu, da ga ovadi, ako ne opusti svojega vlomilskega poklica. V prepiru, ki Je nastal med obema, Je m'ajša Zu-zija nbfl svojega očeta. Umor Je ostal prikrit Malo za tem je tolpa vlomila v davčni urad v Sisku. Radi plena so se potem sprli m mš% Zuzija je vrgel Iz stanovanja V*šato ln tega ženo. Slednji so se nato preselili k člana tolpe Karlu Mohleru. Ko so ho-teH prenesti stvari iz Zuzijevega stanovanja. Je ZuzUa ustre'fl VIŠato In Mohlerovega mlajšega brata ter se nato sam prijavil orožnikom. Sedaj je bil tudi odkrit umor njegovega očeta. Obsojen Je bil na 20 let — »Svilena gospa«, sedaj vdova, se Je poročila z Zuzijevhn tovarišem Markom Trubi čem In sta ustanovila novo vlomilsko tolpo, na čela katere Je bila *«osjm Višata«. Sestra umori enega Višate Je zahtevala od »svilene gospe« 7.500 Dm in ker Jih oi debila, Je ce'c dražbo ovadila orožništvu. Aretiran ni je bilo mnogo članov tolpe.
— Polcljska kronika. Ovadbe: tatvina 1, kaljenje nočnega miru ln pijanost 2, cestno-poHcijskl red 11, prekoračenje polic, ore 1, pasji kontumac 1, poškodba tuje lastnine 1, zglaševalni predpisi 1, poskusen se momor 1, Tatvine. Tereziji Praunseir stanujoči na Prulah je bilo s okna ukrade nlh več cvetlic. — Delavca Brinovca Je bila ukradena površna obleka, vredna 300 Di:. — SplaSeni k o n J L Gostilničarju Ant
Habjanu v Zgornji Šiški so se splašlli konji ki so zdrveli po Gosposvetski ceatL Habjan Je padel pod voz in se precej poškodoval. Konji so se zaleteli tudi v voz hlapca Janše. Voziček-zapravljivček se Je pri karambolu skoraj razbil.
— Poskusen samomor. Služkinja A polonija Močnik je skočila na Gos posvet p ki cesti s prvega nadstropja hi£e. Pri paden je zadobila težkVnotranje poškodbe in so Jo morali prepeljati v bolnico.
— Razni vlomi. Na Rovah je bilo vlomljeno pri trgovcu Karla Rodetu. Ukradenih Je bilo različnih predmetov v vrednosti 850 D
— V Leznanoših je bilo vlomljeno pri posestniku Leopoldu Manku. ukradeno Je bilo več obleke in nekaj zlatnine v vrednosti 4500 Din. Pocestnici Ivani Legat iz Lesc pri Bledu je bil odpeljan dvovr>režni tovorni voz, vreden 3000 Din. — Velik vlom je bil izvršen 1 trn. v Velikem Serju. občina Loka pri Zidanem mostu. Vlom je bil izvršen v trgovino Rudolfa 2eleznika ln Je bilo ukradeno raznega blaga v vrednosti ll.ooo dinarjev
— Iz raznih krajev države. Vsled izgredov, ki so lih povzročali komunisti dne 1. maja je bilo 18 oseb v Novem Sadu aretiranih, od katerih je bilo 13 do sedaj izpuščenih. — V Sarajevu Je bila aretirana 25-!etna Hasija Hadžovlč, ki je zadavila svoje nezakonsko dete. — Pri Novem Sadu Je vlak povozil 40-letno Drago Bajič. rodom fz Like. Odrezain sta }i bli cbc nogi. — V Novem Sndu je dne 1. maja pogorela do tal velika tvornica za izdelovanje ogljikove ki-sSne »Maguzit«. &koda znaša nad 75.000 D.
— V Srbotici sta se obesila GS-letnJ Gjorgje Urban in 74-letni Ljuba Guzin. — V tvornici tanina v Sisku Je eksr>!odiral pred dnevi parni kotel. Trije delavci so dobili težke opekline in sta dve Že umrla. — V Beogradu je izvršil sram-Trnor delavec Miloš CHuič.
— V počaščene] spomina ge. Terezlne Verbajs so darovale družbi sv. C. In M. Milka Din 200.— Krstina, Zlnfca in Kasta Din 100.
NEVARNI NABOJL
že kmalu po vojni se je dogodilo nekaj slučajev, da so se vojaške puške sistema Maniicher. ki so jih nneli ponajveč neupravičene I, razletele in sicer v onem dela puške, kjer je vložena patrona. V zadnjem času pa so se taki slučaji šc pomnožili in baje Je Kranjska puškama pri preiskusevanj u pušk imela štiri take slučaje, ki pa k veliki sreči niso zahtevali človeških žrtev. Ako pomislimo, kako Je to nevarno, se moramo Čuditi, da so strekd ostali živi — Zaklope pušk je odneslo več metrov v stran s tako silo, da so se zapičili v zid. — Dolgo se ni moglo ugotoviti povoda, dokler ni končno to ugotovil neki puškar v Kranju. Ko mu je raztrgalo cev in odnesV) zaklop, je odprl ostale zaboje magacina in dobdl v slednjih mesto običajnega brezdimnega smodnika Št. 5, ki le sivkaste barve nekako tak, kakor luščine konopljenih zrn. modrikaste prizme. Vzel ie drugo staro manii-harico. jo nabasal z ostalo patrano in iz-trelil z preiskušalno napravo. Pa tudi v tem slučaju je puško raztrgalo. To je bi! torej dokaz, da povzroča eksplozijo smodnik. Slučaj se je takoj naznanil vojaški cb'asti in ostale patrone odposlale v preiskuševali-šče v analizo. Sumi se, da so te patrone bile med vojno podtaknjene avstrijski vojski in so bile kasneje od nepokMcanih shranjene in uporabljene. Uporabljanje pušk manliharic za lov in streljanje od strani privatnih oseb, pa je že sploh prepovedano po zakonu, ker so te puške ostale od avstrijske armade itak  le  državna lastnina.
— »PLES NA VULKANU«, fTm Iz življenja ruskih revolucij onarjov-rodol j ubov. Maščevalnost zapuščene grofice in požrtvovalna ljubav slavne pevke tvorita podlago pretresljivi ža'.oigrL ki kulminuje v tem, da pade ona. ki je vse zarotnike osvobodila krutega nasilnika, od krogle, spaljene iz vrst razjarjene množice. Stasita VioJeta Napier-ska. mična Lee Pary ln elegantni Rc±>ert Scholz so glavni predstavitelji te knsne drame. Še danes in jutri v »KINO TIVOL!<.
— HadrOemanacijsfco termalno (3S* C) kopališče Toplice pri Novem mestu (Dolenjske TopMce) je po dveletnih renovacijah in po opremljenju z vsem modernim kon-fortom stalno odprto od 1. maja t. L dalje. S kopališčem ie združen specialni sanatorij z elektro — mehano in dietetično tera-ono. Vse kopališke naprave so neposredno nad izvirki brez vsakega privajanja po ceveh in brez sesale, kar edino lamči za popolno radloemanaci j o m največje zdravilne uspehe.
TiTisflk?! in snort.
— Izlet Srbskega planinskega društva. Na pravoslavne velikonočne praznike je priredilo »Srbsko planinsko društvo izlet na gore ob reki Kolubazi. Izletnikov je bilo 45. Izleta so se udeležili centralna organizacija v Beogradu, srednješolska podružnica Is Novega Sada in kot gost profesor slavistike na vseučilišču v Oifordu Gordon. Med izletniki je bilo tudi več beogradskih Slovencev. Izletniki so se najpreje napotili v Valjavo ln od tu ob reki Kolubari do Jo-vanja, kjer so prenočili. Od tu bo se pov-speli zjutraj na Medvednlk in popoldne na Jablanlk. Prvi dan pravoslavnih velikonočnih praznikov so napravili turo na Veliki Povlen (1480 m), kjer se jim je nudil krasen razgled na črnogorskega gorskega orjaka Durmitora. Na povratku so se ustavili v Arangljelovcu, od koder se je del Izletnikov napotil še v Oplenac, da si ogledajo na Vančaču kamenolom marmorja. Ob povratka so Izletniki sklenili, da poleti prirede desetdnevno ekskurzijo v Južno Srbijo in se vspno na Sarplanino.
— TeŽko-atlet!čna sekcija SK Slovana ie ime'a v nedeljo v Mostah v tamošnji dvorani Sokola svojo prvo javno prireditev, kt Je služIla predvsem v svrho propagande. Občinstvo, ki se ga je zbralo precej, Je prišlo na svoj račun. Nastopni so trije pari v francoski stilni rokoborbi in en par v angleškem boksa. Iz ki prve rokoborbe Vo-•spernjk (težka teža) proti Petriču (srednja
teža) je bil zmagovit za prvega. Rokoborba Petrič proii Koščlnski (oba srednja teža) |fi ostala neodločena. Najimere&anaiejso borbo pa je nuji] par Pipenbacher—Tičar. Borba je bila naravnost klas.čna in je ostala neodločena. Tičar je sicer fizično močnejši, dočim je Pipenbacher izreden tebnjk. Naio se je vrsi! napeto pričakovani boksmateh med Brunom Vavpotičem in Banovc^n;. Vavpotič, kateremu se ie pozna! sistematičen trening, je pokazal vredno tehniko ln talent ter je po krasnem b ju že v tretjem kolu svojega nasprotnika s knockaut-udar-cem polomil na da. Zadnja dva para sta žela s strani niDš-čart^ke publike obio priznanja. SKivanova težko-atletična sekcija priredi v nedeljo 11. t. m. propagandni izlet v Kočevje, kjer nastop:ra poleg omenjenih Se dva para.
— Začetek olimpijade v Parizu. V ne-de'jo so se začele v stadijonu Colornbcs olimpijske igre z ruEbvtekmo med Francijo in Romunija Zrna s ali je prva v razmeri t 16:3.
— Tržaški nogomet. Na povratku v Italijo je gi-štovala veronska »risJlas«. ki Je premagala »Hajduka« v Snlitu 4:0, s tržaškim prvakom CS Ponziana. CS Penzi JU je zmagala veronsko moštvo z 2:0. SK Primorje Je igra'o proti Ponziarri na Vci.'konoč po nadmočni igri z 3:2.
— Zaslužki ameriških boksarjev. — V kratkem se vrši dvoboj med najboljem ju-žnoameri>V'm boksarjem f^rporn in F^nco-zom Renaulom. Zmagovalec prejme nagrado 200.000 dolarjev, v na^em denarju 16 milijonov din-riev.
— «Pro VercelH«, dolgoletni prvak Italije, igra 1?. in 16. junija v 5o!itn.
— Feški n^r°met Tretjerazredni CS »Fhnne* r kbtnb. HaSk 2:1.
— Anjrlešfca tnoštvn na Dunajn. V n©-delio 11. mala Isrra na Dimaja C?rtHff Cttv protf Vi en ni R in D. jmiila pa Bolton Wntv deres.
— Pinnfe nogrmretnega prvenstva Španije se vrij med FC BarceViino m Ren? Ma -drl dom.
Razgled pn slovanskem svetu.
— BoIIseviska grozodejstva. Hartriosld dnevnik »Svjetc poroča, kako so boljševfkl nedavno zatrli kmetski upor v armir^kem kraju. Sovjetska vlada ima posebne vojaške oddelke, takozvane »Karatelne otrjadc (kaznilni oddelki), ki so pod vodstvom državne politične uprave (črezvičajke) prava šiba božja za vsakogar, kdor si drzne nastopiti proti vlaaajočan razmeram. Ti oddelki so požgali v amurskem kraju 16 vasi. Okoliščine v katerih se je vrSila ta zverska ekspedicija rdečih teroristov, nas spominjajo na srednjeveške navade barbarskih plemen, Pobc^ni'o vojaštvo Je streljalo krnete brez vsake preiskave, nničTlo jih je in pretepalo s kopiti, oskranjevalo le ženske in pobijalo deco in starčke. Vsa grozodejstva pričaio javno, da se sovjetski režim nd prav nič iz-premenfl. OčivMec otrsuje grozne podrobnosti divjega terorja po vaseh, ki so bile osumljene soudeležbe v uporu. Te vasi so raztresene po neoblludenih pustinjah in oddaljene druga od druge po več sto kilometrov. Vojaštvo hb Je obkolijo. Starci, ženske in deca se je snUa in bežala na vse strani. Kaznilni oddelek se le nastanil po kmetskih Izbah, nakar se le pričel obračun z vaščanL Vse, kar Je imelo količkai vrednosvi. je bik> tako! zap'enjeno. Perilo, obleka. p:4ic<7e!sko orodje, živina in penitnina, vse Je šlo v bcljšcviško malho. V neki tzbi se Je naselilo sodišče. Tu so se vršile preiskave in zasipavanja osumljenih kmetov. Preiskova'ni sodnik je ime! svoje pomočnike, ki so mučili kmete kakor v času Španske inkvizicije. Sodili so po revolt?cM onarnf vesti, to se pravi, streljali so vsakc.gar, ki ie bil količkaj na sumu, da simpatizira z uporniki. Se večkrat so osumljene mučili do smrti. rTksekiicije so se vršile v navzočnosti vseh vaščanov. Deco so pobijali v navzočnosti roditeljev, može v navzočnosti žena. Ko Je bi'o vse to končano, ko so posuroveti agenti črezvičajke oropali vso vas in nasitili svoje živalske instinkte, so se nnmknžli In pri odhodu zažgali vas. Prebivalstvo seveda ni smelo gasiti a'j reševati svoj etra premožen? a. kajti podivjano vojaštvo je čakalo v btižlrd. dokler ni vas pogorela do tal. Nato «^e 'c pričela ka'variia nesrečnih kmetov. Večinoma starci. Ženske m deca je marala zapustiti vpepeljena bivališča in bežati po sregu in mrazu v sosedno vas. StraSm sl'ko le nudn'o to preselicvanle. Izmučeno, prestrašeno in obubožano vaško prebivalstvo Je bežalo pred pitanim voJpš*-vom, da sf rešf vsaj goli življenje. Onemogle matere so nosile v naročju prezebo deco. Bil! so slučaii, da je dete v materinih rokah zmrznflo. St^-ašna procesija se je pomikala po ledeni pustinji tn predno Je prispela do drtrge vasi. je ostalo v snetru marsikatero truplo. Tako kaznujejo bolj'evfki nalmar'^ odpor proti sovjetskemu režimu. Kazen r-v dene v enaki mer! delavce in krnete kot inteligenco, dasi je v'ada fon na 1 no tanetsVo-delavska.
— Llenfn se Je bale učil tudi češki. Časopis »Pravda« prinaša č'ar.ek Trnek e ga o Ljenimi, v katerem pravi: Lfcnin se je neumorno Izobraževal in je zasledoval žrv-ljem'e na vsem svetu. Poslednja leta svrie-ga življenja je v uradnih zasedanjih neo-paženo študiral češko slovnico, ker se je hotel na ta način bol;e spoznati s cesTdml delavci, za katere Je kazal živo zan'ma-nje.
— češkoslovaške tobačne tvornice glede narodnosti. Tobačne tvornice v po-nemčenih Čehih so se zidale samo zato, da bi držale in jačfle nemštvo. Dobro se 5e sT>oTTTmjamo. kako se Je zan*e pogan*al znan! nemški poslanec dr. Schrefner. Vse te tobačne tvornice so ostale ponemčevaJ-ne trdnjave, kakršne so bile tudi v češkoslovaški narodni držav L Oglejmo si n. pr. tobačno tvornico v Tuhovi. Pred prevratom Je bilo tam 9 nemški uTadrrlkov danes urad nje v njej 5 nemških ter 3 češki. Pred prevratom je bilo tam 7 nemških pod-nradnlkov, pa noben Čeh, danes jih shrž-buje v njej IX, a ni med njimi natt
štev irj*
-»SLCnrrNSITT   R A irOD •   ~«tnc7 maja 132*.
Stran 5.
Čeha. Izmed pisarniškega personala ie bila tam 1 Nemka, danes sta tamkaj 2 Čeha in 1 Čehinja; med uslužbenci je tam danes samo 1 Čeh. Zanimivejše pa so številke giede  delovnih  moči.  Pred  prevratom je bilo tam 59 Nemcev, 2 Čehinji in 467 Nemk danes sta tam 2 Čeha 75 Nemcev 7 Čehinj ter 487 Nemk!. Take so narodnostne razmere v tobačni tvornici v šestem letu Češkoslovaške republike. Sprejetih je biio 16 nemških delavcev, a samo 2 Čeha, nemških je bfo sprejetih 20, čeških 5. Čehi iščejo dela, da se z delom svojih rok prežive, nemški občani imajo zemljišča pa so sprejemam. Treba je samo pogledati, odkod na novo sprejeti delavci in delavke prihajajo. Ravnatelj tvornice ie Nemec, njegov namestnik pa Čeh, nadzornik   je Nemec, 3 kontrolorji so Nemci, 2 oficijala pa Čeha, Poduradniki vsi Nemci/ 2 pisarja sta čeha, oflcijantka ie Čehinja, uslužbenec vratar je Čeh. čehi so zopet kakor v bivši Avstriji samo za pisarje m vratarje, od kontrolorjev in nadzornikov ni niti 1 Čeh! Tako se plačuje Nemcem za to, da so po prevrata pritiskali in delali na to,   da so po prevratu pritiskali in delali na to, da bi tobačna tvornica pripadla Deutscbbomenl V tvornici češkoslovaške države je običajni jezik nemščina.
Angleško-ruska konferenca.
G. Macdonald je otvoril prošli teden v Londonu angleško-rusko konferenco.
Rusko delegacijo vodi g. Rakovski, ki je razen tega oficijelni zastopnik Rusije v Londonu. Njegov pomočnik je g. Tomski, član ruske komunistovske stranke, temu stoje ob strani štirje delavci kot sotrudniki Na drugem mestu se udeležujejo konference agenti Vnjeh-torga, to se pravi zunanje trgovine, monopolizirane od države, potem dva finančna specijalista hi po en juridični izvedenec in tajnik.
Splošno se je menilo, da bodo Rusi kot po navadi, zavlekli konferenco v brezkončnost, toda nekateri angleški dnevniki pravijo, da se bo konferenčna doba skrajšala za nekaj mesecev, ker Rusi zelo nujno rabijo denarja: zato se bodo praktične stvari načele bolj praktično kot se to splošno vidi pri konferencah z Rusi.
Znano je, da so glavne točke sporazuma, katerega skleniti ima konferenca namen, sledeče: 1. priznanje Rusije in njenih obveznosti napram Veliki Britaniji; 2. izplačevanje britanskim državljanom, ki so dobavljali bodisi ruski državi, bodisi zasebnim tvrdkam v Rusiji; 3. errrisija ruskega posojila na londonskem trgu.
Vprašanje, ki se je prvo stavilo pri zeleni mizi, je odškodninsko vprašanje. Baje hoče g Macdonald vzeti nase popolno odgovornost Velike Britanije v protiboliševiških bojih. Seveda je nemogoče natančno določiti delež škode, ki jo je napravila Velika Britanija. Pred vsem je treba, da se sprejmejo sovjetske cenitve glede splošne škode: na drugem mestu pa bi razdelitev škode sorazmerno na posamezne zaveznike privedla do prerekanja brez konca, kot to vidimo pri vseh dosedanjih evropskih vprašanjih. In tako vlada splošno mnenje, da bo sprejet ruski predlog medsebojnega anuliranja ruske odškodninske zahteve napram Veliki Britaniji in enako veliko britanske napram Rusin.
Preostalo bo vprašanje privatnih kompenzacij in to bo eno glavnih tmje-vih vprašanj konference. Izvedenci v teh zadevah so mnenja, da je najbolje, če se zasebniki zmenijo sami med seboj na podlagi načrta, ki se je lani sprejel na lausannski konferenci za zasebne tirjatve v Turčin. Angleški trgovci se nimajo ničesar bati za svoje interese, ker obe stranke vedo, da je Rusija prisiljena prav kmalu zahtevati posojilo v Londonu. Jasno pa je, da posojilo ni mogoče, ako ni ruski kredit dovolj dober. In dovolj dober bo le v slučaju, ako bodo sedanji upniki dobili med tem časom plačilo, ki jim gre.
Gotovo je, da bo precej tednov preteklo v dogovorih, predno bodo komisije pomedle tla, da bo konferenca prišla do točke, ki bo vzbudila zanimanje javnosti.
Stališče francoske vlade napram tej konferenci je sledeče: Prancija ni vprašala, ali jo bodo tudi povabili na to konferenco, toda pripravljena je, v slučaju, da jo povabijo, se Se udeležiti.
Za britansko vlado je angio-ruska konferenca posebna zadeva med Veliko Britanijo in Rusijo in ne mislijo nanjo povabiti drugih narodov. Diplomatski položaj je sledeči: skupna akcija zaveznikov v ruskih zadevah se je končala s konferenco v La Have, ki je sledila Genovski konferenci v začetku poletja 1922. V Genovi in v La Haye se je Llovd Georgeova britanska vlada zelo trudila, da bi sodelovala Francija pri skupni ureditvi ruske zadeve. Reči smemo, da ste se konferenci v Genovi in La Have končali z neuspehom, ker Trancija ni hotela sodelovati. Sedanji položaj pa zahteva, da vsak posamezni zaveznik zase uredi svoje zadeve z Rusijo. Ako bi se pa Francija hotela udeležiti pozneje kake skupne konference zaveznikov z Rusijo na podlagi konference v La Haye, ali kateri koli drugi podlagi — tako je angleško mnenje — bo britanska vlada pzaar sada ftd»ra*-
Eena, tu sodelovati, seveda a« da bi se
dotaknila dogovorov, ki bodo sklenjeni izključno med Rusijo in Veliko Britanijo na sedanji londonski konferenci
Luzzatti o zaščiti manjšin.
Na kongresu   soeijologov v Rimu za zaščito narodnih manjšin ie govoril
tudi Lnigi LuzzattL Povabili so ga, naj pride na zaključno sejo kongresa. Luigi Luzzatti je jeden najuglednejših italijanskih nacijonalnih ekonomov, on si je pridobil najboljši sloves kot politik, kot socijolog, on je bil vzgleden finančni minister.
Luzzatti se je odzval vabilu, prišel je in govoril tako-le:
»Veseli me, gospodje in dragi tovariši, da se moremo osebno seznaniti z varni Učitelji ste sintetične znanosti, ki se še le razvija, ki sloni na solidarnosti bogatih z ubogimi, mogočnih s šibkimi učenih z nevednimi, tistih, ki ž al i bog, v eni in isti državi spoštujejo etniške in verske manjšine, sledeč našim naukom, in tistih, ki v imenu domovine zatirajo te manjšine in s tem onečasčajo domovino, ker jo preveč monopolizirajo, kakor so delale to vojaške vlade, ki so, na srečo, izginile.
Naša znanost ima svoje poslanstvo. To ni samo velika ideja, ki se pridružuje drugim znanostim, marveč je veliko čustvo, ki poživlja tisto idejo. Mi ne smemo samo razsvetljevati duhove, marveč tudi boljšati srca, osvajajoč si kot znak veliko načelo sv. Bernarda: Lucere et ardere perfectum est
Da se to posreči, dragi tovariši, ne smete biti samo profesorji, marveč tudi apostoli! Civilizirani svet s svojo neciviliziranostjo potrebuje zelo ta apo-stolat. Dovolite mi, da navedem samo en primer, poln solza in mučeništva: velikega Gladstona (pokojnega velikega angleškega državnika in tesnega prijatelja biskupa Strossmaverja). Ta zaščitnik zatiranih narodov je v zadnjih letih svojega življenja poveril Bryce-u in meni obrambo nesrečnih Armencev, teh največjih mučenikov civilizacije. Pred strašno vojno in med njo, po težko doseženem miru so se pokolji nadaljevali (med preganjanjem so izgubili milijon svojih bratov), a danes, ko so raztreseni po Evropi in drugih kontinentih, pričajo o obnemoglosti, solidarnosti v dobrem za rešitev zatiranih, šibkih, nedolžnih.
Na delo, na delo torej, dragi tovariši! Človeška beda potrebuje znanosti, ki naj ne pomeni samo sintezo socijalnih naukov, marveč osvoboditev od vsakega zatiranja, v prvi vrsti pa verskega In narodnega, da bo preko naše domovine, ki jo moramo ljubiti, sgal kult človekoljubja!«
Plemenite Luzzattijeve besede, namenjene brez dvoma vsemu svetu, naj bi donele pred vsem po Italiji in raz-svetile naj bi glave vodilnih državnikov, da bi uvideli, da oni... ki hoče zatirati šibkejšega v imenu domovine, le onečašča domovino. In koliko one-čaščanja italijanske domovine je bilo izvršenega po vojni samo v Julijski Krajini! Mi smo opetovano naglašali to onečaščanje, sedaj potrjuje jeden največjih italijanskih mož sedanje dobe, da smo imeli prav z navedenim na-glašanjem. Luzzatti kliče na vse strani, torej tudi v Rim: kdor hoče zatirati šibkejšega v imenu domovine, ta one- I čašča domovino.
K tem vzvišenim besedam odličnega Italijana izvajamo, da kdor pomaga šibkejšemu in mu da pravice ter vpo-števa njegove želje v imenu domovine, ta dela v korist svoje domovine ter jo obdaja s častjo in sijajem pred vsem svetom. Taka politika med »dragorod-ci« bi bila za Italijo največjega haska v notranji, pred vsem pa v zunanji smeri.
dati *^*^ n med njih sem celo fotografiral Mnogo sem se
razgov ar j al z Nemci najrazličnejših slojev, s trgovskimi ko« mi jI z bančnimi uradniki in z delavci na cesti in v pivnicah. In spoznal sena sledeče: Nemčija nikakor ne trpi valed pomanjkanja živil ali bogastva, temveč vsled slabe oprave, afi bolje rečeno, slabe razdelitve. Lahko rečemo, da je v splošnem dežela bolj bogata, kot je sploh kdaj bila.
Ogromna večina nemškega naroda je postala žrtev najkolosalnejše golju* fije, ki jo je svet sploh kdaj videl od časa Johna Lav* a sem. Bogataši so se odebelili na račun svojih sodržavljanov. Ne morete si predstavljati, kakšen utis je napravilo na Nemčijo izdajanje milijonov, bilijonov, trilijonov in kva* trilijonov papirnatih mark. In ne sme« mo pozabiti, da se ta papirnati denar ni izdajal samo od narodne vlade, tem* več od vsake nemške države in od vseh korporacij. V Kruppovi tovarni, katero sem si ogledal, sem zapazil, da se tiska? jo bankovci po 500 milijonov*, po en bilijon in po en biljon in pol. Isto sc je godilo pri Stinnesu m Thvssenu in v kakih dvajsetih tovarnah in rudokev pih. Ta papirnati denar so izdajali z garancijo nemške vlade, da se plačajo delavci In tu leži vzrok vsega dan as* njega trpljenja- In če danes nekateri otroci v Nemčiji trpijo, se nahaja zdra* vilo za to v nemškem bogastvu samem.
Če si v Nemčiji morejo bogati sloji nuditi toliko razkošnosti, če so žetve normalne, če nič ne ovira uvoza živil, če ima ta narod pri nas kapital 13 sto milijonov doL. če Nemci iz naše drža* ve uvažajo baker m bombaž in druge sirovine, ki jih rabijo, zakaj bi jim po* tem, v imenu splošnosti, morali dati darilo desetih milijonov dolarjev, ki bi jih utrpeli naši davkoplačevalci?
Najnovejša poročile, Hitela Mit le dobil maMa! za mm vlafe.
Drobiž.
* Ljudje bodočnosti. Ce smemo vero-vati prorokovan jem nekega angležkega zdravnika, potem ljudje bodočnosti baš ne bodo napravliaii najusodnejšega vtisa. Imeli bodo po zatrdilu zdravnika, -obsežnejšo glavo, majhno telo, zato pa tembolj dolge m širše noge. Prorokovani e temelji v glavnem na soglasnih izjavah londonskih klobučarjev in čevljarjev, ki trdijo, da odjemalci zahtevajo vedno večje klobuke in čevlje, katerfh Povprečni primer dosega danes že vilekost, ki se jo je smatralo do pred k rat krm za izjemo. Angleški fflozof tolmači ta pojav s tem, da možgani stalno naraščajo in tako zadobiva glava večji obseg. Noge se radi vzdrževanja ravnotežja širijo, dočim ostalo telo radi strojev, ki nadomestujeio ročno delo, nazaduje.
* Naj večji umetni vodopad v Evropi. V prisotnosti italijanskega kralja je bil na Reki Trrso, na Sardiniji svečano otvorjen največji dosedanji umetni vodopad v Evropi. Obrambni zidovi na reki dcsegaio na nekaterih krajih višino 74 metrov, bazen pa se lahko napolni s 171.000 kubičnimi metri vode. Pozimi bo bazen napolnjen z vodo. Vodopad bo dajal nad pol milijarde kilovatnih ur električnega toka, ki bo zadostoval za razsvetljavo cele Sardinije. Razen tega se bo s to vodo namakalo suha polja v Sardiniji.
* Plodovitnost ameriških mater. Iz statističnih Poročil je razvidno, da inozemske matere bivajoče v Zedmienih državah, prispevajo pomnožitvi prebivalstva    za 33% več kakor matere domačinke. Število po- 1 rodov je znašalo 1921. 1. 24.3 na tisoč pre- 1 bivalcev in je bilo 105° dečkov proti 1000 j deklicam. Povprečno število otrok, ki so pripadli v tem letu na matere belokožke, je znašalo 3.3, od katerfh jih je ostalo pri življenju 2.9. Na matere domačinke pridejo tu 3 otroci, na matere mozemke pa 4. Pa tudi tukaj je zaznamovati znaten raz- j loče k med narodnostmi: tako znaša po v- j prečno število pri angleških materah 3 ot- | roke pri avstrijskih m nemških materah 4.4. pri Poljakinjah 4.6. Kljub temu, da je Pri inozemcih umrljivost večja' se inozemsko prebivalstvo bolj množi kakor domače. Anglosaška kri pojema bolj m bolj.
* Velik blagoslov. Tz Londona javljajo, da je neka Londončanka rodila kar štiri otročiče. dva dečka in dve deklici. Ena deklica je takoj po rojstvu umrla.
Bajka o nemški revščini.
Poslanec tmijske države Massachus setts v "VVashingtonu, g. A. Piatt An* drew, je imel 24. marca v parlamentu govor, iz katerega posnemamo sledeča izvajanja. Šlo je namreč za dovolitev kredita 10 milijonov dolarjev za gladu-jočo deco v Nemčiji. Ta govor je vzbudil v Zedinjenih državah veliko senzacijo. Andrew je med drugim dejal:
Prošlega oktobra sem bil v Nemčiji in sem preživel nekaj dni v Ruhrskem ozemlju. Obiskal sem večino velikih mest te pokrajine: Essen, Dusseldorf, Duisbourg in Bochum. Mislil sem, kot si gotovo vsi predstavljate, da bom našel povsod znake trpljenja in po* manjkanja. V resnici sem pa našel po* vsod dovolj in raznovrstno hrano m restavracije so bile natlačeno polne. V večini je igrala godba in zamaški so pokali kar sami od sebe. Ogromen je bil naval množice na opero in druga gledališča. Tudi v trgovinah je bilo mnogo ljudi toda največji vtis je name napravilo to, da so se povsod zidale visoke nove hiše, velike trgovske tvrd* ke, silne tovarne z visokimi dimniki Gradili so veliki prekop med Renom in
Herno m v mestih, skozi katera vodi,   Pariz 144.15—144.75, Newyork tt SO SC Zidala velika pristanišča, ladje* , Čarih SM-^m, Praga 65.1» 66.50,
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 6. maja. Sprejeto eb 13.
D ©vire. Curih 14.31—14.41, Pariz B.20—5.25, London 852.25—355—25, Dunaj 0.1126—0.1146. Praga 235 50—238.50, Trst 359.85—362 85, Newyork 79.S0—80.80.
Valute: dolar 78.875—79.876. Efekti: 7% inveet. drž. pos. 1921. 66.50—67.50, 2^% drž. renta za ratnu štetu 14.1.6—146, Ljubi j. kreditna 235, Centralna banku 40—42, Hrv. eek. banka 131—133. Kreditna banka Zgb. 139—140, Hipotekama banka 64—66, Jugobanka 117—118, Prašte-diona 915—920, -Slavenska banka 120—124, Eksploatacija 127.5, Drava d. d„ Osijek 190 šećerani*, Osijek 1115—1135, Iste d. d. 35— 56 Nihag 110—115 Gutman 860—890, Sla-veks S45, Slavonija 91—95. Strojne tov. 202, Trboveljska 515—585, Union, paromlin 730—750, Vevče 175.
inozemske borze.
— Curih, 6. maja Današnja bom«: Beograd 7, bi. Praga 16.50 bi., Nevjork 561.50 den„ London 24.60 bi.. Pariz 16.10 bL, MIlan 16.25 bL, Berlin 1.31 bL, Dunaj 0.007935 bL, Amsterdam 210.50 denar.
— Trat, 6. maja Današnja pred borza: Beograd 17.65—17.75, London 97.50—97.71,
— Beograd. 6. mara. Ozv. Ob 12.15.) Danes ob 11. dopoldne se je min istrski svet sestal na važno sejo v predsedstvu kraljevske vlade. Prisotni so vsi ministri. Ministrski predsednik Nikola Pašić je za tem ob 11.10 dopoldne odšel na dvor ter je bil sprejet v avđljen-d Avdijenca traja do tega treootka še vedno.
V političnih krogih danes dopoldne prevladuje prepričanje, da poveri NI. VeL kralj Aleksander L sestavo nove vlade Nikon Pašiču. Vsebina mandata še ni znana- Ali se sestavi koalicijska vlada, da vrši še dalje svoje delo v parlamentu, ali pa se sestavi volilna vlada, o tem so mnenja deljena.
— Beograd, 6. maja. (Izv. Ob 12-30.) Seja rmrnstrskesa sveta ie tra-
jala točno do 12.30. popoldne. Ministrski predsednik Nikola Pašić se je ob 12.15 vrnil z dvoru. Rezultat avdijenoe »e hil ta:
Ni. Ye4. kralj Je poveril s. Pašiču sestavo poslovne vlade. Na poverjeni mandat je g. Pašić kratko odgovoril Nj. VeL kralja, da se mora o tom posvetovati z ostalimi člani vlade in poda potem -.V rinii? ven odgovor, če spref-me kraljev mandat.
Ministri so takoj po končani seji zašpustili predsedstvo vlade.
— Beograd. 6. maja- (Izv.^ Kriza sc približuje konca. Docela gotovo je, da dobi ob koncu koncev mandat za w* vedbo novih volitve Pa^k5-PrfWccviče-va vlada.
Vladna akcila proti Remcem in Madžarom.
Tudi v Sloveniji se razpuste nemška društva.
— Beograd, 6. maja. Ozv.) O vladni akciji proti madžarskim in ne-iiškim političnim organizacijam v nas: državi je prejel danes dopoldne Vaš dopisnik na me rod aj nem mestu zanimiva pojasnila. Navedeni so bili d r ž a vn op ol i t i čnc, tehtni razlogi za sklepe vlade, da se razpuste gorenje organizacije. Vlada upošteva pri tej akciji vse obstoječe zakone in jih vporablja, v kolikor sc tudi skladajo z določili naše l:scave. Za Vojvodino, kakor ponovno iavijeiio, oo-stoja od bivših madžarskih vlad sestavljeni zakon o zborovalni in društveni svobodi, veljaven izključno za narodne manjšine na Madžarskem. Ta zakon se sedaj uporablja proti madžarski in nemški manjšini v Vojvodini. Vodilni krogi ne morejo prezreti ekskfazi roona-cijonalističnega delovanja nekaterih madžarskih in nemški organizacij, ki
so zeio mnogo pripomogle k meseboj-' nemu razdraženi u in sovražnostim.
Na posebno pripombo Vašega dopisnika, če namerava vlada svojo akcijo tudi raztegniti proti Madžarom v Prefc-murju in Nemcem v Sloveniji, ie dohH kratek odgovor, da je povsem naravno, da bo vlada v zaščito državnih interesov začela nadzorovati tudi delovanje nemški društev ki organizacij do dragih krajih države, to zlasti v SKrvenel ker je ta del naše države najbolj hrno-stavljen navalom m politični propagand« od strani Nemcev hi sosedstva. Tudi v Sloveniji se razpuste vsa društva, ker se ne more dovoljevati obstoj organizacij, delujočih na popolnoma naerjorta-Hsh'črioekskluzivisričnem programa, lojalni Madžari in Nemci naj se prikhi-Čijo dragim lojalnim društvom.
To in ono.
ZAKONSKO ŽIVLJENJE ESKIMOV.
Srečne in tudi originalne žene so Eskim-ke. Tudi one hočejo, da jim moški dvorijo. V slučaja, da odide mož na lov, gre žena k svojim staršem in počaka tam nanj. Mož jo mora nato s sladkfmi besedami pregovoriti, da se povrne k njemu. Čeprav sta mož in žena prosta, da se ločita, vendar nobeden ne misli, da bi se oddaljil od drugega. Mož dopušča ženi njeno mišljenje, dasi ravno rc on gospodar. Ako si on n. pr. zaželi še eno ženico ali celo dve, potem se mora sporazumeli najpreje s prvo ženo, v kar slednja ponavadi privoli m napravi prostor novim moževim življenskim tovarišicam. Pač neke vrste harem. — Ako žena nima otrok, svetuje možu, naj si vzame drugo v hfso, da bi tako dobila otroke. V ostalem ravna mož z ženo kot enakopravno: spoštuie jo m zato je ljubosumnost redek slučaj- Tudi se večkrat dogaja, da žena dopušča, da st- mož spušča v ljubezenske avranture. Ta baza za srečno življenje ie res čudmi, vendar praktična. Pri plemenih, kjer prevladujejo ženske, ima lahko mož dve ženi, obratno pa ima lahko ženska dva moža; kjer prevladujejo moški. Eskimska žena zaupa možu svoje občutke in dogodi se, da mož uprav ka-valirsko prepusti svojo ženo drugemu, ako naVt, da bo s tem srečnejša, če je Kub?-mec oženjen, se dostikrat sporoznmno zamenjajo.
FRANCOSKI SPORT-OFFICE.
Francoski -^Sport-Office« obstoja Šele dober mesec. Ustanovljen je od elhe športnikov, da tvori vezo med klubi in športnimi udruženji in športniki samimi, nc da bi delal na katerikoli način konkurenco že obstoječim federacijam.
Slednje sicer vrše važno delo, toda ne morejo proučevati gotovih problemov posebne vrste. Njih delokrog je za to preo-mejen. I« ravno te probleme hoče rešiti Sport-Office. Sicer je njegov sooSni cilj, sodelovati pri skupnem delu, ne da bi se nurešaval v odbore, ki že dolgo časa obstojajo.
Njegov program je šfrokogruden in skrbno izdelan Sport-Off:~e sa hoče baviti s propagando udruženih klubov, skušal bo olajšati vse njihove korake in jim bo stavil na razpolago arhive in knjižnice, tako da jim bo mogoče brez izgube časa najti v^e potrebne podatke, ki jih isčero. Dajal bo popolne programe vseh važnejših manifestacij in bo s'ednjfč olajševal zvezo med francoskimi rn inozemskimi športniki. Slednje je za nas posebno važno, ker se bomo od tedaj naprej vedeli, na koga se obračati.
Omenim tu samo en primer: kolikokrat se je že od raznih strani izrekla zeJja. da bi prišli enkrat že francoski nogometniTd na turnejo v našo državo. Samo nihče nI vedel dobro, na koga naj bi se ob m H, da se stvar ude j sivi. Sedaj ko obstoja v Parizu Sport-Offpce, ne bo težko, dobiti točnih Informacij in zadevo aranžrrati.
Uloga Sport-Offfcea je tem važnejša, ker se naglo bfiža čas ofimpijskih :ger v Parizu. Tujci bodo v Sport-Officea na najprijaznejši načm sprejeti. Lahko si bodo dali nanj pošiljati svojo pošto rn pokazali tam svoje športne listine, ki se bodo takoj kontrolirale, m to bo pripomoglo tujim športnikom, da bodo v najkrajšem času lahko vstopfli v razna francoska športna društva, v katera vstop brez pomoči Sport-Officea ni tako enostaven.
Skratka, Sport-Office tvori ccntralhsa-cqo, s katero se bodo okoristila vsa športna udruženja, vsi krabi, vse federacije, ka-kakor tudi njih člani, ker se tu lahko informirajo o vseh športnih zadevah katerekoli jrste iz športnega, upravnega m praktič-
nega vidika m bodo tako uirvaii nrednestt..-ki j iti nudi osredotočena zveza srremijMu vseh interesov.
Ustanovitvi Sport-OtfJceA je sledtls*. ustanovitev Utrije sportmh hrtereserv (Union des Interets soprtifs).
U. L S. so bavi OTodvsem s čisto materije I ni mi pitanji: to je neke vrste zadružna zveza, ki ne dela nobenega dobička, ampak samo centralizira naročila društev,' tchtbov iu posaiTUtrkov in bbtra dobavitcljo-•m tako ugodno trpfiva na kakovost in cene* vseh športnih predmetov fn potreošem. Naslov Spor? Ofiicea je: ?4, Roud-potm de^ ChajiipoN-rTbsccs,   Parrz kamor naj rr>??-lajo v^i ktubi in posammki svoic dopise.
PETEK — DAN NESREČE? '
Med IjucisTvom, predvsem nted njurnarii. ie splošno ra.rstrjeno mnenje, da Ju potek., dan nesreče.    V tej veri s> MM tičvrščeni praznoverneži  ziast   pr»  rr.ikra«cjj# ae-aroo, ki je zadela h*djo >Sea Moit* ravnu nm pe-^ tek. Da fjucfte res tako rmsirfu, dokazuje najbolj dejstvo, da se ita petek vfcrca muo-go manj pocrrikcrv, nego onrale dni. Kar se»j tiče angleške mornarice, *c treba reči, da. acj more smatrati petka za dan nesreče. Ifai-j vecic zmage so si na morja tavojevali \n-»i gležj baš na petek. Na petek 29. junija lctx[ 1588 je bila potolčena španjolska mormrn-. ca. Velika holandska mornarica Van Flc-tova je bila na petek 13. maja popolnoma, uničena pri Forelandu.    Blake,  slovtti an-< gleški admiral si Je priborn* svojo naivcčlo rmago na petek 20. frjfrja 1657, dočim zopet koedar beleži 3TV Jnnfj 1779, ko jc bfta ameriška mornarica ob obalah Nove AngR-je potolčena. Na petek 1. maja 1872 leta ie-. porazil I?odney Francoze in na petek je bi-j la potolčena ponosna španjolska mornarica pred Gibraltarom. Tudi za Ameriko te petek dan sreče. KoTomb le odplul iz Fvtooc na petek in fe tudi na petek odkril Ameriko. Vrnil se je istotako na petek. Velik ameriški predsednik Ooorge VVashington je bil rojen na petek. Petek 1. junr]a jc proglasil tudi John Adama za dan neodvisnosti. V ostalem so glede petka mnenja ra»-Tčna.   Trdj se. da je za g'edafišče percK najsrečnejši dan. dočim je ponedeljek zopet dan, ko piibMca    kritiruje gledatRk«. predstave. Na kopnem ie bale petek nesrečen dan in se tudi na petek dogodi naj- ; vec nesreče, ubojev in požarov. (Pri nas vJ soboto!)
Darila.
— Družba sv. Cirila ln Metoda v La?h- ■.
ijani jc prejela meseca aprila 1934 sledeč^ * prispevke?
L Podružnice: Skrvertjgradeč, ž. 724.7* j Din: ShTvenjgradec m. 723 Din; Sostaiv \ 164-50 D; VelBte Lašče 345 D; Krško m. , S44.50 D: Trebnje 445,50 D: Plbmca na Po- j horju 165.25 D; Brežice 370 D: Trbovlje m. , 125 D: Sv. Lenart 440 D: Šiška, ž. 240 D; ] Kapele 445-25 D; Št, Rnpert 70 D; Novo me- j stn ž. 590 D: Ljubljana: seiitpeterska ž. 7t6J D; skupaj ii.40S.75 Din.
n. Nabiralniki: Porfražn, št. Rapert 40 ] D; V. Nerat, Št Vid 20 Din; skopaj 69 Dta. |
ITI. Razni prispevki: Trgovska banka, Ljubljana 3.500 D; Prva hrvatska štedionica, podružnica Ljubljana 300 D; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 5.000 D; dr. O. Fettich. Ljubljana iz ka*. poravnave 100 D; j Flfip rfeoptman. Studenci 50 D: Milca ▼ spo- j min pok. g. Verbič 100 Eh JDS 10 D; Slov. ; Narod, Ljubljana 200 D: Ktftroc, Ljubljana 100 D; ga. Toroš, Ljubljana 9 D; R JU Ljubljana 5 D; L Ropret, Mengeš, v spomin j pok. L Subica 10 D; skopal 8^84 Din. Vsota! prispevam 14.761.75 Din.
4tev. 104
GLAVNI ZBOR , ZVEZE JU2NOŠTAJERSKIH ' £T.22rV. OBRTNIH ZADRUG.
Maribor, 4. maja.
V mestni dvorani se je v navzočnosti g- velikega župan« dr. P k) j a in župana Gr-čarja ter g. E. Franchetija kot delegata Obrtne Zveze in Trgovsko-obrtniske zbornice v Ljubljani vršil občni zbor »Zveze južnoštarejskih obrtnih zadrug«.
Glavni zbor je bil nenavadno dobro obiskan. Zveza Je štela 34 članic z 3382 članov, od teh je bilo udeleženih v posebno častnem številu iz veljskega okraja.
Zbor je otvorit s pozdravom predsednik g. Rebek. V prisrčnem nagovoru je zbor pozdravil g. veliki župan dr. P 1 o j, zagotavljajoč, da je od nekdaj gojil simpatije do domače obrti, ki se je v tej dobi preisku-šenj pokazala kot odlična sila za edinstvo države. Na svojem odličnem mestu bo stremljenje Zveze kar najizdatneje podpiral. Tudi g. župan Grčar ki je Zvezi ponudil gostoljublje v mestni dvorani, je zbor iskreno pozdravil.
Obrtni zadružni komisar g. Z a 1 o x-■ 1 k je namesto tajnika podal obširno in zanimivo poročilo, iz katerega je bilo točno v glavnih potezah posneto požrtvovalno delo za poslovanje Zveze. V to delo spada med drugim trud Zveze za razčiščenje razmer v delavski zavarovalnici, reorganizaciji obrtnih zadrug, še danes nerešeno vprašanje prlčetka poslovanja pridobitnega sveta.
Isti referent je poročal tudi o blagajniškem stanju, ki izkazuje kljub tež kočam in brezbrižnosti za podporo Zveze poklicanih strani med njimi država, ki je dala komaj •0 Din podpore, vendarle še prebitek 2163 Din. To pa je bilo le mogoče, ker je odbor opravljal svoje delo s požrtvovanjem in se je pri vseh izdatkih štedilo. Poročevalec opozarja, da bo odslej neizogibno potrebno Zvezi preskrbeti tajnika. Proračun za bodoče leto znaša 32.000 Din. Predlog na Din 10 Zvezne članarine je zadel na precejšen odpor pri delegatu dežeiske obrti, katere člani kažejo vse premalo zavednosti za razvoj lastnega stanu. Končno je bH ta predlog z večino sprejet.
Tudi pri spremembi pravil se je pokazalo, da se obrt na deželi premalo zanima sa svoje interese. Predlagana sprememba je bila namreč že 1. 1921 sprejeta in odgo-
de doslej Sanje sedela m s tem i
naslova. Tako se je pod spretnim predsedstvu tudi ta debata srečno zaključila. Naslov novi Zvezi je: Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru .
Sprejet je bil tudi nadarjni važni pred« log sa uvedbo mojstrskih preizkušenj pred posebno komisijo. Kot taksa se Je določita 100 Din.
Poročilo reorganizacije obrtnih zadrug,
(iz kolektivnih v strokovne) je zopet razvnela živahno debato, v katero je posegal tuđi E. Francheti s predlogom, naj tvorijo Zadruge z manj kot 100 člani pokrajinsko zadrugo, a vse nad 100 naj se porazdele po obeh oblastih. Predlog je bil v tem smislu sprejet.
Predlog o mojstrskem zavarovanju je kot še neizvedljiv brez debate odpadel.
Nove volitve so se izvršile povsem mirno, le Mariborčani so pokazali zopet svojo razcepljenost, kar je napravilo zelo neugoden utis na zunanje udeležence. Predlagani sta bili namreč z listi razen enega, z istimi kandidati. Vseh odbornikov je 12 in 6 namestnikov. Od teh odpade na Maribor 5 odbornikov in 2 namestnika in sicer so bili izvoljeni: Podhraški, Bureš, Kamere, Lor-ber, Stanjko, namestnika špes in Lešnik. Za Ptuj: ZajŠek, Zadravec, namestnik Masten. aZ Celje: Strupi, Stanjšek, namestnik Dolžan (Celje dobi mesto podpredsednika). Za Slov. gradeč: Molk, namestnik Zelič. Za Ljutomer: Horvat, namestnik Jančar, za Prekmurje: Dečko. Kot preglednika računov: G j urini in Lešnik. Tako izvoljeni odbor se sam Konstituira in si izvoli tudi predsednika
Soglasno sprejeta je bila od g. Rebeka predlagana resolucija glede posnešenja novega carinskega zakona.
Končno se je g. Zadravec v ganljivih izrazih zahvalil starosti slovenskih obrtnih zadrugarjev, g. Rebeku za njegovo 10 letno požrtvovalno delo.
Zbor je v najlepši slogi končal po 13.
VANJSKO VPRAŠANJE V
—g Letalna pošta preko Prage obnovljena. Letalna pošta na progi Pariz-Strass-burg-Praga-Varšava je zopet obnovljena. Priporočene pošiljatve so dopustne samo na oddelku Pariz-Strassburg.
no članek o tem vprašanja, H nam kaže, fcalro gleda ftancoz s paajilpi sraaroj na
naše razmoče.
V Franc** se je aaaSfcafcr posesti vršila stopnjema. izvzema revorocijonarno dobo. Tako te bita obvarovana posledic, ki >ib povzročajo veliki aaaH notranje in zunanje poitike. Agrarno vprašanje prknerjamo lahko z gotov« h" bolezni mi, ki se zdravijo tem uspešnejše, črni m*a#ši je bolnik, posameznik a* narod. Rusko carstvo na primer je začelo prepozno zdrav rti to vprašanje, šele za časa StoKpma. In tako se je ponudila boljševikom najugotfciejša prilika. Sicer pa jim re bi1© prav lahko rešiti to nt*rasarrje potom komunizma. Toda na-sleosfvene države Avstrije, ki nikakor ne mislilo h odrti isto pot, se borijo s kruto uganko, česar praktični rešitvi se vsak korak zoperstavljajo principi prava.
Posebno težak je problem v nekdanjih deželah Avstro - Ogrske, ki tvorilo danes precejšen del fugosiovenskega ozemlja. Predvsem je v Dalmaciji vprašanje tako zamotano, da dela resne tež koče beograd-skemu zakonodavstvu in sploh pravnišlekn avtoritetam.
Ko Je bra ustava sprejeta, je Izšla vladina odredba, da najemniki dobijo v tast zemljo, ki jo imajo v najemu hi obdelujejo, država pa bode odSkodovala posestnike te zemlje. Sicer so v vsej Da'tnaeiH ti rkoion-sks« najema zelo raznene vrste. Povsod pa so bili najemniki mnenja, da $rm odslej ni več treba plačevati najemnine in oddajati dosedaj izgovorjenega deleža žetve. V začetku so posestnđcJ potrpežTj&vo čakajo, čakati so ludi scKbnkl, če je v kakšnem slučaju stvar prišla pred sodišče. Toda po vladni odredbi javrjeiri zakon še vedno m izšel in sodni je so bfle slednjič kar preplavljene s tožbami. Sodniki so soda H različno, eden še po starih veljavn* zakonih, drugi pa so se ozira*1« na obstoječo spremembo razmer. Naravno je bila še bolj delikatna izvršba sodnih izrekov, kateri so se mnogi upfraM.
Tako viada na. tem polju kaos, dokler se v beogradski skupščina ne ustvari poseben agraren zakon, veljaven za Dalmacijo.
Stanovanjska le r i z a fe na jadranskem obrežju tudi zelo pereča. Kako bi
do 35
te detfefe bi b*Vo
se* Id bi se pečale z zidanjem. Med risal Jtrgosloveni. ki prebivajo v <%eb Ai farna* m so v srca n sploh globoko vdani svofl stari domovini, so gotovo nekateri mrjčle dobre in aaaatpe volje, ki bi se zanimali za tako toaiativo. Kar se tiče plovbe, trgovine, industrije m izkoriščaPta rudnikov, so dali najboljše dokaze za svojo podjetnost, ki bi tudi na tem polju prinesla ugodnih uspehov.
Pogledi mlade jugosfovenske države se obračajo proti kolonijam ameriških izseljencev, katerih večina so sicer delavci, med katerih elito se pa nahajajo tudi muttkraliro-narji. V dobi. ko si je ves crvirrjzrranj svet stopil bfcžje, ko se več nego kedaj prej govori o sodelovanju Amerike in Evrope, ni nič bolj naravnega, kot tesno sodelovanje med Slovani, ki so nase'jeni na obeh kontinentih. Prvim se je posrečilo po neznanskih težavah ustanoviti si domače ognjišče na razvalinah dveh cesarstev: turškega in avstrijskega. Drugi pa so premagali osebne težkoče žrvrjerrskega boja. Oba razvoja sta bila skoraj istočasna in Jugoslaviji se sme radi tega le čestitati.
★   * *
—g M. Humek, domači vrt, praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo m krasimo. Založila Jugoskrvanska knjigarna v Ljub ljani. 195 strani, 69 podob in 2 barvni prilogi. Cena broš. 48 Din vez. 60 Dfn. — Tako knjigo smo že dolgo pogrešali. Nje potreba je postala posebno velika, ker je nastalo v zadnji dobi mnogo novih hiš z malimi vrtovi, ker so se začeli ljudje bolj brigati za donos malega kosca svoje zemlje in poleg tega gledati na primerno lepoto okolice svojega I>fvaT?sca. Praktičnega navodna za obdelovan :c vrtov smo zastonj iskali po knjigotržni.a!.. ker je malo število sličnih slov. knjig že zdavnei r> Višji sad. nadzornik g. Humek, ki je n literaturo obogatil že zrrmogimi deli kmetijske stroke, je zadelal sedaj tudi vrzel, ki smo jo opisali. Že po površnem pregledu knjige moremo reči, da je zbral snov, ki se tiče domačega vrtnarstva, ter jo obdelal kratko a jasno z njemu prirojeno vestnostjo. Po pred govoru razpravlja o splošnem vrtnarstvu in sicer o uredbi m gnojenju vrta ter glavnih vrtnarskih opravilih, pozneje pa o špice jalni kulturi vseh obi-
Cbaries OVk
Boj znrfjfflja^
i Kratka vsebina.}
zgodba iz angleškega ne-Dejanje se pričenja nekje v provinci. Jesensko se Banaka ln smeh kmetic.
. Hčerki gospodarja,
in zdi se, da Priletni gospo-rn sovražnik: mBado-stojf na vrt« in se
v tem resnem
IKarteko, da v šfcadenta Alfreda, Jeddle-fJSMljc je utirano in go-na| pogrne na vi tu sa- rrmVrff-j ki mora b*i danes priprav-Jeddler laleakaje advo-i prideta iz
da
^tede pabiofetoega Alfreda. Jeddler iaf a opustit* svoje varasne sismtecaje m dati Jfjrredu prttoznost, da nsssopi samostojno Jtrtjezreko pot. Kmalu se pojavita pričakovana gosta, za njtma pa tudi nftadi Alfred. Pij aaafci se faaaaja živahen pnapnor o ras-
•> To Dickeneovo delo vprizore >Hado-ieetvenikic na svojem gostovanju V LJubljani.
ličnih življenskih problemih. Tu nas avtor seznani z glavnimi osebami in njihovim značajem. Jeddler je dobrodušni rodoljub, premožen in ponosen na svoji dve hčeri, živi življenje zadovoljnega zasebnika in gleda na vse s praktičnega stališča. Marič-kin zaročenec Alfred Heatfield je nadebudni mladenič, ki hoče končati študije in si ustvariti karijero, da bi lahko poročil svojo srčno kraljico. Starejša sestra Jerica je dobro, plemenito dekle, ki čuti globoko ljubezen do očeta in sestre. Marička je nesrečno bitje, ki je ljubilo Alfreda, toda prišel je drugi in osvojil njeno srce. Vsaj tako se zdi čitatelju, ki ni prečital konca. Oba advokata, prijatelja in kolega po poklicu, sta tipična pred s ta v i tel j a svojega stanu. Imata skupno odvetniško pisarno in skrbita, da najde pri njima vsak klijent zaze-Ijeno pravno pomoč. Dva originalna tipa, hlapec Britannius in dekla Tina, igrata podrejeno, mestoma zaupno, posredovalno vlogo.
Akt glede opustitve varuštva je podpisan, advokata se poslovita, poslovi se od zaročenke tudi Alfred, ki odpotuje v mesto, da dovrši študije. V tem se pojavi na sceni Alfredov tekmec Mihael Wamer, mož izredne energije, veleposestnik in zadolžen aristokrat, pripravljen na vse, da doseže svoj cilj in sanira finance, živel je nekaj časa v Jeddlerovem domu, kjer si je njegova lepota m možatost osvojila Maričkino srce. V pisarni omenjenih odvetnikov, kamor je prišel, da uredi neko neprijetno zadevo, se razvije pogovor tudi v njegovem
razmerju do Maričke. Warner izjavi, da se ne boji nobenih zaprek in da hoče doseči svoj cilj ne glede na njenega očeta in ženina. Alfred je odsoten. Ta čas porabi War-ner, da se sestane in dogovori z Maričko glede pobega iz očetove hiše. čas Alfredove odsotnosti poteče, Jeddler se pripravlja s svojimi prijatelji za njegov prihod. Priletnemu možu, ki je ostal s hčerkama sam, ker mu je žena umrla, je nekdanji učenec in varovanec, mladi Alfred, zelo pri srcu. Rad ga ima, dasi ne kaže svoje naklonjenosti in mu je celo nagajal, da ni primeren ženin njegove hčerke, in v duši se raduje, da bo imel tako vrlega zeta. Ves navdušen povabi svoje prijatelje in priredi celo domačo zabavo, da bi dostojno sprejel svojega ljubljenca. Bliža se polnoč, čas Alfredove vrnitve. Gostje so veselo razpoloženi, kramljajo in plešejo v toplo zakurjenih sobah, gospodar pa komaj čaka, da vidi svojo mlajšo hčerko v Alfredovem objemu. Alfred sa bliža zasoljenemu cilja, ostavi voznika in se hoče splaziti skrivaj na vrt, da bi prijetno presenetil svojo nevesto. V tem mu prihiti nasproti vsa prestrašena dekla Tina, takoj za njo pa Jeddler in Jerica, ki povesta začuđenomu Alfredu, da je Marička pravkar pobegnila od doma z Warnerjem. Vse nade so uničene. Nesrečni mladenič se ozira okrog in ne more najti besede, ki bi razodela njegovo bolest. Mislil je, da je našel cilj svojega življenja, da mu prinese mlada žena srečo bi blagostanje v toli zaželjeno domače ognjišče, v hipu pa je strašen udarec stri vse njegove mla-
dostne sanje. Vse to je fiktivno kajti dejansko stanje najde Čitatelj šele na koncu.
Od usodne noči je preteklo šest let. Britannius in Tina sta se poročila in imata svojo gostilno. Alfred je ta čas dovršil študije in začel zdravniško prakso. Warnerjevo posestvo je naprodaj, ker se Je gospodar takoj po usodni noči, ko je odpeljal Alfredom nevesto, preselil v inozemstvo, odkoder se še ni vrnil. Starega Jeddlera je Ma-ričktn pobeg zelo potrt, toda niti on niti Jerica ji ne zameri. Očetova in sestrina ljubezen premaga vse moralne pomisleke. Tudi Alfred preboli ta udarec bridke usode, čas je najboljši zdravnik, ki ozdravi tudi njegovo ranjeno srce. Mine nekaj let, rane so zaceljene in nekoč — bil je Maričkin rojstni dan — razodene Alfred Jerici svojo ljubezen. Sestrina nezvestoba ju je družila že dotlej, srečna zakonska zveza ju združi za vse življenje. Advokat Craggs je umrl, njegov zvesti kolega Sniteber je ostal sam. Nekega dne se ustavi v Britanninsovi krčmi črno oblečen gospod. Skrbno gospodinjo Tino začne spraševati o Jeddlerovi rodbini in dogodkih v teh krajih. To vzbudi njeno pozornost ir ko si Tina dobro ogleda neznanca, spozna v njem Warnerja.
Tako vsakdanja in banalna se zdi ta ljubezenska zgodba do Warnerjeva povratka, čitatelj misli, da je hotel Dickens ponoviti to, kar se dogaja v življenju in v romanih neštetokrat. Toda v zadnjem delu se dejanje mahoma popolnoma preokrene Marički je bil Alfred sicer všeč, toda njenemu dekliškemu očesu ni ušlo, da ga ljubi
Sprejel je v svojo knjigo tudi najvažnejše odstavke o gnojenja sadnega drevja na domačem vrtu in o varen m goji najlepših letnih in trajnih vrtnih in sobnih cvetŠc Koncem navaja vrtnarska opravite, ki jih rrrsamo v posarunih mesecih. Knjiga daje dober odgovor na najrazličnejša vprašanja, ki jih tako pogo-stoma zastavLjajo domači vrtnarji. Svetujemo in priporočamo vsrm ljubiteljem vrtov, da sežejo po tej knjigi, ker bodo v njej dobiii najboljše svete. J. V.
—g češkoslovaški kmetovalci v Italiji. Federacija kmetijskih sindikatov v Bolo-niji je te dni slovesno sprejela češkoslovaške kmetovalce, ki se nahajajo na obisku v Italiji in s~ ogledujejo razne kmetijske naprave in ureditve. Obiščejo vse v kmetijstvu v poŠte v prihajajoče pokrajine.
—g Pariški velotrg, ki se bo vršil od 10. do 25. tm., obeta biti nad vse sijajen. Na poseben način se pokaže francosko-bel-gijsko prijateljstvo, ker hoče Belgija noda-ti velik pregled svoje industrije- Francoska vlada deluje z vso pozornostjo za prospeh veletrga in z posebnim zanimanjem mu sledi predsednik francoske republike. Leto 1917. je bilo razstavljale* v 1750. lansko leto jh je bilo 4917, letos jih bo 5000. Pričakuje se nad 200.000 posetnikov veletrga.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Poslana*
Bivši moj pomočnik Ivan Konic, usluž-ben sedaj pri g. Alojziju Malgaju v Sp. hišici, troši med občinstvom neresnico, da sem podpisani svojo ličarsko obrt opustil. Ta trditev je neresiBČna. ker izvršujem še vedno vsa v mojo stroko spadajoča dela s še boijšmti rnočriu, kakor je bi1. Konfč.
Bruno Belanflč,
sedlar in ličar, Sp. Š8ka, Jcrnejcva paslo, Za ta spis uredništvo ne odgovarja!
Podpirajte obupane slepe in darujte »Podpornemu  društvu slepih«,
Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
iskreno in globoko njena starejša sestra. In ker je hotel Alfred poročiti njo, kar bi strlo sestrino srce in uničilo vse njeno mlado življenje, zmaga v njenem čistem srcu plemeniti nagib, prve iskre ljubezni do Alfreda se umaknejo globoki ljubezni do sestre m sočutju z njeno nsodo. Marička se odloČi za korak, ki je v življenju zelo redek. Skrivaj so domeni z Warnerjem, ki ji naj pomaga izvesti načrt. Zbežati hoče k teti Marti, da omogoči svoji sestri pridobiti Alfredovo srce. Da bi stvar ne bila preveč sumljiva, pusti domačim pismo, v katerem naznanja, da je zbežala z Warnerjem, ker ne ljubi Alfreda. V resnici pa je bil on le orodje njenega načrta. Vsi, razen Alfreda, so prepričani, da je Marička bežala Iz očetove hiše, ker ljubi Warnerja In se noče poročiti z Alfredom. V tem prepričanju ži-ve, dokler se po šestih letih ne vrne Marička, ki jim pojasni svoj korak. Srečna zakonca imata že mlado hčerkico, spomin na usodni dogodek pa je izbrisan, Maričke sta se spominjala kot nesre nega, dobrega dekleta, ki je sledilo nagibu svojega srca. Zdaj pa, ko se je vrnila neomožena ln ko pove, kaj jo je gnalo iz očetove hiše, »pozna Jerica C Alfredu jo pisala že poprej), kako plemenito je ravnala in kako veliko žrtev je doprinesla na oltar sestrine ljubezni. Vsa srečna in s solzami hvaležnosti v očeh občuduje Jerica svojo sestro, ki pa tudi prejme plačilo za plemenito delo v osebi poštenega in značaj nega, četudi nekoliko vihravega in zapravljivega Warnerrja.
Mlajša agilna moč
kolonijalne stroke nt z znanjem več Jezikov se »če za pisarno v
večjem podjetja, potovanje ni izključeno. Ponudbe pod 9feo „Bodooaost 101 H-G-»2" na laterreklam d. d, Zagreb, Pelmotičeva ulica 16. 3096
mmiiimiiiiminiiiiiiiiinmilllll
večje posestvo z vilo i o 28 oralov prvovrstne zemlje. Vfla obstoji iz Sest lepih in velikih sob, dveh kuhinj, smočnice, kopalnice, podzemne kleli. Na posestvu se nahaja vse potrebno in obširno gospodarsko poslopje. Pred vso je lep sadni vrt, a poleg tega vodovod fe voćnjak. Vse to je v najlepši legi Banjaluke. 2917 Cenjene possMfbe je poslati aa upravitelja poste v Banjahski, Bosna
......"J.....immiiiiii
2527
Cigarete specijalke
putimo   to pri.
% peaaala,
Id ga dbbfcuo od tftdke
aL SlrtsVK Nal. R. SsV, tm%mmtm9 aVoataitl ara} *S«
PrRatelJ, pojdi m stori tudi Ti tako!
Trst]e za strope
izdelujem z najrnodenmni strofi in iz najboljšego materflala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni
u JavPsMUailSICa IVUIRILd DoKdRI
J0S.R.PUH, LJUBLJANA ■i. aa.   T«i. sat.
! Za bhkosti t
RavMkar došli danski In dckliiki slamniki po aajnižjih cenah. Prevzetna« tftdl vsa popravila. 2044
Mlaka Horvat,
modistka Ijabljana, Stari trg 21
ITi H L10GLHSI
Cen« malih oglasov
vsaka bci SO para. — Majman)< pa Din 5-
Učenka
Min wm
da je došei angleški lak ter zamorem cenjema naročnikom postreči s prvvjvtstno
izdelavo v Kaniti obrti. Delo garantirano. 10 % po* pust pfl Cfllatl
sedlar in
Jernejeva 3158
se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri — Anton Verbičo, trgovcu v Sevnici. 3162
Služkinja
(pridna) za v kuhinjo ac takoj sprejme. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3150
Prvovrstne krojaške pomoćnike
sprejme Simon Kfimanek, Ljubljana, Sclenburgova ulica 6. 3126
Soba,
nemeblovana afi meblo* vana, z event. uporabo kuhinje, se takoj odda pri glavnem kolodvoru. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3161
Mesečna soba
(lepa), meblovana ali ne« meblovana, z električno razsvetljavo, se takoj od* da; prilika tudi za kuho. Plača se za tri mesece 2500 Din naprej. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 3167
Več natakarjev,
dobre moči, sprejme aa takoj prvovrstna restav* racija. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 3147
I    Prodam |
Otroški voziček
se ceno proda. —• Ljubljana, Krakovska unca 9.
3160
Moško kolo,
oVjoio ohranjeno, ae pro* da. — Naslov pove upre* va »Slov. Naroda«. 3154
Čevljarji
št. 82, Ljubi
Pletilni stroj
št. 10/40 sc proda. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 3022
Naprodaj:
dva damska kostuma, otroški voziček, več parov moških cev* 1 j e v št. 40—41 ter g u* galni konj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3156
Trgovina
z mešanim blagom se takoj z vsem inventar* jem ugodno proda. — Ela Kastelic, Novo me* sto. 3164
Prodam skoraj popolnoma novo
motorno kolo
2% HP — m popolnoma nov lahek voziček (brek) s streho — po ze* lo ugodni ceni. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 305°
JfeoreaičBiii« |
umetni mlina
4 sobe. kuhinja. 2 kleti, lastna električna hič, vrt, aadVmoonik do 10 hi, stal* aa vodna moč do 75 HP, ceno proda Franc Kajne Vrtom arci. Sv. Andraž ▼ Slovenskih goricah. — odgovor!
3163
t 1 JL H \. K"Q-HJLJLJI fl IUU
Ženitna ponudba.
Resna dama, najbolj* ših let, z malim premože* njem, bi poročila držav* nega uradnika*vdovca — brez otrok. Pravijo, da sem dobra ženska in pridna gospodinja. Kdor sc hoče prepričati, naj se izvoli zglasiti pod »Dama 3102« na upravo »Slovenskega Naroda«. ULJ MB.IHBIflBIH PDĐ
Električno
brušenje
sprejema Besednik i drug. Ljubljana, Prešernova nT št. 5. 30Q1
Sir.
polemendolski, grover, trapistovski (polnoma* sten) kupite najceneje v mlekarni Ivan Kos, Bo* horičeva ulica 28, Ljfb* ljana. 30*9
Pletenine
vseh vrst in predtiskarija ročnih del, naimodernci* 5i vzorci Cene nizke — L Turk, Pred Škofi jo 1, I nadstropje (v prej* šnjem poslopju Kreditne banke) 039
Gumijasto podlogo za postelje
nudi tvrd k a Henrik Ken* da, Ljubljana, Mestni trg 17. 2934
K* Widmayer
»Pri Solncu« za v o« do pripoioča: Raz* novrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe, manufakturno blago, ob* lekce, predpasnike, vso opTavo za novorojenčke, maje in nogavice doma* čega izdelka: nadalje ven* čke in šopke za neveste m birmanke, odeje (kov* tre), peče (abtahe)I — Na debelo primeren po* pust. 2309
I.rsiitirim m tisk »Narodne tiskarne««
__
W-N
752^757762