-I/o
■o
im
■in
-c-»
iE-
Iz Arene Celje z vsaj štirimi zmagami? str. 34-35
Trgovske znamke kot problem
str. 44
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin za Novi tednik
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
VSAK CETRTEI
Zaupate nam že 68 let
PRILOGA
str. 14.-19
VSgŽtvtjglAjžfeo uUw\6
Veroniko osvojil Krčrk
str. 20
wm Mto
Št. 39 / Leto 68 / Celje, 29. avgust 2013 / Cena 2,50 EUR
V šolo brez večjih novosti
Učence bodo pričakale prepleskane učilnice, starši preštevajo novce po nakupu VREME in kmetijstvo
šolskih potrebščin, učitelji so se lotili priprav na pouk. Vsi pa imamo ob omembi	- -
šole zelo različne prebliske.	Plusi in minusi
namakanja str. 10-11
str. 2-3
Adora prihranila čas kirurgom str. 33
ŽALEC
Središče eno samo
gradbišče str. 5
Ro g atecJra^v/ k/1'
Majhni in učinkoviti
str. 6-7
Umori zaradi
ljubosumnosti str. 24
Celjski nogometaši tudi nad Triglav str. 22
CELJE-
Bo fontana tudi na Glavnem trgu? str. 8
POLZELA-
Družine že tridesetič
pele v Andražu str. 39
DOBJE-
Pridih preteklosti na
Foto: SHERPA (arhiv NT) Kozjanski domačiji str. 40
2
AKTUALNO
BISERKA POVSE TAŠIČ
UVODNIK
Na pragu »kimavca«
September ali »kimavec«, kot devetemu mesecu leta tudi pravimo, je tako rekoč tukaj in kot kaže bo vroč. V svetu zaradi stopnjevanja krize v Siriji in zavzemanja samooklicanih svetovnih čuvajev miru za morebiten vojaški poseg v tej državi. Pričakovan že tretji mandat nemške kancler-ke Angele Merkel, ki se bo 23. septembra podala na volitve, naj bi vplival tudi na smer in predvsem tempo reševanja krize pri nas. No, kolikor jo pač sploh rešujemo. Bolj kaže, da pri nas ni nič novega, razen seveda pričakovanega indijanskega poli-tičnegapoletja, ki smo si ga z odlaganjem prepotrebnih reform in razvojnih projektov skuhali sami. Za zamegljevanje stvarnosti je pomembnejše politično sprenevedanje ob kadrovski kombinatoriki v državnih podjetjih. Kaj pa tako opevani okviri za gospodarsko rast, odpiranje novih delovnih mest?
Bolj malo se v naši družbi pogovarjamo o tem, na kar prisegajo Nemci, po katerih se tako radi zgledujemo, in sicer da je le z dobro usposobljenimi posamezniki mogoče dosegati kakovost. Ljudje z znanjem in s sposobnostmi, z novimi veščinami se lažje spopadajo z izzivi, kot radi po novem rečemo težavam in pastem, ki nas iz dneva v dan delajo manj konkurenčne. V Nemčiji ob krizi niso hoteli odpustiti preveč ljudi, temveč so jih izobraževali, naučili novih sposobnosti. Pri nas, se zdi, je še vedno človek najlažje pogrešljiv strošek. Ob takšni vse bolj prevladujoči miselnosti v slovenski družbi tako ne preseneča, da so različna izobraževanja v podjetjih tako rekoč tabu za vodilne in pobožna želja za zaposlene. Režem, režem dan na dan pa je mantra, ki naj bi nas čudežno rešila. Težka bo!
Toliko bolj pomembno je, da imamo ljudje zato priložnost, da prednosti v življenju izbiramo sami. In za mnoge je to prav učenje kot vseživljenjski proces. A ne zgolj izkustveno učenje na lastnih ali tujih napakah. Eden največjih angleških skladateljev 20. stoletja Benjamin Britten je tako nekoč dejal, da je učenje kot veslanje proti toku - takoj ko odnehaš, te odnese nazaj. V Savinjski statistični regiji, kjer se na osnovno-, srednje-, višje- in visokošolski ravni izobražuje več kot 50 tisoč mladih ali dobrih 19 odstotkov tukajšnjega prebivalstva, možnosti obstajajo. Izbor tudi. Ljudske univerze iščejo donosne in vabljive tečaje, se potegujejo za denar na različnih razpisih in prav v Celju bomo letos zaznamovali že 92-letnico izobraževanja odraslih. Mesto vse bolj postaja tudi študijsko središče, čeprav nima dovolj namestitvenih zmogljivosti za gostujoče profesorje in študente. Tržna niša za podjetne? Morda nas bo srednjeročno skrbelo, da se mladi tudi v srednjih šolah na Celjskem zanimajo predvsem za strokovno in poklicno izobraževanje, saj je več kot očitno, da družboslovcev pač nihče več ne potrebuje. Morda bomo sčasoma postali odtujena visoko robotizirana družba brez tiste nujne podlage, ki jo zagotavlja na primer humanistika.
Spodbudne znanilke sprememb vendarle so tudi v našem izobraževalnem sistemu, formalnem in neformalnem. Inova-tivno reševanje izzivov je tisti novi izbirni predmet, ki ga bodo učencem ponudili v OŠ Lava, kar je pohvalno. Malo manj pohvalno je, da se po mnogih projektih, med katerimi je bilo tudi poučevanje drugega tujega jezika, na koncu soočimo s paradoksalno situacijo, da lahko že dojenčke pri treh mesecih učimo tujega jezika, šolarji pa potem na izbirni predmet drugega tujega jezika čakajo do 7. razreda osnovne šole. In možnost izbora med inštitucionalno in zasebno plačljivo ponudbo na trgu se vse bolj krči zaradi vse bolj obubožanih državljanov.
Za kakšen svet učiti? Za kakšen svet vzgajati? Vprašanji, ki si ju ob takšnih prelomnicah, kot je začetek novega šolskega leta, zagotovo postavlja veliko staršev in učiteljev. Oboji bi morali skleniti pakt, takšen o sodelovanju, v dobro svojih otrok, s postavljanjem pravih in zdravih meja, z iskanjem najboljšega v odraščajočih nežnih dušah, s sprejemanjem učencev takšnih, kot so, ne nujno popolni, da ne bi potem objokovali kot junakinja istoimenske knjige Objokuj: »Bili smo lačni vsega, pa smo si hoteli napolniti usta in smo vanje tlačili tudi mladim. Toda oni so potrebovali česa drugega.«
Da na pragu »kimavca« vendarle ne bi pritrdili slovarju, ki s to besedo označuje nekritičnega pritrjevalca, torej človeka, ki prikimava, ker nima lastne hrbtenice ali dovolj znanja, da bi povedal, kar misli in čuti. Naj na pragu septembra spregovorijo čim bolj pokončni ljudje, naj v takšne učence, dijake, študente zrasejo tisti, ki bodo ponovno gulili šolske klopi. In vsi odrasli, ki bodo tudi letos prepoznali, da je tista moč, ki nam je nihče ne more vzeti, znanje. In če ga imamo dovolj in pravega, potem se lahko iz »kimavcev« spremenimo v aktivne državljane.
Obnova hidroizolacije dela III. OŠ Celje, kjer so garderobni prostori, se bo pod skrbnim nadzorom strokovnjakov zavoda za varstvo kulturne dediščine zavlekla še krepko v september.
Brez večjih novosti
Septembra zvečine po starem, pomembnejše spremembe v osnovnih šolah šele prihodnje leto
Počitnic je konec, v ponedeljek se začenja šola! Nekateri šolarji se tega veselijo, drugim spet se že ob samem omenjanju šole nabira cmok v grlu ... A tako je - kot lahko razberete tudi v naši anketi - že od nekdaj in če sklepamo samo po napovedanih spremembah, posebnih razlogov za še dodatno zaskrbljenost slovenski šolarji in njihovi starši v teh dneh ne bi smeli imeti. To šolsko leto bo zvečine še vse »po starem«, novosti, ki razburjajo velik del javnosti, se zamikajo v šolsko leto 2014/15.
Zaradi pomanjkanja de- vključene v projekt pouče-
narja novela zakona o osnovni šoli sledi Beli knjigi iz leta 2011 s področja izobraževanja in ukinja obvezno poučevanje drugega tujega jezika v zadnjem triletju osnovne šole, ki naj bi se sicer v vseh slovenskih šolah začelo v ponedeljek. Vendar se glede poučevanja tujih jezikov v tem šolskem letu za nobenega učenca v osnovni šoli ne bo spremenilo prav nič. Tako v 159 šolah, ki so bile
vanja drugega tujega jezika kot obveznega predmeta, ta ostaja za sedmošolce tudi letos.
Vse ostale spremembe glede poučevanja tujih jezikov so premaknjene v prihodnost. Tako prinaša šolsko leto 2014/15 triletno postopno uvajanje tujega jezika v 2. razred, še leto kasneje naj bi uvedli poučevanje prvega tujega jezika kot neobveznega predmeta še za vse
prvošolce. Prav tako postopoma se bodo od šolskega leta 2014/15 lahko učenci od 4. do 6. razreda prostovoljno vključili v pouk neobveznih izbirnih predmetov. Prvi se bodo med drugim tujim jezikom, umetnostjo, računalništvom, športom in tehniko odločali četrto-šolci. Tudi učenci zadnjega triletja, najprej sedmošolci, bodo lahko septembra 2014 izbrali pouk drugega tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet.
Nekaj malega vendarle že letos
A vendarle je nekaj novosti tudi letos. Zakon o osnovni šoli prinaša novosti glede podeljevanja statusov učencem. Tisti, ki dosegajo dobre
rezultate na državnih tekmovanjih, bodo lahko zaprosili za status perspektivnega športnika ali umetnika, tisti, ki izstopajo tudi na mednarodni ravni, pa za status vrhunskega športnika ali umetnika. Skladno s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju bodo v letošnjem šolskem letu prvič številčno ocenjeni učenci 3. razreda, saj je bilo doslej opisno ocenjevanje uveljavljeno v celotnem prvem triletju. Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja pa uvaja obvezno in ne več prostovoljno preverjanje znanja za vse šestošolce. V šolah bo letos sicer še nekaj manjših sprememb, a te zvečine ne bodo zajele celotne populacije osnovnošolcev.
IVANA STAMEJČIČ
Selitev waldorfske šole
Ne novogradnje, vsekakor pa novo urejene prostore je preko poletja dobila celjska waldorfska šola. Zaradi prostorske stiske se je namreč iz Celja preselila v Žalec, hkrati pa je šola v stavbi UPI - Ljudske univerze Žalec dobila tudi prostore za waldorfski vrtec.
Kot poudarja ravnatelj šole mag. Boštjan Štrajhar, so starši selitev dobro sprejeli, saj učence v šolo vozijo iz 14 občin, šolski okoliš pa sega vse od Slovenskih Konjic do Mozirja. V Žalcu je dovolj prostora za delovanje popolne devetletke, starši in učitelji pa zdaj upajo, da bodo novi prostori dovolj veliki tudi za waldorfsko gimnazijo, ki si jo želijo v prihodnosti. S selitvijo se je šola preimenovala v Waldorfsko šolo Savinja, v tem šolskem letu imajo vpisanih 72 otrok, kar je velik napredek od predlanskega septembra, ko je šola v Celju zaživela s 15 prvošolci.
IS
laBaE
11 2212 I 24 13 I 2
ANKETA
Ob besedi šola pomislim na ...
Izognili smo se večni temi o brezplačni osnovni šoli, ki to že dolgo ni. Vemo, da so pričakovanja pred prvim šolskim dnevom različna, cilji in želje prvi šolski mesec tudi. Zanimalo nas je preprosto, katera misel se ljudem najprej utrne ob besedi šola. In poklepetali smo z mimoidočimi na ulicah Rogatca, Celja, Laškega in Šentjurja.
n V	I	v • v
Rešena podružnična šola!
Kar nekaj težav je bilo s podružnično osnovno šolo v Cirkovcah, ki bi jo po odločbi inšpektorja morali zapreti oziroma preseliti otroke na drugo lokacijo.
Vendar so se krajani organizirali in s pomočjo občine sami popravili šolo. Tako so med poletnimi počitnicami z udarniškim delom in lesom, ki so ga podarili krajani, obnovili dotrajano ostrešje in fasado, prepleskali učilnico in kuhinjo, delno zamenjali talne obloge v učilnici in opravili še nekaj vzdrževalnih del. Učenci in malčki v vrtcu bodo tako nadaljevali šolanje v domačih prostorih.
US
AKTUALNO
3
Poletne obnove in vzdrževalna dela
Koliko denarja so namenili prenovam šolskih ustanov v dveh največjih mestnih občinah na Celjskem?
CELJE - Kljub temu, da nobena od devetih celjskih osnovnih šol letos ni bila v celoti obnovljena, pa so manjša obnovitvena in redna vzdrževalna dela občinsko blagajno stala skoraj 400 tisoč evrov.
Tako je bila večina del opravljena v spomladanskih mesecih in preko poletja, le pri III. OŠ Celje in OŠ Frana Roša se bo obnova hidroizo-lacije objektov zavlekla še v september. OŠ Frana Roša bo v tem šolskem letu bogatejša za urejeno fasado na severni strani, del stavbnega pohištva so zamenjali na OŠ Hudinja in IV. OŠ, kjer so dobili tudi nova senčila. Dotrajano strešno kritino so zamenjali na POŠ Šmartno v Rožni dolini ter nad kuhinjo pri II. OŠ, v telovadnici OŠ Lava pa imajo obnovljen parket. Letos so znova odprli kuhinjo na I. OŠ, kjer ponujajo prehrano tudi dijakom okoliških srednjih šol. V sodelovanju z javnim podjetjem Vodovod-Kanalizacija Celje pa bodo poskrbeli še za prevezavo obstoječih greznic II. OŠ in OŠ Frana Roša na javno kanalizacijsko omrežje. V mestni občini so letos 24 tisoč evrov namenili še za pripravo projektne dokumentacije za investicijsko vzdrževanje in povečanje prostorov Glasbene šole Celje.
Spet več učencev
Ponedeljek bo še posebej prelomen za 6-letnike, ki bodo letos prvič sedli v šolske klopi. Teh bo v Sloveniji letos spet kar precej več kot 20 tisoč, na območju mestne občine pa 458 oziroma kar 56 več kot v preteklem šolskem letu. Številčno povečana generacija je tudi razlog, da bosta kar dve od devetih šol imeli po
tri oddelke 1. razreda. Tako bo v osnovnih šolah Lava in Hudinja, v vseh preostalih pa ostajata po dva oddelka. Sicer bo celjske osnovne šole letos obiskovalo 3.555 učencev, kar je 67 več kot lani. Najštevilčnejša celjska osnovna šola je OŠ Hudinja s 493 učenci, najmanj, le 319, jih je všolanih v OŠ Frana Kranjca, z okrog 340 učenci pa sledita I. OŠ in OŠ Frana Roša.
VELENJE - Občina je za letošnje obnove namenila šolam 430 tisoč evrov, za vrtec 320 tisoč, medtem ko je po nekaj tisočakov vložila tudi v prenovo glasbene šole, ljudske univerze in šolskega centra. Skupaj slab milijon za obnove šolskih zgradb.
»Na tak način bodo učence in dijake na prvi šolski dan pričakali urejeni prostori,« je poudaril župan Bojan Kon-tič in dodal, da v Velenju zagotavljajo dobre pogoje na vseh področjih in ravneh izobraževalne ter vzgojno-varstvene dejavnosti. Seveda so vlaganja v več kot tri desetletja stare stavbe in njihovo vzdrževanje več kot potrebna. V Vrtec Velenje je trenutno vpisanih 1.339 otrok, ki so razporejeni v 76 oddelkov, kar pomeni, da je število oddelkov enako kot na začetku preteklega leta. Tudi število otrok ostaja približno enako, saj oddelki niso dopolnjeni do zgornjega normativa. Vrtec bo deloval na 12 lokacijah z dodatnimi oddelki, ki gostujejo v osnovnih šolah. Prostor v vrtcu bodo dobili vsi otroci, katerih starši so izrazili željo za vključitev svojih otrok. V oddelkih še ostaja nekaj prostih mest, v katera lahko vključijo otroke vseh starosti, najmanj pa je
še prostih mest za otroke prvega starostnega obdobja.
Osnovne šole v mestni občini Velenje bo v naslednjem šolskem letu obiskovalo 2.638 učencev, od tega 293 prvošolcev. Šest velenjskih šol ima šest podružničnih šol, vse šolske zgradbe pa so stare več kot 30 let in zato precej dotrajane. V Velenju so se odločili, da se bodo obnov lotevali načrtno in vsako leto obnovili eno zgradbo, je omenil vodja oddelka za družbene dejavnosti Dragan Martinšek.
Pri dijakih podobno kot lani
Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje bo v tem šolskem letu obiskovalo 85 učencev, pri čemer v prvi razred nimajo vpisanega nobenega učenca.
V	Glasbeno šolo Frana Ko-runa Koželjskega Velenje je vpisanih 907 učencev. Individualni pouk bo obiskovalo 707 učencev.
V Šolskem centru Velenju načrtujejo, da bo naslednje šolsko in študijsko leto v podobnem obsegu kot letošnje. Vpisanih je 1.880 dijakov, 450 študentov in 1.500 odraslih.
V	prvi letnik se je vpisalo 65 novincev, torej dijakov, ki so njihova osnovna, najmočnejša in najpomembnejša dejavnost, skupno pa načrtujejo več kot devetdeset oddelkov in skupin. V Šolskem centru Velenje je redno zaposlenih 220 učiteljev in drugih sodelavcev ter skoraj sto zunanjih sodelavcev. Najpomembnejši projekt, ki ga letos končujejo, je energetska obnova zgradbe na Trgu mladosti 3.
IVANA STAMEJČIČ URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Nekaj že, nekaj še
Poletne počitnice so za obnovitvena in redna vzdrževalna dela izkoristili tudi v osnovnih šolah na Kozjanskem in v Obso-telju, nekaj del pa bo treba še opraviti.
Tako se je Občina Rogaška Slatina lotila reševanja večletnega problema dotrajanega odvajanja fekalnih odplak v II. osnovni šoli. Začela je prvo etapo obnove sanitarij in garderob v telovadnici šole, ki zajema celovito obnovo dveh garderob, vključno s sanacijo fekalnih vodov. Projekt je vreden 53 tisoč evrov. Energetska obnova tako I. kot II. osnovne šole, za kateri je občina že dobila odobreno sofinanciranje, se obeta prihodnje leto. So pa že letošnje poletne počitnice za celovito energetsko obnovo izko-
ristili v občini Rogatec, tamkajšnja osnovna šola bo tako po novem varčnejša.
Počitnice so za izboljšave na objektih izkoristili tudi v Šmarju pri Jelšah. Na centralni osnovni šoli in večini podružnic so opravili nekaj vzdrževalnih del, korenitejšo prenovo pa je doživela podružnica v Mesti-nju. Potem ko je občina na objektu, zgrajenem leta 1975, že pred časom zamenjala streho in del oken, bo šola učence po besedah ravnatelja Stanka Šketa zdaj pričakala z izoliranimi stropi, novimi svetili, s sveže prebarvanimi stenami, z obnovljenim parketom in z na novo urejeno okolico stavbe. Projekt je stal okoli 45 tisoč evrov.
AD
Več kot 110 prvošolcev
ROGAŠKA SLATINA - Tri osnovne šole v občini bo v novem šolskem letu skupaj obiskovalo 964 učencev. V vrtec bo vključenih 429 otrok.
Največ učencev, 538, bo tudi letos v II. osnovni šoli. 66 jih bo v ponedeljek prvič prestopilo prag osnovne šole, večina v centralni šoli v Rogaški Slatini, v podružnici v Kostrivnici bo šest prvošolcev, v podružnici na Svetem Florijanu pa sedem. V I. osnovni šoli bo prvošolčkov 45, vseh otrok, ki bodo tam nabirali znanje, pa bo letos 393. III. osnovno šolo, osnovno šolo s prilagojenim programom, bo v tem šolskem letu obiskovalo 33 učencev. V vrtec Rogaška Slatina bo vključenih 429 otrok, med njimi 99 novincev, pri čemer na občini poudarjajo, da so prostor zagotovili vsem vpisanim otrokom.128	Ad
Več prostora za vrtec
GORNJI GRAD - V občini v zadnjem obdobju narašča število vpisanih otrok v vrtec, zaradi česar zanje zmanjkuje prostora.
Tako so že lani v podružnični šoli v Bočni v eni od učilnic uredili prostor za polovično skupino otrok. Letos bodo sicer vse vpisane otroke lahko sprejeli v matični vrtec, kljub temu pa bodo v Bočni med prenovo šolske zgradbe uredili več prostora za potrebe vrtca. Med temeljito obnovo strehe na boški šolski zgradbi bodo namreč preuredili podstrešne prostore in jih namenili šoli, prostore v pritličju in prvem nadstropju pa bodo uporabljali za potrebe vrtca.	US
Podružnica ostaja
RADEČE - Osnovno šolo Marjana Nemca bo letos obiskovalo 348 učencev, razveseljuje pa predvsem podatek, da se veča tudi število vpisanih v Podružnično osnovno šolo Svibno.
Prvič bo v šolske klopi na Svibnem sedlo sedem učencev, kar je največ doslej. Drugi in tretji razred bo obiskovalo po pet učencev, v četrtem razredu pa bo šolske klopi gulil en učenec. Občina v letošnjem letu ni namenila denarja za prenovo vzgojno-izobraževalnih ustanov. Lani je namreč namenu predala nov vrtec in ob tem prenovila in opremila kuhinjo, ki jo poleg vrtca uporablja tudi osnovna šola. Slednja je lani dočakala tudi delno prenovo sanitarij. TV
Gradnja vrtca že septembra
CELJE - V mestni občini so 19. avgusta opravili javno odpiranje ponudb, ki so prispele na razpis za gradnjo vrtca na Hudinji. Če ne bo večjih zapletov, bi stroji ob Ulici frankolovskih žrtev lahko zabrneli že septembra.
Vrtec na Hudinji so zaradi dotrajanosti prostorov zaprli lani poleti in ga kasneje porušili, za malčke pa poiskali nadomestni prostor v drugih celjskih vrtcih. Kot pojasnjuje vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Polonca Ocvirk, zdaj preverjajo, ali vseh osem ponudnikov izpolnjuje razpisne pogoje. Po preučitvi ponudb bodo izbrali najugodnejšega izvajalca. V primeru, da se po izboru nihče ne bo pritožil, bi gradbišče na Hudinji lahko zaživelo takoj po podpisu pogodbe, torej že septembra. Enota Vrtca Tončke Čečeve bi tako znova odprla svoja vrata na Hudinji septembra prihodnje leto.	IS
Antonija Dornik iz Laškega: »Ko slišim besedo šola, se spomnim na svoje otroštvo. Spomnim se, kako sem do šolske zgradbe z nahrbtnikom na ramenih hodila peš tri četrt ure. Še dolgo v zimo sem hodila bosa, kljub mrazu sem bila tudi brez spodnjega perila. Časi so bili pač taki, da smo bili otroci slabo oblečeni. Seveda se spominjam tudi lepih stvari, na primer da sem pasla krave in se vmes učila na drevesu. Spominjam se tudi profesorice zgodovine, ki smo jo imeli vsi radi. Sedla je med nas v prvo klop in nas znala pritegniti.«
Rado Dakovič iz Šentjurja:
»Kolegi, družba, športne dejavnosti in tudi kakšna lumparija so stvari, ki mi pridejo na misel, ko slišim besedo šola. Nanjo imam res lepe spomine. Ko sem bil še učenec, smo domače naloge naredili >na brzino<, nato smo se veliko igrali v naravi, po šoli je bilo več druženja. Kljub temu, da so se starši z našimi obveznostmi ukvarjali manj, smo vse uspešno opravili. Danes pa je osnovnošolsko izobraževanje nastrojeno tako, da se morajo starši veliko ubadati z otroki in učnimi programi, zato imajo poleg službe in vseh obveznosti s šolanjem svojega podmladka po mojem mnenju večje skrbi.«
Sanja Slatinšek iz Rogatca: »Šola so učenje, dodatne zaposlitve, trdo delo in malo prostega časa. Spomini na osnovno šolo so sicer lepi, na srednjo pa malo manj. Tam je bilo bolj naporno, več učenja je bilo treba in trdega dela, pa tudi ocene so bile nekoliko slabše. Ne mika me, da bi šla nazaj. Ampak zdaj, ko imamo otroke, se tako ali tako na nek način ponovno učimo, vse še enkrat doživljamo, tokrat skupaj z njimi. Sicer pa sem vesela, da imam še danes nekaj tesnih prijateljev predvsem iz osnovnošolskih let.«
Gorazd Kunšek iz Jurklo-štra: »Beseda šola mi v misli najprej prikliče knjige in učenje, saj sem namreč študent na mariborski fakulteti za gradbeništvo. S šolo so povezane tudi spremembe šolskega sistema. Moja generacija je prva generacija študentov, ki študiramo po bolonjskem sistemu, včasih se zato s sošolci pošalimo, da smo poskusni zajčki. Spremenjen način študija najbolj občutim po tem, da imam številne študijske obveznosti naenkrat, ne vem pa, če je zaradi tega študij kaj boljši kot prej, ko so si jih študentje lahko bolj porazdelil. Kljub vsemu je šola zame zelo pomembna popotnica za življenje.«
Neja Turk iz Rogatca: »Ob
besedi šola pomislim na učenje, prijatelje, druženje, neko novo znanje. Ker nimam težav z učenjem, ker v šoli pridno poslušam, je torej šola nekaj pozitivnega. V tem šolskem letu bom obiskovala osmi razred, med vsemi predmeti pa imam najraje glasbo. Sicer pa mi je v šoli najbolj všeč, ker se lahko družim s prijatelji. Tako sem šolo med počitnicami kar malo pogrešala, čeprav smo se večkrat videvali. Ob besedi šola sicer seveda pomislim tudi na učitelje. Dober učitelj je po mojem mnenju tisti, ki te posluša in na vprašanja odgovarja prijazno. Vsi bi morali biti takšni.«
Enej Litera iz Celja: »Šola so različni predmeti, nove lekcije, šola je nekaj, kar sem med poletnimi počitnicami pogrešal, ker so moji sošolci tudi moji prijatelji in ker imamo dobre učitelje. V šoli se dobro počutim, rad se učim, všeč mi je, ko izvem nekaj novega, moji najljubši predmeti pa so slovenščina, naravoslovje in zgodovina.«
AD TV
Foto: TimE
4
GOSPODARSTVO
Franjo Bobinac: »Gorenje je največje slovensko industrijsko podjetje, ki deluje v izredno zahtevni panogi končnih izdelkov za dom. Z lastnimi blagovnimi znamkami vstopa v domove porabnikov po celem svetu. Če želimo še naprej razvijati lastne blagovne znamke, moramo biti inovativni, drugačni od konkurence. Veliko stavimo na obliko, barve in dizajn. Čeprav ne bežimo od Evrope, se želimo v naslednjem obdobju pojavljati izven, saj iščemo priložnosti na Bližnjem in Daljnem vzhodu, v Latinski Ameriki, Avstraliji in ZDA.«
Čakanje na boljšo
kondicijo
Predsednik Gorenjeve uprave Franjo Bobinac po prihodu s skupščine
Izglasovane dokapitalizacije in končan proces selitve za preživetje Gorenja
Po izglasovani dokapitali-zaciji Gorenja, v kateri v tej velenjski družbi pričakujejo 40 milijonov evrov dodatnega denarja, mnogi pričakujejo objavo polletnih rezultatov poslovanja, ki bodo znani v teh dneh.
»Že ob kvartalnih rezultatih smo povedali, da je letošnje leto zahtevno in drugačno od ostalih let, saj končujemo selitve. Čisti poslovni izid je na velikem udaru, letos krvavimo ... Pojavljajo se izredni stroški zaradi selitev zalog, imamo dvojne ekipe zaposlenih na Švedskem in v Sloveniji. Ko se bo to prečistilo, bo lažje. Proti koncu leta bo poslovanje boljše. Z vsem, kar se je začelo lani in se bo končalo letos, bomo v prihodnjem letu v bistveno boljši formi,« je po petkovi skupščini napovedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
Tri dokapitalizacije za več denarja
Sicer so lastniki na skupščini prižgali zeleno luč za celotno dokapitalizacijo. »Zadovoljni smo, da smo prepričali delničarje in dobili stoodstotno podporo. Odločitev delničarjev pomeni neko zaupanje v to, kar delamo, in potrditev, da smo na pravi poti,« je po-komentiral Bobinac. Kot je znano, v prvem delu doka-pitalizacije vstopa v lastniško strukturo Panasonic, s katerim je Gorenje 5. julija naznanilo strateško partnerstvo. Panasonic bo za delnice Gorenja vplačal 10 milijonov evrov in s tem pridobil manjšinski lastniški delež. Vstop Panasonica v lastniško strukturo Gorenja je izkaz zaupanja v poslovno sodelovanje med obema družbama, ki sega na področja ra-
zvoja, proizvodnje in prodaje, ter potrditev predanosti dolgoročnemu sodelovanju.
Takoj po prvi dokapitali-zaciji bo Gorenje izvedlo še drugo povečanje osnovnega kapitala v znesku za največ 43,56 milijona evrov. Ta do-kapitalizacija bo potekala v dveh krogih. V prvem krogu bodo k sodelovanju povabljeni obstoječi delničarji. S tem jim bo omogočeno, da bodo v dokapitalizaciji sodelovali pod enakimi pogoji kot Panasonic. Delnice, ki v prvem krogu druge dokapitalizacije ne bodo vpisane in vplačane, bodo ponujene novim investitorjem in zaposlenim Gorenja. Pri tretji dokapitali-zaciji se bo osnovni kapital Gorenja povečal s stvarnim vložkom oziroma konverzijo terjatev iz naslova posojil in obresti finančnih ustanov za največ 9,68 milijona evrov. Za tretjo dokapitalizacijo je
bil sprejet nasprotni predlog delničarja Franja Bobinca, sicer predsednika uprave, ki pa je skoraj identičen prvotnemu predlogu. Bistvena razlika je v časovnem razponu. Tako bo uprava ob soglasju nadzornega sveta tretjo do-kapitalizacija lahko izvedla v roku enega leta, saj pogovori s finančnimi ustanovami še niso končani.
Gorenje ostaja slovensko
Cena novoizdanih delnic bo pri vseh treh dokapitalizacijah znašala 4,31 evra. V procesu iskanja dodatnega kapitala za Gorenje so delničarji podprli tudi možnost, da uprava ob soglasju nadzornega sveta uvrsti Gorenjeve delnice v vzporedno kotacijo na varšavski borzi. »Z dodatnim kapitalom se lahko hitreje razdolžimo in razvijamo ter izdelujemo nove izdelke, ki
bodo dobri za družbo, zaposlene in delničarje,« je poudaril Bobinac.
Seveda je bilo po skupščini na mestu opozorilo velenjskega župana Bojana Kontiča, ki je v odprtem pismu pozval vlado, naj ohrani sorazmerni delež v Gorenju. Država je namreč preko Kapitalske družbe 22-odstotna lastnica velenjske družbe. Kot je pojasnjeval Bobinac, namer države ne poznajo. »Gorenje je slovensko podjetje, vemo, kje je naslov. Je pa tudi izrazito mednarodno. Od 10 tisoč zaposlenih je v tujini zaposlenih 4 tisoč delavcev; 95 odstotkov proizvodnje prodamo na tujem in imamo mednarodni nadzorni svet. Smo slovensko podjetje, na kar smo ponosni, ne moremo pa se zapečkarsko držati teh okvirjev,« je omenil Bobinac.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TimE
Država pobrala skoraj ves dobiček
Država bo Elektru Celje pobrala več dobička, kot sta predlagala uprava in nadzorni svet. Na seji skupščine so namreč predstavniki države, ki je lastnica dobrih 80 odstotkov Elektra Celje, vložili nasprotni predlog, ki je bil seveda sprejet.
Zato bo Elektro Celje namesto predlaganih 2,7 milijona evrov delničarjem razdelil dobrih 3,5 milijona evrov bilančnega dobička. Za razporeditev v rezerve je tako podjetju ostalo le malo manj kot 1.500 evrov. Delničarji Elektra Celje so na skupščini tudi imenovali svoje nove predstavnike v nadzornem svetu. Tudi pri tej točki dnevnega reda je bil sprejet nasprotni predlog države. Upravljanje podjetja bodo kot predstavniki lastnikov odslej nadzorovali Mirjan Tram-puš, Tatjana Habjan in Mitja Vatovec.
JI
Unior z borze?
Delničarji Uniorja so na izredni skupščini obravnavali imenovanje revizorja. To točko naj bi družba pozabila uvrstiti na dnevni red julijske skupščine oziroma ga je razširila prepozno.
Tako so delničarji za revidiranje letnega poročila Uniorja za poslovno leto 2013 imenovali pooblaščeno revizijsko družbo Deloitte revizija. Tudi na zadnji skupščini delničarji niso odločali o predlaganem umiku z borze. To točko je uprava Uniorja julija umaknila z dnevnega reda z obrazložitvijo, da je za delnice Uniorja premalo zanimanja, neuradno pa se je slišalo, da naj bi določene banke nenadoma začele nasprotovati umiku z borze. V društvu malih delničarjev pričakujejo, da bo morebiten predlog za umik delnic z borze pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo, kar pomeni, da bo delničarjem na pregleden način pojasnjen tudi postopek umika.
US
Steklarna septembra v prodajo
Po napovedih družbe KPMG, ki v imenu Metropolitane vodi postopek prodaje delnic Steklarne Rogaška, naj bi v začetku septembra objavila javno dražbo za prodajo skoraj 90-odstotnega deleža v steklarni.
Steklarno Metropolitana prodaja kot zastavno upnico propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena. Delež bodo po nekaterih informacijah skušali prodati za 6,7 milijona evrov. Zanimanje za nakup rogaške steklarne, ki je lani ustvarila 34 milijonov evrov prihodkov in več kot pol milijona evrov čistega dobička, naj bi izkazalo več potencialnih ponudnikov. Neuradno se za nakup zanima tudi irska družba Waterford, ki je sicer v ameriški lasti, za nakup pa naj bi ponujala osem milijonov evrov kupnine.
US
Še zemeljski plin
V Elektru Celje Energija (ECE), hčerinski družbi Elektra Celje, ki skrbi za prodajo električne energije, so takoj po izčlenitvi od matičnega podjetja začrtali strategijo, ki poleg električne energije vključuje tudi prodajo drugih energentov za dom. S 1. septembrom bodo začeli tržiti zemeljski plin za gospodinjstva in podjetja.
Možnost proste menjave med dobavitelji zemeljskega plina je podobno kot pri elektriki omogočila prihod novih ponudnikov in znižala cene. »Spremembe pri regulaciji trga, ki jo narekuje evropska zakonodaja, nas silijo v razmišljanje, kako energente kupiti še ceneje in biti s širšim naborom energentov za kupce še bolj privlačni. Po odlični izkušnji z biomaso (lesnimi peleti) v lanskem letu smo optimistični tudi glede zemeljskega plina. S paleto treh energentov svojim kupcem že lahko zagotavljamo posebno nizke cene in sinergijske prednosti,« je povedal mag. Mitja Terče. V primerjavi s kurilnim oljem je zemeljski plin precej ugodnejši, v primerjavi z biomaso pa udobnejši za uporabnika.
US
Najvišje Zorenč in Sanctum
Na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni je bil poseben dan vinogradnikov, kjer so podelili priznanja odprtega državnega ocenjevanja vina Vino Slovenija. Iz naših krajev sta se letos najvišje uvrstila vinogradnik Tomaž Zorenč iz Bistrice ob Sotli in vinska klet Sanctum iz Lipoglava pri Ločah.
Oba sta prejela veliki zlati medalji, Zorenč za rumeni muškat in Sanctum (kot podjetje Mp International) za ledeno vino. Vinar Tomaž Zorenč je poleg tega prejel še zlati medalji za vzorca laškega rizlinga in Sanctum srebrni medalji za chardonnay in red barrel. Zlato medaljo si je zaslužil še vinar Milan Celcer iz Gabrovnika pri Slovenskih Konjicah.
Več je prejemnikov srebrnih medalj odprtega državnega ocenjevanja vin, ki velja v Sloveniji za najpomembnejše, saj je med drugim edino v državi z resno mednarodno konkurenco. Kar štiri srebrne medalje je prejel Mirko Krašovec iz Arclina, po tri srebrne medalje Vinogradništvo Kralj iz Črešnjevca pri Bistrici ob Sotli in podjetje Zlati grič iz Slovenskih Konjic. Na srebrni medalji so lahko ponosni še v Hiši vin Emino iz Imenega in Šolskem centru Šentjur.
Konkurenca je bila huda, saj je na odprtem državnem ocenjevanju vin sodelovalo 148 pridelovalcev iz štirih držav, ki so dali v oceno 471 vzorcev vina. Podeljenih je bilo 10 priznanj šampion, 26 velikih zlatih medalj, 85 zlatih medalj ter 243 srebrnih medalj.	BJ
Središče Žalca je trenutno podobno grdemu račku, ki naj bi se v laboda spremenilo naslednje leto junija.
Središče Žalca eno samo gradbišče
V starem mestnem jedru trenutno urejajo kanalizacijo - Po zagotovilih župana je ustrezno poskrbljeno za vsa obstoječa drevesa
ŽALEC - Podoba spo-dnjesavinjskega središča je letošnje poletje daleč od privlačnega podeželskega mesteca. Zaradi prenove starega mestnega jedra je namreč središče Žalca eno samo veliko gradbišče. A bo zato njegova podoba toliko lepša že prihodnje poletje, ko naj bi bila prenova tudi končana.
Projekt obnove mestnega jedra, skupno vreden približno tri milijone evrov, od tega bo občina prejela malo manj kot dva milijona evropskih nepovratnih sredstev, je sestavljen iz več delov. Izvajalec trenutno na Šlandrovem trgu obnavlja in gradi kanalizacijski vod, čemur bo sledila še gradnja ostale infrastrukture, kamor sodijo vodovod, elektro in telekomunikacijski vodi. Po
končanih delih pod zemljo bosta prišli na vrsto gradnja in postavitev urbane opreme - tlakovcev, pitnikov, klopi, razsvetljave ... Do zdaj pri prenovi ni prišlo do večjih zapletov, je pa morala občina, ki je v tem primeru v vlogi investitorke, nekajkrat »pritisniti« na izvajalca oziroma njegove podizvajalce, ki se niso povsem držali časovnega načrta gradnje. Probleme z upočasnjenim izvajanjem del so po besedah župana Janka Kosa zaenkrat rešili. Občina se namreč zaveda, da bi v primeru, če bi prekinila pogodbo, izgubila veliko časa in podražila izvedbo projekta.
Župan zavrača namige
Kljub temu, da skoraj ni Žalčana, ki ne bi pozdravljal
obnove mestnega jedra, se med njimi najdejo tudi takšni, ki jih motita hrup in spremenjen prometni režim. Nekateri naši bralci so celo prepričani, da gre pri posegu za nenačrtovano podiranje starih dreves, ki naj bi predstavljala naravno dediščino kraja. Kot je pojasnil župan, pri prenovi mestnega jedra upoštevajo mnenje vseh nosilcev urejanja prostora, med drugim tudi zavoda za varstvo naravne dediščine. Vsi so podali pozitivna mnenja o načrtovanih posegih, zato župan zavrača kakršnakoli namigovanja, da bi zaradi obnove središča uničili »pomembna« drevesa.
»Trudimo se, da bi bili okolju prijazna občina. Nenazadnje smo prejeli priznanji za zeleno in planetu prijazno občino. Lani smo
družinam v Galiciji podarili sto sadik starih sort jablan, da bi jih posadile in na ta način vzgajale otroke, kako pomembna so drevesa. Prav tako smo posadili dvesto dreves na gozdni učni poti v Grižah in obnovili drevored na Plevnem,« še dodatno zavrača očitke o kakršnemkoli malomarnem ravnanju z drevesi in nadaljuje, da bodo tudi v središču Žalca prav vsa obstoječa drevesa nadomestili z novimi. Stara drevesa namreč postajajo z leti tudi nevarna, kar je bilo še posebej izrazito ob zadnjem neurju, ko so v Žalcu nekatera povzročila kar precej škode. Tako so se spet drugi občani pritoževali, zakaj občina pravočasno ne odstrani starih dreves in požaga vej.
ŠPELA OŽIR Foto: TimE
Manj elektrike
LUČE - Zaradi suše so se v težavah znašli tudi lastniki malih hidroelektrarn, ki so morali prenehati pridobivati elektriko.
Na Savinji s pritoki deluje 60 MHE. Predsednik Savinjskega društva za obnovljive vire in energijo Kristijan Germelj je povedal, da so nekatere hidroelektrarne ob Savinji, zlasti pa na manjših pritokih, morali ustaviti že julija, tako da obratuje samo še nekaj MHE na Grušoveljski strugi. Vsaka hidroelektrarna ima namreč določen ekološko sprejemljiv pretok in ko se raven vode zniža pod dovoljeno mejo, računalniški program to zazna in napravo samodejno izklopi.
US
Živahnejši utrip
MOZIRJE - Po različnih idejah, pobudah in sestankih, kako oživiti prenovljeno trško jedro, so mnogi ugotovili, da za živahnejši utrip ni treba veliko.
Poročali smo že o novi slaščičarni, ki je povzročila, da so ljubitelji sladoleda iz cele Zgornje Savinjske doline skoraj množično drli v Mozirje. Po dveh desetletjih pa je vrata odprla še nova trafika. Odprl jo je Tadej Cesar, ki želi na tak način popestriti ponudbo in zapolniti tržno nišo. Na voljo so časopisi, različni zbirateljski predmeti, tobačni izdelki in pripomočki, Cesar želi dejavnost razširiti še z izdelki zgor-njesavinjskih turističnih ponudnikov.
US
NA KRATKO
Nič več parkiranja ob cesti
ROGATEC - Pokopališče v naselju Sveti Jurij se od preteklega tedna ponaša z novim parkiriščem. Občina je za projekt odštela okoli 50 tisoč evrov.
Parkiranje pri pokopališču je bilo pogosto skoraj nemogoče, saj je bilo prostora le za kakšnih pet avtomobilov in tako so številni vozniki avtomobile pustili kar ob regionalni cesti. Občina je zdaj zgradila 45 parkirnih mest. Ker je območje zaščiteno kot kulturna krajina, so pri ureditvi upoštevali smernice zavoda za spomeniško varstvo in uporabili tako imenovane travnate plošče. Novo pridobitev bodo namenu slovesno predali prihodnji četrtek.
AD
Za zahtevnejše občinstvo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Konec prejšnjega tedna je glasba violinistke Žive Ciglenečki napolnila cerkev svetega Roka. To je bil tretji v sklopu koncertov Rokovega poletja, obetata se še dva.
Občina in šmarska župnija sta Rokovo poletje prvič pripravili lani, s sklopom koncertov pa želita navdušiti ljubitelje resnejše, predvsem klasične in komorne glasbe. V petek je Šmarčane navduševala uspešna violinistka, ki ima korenine prav v Šmarju pri Jelšah, Živa Ciglenečki. Na koncertu je s harmoniko in pesmijo Odmevi sanj nastopila tudi Tjaša Čerič. Že v začetku poletja sta v izjemno akustični baročni cerkvi zaigrala Collegium vocale Celje in Kvartet Feguš, septembra se obetata še koncerta Trnovskega okteta in violinista Jorgeja Jimeneza. Slednjega Šmarčani pripravljajo v sodelovanju s partnerskim baročnim mestom Varaždin.
AD
Konec dotrajanega cestišča?
VITANJE - V vitanjskem naselju Štajnhof, kjer so novejše družinske hiše, težko pričakujejo obnovo dotrajanega cestišča glavne ulice. Občina je že izbrala izvajalca, podjetje Marguč.
Kot je povedal župan Slavko Vetrih, računajo, da bo izvajalec začel prenavljati cesto v prvi polovici septembra. Prav tako naj bi v občini poskrbeli za nov pločnik in javno razsvetljavo. Vrednost naložbe znaša več kot sto tisoč evrov, občina si bo pomagala z denarjem, ki ga bo prejela po 23. členu Zakona o financiranju občin.
BJ
Enotno označeni
LJUBNO - V občini so postavili pet novih informativnih tabel, ki označujejo kulturne in naravne znamenitosti.
Table so izdelali v okviru projekta Dobimo se na tržnici, tržnica je cool, ki ga preko Las Zgornje Savinjske doline vodi Zavod Savinja. Del projekta, pri katerem sodelujejo vse zgornjesavinjske občine, je namenjen označitvi znamenitosti v posameznih občinah. Enotno označene kulturne in naravne znamenitosti bodo po svoje pripomogle k prepoznavnosti Zgornje Savinjske doline, med prvimi pa so te informativne table postavili na Ljubnem.
US
V znamenju konj
ŠTORE - V Konjeniškem društvu Štore so za pretekli konec tedna načrtovali dvodnevni tabor za otroke, vendar jim je načrte delno prekrižalo slabo vreme. Namesto dvodnevnega tabora so pripravili v Kompolah dan odprtih vrat s podobnim programom. Tam ima društvo hipodrom in svojo stavbo.
V Gajski hosti v Kompolah so tako v nedeljo obiskovalcem predstavili jahalne in vprežne konje, ki so last članov društva in iz drugih društev. Prav tako so predstavili vzdrževanje konja, od hranjenja in čiščenja do kovanja kopita, obiskovalci so se prav tako lahko vozili s kočijami. Otroke so zaposlili tako, da so v posebni delavnici risali konje. Dneva odprtih vrat se je udeležilo približno tristo obiskovalcev. Konjeniško društvo Štore deluje desetletje in pol ter vključuje 46 aktivnih članov.
BJ

Ii
V
i
Majhni in učinkoviti
»Znali smo izkoristiti možnost odločanja o svoji usodi,« pravi župan Rogatca Martin Mikolič
Občina Rogatec je majhna občina tik ob meji s Hrvaško. Majhnost je ne ovira pri razvoju, v skoraj 20 letih samostojnosti je pod streho spravila številne projekte in poskrbela, da imajo občani vso potrebno infrastrukturo za kakovostno življenje. Občino že vse od ustanovitve vodi župan Martin Mikolič, s katerim smo ob občinskem prazniku, ki ga občina obeležuje prvo soboto v septembru, spregovorili o aktualnih naložbah.
Vedno so še kako aktualne ceste. Potem ko je občina v preteklih letih uredila praktično vse pomembnejše občinske ceste v vseh treh krajevnih skupnostih, je zdaj na vrsti predvsem država. Še nekaj časa bodo Rogatčani verjetno čakali na obnovo zelo uničene regionalne ceste skozi trg Rogatec, po vseh zapletih pa bodo kmalu vendarle dočakali obvoznico mimo naselja Rogatec. »Obvoznica, ki bo letos le končana, je zelo pomembna za našo občino, kajti s tem bo južni del Rogatca, kar se tiče prometne obremenitve ter vpliva hrupa vozil na okolje gotovo zmanjšan. Cesta bo res zelo lepo urejena, na njej je tudi krožišče, in Rogatec bo z njo veliko pridobil.«
Stroji brnijo tudi v bližini obvoznice, kjer urejate kanalizacijo in vodovod. Projekt, vreden milijon evrov, je velikega pomena. Namenjate pa reševanju vodooskrbe prav toliko denarja tudi v okviru širšega projekta šestih občin. Kaj konkretno boste postorili?
Zelo sem vesel, da nam je na razpisu za obmejno območje za prvi omenjeni projekt uspelo pridobiti sofinanciranje Evropske unije. Dela so se začela pred slabim mesecem, končala naj bi se do konca leta. Bodo pa vsa gospodinjstva v tem delu naselja priključena na kolektor in čistilno napravo Rogaška Slatina, v uličnem sistemu bo obnovljen še vodovod, pomembno pa je tudi, da bodo tam na novo urejene vse ceste. V okviru projekta oskrbe s pitno vodo na območju Obsotelja in Kozjanskega pa v naši občini zamenjujemo izključno azbestne vodovodne cevi, kajti ostale stvari smo, to moram poudariti, že uredili. Praktično vsa gospodinjstva v naši občini so priključena na javno vodovodno omrežje, tudi tista redka, ki niso, imajo to možnost. Že v preteklih letih smo namreč res veliko delali na reševanju problematike vodooskrbe.
Že več let pripravljate vse potrebno za sprejem Občinskega prostorskega načrta. Večina dela je opravljenega, kdaj lahko občani pričakujejo tisto piko na i, sprejem akta?
Žalostno je, da smo res dolga leta občine potrebovale, da smo prišle do zaključka izdelave tega dokumenta. Mi smo imeli kar veliko težav z usklajevanjem, saj imamo kar veliko omejitev glede naravovarstva in kulturne dediščine in
še marsikaj bi lahko našteval. Še poseben problem je predstavljalo zagotavljanje poplavne varnosti ob reki Sotli, tako smo potrebovali še dodatne študije. Ampak glede na to, da nas čaka samo še usklajevanje z ministrstvom za
Občina Rogatec bo občinski praznik slovesno obeležila s prireditvijo prihodnjo soboto na Grajski pristavi. Župan bo na njej med drugim podelil letošnja občinska priznanja. Nagrajenci še niso znani, saj jih bo občinski svet potrdil šele na seji v ponedeljek. Se pa sicer v počastitev praznika obetajo še številne druge prireditve.
kmetijstvo in okolje glede možnosti gradnje apartmajev v enem delu Rogatca, pričakujem, da bo občinski prostorski načrt sprejet še to jesen.
Tudi po tem dokumentu bo za stanovanjsko gradnjo namenjenih dovolj zemljišč. Bodo družine z majhnimi otroki na primer dobile vrtec?
V dosedanjem 19-letnem delovanju občine smo vedno znali prisluhniti potrebam predšolske vzgoje. Spominjam se, da je bilo v prvih letih predšolsko varstvo zagotovljeno le v Rogatcu, potem smo oddelke odprli še na osnovni šoli Rogatec ter na podružničnih šolah Donačka Gora in Dobovec. Vsako leto tako za vse otroke, ki jih starši želijo vpisati v vrtec, zagotovimo prostor. Še več, prihajajo tudi iz drugih občin. Tudi po statističnih podatkih imamo na državni ravni zelo visoko vključenost otrok v vrtec.
Načrti o združevanju občin so v teh poletnih dneh sicer malo potihnili, pa kljub temu. Kako vi kot župan majhne občine komentirat tovrstno napoved notranjega ministra Gregorja Viranta?
To smatram kot neko solo akcijo ministra Viranta, dokaj populistično. Leta 1994 smo zastavili lokalno samoupravo, ki je prinesla veliko dobrega. Predvsem je dala možnost tudi manjšim občinam, da so same odločale o svoji usodi. In ravno v teh majhnih občinah so ljudje, ki so bili odgovorni za vodenje, znali to izkoristiti. Menim, da smo to storili tudi v občini Rogatec.
Ali kot obmejna občina že občutite kakšne konkretne spremembe po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo oz. katere koristi pričakujete morda tudi za vašo občino?
Že pred vstopom hrvaške v EU me je marsikdo spraševal, kakšne spremembe pričakujem. Že takrat sem rekel, da nekih bistvenih sprememb ne pričakujem, glede na to, da smo v zadnjem obdobju s hrvaškimi občinami zelo dobro sodelovali. V Rogatcu pa smo glede tega sploh specifični. Ne predstavljate si, kakšne težave vse smo imeli potem, ko je nastala meja, a smo jih uspeli rešiti. Zatem se je tudi sodelovanje na družabnem področju, ki je bilo zaradi meje nekako prekinjeno, počasi na novo obnavljalo. Vidim pa zaradi vstopa Hrvaške v EU gotovo velike možnosti gospodarskega sodelovanja in podjetja bi morala znati to izkoristiti.
ANJA DEUČMAN Foto: TimE
SPODBUDNA
^	j." v v ■ ■
Gostisce jim
V podjetje je vpeta vsa družina
Na poti iz Rogatca proti mejnemu prehodu Dobovec že natančno dve desetletji domuje gostišče Jutriša. Prav letošnje leto je za družino Jutriša sicer prav posebno. Ne le jubilej gostišča, obeležuje tudi 25. obletnico odločitve za samostojno podjetniško pot in 10-letnico, odkar je svojo dejavnost razširila še v znameniti dvorec Strmol.
Marjan in Marija Jutriša v smehu pravita, da sta deklici za vse, saj strežeta, urejata papirje, skrbita za napolnjen hladilnik in delata v kuhinji. V delo sta že dobro vpeljala tudi namestnika, sina Simona, hčeri pa priskočita na pomoč ob obiskih večjih skupin. V družinskem podjetju sta sicer še dva zunanja zaposlena.
Gospodar Marjan Jutriša in njegova žena Marija sta izkušnje v gostinstvu nabirala že dolgo pred odprtjem
gostišča v Rogatcu. Deset let sta se urila v hotelu Grad Otočec, zatem je Marjan s prijateljem prevzel Zoisov
ROGATEC PRAZNUJE
7
V družbi plemenitih živali
Obiskali smo Konjeniški klub Strmol
Med dvorcem Strmol in Muzejem na prostem Rogatec je stara konjušnica. Med vožnjo ali sprehodom mimo nje se marsikateri pogled ustavi na konjih, ki se pasejo v okolici, in na bolj ali manj spretnih jahačih v maneži. Za dobro počutje konjev, učenje ježe in promocijo konjeništva skrbi Konjeniški klub Strmol, ki je eden bolj aktivnih klubov v občini.
Konjeniški klub Strmol šteje približno 120 članov, kot rekreativni klub s šolo jahanja pa s tem imenom deluje devet let. Konjušnica stoji že veliko dlje in klub jo je ob pomoči občine uspel obnoviti, pri čemer so številni sponzorji pomagali urediti zunanjost.
Šport za vse generacije
Ker je edini rekreativni klub daleč naokoli, člani niso le iz Rogatca, ampak tudi iz Rogaške Slatine in vse do Podčetrtka, Šmarja pri Jelšah in Šentjurja, Ptuja in Maj-šperka, pri čemer v Rogatcu jahajo tudi člani s sosednje
Hrvaške. Kot pravi projektna vodja in vaditeljica jahanja Linda Madarasi, se za šolo jahanja odločajo predvsem predstavnice nežnejšega spola, a tudi fantje se najdejo. Največ je v šoli sicer otrok, a vedno pogosteje se prihajajo ježe učit tudi starejši, nekatere ta šport zamika šele po petem desetletju življenja, kar je zelo spodbudno. Pri tem prihajajo v klub, ki ima dve svoji vaditeljici jahanja in enega zunanjega vaditelja, tako začetniki kot tudi tisti, ki ježo že obvladajo. Prvi se učijo predvsem v maneži, drugi se z vodnikom ali brez odpravijo na terensko ježo.
Po konjeniških poteh
Klub, ki ga vodi predsednik Vili Bukšek, je letos uredil sedem konjeniških poti po okolici Rogatca. Poti so skupaj dolge 104 kilome-
tre. »S projektom, ki se bo končal konec septembra, smo želeli nekako urediti to področje, saj ima vedno več ljudi konje, vedno več je terenskega jahanja in še kako pomembno je, da jim zagotovimo prijetno, zanimivo in varno ježo,« razlaga Madarasijeva in dodaja, da so vse poti krožne in natančno označene, so pa različnih težavnostnih stopenj. Speljane so po neokrnjeni naravi in v dogovoru z vsemi lastniki zemljišč, zanimive pa so tudi za turiste, saj vodijo mimo številnih znamenitosti občine Rogatec.
Brez skrbi za konja ne gre
Konjeništvo je sicer zelo dobrodošel šport tako za otroke kot odrasle, v prvi vrsti zato, ker smo v stiku z naravo, z ježo pa tudi pridobivamo in ohranjamo telesno
V konjušnici Konjeniškega kluba Strmol je trenutno 16 konjev, nekateri so lastniški, drugi klubski. Za šolo jahanja ne uporabljajo le klubskih konjev, temveč učenje na konjih dovoljuje tudi večina lastnikov, katerih konji domujejo v konjušnici.
Konjeniški klub Strmol je rekreativni klub, kar pomeni, da se člani ne udeležujejo tekmovanj. Klub občasno pripravi s partnerskim konjeniškim klubom iz Pesnice kakšne konjeniške in spretnostne igre, na katerih člani preizkusijo svoje veščine in poskrbijo za prijetno druženje.
pripravljenost. Sploh za otroke je zelo pomembno druženje z živalmi, ker tako do njih dobijo neko spoštovanje, naučijo se, kako konj reagira v določenih situacijah, kako se je treba do njega obnašati, in to dela druženje še zanimivejše. »Pri nas se otroci vsekakor naučijo tudi reda, saj morajo za konje skrbeti sami. Sami si pripravijo konja za ježo, tudi pospravijo vse sami za sabo, konja skrtačijo,« pravi Linda Madarasi. Na posestvu kluba je sicer najbolj pestro predvsem ob koncih tednov, številni pa si v družbi konjev krajšajo tudi sončne popoldneve po službi in šoli.
ANJA DEUČMAN Foto: TimE

\ \
Mladi pri učenju veščin ježe še posebej uživajo. V šoli jahanja se učijo dresure, različnih korakov in pravilne drže na konju, pomembno pa je tudi, da prepoznajo, kakšne volje je konj.
Prosti čas posvečajo konjem
Med našim obiskom Konjeniškega kluba Strmol je uro šole jahanja pravkar končala skupina otrok. Takoj je bilo mogoče videti, da na konjih neizmerno uživajo. Zanimalo nas je, zakaj jih te živali tako navdušujejo.
Lorena Krklec, 10-letnica iz Rogatca:
»Ko sem bila še majhna, sem včasih prišla sem in ati mi je vedno rekel, naj grem pobožat konja. Želela sem tudi jahati, ampak sem bila še premajhna. Zdaj pa jaham že dobra tri leta in se zares dobro počutim na konju. Sicer sem enkrat že padla z njega, ker se je konj prestrašil in začel galopirati, jaz pa še nisem bila tako izkušena. Zlomila sem si roko, ampak po dveh mesecih sem ponovno zbrala pogum in šla na konja. Sta mi pa ati in mami obljubila, da bom, ko bom dovolj velika, da bom lahko sama skrbela za konja, mogoče dobila svojega, če bom pri tem še vedno tako uživala.«
Luka Prah, 14-letnik iz Rogatca:
»Že ko sem bil majhen, sem se odločil, da bom jahal. Vedno, ko sem šel peš ali s kolesom mimo konjušnice, sem opazoval konje. Čisto so me navdušili. Zdaj jaham približno dve leti in pol, opravil sem izpit za jahača 1, komaj čakam, da bom naredil še naslednjo stopnjo, da bom lahko šel po poteh okoli Rogatca. Zahteva pa sicer skrb za konje kar veliko dela in časa. Najbolj mi je všeč, ko jih osedlamo in peljemo na pašo, najmanj pa mi diši, ko so konji umazani in jih je treba skrtačiti.«
Tamara Korez, 17-letnica iz Majšperka:
»Že od nekdaj imam rada konje, kot da sem rojena za to. V družini je sicer imela le prababica rada konje, ostali se jih bojijo, tako da ne vem točno, od kod ta ljubezen. Kljub velikosti so konji zelo prijazne živali, nič žalega ti nočejo. Jaham že približno enajst let, tako da imam že kar nekaj kilometrine. Naučiti se sicer ni težko, moraš pa imeti kar nekaj potrpljenja, a tudi žilico za to. Jaham sicer približno dvakrat na teden, sem pa zelo vesela, da je klub uredil konjeniške poti.«
?
ZGODBA
reže kruh
grad v Bohinjski Bistrici, a čez čas sta se z ženo odločila za samostojno pot. V najem sta vzela eno od gostiln v Sevnici in eno od menz, kjer so dnevno postregli tudi do tisoč obrokov. Kot pravi Marjan, so bili tisto zlati časi in prav takrat se je začela tudi zgodba gostišča v Rogatcu. Marjan je od
bratranca kupil domačijo tik ob regionalni cesti in uredil gostišče ter nekaj sob.
Prisegajo na domače
Jutriševi ugotavljajo, da je lokacija dandanes verjetno najpomembnejša za to, da je gostilna polna. Če bi jo še
enkrat izbirali, Marija pravi, da je zagotovo ne bi izbrali v Rogatcu, saj da je, odkar je vzpostavljena slovensko-hrvaška meja, premajhen pretok ljudi. Tako ne računajo na veliko naključnih gostov, zato pa so bili prisiljeni poiskati način, da se ljudje vračajo. Prisegajo na domače, zato so zelenjava in začimbe z domačega vrta, doma redijo tudi gosi, race in kokoši, domače je vino. Tako ustrežejo predvsem željam turistov, ki precej sprašujejo po doma pridelani in lokalni hrani. Se pa le s tovrstno ponudbo ne bi dalo preživeti, saj je treba ustreči tudi tistim, ki si zaželijo bolj klasičnih jedi. Sicer pa Jutriševi sledijo gostinskim tren-
dom, Marjan se na primer ponaša z nazivom »Food and beverage« menedžer, oba s sinom Simonom, ki počasi prevzema vajeti, sta naredila sommelierski tečaj, Simon se zaradi veliko ruskih gostov uči ruščino.
Za razvajanje
Pred desetletjem so Ju-triševi priložnost za razvoj prepoznali v vzpostavitvi gostinske dejavnosti v dvorcu Strmol, kjer so dobili priložnost za ponudbo kulina-rike na nekoliko višji ravni. Družina je bila eden od dveh zasebnih vlagateljev, ki sta Občini Rogatec in kulturnemu ministrstvu finančno pomagala pri obnovi dvorca, danes priljubljene turistične
točke. Grajska restavracija je priložnost za razvajanje brbončic, na primer ob srednjeveški pojedini z jedmi izpod peke ali razkošnih kosilih v baročnem salonu. Jutriševi na gradu gostijo predvsem poroke, abrahame in poslovna srečanja, pri čemer Marjan ugotavlja, da je vsesplošna kriza poskrbela, da si ljudje in podjetja dandanes privoščijo precej manj razkošja kot nekoč. »Mnogi sicer zahtevajo precejšnje razkošje, a težava je, ker pričakujejo, da ga bodo dobili za malo denarja. Obe-dovanje v okolju, kakršno je dvorec Strmol, ob vrhunski kulinarični ponudbi pač nekaj stane,« pravi. Je pa v dvorcu še ena posebnost,
ki jo je znal Marjan Jutriša dobro oplemenititi. Vsaj en obrok gostje namreč pojedo v črni kuhinji, kjer spoznajo predvsem kozjanske jedi, kot je na primer juha »kore-jevka«.
ANJA DEUČMAN Foto: TimE
Celje z več vodnimi motivi
Za konec 1. faze obnove starega mestnega jedra še obnovljen vodnjak iz leta 1781 - Pred začetkom 2. faze, ki ga napovedujejo za te dni, smo preverili, ali je bilo doslej narejeno vse, kar so v Celju načrtovali
CELJE - Od lanske pomladi do sredine avgusta je trajala prva faza obnove starega mestnega jedra, prvotno načrtovana dela pa so se malo razširila na račun dveh arheoloških najdb, odkritih med obnovo komunalne infrastrukture mestnih površin. Tako je na novo urejena predstavitev rimske ceste v Savinovi in Prešernovi ulici, v povsem novi luči pa je zaživel tudi eden od nekdanjih štirih mestnih javnih vodnjakov, ki zdaj z vpisano letnico 1781 in s kovano zaščitno rešetko na vrhu vabi k vodi na stičišče Prešernove ulice z Glavnim trgom.
Temelji vodnjaka so namreč leseni, zaradi zaščite lesa pa bo ves čas napolnjen z vodo. Med obnovo mestnega jedra se je prav voda izkazala za enega tistih elementov, ki so se jih meščani najbolj razvese-
lili. Če je bilo med poskusnim obratovanjem fontane na Krekovem trgu še kar precej pomislekov, se pri fontani tudi v zadnjih dneh, ko so se temperature precej znižale, zbira kar precej meščanov. Tudi zato se
Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 popr.) in 43/11-ZKZ-C) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08)
župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi
dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Aljažev hrib - vila Kolka
I.
Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Aljažev hrib - vila Kolka, ki ga je izdelal AD Arhitekturno delo, Aleksandra Dobrotinšek Trateški s.p., Celje, pod številko projekta 1/13.
Območje OPPN obsega parcele št. 1386, 1387, 1388 in 1389, vse k.o. Celje. Površina območja meri cca 2.000 m2.
II.
Gradivo bo javno razgrnjeno od 6.9.2013 do vključno 7.10. 2013:
-	v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu Krajevne skupnosti Aljažev hrib, Teharska cesta 2a, Celje.
III.
Javna obravnava bo 2.10. 2013 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov
9, 3000 Celje s pričetkom ob 16. uri.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 7.10.2013 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN vila Kolka«.
Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc_plani-ranje_stalisca in posredovala v sprejem.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Bojan Šrot župan
marsikdo sprašuje, zakaj v nadaljevanju Krekovega trga ni še druge, manjše fontane, ki je bila ob predstavitvi projekta obnove zamišljena tik pred prehodom za pešce do železniške postaje. Kot pojasnjuje celjski župan Bojan Šrot, so se v mestni občini tej manjši fontani odpovedali iz povsem praktičnih razlogov. »Krekov trg želimo namreč uporabljati tudi za prireditveni prostor,« pravi župan Šrot in dodaja, da bi ob vgradnji še ene talne fontane na trgu zmanjkalo prostora.
Fontana tudi na Glavnem trgu?
Te dni se začenja druga faza obnove starega mestnega jedra. Za izvajalca del so v mestni občini znova izbrali podjetje Mineral, ki je lani poleti prevzelo gradbišča prve faze obnove po finančnem zlomu največjega celjskega gradbinca. Obseg del je tokrat manjši, saj so dela predvidena le na Glavnem trgu ter v podaljšku Stanetove ulice, vključno s trgom pred Mestnim kinom Metropol.
Obnova mora biti zaključena do konca maja prihodnje leto. Kot pojasnjuje župan Šrot, pa bo projekt obnove Glavnega trga najverjetneje v zadnjem hipu doživel še kakšen popravek. Tako so se prejšnji teden dogovorili s projektantom, da poišče rešitev, kako fontano ali kakšen drugačen vodni motiv vnesti tudi v bodočo podobo tega trga. »Seveda čakamo še na mnenje celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,« pravi in dodaja, da med obnovo Glavnega trgu na tem območju skoraj zagotovo pričakujejo kakšno arheološko najdbo. Vseeno pa v mestni občini upajo, da bodo dela opravili do decembra, ko naj bi na tem prizorišču znova zaživela praznična Pravljična dežela.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Med obnovo odkrit eden od štirih javnih mestnih vodnjakov je zdaj zgledno obnovljen in napolnjen z vodo.
Mestni park ostaja izziv
Za zdaj neizkoriščen manjši trg oziroma ploščad na obrobju mestne tržnice ob Linhartovi ulici je bila ob predstavitvi projekta obnove javnih površin starega mestnega jedra predvidena sodobna parkovna ureditev. Glede na to, da zemljišče ni v občinski lasti, je bila ponujena možnost predstavljena tudi kot predlog za morebitne zasebne investitorje.
Zasnova trga pri tržnici temelji na ideji moderne atraktivne urbane zelene površine, ki bi bila vertikalno strukturirana in intenzivno ozele-njena. Po lahki konstrukciji iz jeklenih nosilcev in vrvi bi se vzpenjale plezalke in popenjave rastline. Ta
konstrukcija bi nadomestila manjkajoči objekt na vogalu Linhartove in Savinove ulice, del trga bi bil namenjen gostinskemu vrtu, del pa odprt in prehoden, namenjen otroški igri, dodatnim tržničnim dejavnostim ali manjšim prireditvam. Tudi za to območje je projektant predvidel vodni motiv, tokrat v obliki vodne stene pod obstoječim divjim kostanjem.
Kot pojasnjuje župan Šrot, ureditev trga pri tržnici časovno ni bila del 1. faze obnove starega mestnega jedra in se - tako kot podaljšek Prešernove ulice do Trga celjskih knezov ter preostanek Gubčeve in Linhartove ulice - odmika v bližnjo prihodnost, saj si
v Celju urejanja javnih površin v takšnem obsegu ne morejo privoščiti brez evropskega sofinanciranja. Ker zemljišče ni v javni lasti, bo v primeru, da bo investitor občina, najprej treba urediti lastniška razmerja. Župan Šrot še dodaja, da bo treba potem še enkrat skrbno pretehtati, kako urediti ta prostor. »Zaenkrat sta namreč za izkoristek tega prostora ob ureditvi manjšega parka še dve možnosti; da ga namenimo za širitev tržnice ali da tu uredimo ekološko tržnico,« pravi župan Šrot, ki priznava, da mu je osebno najbolj všeč ideja atraktivne mestne parkovne ureditve.
Zahtevana revizija preprečila začetek del
Je projekt vodooskrbe v Obsotelju in na Kozjanskem ogrožen?
ŠMARJE PRI JELŠAH - Šest občin Obsotelja in Kozjanskega skupaj izvaja obsežen projekt oskrbe s pitno vodo v porečju So-tle. Medtem ko je Občina Šentjur, ki svoj del projekta izvaja samostojno, pred kratkim podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem del, so se v petih občinah šmar-ske upravne enote stvari nekoliko zapletle. Projekt kljub temu naj ne bi bil ogrožen.
Občina Šmarje pri Jelšah, ki je nosilka projekta, pri katerem sodelujejo še občine Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje, je na javnem razpisu že izbra-
la izvajalca del. A z njim pogodbe še ne bo mogoče podpisati, saj sta bila vložena dva revizijska zahtevka zoper razpisno dokumentacijo. »V predrevizijskem postopku je bila zahteva za revizijo v obeh primerih zavržena, ampak vlagatelja sta še vedno vztrajala pri zahtevi za revizijo. Tako je zadevo prevzela državna revizijska komisija,« razlaga pravnica na šmarski občini Simona Dobnik in dodaja, da je eden od vlagateljev svoj zahtevek kasneje umaknil. Državna revizijska komisija bo tako odločala le o enem zahtevku, odločitev pa naj bi sprejela najkasneje
v petnajstih delovnih dneh od prejema zahtevka. Če se bodo izkazale kakršnekoli nepravilnosti, bo nalogo izvajalca del prevzel drugi najugodnejši ponudnik, ki je sodeloval na razpisu.
Dela končana do roka
Dela v okviru projekta, na katerega se občine pripravljajo že več let in za katerega so prejele državno in evropsko sofinanciranje, bi se morala po načrtih začeti v zadnjih avgustovskih dneh, a jasno je, da zamudi ne bo mogoče uiti. Kdaj bodo stroji dejansko zabr-neli, naj bi bilo znano kma-
lu, Dobnikova pa je prepričana, da bojazni, da dela ne bi bila končana do roka, torej do konca leta 2015, ni. Kot smo že poročali, bo pod okriljem več kot 20 milijonov evrov vredne naložbe v šestih občinah skupaj obnovljenega 61 kilometrov obstoječega vodovoda, več kot 27 kilometrov vodovoda s potrebnimi pripadajočimi objekti bo zgrajenega na novo. Občine bodo tako zagotovile boljšo in varnejšo vodooskrbo za približno 32 tisoč prebivalcev, številni objekti z več kot 1.100 občani bodo na javni vodovod priključeni prvič.
AD
Tisoč gibov
ŠOŠTANJ - Kako z majhnimi koraki izboljšati počutje, dobro vedo člani društva Šola zdravja, ki se vsak dan od ponedeljka do petka točno ob 7.30 srečajo v idiličnem okolju Vile Široko.
Ne glede na vreme in letni čas jim vadba, imenovana 1.000 gibov, v tamkajšnjem parku daje potrebno energijo in predstavlja vir zdravja. Društvo Šola zdravja v Sloveniji deluje že štiri leta, v Šoštanju od julija letos. Jutranje telovadbe na prostem se lahko udeleži vsak. Izvedena je po metodi 1.000 gibov ruskega avtorja dr. Nikolaya Grishina. Polurna vadba vključuje vaje, ki so primerne za vsakogar, ne glede na starost. Razgibavanje vseh delov telesa pod vodstvom usposobljene prostovoljne vaditeljice Zdenke Uršnik omogoča gibljivost in okretnost telesa ter zmanjšuje morebitne bolečine. Pobudnica gibanja v Šoštanju in vaditeljica je Ljubica Donko, prav tako prostovoljka.
US
Rečičani med »prangerskimi« kraji
REČICA OB SAVINJI - Predstavniki turističnega društva so se udeležili 16. Prangerijade, ki je bila tokrat v Motniku pri Kamniku.
Od dvanajstih krajev, ki imajo tovrsten srednjeveški simbol sojenja, se je v Motniku predstavilo devet krajev. Na stojnici so Rečičani vabili obiskovalce z domačimi dobrotami, tudi z zgornjesavinjskim želodcem. Tudi na drugih stojnicah je bilo mogoče pokusiti in kupiti veliko kulinaričnih dobrot, nazoren prikaz sojenja pred stebrom, kjer so v srednjem veku sodili pridaničem, tatovom in prešuštnicam, pa so predstavila turistična društva Radovljica, Predgrad, Brestanica, Pilštanj in Motnik. Danes se »prangerji« ne uporabljajo več za sojenja, ampak so predvsem v ponos kraju in nas opominjajo, da so včasih sodili na malce drugačen način.
US
Nazarski sekači spet najboljši
NAZARJE - V Gornji Radgoni so se na 15. državnem sekaškem tekmovanju v spretnosti in znanju pomerili gozdarji iz vse Slovenije.
Tekmovanja so se udeležili najboljši predstavniki vseh slovenskih območnih enot zavoda za gozdove. Nazarske barve sta letos branili ženska in moška ekipa, v kateri so se uvrstili lastniki gozdov, ki so na izbirnih tekmovanjih v Gornjem Gradu junija in Lučah sredi avgusta osvojili najboljša mesta. Tudi letos nazarske sekačice niso imele
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
konkurence, zato so se pomerile med seboj. Tokrat je bila najboljša Lučka Jelšnik, za njo pa sta se uvrstili Pavla Voler in Saša Podkrižnik. V moški konkurenci je nazarska seka-ča Marka Jelšnika na drugem in Janka Mazeja na tretjem prehitel Niko Rupnik iz tolminske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Vseeno so sekači iz nazarske enote ekipno ubranili lansko prvo mesto in ponovno dokazali, da so še vedno nepremagljivi.
US
Stanje na računu dne 28. 8. 2013
n n ^ a r n n n UU / *tJU UU
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Spoštovani bralci, naročniki, poslovni partnerji ... Prijazno vabljeni, da se nam vse do konca leta pridružite v dobrodelni akciji zbiranja sredstev za nakup ultrazvočnega aparata za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice.
Veliko smo že zbrali od januarja do avgusta letos in hvala vsem, ki ste po svojih močeh in zmožnostih že donirali. Zelo ustvarjalni so bili doslej tudi šentjurski skavti, ki so posebej za našo akcijo izdelali papirnate rožice in jih po
simbolični ceni prodajali sokrajanom ter tako zbrali več kot tisoč evrov za ultrazvočni aparat. Zagotovo se tudi v vašem kraju, društvu, podjetju dogaja marsikaj zanimivega, polni idej ste in tudi dobrega srca ... Pridružite se nam na svoj, ustvarjalen način v naši skupni dobrodelni akciji, v Novem tedniku pa bomo o vaših prizadevanjih za skupno dobro bolnikov, ki trpijo zaradi bolečin, o tem z veseljem poročali.
UREDNIŠTVO
NA KRATKO
Certifikat tudi za Suhodolnika
SOLČAVA - Na sejmu v Gornji Radgoni je po dolgoletnih prizadevanjih Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, ki je predstavnica vseh lastnikov gozdov, vključenih v regijsko certifikacijo gozdov PEFC, dobila certifikat za trajnostno gospodarjenje z gozdovi.
»To je pomemben trenutek za 320 slovenskih kmetov, lastnikov 9.800 hektarjev gozdov,« so prepričani v zbornici. Certifikat vodi k izboljšanju delovanja gozdno lesne verige, saj se s tem postavlja temelj spremljanja sledljivosti lesa. Poleg zbornice so certifikat podelili še Marku Suhodolniku iz Logarske doline, ki je vključen v individualno certifikacijo gozdov. Slednji je povedal, da je certifikat nadgradnja zavedanja, da smo gozd dobili »v upravljanje od svojih vnukov«. Za lastnika gozda je certifikat tudi uradni dokaz, da z gozdom umno in skrbno gospodari: »Zdaj se veliko govori o velikih količinah poseka lesa na črno in menim, da je količina, ki jo omenjajo, pretirana. Lahko pa se poveča, če bo država pretiravala z dvigom davkov. Vsekakor pa želim spodbuditi tudi druge lastnike, naj se odločijo za pridobitev certifikata.«
US
Živahno v drugi polovici
ŠMARTNO OB PAKI - Po napovedih župana Janka Kopušarja bo drugo polovico leta v lokalni skupnosti zaznamoval začetek izvajanja nekaterih načrtovanih vlaganj, s katerimi so se v zadnjem času ukvarjali v občinski upravi.
Med njimi je obnova mostu v Rečici ob Paki, ki so ga močno načele lanske poplave. Obnovo, ki se bo začela prihodnji mesec, vrednotijo na 40 tisoč evrov. V prizadevanjih za zagotavljanje varnih poti učencev na poti v šolo in iz nje bodo nadaljevali gradnjo pločnika v Šmartnem ob Paki in uredili pet prehodov za pešce na regionalnih cestah, za kar bodo namenili približno 75 tisoč evrov. Prihodnji mesec načrtujejo sejo občinskega sveta, na kateri bodo obravnavali prostorsko ureditvene pogoje za celotno občino. Gre za spremembe, ki so nastale lani z izvzemom nekaterih zemljišč iz kmetijske rabe in so opredeljena kot stavbna zemljišča. Kopušar upa, da bodo svetniki spremembe potrdili in s tem omogočili nove gradnje.
US
Prva lopata na promenadi
VELENJE - Danes se začenjajo dela na Velenjski promenadi, ki je nastala sredi sedemdesetih let 20. stoletja in je zaradi precej dotrajane urbane opreme nujno potrebna obnove.
Obnove so potrebni tudi nekateri komunalni in komunikacijski vodi, prav tako je močno načet most čez Pako. Promenado bodo obnavljali v več delih, saj želijo, da bi bila obnova za stanovalce in obiskovalce mestnega središča in za vse, ki v Velenju delajo, se šolajo ali v mestno središče prihajajo po opravkih, kar najmanj moteča. Tako že pripravljajo gradbišče pri Zdravstvenem domu Velenje, kjer postavljajo fiksne zaščitne ograje okrog območja, kjer se bo začela gradnja parkirne hiše. Uporabnike storitev opozarjajo, da bo glavni vhod do konca gradnje, torej do junija prihodnje leto, zaprt. Zaradi gradnje nove dvoetažne parkirne hiše, v kateri bodo 143 parkirnih mest in trije poslovni prostori ter javna stranišča, bo do junija prihodnje leto zaprto parkirišče med Šolskim centrom Velenje in zdravstvenim domom. Projekt Prenove mestnega središča Velenja je ocenjen na slabe 3,7 milijona evrov.
US
JAVNO PODJEtJE, d.o.o.
Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
10
VREME IN ... KMETIJSTVO
Za namakanje je potrebno znanje
V žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije si prizadevajo vzpostaviti center za namakanje
Pogled na Žovneško jezero v času, ko ni bilo pomanjkanja vode. (Foto: Arhiv NT, SHERPA)
V iskanju vodnih kapelj
Plusi in minusi namakanja, predvsem namakalnih sistemov, ki so jih prvi uporabljali hmeljarji
Pred časom smo bralce pozvali, naj predlagajo rešitev, kako živeti z obdobji vse hujših naravnih ujm. Na povabilo se je med drugimi odzval Boštjan Kragl iz Braslovč, torej z območja, ki je zagotovo trpelo zaradi letošnje suše.
Kot navaja Kragl, je v Spo- jajo tudi drugi strokovnjaki. dnji Savinjski dolini talnica Na talnico naj bi med drugim zelo upadla, na kar opozar- vplivali posegi v prostor, re-
Nekaj dejstev
Ne glede na visoke temperature, ki so na pridelkih storile svoje, večina strokovnjakov zagovarja namakanje površin kot enega najbolj učinkovitih ukrepov v boju zoper sušo. Vendar se v namakanju skriva zapleten mehanizem, ki zahteva dobro mrežo zajemanja podatkov o razmerah v tleh in zraku, vzpostavitev namakalnih sistemov in predvsem ogromno znanja pri uporabi podatkov in vode.
Nekaj odgovorov smo poiskali pri direktorici Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu Martini Zupančič, ki si že več let prizadeva vzpostaviti center za namakanje. V inštitutu med drugim pripravljajo napovedi bolezni in škodljivcev za poljedelce, vrtnarje, vinogradnike, sadjarje in hmeljarje ter sproti izdajajo navodila za škropljenje in namakanje, zato spremljajo tudi vreme. »Ker za to napoved potrebujemo tudi stanje vremena, poleg vremenske postaje Arso vključujemo naše adcom postaje, da imamo bolj podrobno sliko. Na celotnem področju hmeljarske pridelave imamo enajst takih postaj. Zaradi spremenjenih klimatskih razmer v zadnjih nekaj letih, ko imamo predvsem velika nihanja oziroma takojšnje prehode iz mrzlega v vroče vreme in ker je to izredno mikrokli-matsko pogojeno, ne vemo, ali je ta mreža sploh še dovolj gosta. Potrebovali bi poseben raziskovalni projekt, da bi to ugotovili.«
Še ogromno dela
Kot navaja Zupančičeva, so na kilometer ali celo na petsto metrov resne razlike v količini dežja oziroma gre tudi za vprašanje, ali sploh dež je ali ga ni. »Če bi resnično hoteli varovati okolje, zemljo in vodo ter paziti na stroške, ki niso majhni ne v primeru namakanja ne pri borbi proti škodljivcem, bi morali imeti to mrežo gostejšo. Danes se
Martina Zupančič (Foto: arhiv NT)
na ravni Slovenije pogovarjamo, da bi kar iz vremenskih postaj Arso že bili dovolj dobri podatki, da bi jih ljudje dobili po SMS in na osnovi njih namakali. Toda ob vsem tem je treba upoštevati različne tipe tal, da imajo posamezne kulture različne potrebe po vodi in da imamo različne sisteme, ki omogočajo dostop do vode, ali gre torej za poljske namakalnike, kapljično namakanje na vrhu, v tleh ali po grebenih oziroma zemlji. Upoštevati moramo, ali namakamo vrtnine, poljščine ali trajne nasade. Poleg tega je treba upoštevati še velik sklop ekonomike oziroma katera od kultur v danih razmerah glede na ceno na trgu sploh prenese strošek namakanja. Stvar je izredno zapletena, znanja in poznavanja tega pa še ni veliko, zato mislim, da je tu še ogromno dela.«
Merilne postaje pri kmetih
IHPS se že sedem let trudi, da bi postal tudi tako imenovan namakalni center, kjer bi lahko ljudi usposobili za namakanje. »Z ombrometri bi naredili bolj gosto mrežo zajemanja podatkov oziroma bi si takšno merilno postajo postavil vsak kmet na svojem posestvu. Na osnovi tega in vsega, kar sem naštela prej, bi se lažje oziroma pravilne-
je odločal za namakanje. Mi smo želeli, da bi kot inštitut vključili v ta center vrtnine, sadjarstvo in hmeljarstvo, da bi lahko bolj natančno in okolju prijazno opravljali nalogo >popravljanja< naravnih nepravilnosti. Ne moremo preprečiti na primer tornada, velikih voda ali dolgotrajne mokrote, lahko pa ukrepamo proti suši. In proti suši so se med prvimi začeli boriti hmeljarji, saj so bili prvi namakalni sistemi postavljeni leta 1987.«
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje sicer razumejo težavo, vendar primanjkuje denarja in ustreznega strokovnega kadra. Namakanje je vključeno v krovno kmetijsko strategijo in panožne strategije. Na državni ravni so oblikovali komisijo, ki naj bi se problema strokovno lotila, ustanovljene so tudi že regijske komisije.
Vendar se dogaja, da namakanje pogosto ni mogoče celo tam, kjer namakalni sistemi so, ker padejo vodostaji. V času, ko je vode veliko in preveč, je ne znamo zadržati za čas suše. »V naši dolini se pripravljajo tako imenovani suhi zadrževalniki, ki bi zagotovili poplavno varnost Celja in Laškega. Še vedno menim, da so na zdaj zastavljen način prevelik poseg tako v okolje kot v prehransko varnost in da bi bilo mogoče z obstoječimi vodnimi površinami in drugimi sistemi najti kakšno drugo rešitev, vendar je nihče niti ne omeni. A če že bodo narejeni suhi zadrževalniki, naj bi vsaj en zadrževalnik postal moker in bi bil poleti zajetje vode za namakanje. Verjetno bi kmetijski sektor v tem primeru laže sprejel ta poseg v kmetijske površine. Prepričana sem, da posledic takšnih posegov ne poznamo, učinke ocenjujemo samo kratkoročno, v kmetijstvu pa ni nič kratkoročnega.«
V Sloveniji je bilo lani nama-kanih 2.029 hektarjev zemljišč, kar je 47 odstotkov manj kot v letu 2011. Za namakanje je bilo porabljenih 2,2 milijona kubičnih metrov vode, kar je 29 odstotkov manj kot v letu prej, so sporočili statistiki. Največ so namakali njive in vrtove ter smučišča.
■k -k -k -k
Intenzivno in dolgotrajno namakanje ima seveda lahko tudi negativne učinke, in sicer zmanjšane vodne pretoke
ob toku navzdol od območja namakanja, povečano izhlapevanje, porabo pitne vode iz podtalnice, dvig podtalnice, izpiranje hranilnih snovi, izpiranje nitratov, herbicidov in pesticidov v podtalnico, kar poslabšuje kakovost podtalnice in vodotokov, zasoljevanje in sodifikacijo, kar zmanjšuje rodovitnost, posedanje tal v primerih pretiranega črpanja podtalnice ... S sledenjem vremenskim podatkom, spremljanjem razvoja rastlin in količine vode v tleh, napovedovanjem
gulacija Savinje ... Zato ni odveč opozorilo Kragla, da če bi na Savinji zgradili jezove, bi posledično dvignili podtalnico v dolini in s tem kmetijstvu omogočili več vode v višjih plasteh. Suša ne bi nastopila tako hitro in tako globoko.
potreb po namakanju in sledenjem sprememb v kemičnih in fizikalnih lastnostih tal bi se negativni vplivi namakanja na okolje zagotovo zmanjšali.
■k -k -k -k
Suša povzroči veliko škodo in nanjo se je treba pripraviti ter nameniti več sredstev za vzpostavitev učinkovitih namakalnih sistemov. Suša je v letih 2000, 2001, 2003 in 2006 povzročila 247 milijonov evrov škode, pri tem pa je ministrstvo izplačalo skoraj 86 milijonov evrov odškodnin, le 3,3 milijona evrov pa je namenilo za preventivo oziroma namakanje.
zgornjo plast zemlje, in utrpele še hujšo škodo. Vedeti je treba, da je temperaturna vsota v letu 2003 presegla letošnjo vsoto, ko smo se srečevali z izjemnimi ekstremi. Ravno to je problematika vremena zadnjih let: da se srečujemo z ogromnimi nihanji, na katera nismo prilagojeni ne ljudje ne rastline ne živali, zato so toliko težje prenosljiva.
Potrebno bi bilo sožitje
Kot pravijo zagovorniki namakanja iz zajetij, smo v preteklosti določene kmetijske površine namenili zbiranju vode. Ti zbiralniki so kar naenkrat postali ribniki za turistične namene in nedotakljivi za kmetijske namene.
Ob zbiralnikih so ptice in žuželke, ki s preselitvijo na eno mesto drugod popolnoma iz-umrejo, a vendar so za kmetijske rastline, ki jih gojijo, zelo potrebne. Z urejanjem umetnih rezervatov delno izgublja celotna okolica. Res je, da je lepo videti na enem mestu čim več živali v neokrnjeni naravi, vendar bi morale biti razporejene na celotni površini, da so koristne tudi za kmetijske posevke. »Tako pa se bomo v prihodnosti začeli srečevati z večjim pojavom škodljivcev, ki ne bodo imeli naravnega sovražnika, saj bo ta v rezervatih oziroma ob umetnih ribnikih, kjer jih bomo s klopce hranili z ostanki kruha,« med drugim omenja terenska
kmetijska svetovalka žalski izpostavi celjskega zavoda KGZS Mira Vrisk, ki opozarja, da bo treba doseči sožitje.
Pridelovanje hrane namreč ni stvar samo kmetij cev, ampak vseh, ki živijo v nekem okolju in odločajo o tem, v katero smer se bo razvijalo določeno področje. »Če pogledamo savinjsko zemljo, ki je večinoma peščena, lahko razumemo, da se kmetje zelo trudijo, da bi iz nje tudi kaj zraslo. Kmetje iščejo vsako kapljo vode, a naletijo na kup birokracije, ki ne razume, da kmet dela z živalmi in rastlinami, ki tako kot človek odmrejo, če nimajo vode,« opozarja Vriskova in dodaja, da če bi bili nomadi ali ptice selivke, bi se pomikali za boljšimi pogoji kmetovanja, tako pa imamo kup stavb in strojev ter kubike peska, v katerih nekateri vidijo preko davkov rešitev za slovenske izgube.
Ekstremna nihanja
Vročina je vplivala na vsa pridelovalna območja hmelja po celem svetu. Kot kaže pregled slovenskih hmeljišč, je najhuje v Spodnji Savinjski dolini, sploh na braslov-škem območju. Vsekakor ostaja dejstvo, da bi bilo brez zalivanja stanje v hmeljarstvu še veliko hujše.
Po mnenju strokovnjakov saj so razvile plitve korenine. so se rastline najprej branile Zato so bile toliko bolj občutlji-pred spomladanskim dežjem, ve na vročinski val, ki je izsušil
VREME IN ... KMETIJSTVO
11
Da bi se izognili takšnim posledicam suše na poljščinah. (Foto: SHERPA)
Znano je, da je položaj pri vsakem hmeljarju drugačen, seveda pa bi bilo namakanje bolj uspešno, če bi bilo dovolj vode. V bistvu moramo zadržati vodo v mesecih, ko jo imamo več, za čas, ko je primanjkuje. Na drugi strani voda hitreje odteka. Včasih je bilo polno mlinov, žag in jezov, tudi rečna korita so se čistila. Zdaj grušč ostaja, rečno korito se dviguje, s čimer izgubljamo podtalnico in hitreje nastopijo suše.
Seveda se v teh dneh veliko govori o zalivanju kmetijskih površin, pri čemer prihaja do različnih problemov, pomislekov in tudi ovir. Zadrževalniki po določenem času postanejo pomembna točka za ribiče,
turiste in kaj hitro se začnejo lomiti kopja interesov, komu je bilo zajetje namenjeno in komu ter koliko se odmeri voda. Žovneško jezero naj bi bilo po opozorilih na pragu ekološke katastrofe, zalivanje iz porečja Savinje je prepovedano in letošnje leto je dokaz, da obstoječe zaloge jezer in rek v prihodnosti ne bodo zadostovale. Zagotovo niso odveč razmisleki, kako naprej.
Kot predlaga Kragl, bi bilo smiselno razmisliti tudi o možnostih izkoriščanja podtalne vode v večjih globinah. »Zagotovo bi bilo pri upravljanju z vodami treba poiskati racionalne rešitve, da bi zadovoljili potrebe kmetijstva, turizma, okolja ... v
smislu trajnostnega razvoja za ljudi in naravo. Nismo samo mi, danes in tukaj, za nami prihajajo naši otroci,« opozarja Kragl. Čeprav velja prepričanje, da so obstoječi vodotoki namenjeni za vodo, je treba vedeti, da je v ozadju tudi veliko interesov za pozidavo ali na primer varovanje naselij pred poplavami ... Skratka, tudi pri vprašanju namakanja je treba tehtati različno množico interesov in se odločiti, čemu bomo v prihodnje dali prednost.
Kot smo obljubili v vabilu k sodelovanju, smo se odpravili po sledeh razmišljanja našega bralca ...
ŠPELA OŽIR URŠKA SELIŠNIK
Letine čedalje bolj odvisne od namakanja
Vzdrževanje namakalnih sistemov na plečih kmetov
Sušna poletja so razlog, da spodnje-savinjskim kmetovalcem, naj gre za hmeljarje ali živinorejce, ne preostane drugega, kot da poljščine vedno bolj intenzivno namakajo. Združeni so v različne namakalne skupnosti, ena izmed njih je tudi Društvo namakalnih naprav Breg-Roje, v katerega je povezanih 27 kmetij na levem bregu Struge od Polzele in vse do Gotovelj.
Društvo, katerega upravljavec je Alojz Rojnik iz Spodnjih Grušovelj, je nastalo leta 2000 po stečaju Hmezad kmetijstva, ko so kmetje poleg hmeljskih žičnic odkupili tudi del namakalnega sistema, zgrajenega leta 1988. Osrednje črpališče je na vodotoku Struga v Ločici ob Savinji v občini Polzela, manjše pa v Rojah, ki ga sicer zaradi tehničnih težav uporabljata le dva člana društva.
Zahtevno vzdrževanje
Kmetje kljub temu, da je bila letos gladina Struge nekoliko nižja kot pretekla leta, niso imeli težav s pomanjkanjem vode, temveč s staro in z dotrajano namakalno opremo in njenim vzdrževanjem. Kot pojasnjuje Rojnik, kmetje takšnemu zalogaju zaradi narave svojega dela, omejenih finančnih sredstev in zapletene birokracije preprosto niso kos. Prepričani so, da bi skrb za
namakalne sisteme po ormoškem zgledu lahko prevzele občine. Njihovi zaposleni imajo namreč dovolj birokratskih znanj in izkušenj, s katerimi bi lahko uspešno sodelovali pri prijavljanju na različne razpise.
Brez namakanja ne gre več
Če hmeljarji že več let vedo, da je brez namakanja nesmiselno pridelovati hmelj, so v zadnjih letih to spoznali tudi živinorejci, ki vedno bolj zalivajo tudi koruzo, ki je v primerjavi s prvim bolj odporna na sušne razmere. Rojnik tako namaka že vse od leta 1988, od leta 2000 pa sta bili le dve leti, ko mu zaradi vremenskih razmer ni bilo treba uporabljati namakalnega sistema. Če vzamemo za primer letošnji julij, so morali člani Društva namakalnih naprav Breg-Roje, ne glede na to, koliko vode so porabili za namakanje, na hektar zemljišča odšteti 50 evrov. Kljub temu, da se zavedajo, da tovrsten način zaračunavanja stroškov morda ni najbolj pravičen, jim trenutno ne preostane drugega, saj bi bila vgradnja merilnih števcev za člane kar precejšen strošek. A kot dodaja upravljavec: če bodo glede obračunavanja stroškov kakršnekoli pritožbe, jim v prihodnje preprosto ne bo preostalo drugega, kot da članom predlagajo, da si kupijo merilce porabljene vode.
V Vrbju zaenkrat v prednosti ptice in ribe
Ribnika Vrbje v občini Žalec, ki so ga uredili v 80. letih na območju nekdanjega odlagališča odpadlega gradbenega materiala, ne izkoriščajo za namakanje.
Kot pojasnjuje žalski župan Janko Kos, je pri koriščenju vode iz ribnika v prvi vrsti treba upoštevati naravovarstvene zahteve in predpise. Bolj se nagiba k temu, da bi obnovili namakalne sisteme, ki so v Spodnji Savinjski nekoč že delovali
pod okriljem Hmezad kmetijstva, a so zaradi dotrajanosti uničeni. Po njegovem mnenju bi se morale povezati tako lokalne skupnosti kot država in sistem obnoviti ter ponovno vzpostaviti. Ena od rešitev je po besedah Kosa gradnja mokrih zadrževalnikov, ki bi bili priložnost, da si Spodnjesavinjčani zagotovijo dovolj veliko zalogo vode za namakanje, ko je je dovolj.
ŠO
Med ribogojnico in namakalci
Žovneško jezero, ki je nastalo konec 70. let prejšnjega stoletja z zajezitvijo potoka Trnavca, danes v prvi vrsti služi namakanju in zadrževanju hudourniških voda. Tako kot ostala vodna telesa je v lasti države, koncesijo za opravljanje dejavnosti pa imajo tako uporabniki namakalnega sistema kot ribogojnica.
Letošnje sušno obdobje je v povezavi z ostalimi dejavniki povzročilo, da je bilo v času najhujše suše po besedah Marka Hrovata, upravljavca ribogojnice, v jezeru le 20 odstotkov vode. Razlogov za to je po njegovem mnenju več. Ker gre za umetno jezero, ki ga napaja Trnavca, ga v zimski polovici leta izpraznijo in spomladi ponovno napolnijo. Maksimalno količino vode določa Arso, ki je letos predpisal, da jezerske kotanje zaradi nevarnosti poplav in nalivov ne bodo napolnili popolnoma. Slednje je pomenilo, da že spomladi v jezeru ni bilo toliko vode, kot bi je sicer lahko bilo. Prav zaradi tega se je v sušni polovici leta še toliko bolj poznalo črpanje vode za namakanje, ki je povzročilo nenormalno nizek vodostaj. Nezadostna napolnitev jezerske kotanje nenazadnje ni edini razlog za pomanjkanje vode. V času gradnje jezera je bil
minimalni pretok Trnavce 90 litrov na sekundo, danes je padel pod 15 litrov. Vzrok za to so izsuševanje zemljišč in spremenjeni padavinski viški. Padavine so v zadnjih letih namreč čedalje bolj skoncentrirane v dveh delih leta, kar pomeni, da imamo na eni strani obdobja suše in na drugi obdobja poplav.
Zmanjševanje količin vode pomeni z vidika ribogojnice manjši življenjski prostor za ribe in manj priložnosti za proizvodnjo naravne hrane, kar je lahko za ribji živelj nenazadnje tudi usodno. »Če bi voda še naprej upadala, bi se lahko zgodil podoben scenarij kot v Pernici, kjer je prišlo do pogina rib,« pojasnjuje Hrovat in dodaja, da je edina sreča, da je Žovneško jezero nekoliko globlje. Ribogojnica bo tako kot lani tudi letos zabeležila le 40-odstotno proizvodnjo. Hrovat tako predlaga, da bi država določila minimalne kvote, koliko vode mora ostati v vodnem telesu ne glede na potrebe nama-kalcev. Kljub pobudam, ki so jih številni že naslovili na odgovorne organe, se na področju kritične spodnje meje vodne gladine še ni premaknilo nič.
ŠO
Primer dobre prakse
Zaradi zalivanja podtalnice ne bo manj
Poglejmo še, kakšne izkušnje z namakanjem imajo na kmetiji Grad, ki sodi med največje prodajalce sveže zelenjave na celjski tržnici. Kmetija ima v okolici Ljubljane na več mestih za skupno 4 hektare njiv.
Kot je povedal Marko Grad, so skupaj s še tridesetimi kmeti, ki imajo tako kot njihova kmetija svoja polja med Šentjakobom in Dolom, že pred leti uredili namakanje celotnega območja. Pri tem sta jim pomagali ljubljan-
ska občina in občina Dol pri Ljubljani. Sredi polj so postavili vrtino s črpalko in uredili sistem namakanja, s pomočjo katerega zalivajo svoja polja vsi kmetje. Bojazen, da bi s tem ogrozili količine podtalnice, je povsem odveč, poudarja Grad. Pred desetimi leti, ko je bila najhujša suša doslej, je v njihovem črpališču zaradi zalivanja podtalnica padla le za slabih 50 centimetrov.
JI
Predlagajte rešitev, kako živeti z obdobji vse hujših naravnih ujm
V uredništvu Novega tednika bomo vse do 30. septembra zbirali vaše predloge, kako preprečiti škodo v kmetijstvu pred naravnimi ujmami: sušo na eni in neurji na drugi strani. Predloge, razmisleke nam pošljite na e-naslov tednik@nt-rc.si. Zbrali jih bomo in na koncu najbolj prepričljive tudi objavili ter po mnenju povprašali podjetnike in strokovnjake, ki bi jih lahko skupaj z vami uresničili. Da nam ne bi bilo treba tokratne aktualne teme prihodnje leto ponavljati in zgolj ugotavljati, da smo žrtev istih težav ... da ne bomo kot že več let doslej spet bili plat zvona v kmetijstvu, ker se ne znamo, ne zmoremo ali nočemo prilagoditi spremembam, ki jih narekuje narava. Iščimo rešitve za naš boljši jutri skupaj!
UREDNIŠTVO
NA KRATKO
Bo kino preživel?
SLOVENSKE KONJICE - V mestu je usoda kina vse bolj negotova, med vzroki sta pomanjkanje števila obiskovalcev in zastarela oprema. Zadnja predstava je bila junija, saj je kino zaradi pomanjkanja obiskovalcev že tri poletja zaprt. Za oktober in november so zaenkrat napovedane le tri predstave.
Za usodo konjiškega kina je bolj kot pomanjkanje števila obiskovalcev odločilna napoved distributerjev, da naj bi bili v Sloveniji od septembra letos na voljo le še filmi v digitalni tehniki. V konjiškem in še marsikaterem drugem slovenskem kinu jih namreč lahko predvajajo na 35-milimetrskem traku, zato bi morali kupiti digitalni projektor. Nova oprema bi stala približno sto tisoč evrov. »Trenutno zbiramo predračune in takoj septembra se bomo začeli z občino pogovarjati o možnosti, da bi v prihodnjem proračunu dala na stran denar za digitalni projektor,« je povedal Ivo Kacbek iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice, kamor spada center za kulturne prireditve, ki vključuje mestni kino. Manjši delež za nakup digitalnega projektorja bi lahko pridobili na državnem razpisu za sofinanciranje. »Dlje kot bomo odlašali, bolj se bodo ljudje kina odvadili,« dodaja Kacbek, ki omenja, da je bilo lani in letos med obiskovalci kar nekaj zanimanja za risanke.
BJ
Štiri stoletja župnije
VOJNIK - V nedeljo, na dan župnijskega praznika Jernejeve nedelje, so slovesno obeležili 400-letnico župnije. Praznovali so jo z evharistično procesijo in s slovesno mašo, ki jo je vodil vojniški rojak, celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Škof je v slavnostnem nagovoru poudaril pomen župnije, ki povezuje vernike, in med drugim omenil finančni škandal mariborske škofije, kjer je po njegovem mnenju treba vernikom vse podrobno pojasniti. Pred slovesno mašo, ki jo je spremljala množica vernikov, so opozorili na z vojniško župnijo povezane duhovnike, med njimi nekateri letos praznujejo različne obletnice. To so celjski škof, ki praznuje 45 let mašništva in 70. rojstni dan, mag. Anton Vrisk (vojniški rojak, ki je župnik v Črni na Koroškem) ima 40 let mašništva, vojniški župnik Anton Perger ima za seboj 40 let službovanja v Vojniku ter vojaški duhovnik Matej Jakopič 15 let mašništva.
BJ
Konjeniški praznik letos že desetič
POLZELA - Malteška konjenica Polzela, ustanovljena leta 2002, je v soboto popoldne na travniku v Založah že deseto leto zapored organizirala veliko konjeniško prireditev, na kateri so se konjeniki preizkusili v dveh tekmovalnih kategorijah.
V spretnostni vožnji dvovpreg so tekmovali štirje pari. Med njimi sta bila najboljša člana Konjerejskega društva Celje, in sicer voznik vprege Vito Lešer in sovoznik David Lešer. V spretnostnem jahanju, v katerem je tekmovalo devet jahačev, se je najbolje odrezala domačinka Monika Zupanc, članica Malteške konjenice Polzela, v katero je trenutno včlanjenih 70 ljubiteljev konj.
ŠO
Poletna kmečka tržnica
TABOR - Čebelarsko društvo je v nedeljo dopoldne na parkirišču župnijske stavbe organiziralo kmečko tržnico. Gre za redno sejemsko dogajanje, ki ga taborski čebelarji pripravljajo vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Tokrat so na šestih stojnicah domači pridelovalci prodajali predvsem mlečne izdelke, povrtnine in kakor se za tržnico, ki jo organizirajo čebelarji, tudi spodobi, najrazličnejše izdelke iz medu. Še posebej veliko je bilo med obiskovalci, med katerimi je bilo tudi veliko priseljencev, zanimanja za povrtnine.
ŠO
Na Pohorju praznujejo
ZREČE - Na Skomarju, kjer praznujejo 700-letnico prve pisne omembe kraja, je bilo v petek predavanje četrtega misijonskega meseca. V okviru misijona v cerkvi, ki je bila prvič omenjena pred 856 leti, se po mašah vrstijo mesečna predavanja.
Tako je bila v petek najprej maša, ki jo je vodil zreški župnik Peter Leskovar, po njej je bilo v taborniškem domu predavanje dr. Matjaža Kmecla. Za izhodišče njegovega predavanja sta služila bukovnik Jurij Vodovnik in njegova zapuščina, Kmecl je prav tako govoril o Vodovniku sorodnih pesnikih in načinu ter temah njihovega pisanja. Vsega skupaj bo letos sedem različnih predavanj misijonskih mesecev: na prvem je pater Zdravko Jakop govoril o skomarski pražupniji Šmartno pri Slovenj Gradcu, na drugem je konjiško pražupnijo predstavil tamkajšnji arhidiakon Jože Vogrin, na tretjem je dr. Vito Hazler govoril o svetnikih, ki so v ljudskem izročilu povezani z vinom. V prihodnjih mesecih bodo v taborniškem domu sledila še štiri misijonska predavanja, medtem ko bodo v Skomarski hiši pripravili tri literarne večere.
BJ
Od tria do orkestra
DOBRNA - Koncerti glasbenega poletja v tem turističnem kraju se bližajo koncu. V dvorani Zdraviliškega doma je v petek nastopil slovenski Trio Reverie, ki ga sestavljajo pianistka, violinistka in violončelistka.
Občinstvu na Dobrni, med katerim so prevladovali zdraviliški gostje, so se predstavile s skladbami Rahmaninova, Šoštakoviča in Arenskega. Odlične mlade glasbenice, ki so prejele več domačih in tujih nagrad, so osemdeset obiskovalcev njihovega koncerta tako navdušile, da so nastopile z dodatno skladbo. Vsi koncerti glasbenega poletja so na isti dan, ob isti uri ter v isti dvorani, kjer bo jutri, v petek 30. avgusta, nastop 44-članskega orkestra The Baden-Wuerthemberg youth wind ensemble. Veliko zanimanje pričakujejo tudi za koncert Glasbene šole Celje ter za zaključni koncert glasbenega poletja, s pevko Alenko Godec. Med letošnjim glasbenim poletjem se bo zvrstilo vsega skupaj štirinajst koncertov. Glasbeno poletje pripravljajo v sodelovanju med občino, javnim zavodom za turizem, šport in kulturo, termami in ustanovo Imago Sloveniae.
BJ
Glasujte za
NAJ POTOPIS NAŠIH
BRALCEV
do vključno 2. septembra 2013!
Potopis po izboru naših bralcev
Izpolnili smo obljubljeno. Do konca avgusta smo vam ponudili v branje ter presojo pet potopisov, ki so nam jih poslali bralci Novega tednika. Z objavo današnjega, petega, tako zaključujemo eno od treh poletnih akcij v našem časopisu.
Kot smo napovedali ob začetku akcije, bomo do vključno 2. septembra zbirali izpolnjene kupone z glasovi za naj potopis. Do tega datuma nam jih še naprej pridno pošiljajte na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje.
Rezultate - torej zmagovalca potopisa in izžrebanega bralca med tistimi, ki nam pridno pošiljate kupone, bomo objavili v četrtek - 5. septembra. Kakšne nagrade smo pripravili za vas pa bomo objavili 12. septembra, prav tako v Novem tedniku. Ostanite torej v naši družbi, za spodbudo pa še nekaj vmesnih rezultatov o glasovanju za prve štiri, doslej objavljene potopise.
Po kuponih, ki smo jih prešteli do vključno srede, 28. avgusta, je največ 109 glasov doslej prejela Tanja Koštomaj, druga je Darja Arh Centrih s 30 glasovi, tretja je Maja Drča, za katero je glasovalo 17 bralcev in četrta Antonija Deučman s 7 glasovi.
št. 1
Kje si bila? V Gani?
št. 2
Klepet v angleškem vzdušju
št. 3
Le kavbojci in Indijanci?
št. 4
Islandija navdušuje predvsem s pestro pokrajino
Danes v Novem tedniku potopis št. 5
Agonija v Slovenski smeri na Triglavu
str. 36
Kupon
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
GSM/E-NASLOV:
Glasujem za potopis pod zaporedno št.
a a a a a
Potopis mi je bil najbolj všeč, ker...
Poplačali kratkoročno posojilo
PODČETRTEK - Občinski svet se je na zadnji seji seznanil z izvrševanjem proračuna v prvi polovici letošnjega leta. Realizacija na prihodkovni strani je nekoliko višja kot na odhodkovni.
Občina je v prvih šestih mesecih v proračun dobila 1,8 milijona evrov, medtem ko je v vsem letu predvidenih prihodkov za več kot šest milijonov evrov in pol. Realizacija ob polletju je torej 28-odstotna. Malo manjša, 24-odstotna, je realizacija na odhodkovni strani proračuna. Občina je doslej porabila 1,5 milijona, do konca leta naj bi jih še pet milijonov. V občinski upravi ob tem poudarjajo, da investicije potekajo po načrtih, finančna realizacija pa je nizka, ker bodo v večini poplačane šele v drugi polovici leta. Pri tem bo njihova vrednost nekoliko nižja, kot je bilo sprva načrtovano, tako bo lahko občina z razliko po sprejetju rebalansa proračuna pokrila stroške za zimsko službo. Je pa občina uspela poplačati 170 tisoč evrov kratkoročnega kredita, ki ga je najela za obnovo in modernizacijo trškega jedra v Podčetrtku.
AD
Glasbeniki so odšli
KOZJE - V soboto se je končal zadnji letošnji seminar Glasbenega poletja na gradu Podsreda, ki so ga posvetili violončelu. Za konec so pripravili zaključni koncert udeležencev, starih od enajst do šestnajst let. Vsi so bili iz Slovenije.
Letošnji glasbeni seminarji, ki se jih je udeležilo več kot štirideset udeležencev, so bili namenjeni tudi klarinetu, flavti, trobenti in saksofonu. Posvečajo jih predvsem učencem in dijakom glasbenih šol ter študentom. Profesorji, ki seminarje vodijo, imajo z udeleženci tudi individualne ure. Letošnji udeleženci so bili iz Slovenije, s Hrvaške, iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter z Madžarske. Seminarje vodijo profesorji mednarodnega slovesa, zadnjega je vodila profesorica violončela Karmen Pečar, ki dela na zagrebški akademiji za glasbo in ljubljanskem konzervatoriju za glasbo in balet. Pozornost je vzbudila že kot 13-letna deklica, ko je debitirala z Orkestrom Slovenske filharmonije.
BJ
Skoraj nepremagljive Trebče
BISTRICA OB SOTLI - Na prireditvi Šempetrske vaške igre, ki je bila v soboto, so sodelovale ekipe iz devetih vasi v tej občini. V občini je enajst vasi, pri čemer so igre poimenovali po starem imenu Bistrice ob Sotli, ki se je nekoč imenovala Sv. Peter pod Svetimi gorami.
Ekipe so se tako pomerile v hoji s smučmi, teku z balami, prenašanju vode, vleki vrvi na mivki in v »mix« igrah, kjer je bilo treba med drugim zabijati žeblje in skakati v vrečah. Absolutna zmagovalka je bila ekipa vasi Trebče, ki je zmagala kar v štirih od petih iger. Šempetrske vaške igre je pripravilo Športno društvo Bistrica ob Sotli.
BJ
V senci žensk
BRASLOVČE - Ribiška družina Šempeter je na ribniku Preserje v soboto dopoldne organizirala maraton ribiških dvojic, na katerem je tekmovalo 10 parov ribiških navdušencev iz vse Slovenije.
Ribiški maraton je le eno v vrsti tekmovanj, ki jih tradicionalno pripravljajo šempetrski ribiči. V avgustu so organizirali že tekmovanje za hmeljsko kobulo, v novembru pa načrtujejo še tekmovanje za Martinovo gos. Na tokratni preizkušnji, ki je bila nekoliko v senci ženskega svetovnega ribiškega prvenstva v Radečah, sta se najbolje odrezala člana Ribiške družine Ilirska Bistrica.
ŠO
Spet »žur« pod Žvajgo
PREBOLD - Turistično društvo Prebold je v soboto zvečer na željo članov po več kot desetletju ponovno pripravilo nekoč med Preboldčani priljubljeno prireditev Žur pod Žvajgo.
Prireditev so Spodnjesavinjčani zadnjič organizirali leta 2000. Letos, ko je po več letih preboldsko turistično društvo ponovno zaživelo, pa je bila priložnost, da oživijo nekatere nekdanje projekte, med katerimi je tudi omenjen »žur«. Društvo tako med drugim vsako prvo in tretjo soboto v mesecu pripravlja kmečko tržnico, na kateri se predstavljajo tudi krajevni odbori. Jeseni bo organiziralo kostanjev piknik in decembra prihod Miklavža in Božička.
ŠO
PETEK, 30. avgust
16.00 - 19.00, STARI GRAD CELJE
DEŽELA CELJSKA VABI - SREDNJEVEŠKA PRIREDITEV
PRIPRAVE NA OSREDNJO SREDNJEVEŠKO
PRIREDITEV DEŽELA CELJSKA VABI
SREDNJEVEŠKA TRŽNICA
17:30, STARI GRAD CELJE GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE DUHEC PUHEC S CELJSKEGA GRADU
Cena vstopnice: 2 EUR, cena dnevnega vstopa na Stari grad Celje. Na ta dan ni brezplačnega avtobusnega prevoza na Stari grad Celje
20:00, VODNI STOLP
GLEDALIŠKA KOMEDIJA
KRČMARICA MIRANDOLINA (C. Goldoni)
Cena vstopnice: 8 EUR, 6 EUR (študentje, dijaki, otroci). Prodaja vstopnic: Eno uro pred predstavo. Prireditev bo v vsakem vremenu. Rezervacija vstopnic na 030 307 007, rezervacije@kud-zarja.si
Več info TIC Celje, www.celeia.info
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu

wmi
ZAVOD CELEIA CELJE
Veliko dela za gasilce
DOBJE - Dan po tem, ko je zagorelo na Kozjanski domačiji, se je požar vnel še v proizvodni hali podjetja Hrib, ki se ukvarja s trgovino na debelo, trgovino na drobno in s proizvodnjo.
Ognjene zublje so poleg članov domačega prostovoljnega gasilskega društva pomagali ukrotiti še člani PGD Planina pri Sevnici. Gasilci so pogasili požar v notranjih prostorih in na strehi ter zagotovili varnost s požarno stražo. Kot so sporočili s Policijske uprave Celje je tuja krivda za nastanek požara izključena, saj je zagorelo zaradi pregretja dimnika. Ogenj je povzročil za približno 7 tisoč evrov škode.
TV
Ustvarjalna hiša generacij
LAŠKO - Med 15. in 19. julijem ter med 19. in 23. avgustom so v krajevnem medge-neracijskem centru uspešno izpeljali dva sklopa ustvarjalnih delavnic.
Vse delavnice, namenjene kreativnemu in kvalitetnemu preživljanju prostega časa, so bile brezplačne. Vodili so jih prostovoljci hiše generacij, ponosni predstavniki tretjega življenjskega obdobja, stari med 60 in 80 let. Svojo ustvarjalno žilico je na delavnicah sprostilo okoli 20 udeležencev dnevno, starejši so z otroki izdelovali mandale, albume, okrasne okvirje, vaze za cvetje in številne druge izdelke. Septembra se bodo začele v hiši generacij redne dopoldanske aktivnosti, ki jih ponavadi zastavijo vsak mesec sproti. Starejšim se v času učnih ur likovnega pouka pridružijo tudi učenci osnovnih šol iz občine.
TV
S čopiči in platni v Dolgi Gori
ŠENTJUR - Območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je ljubiteljske slikarje minulo soboto povabila v Dolgo Goro. Tam je bil namreč Poletni ex-tempore 2013, ki je v preteklih 11 letih zaokrožil skoraj po vseh krajevnih skupnostih občine.
Kljub slabemu vremenu se je v Dolgi Gori zbralo 12 slikarjev, ki so si s predsednikom KS Francem Arzenakom ogledali lepote tega kraja in fotografirali izbrane motive. V obrisih so jih prenesli na platna, delo pa so nadaljevali doma. Kot vsa leta doslej bodo nastale slike na ogled na razstavi ob občinskem prazniku. Eno bo organizator v sodelovanju z Erno Ferjanič Fric izbral za odkupno nagrado Šentjurskega poletja. Letošnja razstava bo postregla še z retrospektivo dosedanjih ex-temporov, saj bodo predstavljena vsa nagrajena dela doslej. Spomladi pa bodo ustvarjalci svoja dela razstavili tudi v kraju, ki jim je tokrat služil za navdih.
TV
Letos prvič dobiček
VRANSKO - Na Vranskem je bil junija že 11. summer night, na katerem je nastopilo več kot 20 različnih solistov in glasbenih skupin. V vseh teh letih pa se je zgodilo prvič, da bosta večera, ko bodo poplačani in izdani vsi računi, organizatorju prinesla tudi nekaj dobička.
Kot je pojasnil organizator Aleksander Reberšek, lahko dobiček pripišejo odličnemu odzivu obiskovalcev. Na obeh večerih jih je bilo namreč skupaj kar pet tisoč. Kolikšen bo dobiček, zaenkrat še ni povsem znano, organizatorji pa predvidevajo, da bo vsaj dva tisoč evrov. Več kot ga bo, toliko bolje, saj ga bodo člani Kluba mladih Vransko izročili dekletoma Veroniki Škrubej in Nevi Goropevšek, ki sta pred časom v prometnih nesrečah utrpeli hude poškodbe.
ŠO
Kmalu energetsko varčnejši
ŽALEC - Občina je uspešno kandidirala na razpisu za energetsko obnovo osnovnih šol in vrtcev, za kar ji je konec julija ministrstvo za infrastrukturo in prostor odobrilo nepovratna sredstva. Obnova se bo začela naslednje leto, konec pa je predviden v letu 2015. Evropska unija bo financira 85 odstotkov projekta, preostali del bo morala občina zagotoviti sama.
Za obnovo vrtcev v Šempetru, Petrovčah in Levcu ji je ministrstvo odobrilo slabih 395 tisoč evrov nepovratnih sredstev, celotna vrednost projekta bo znaša malo manj kot 596 tisoč evrov. Občina je uspešno kandidirala tudi za energetsko obnovo I. in II. OŠ Žalec, za kar bo prejela slabih 788 tisoč evrov, celotna vrednost projekta pa bo znašala malo manj kot 1,45 milijona evrov. Občina je prav tako uspešno kandidirala za energetsko obnovo prizidka OŠ Petrovče, za kar bo prejela 123 tisoč evrov, vrednost projekta pa bo znašala dobrih 100 tisoč evrov več.
ŠO
v ✓
učenje

OGLASNA PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
Zgodnji začetek je prava pot
Kar se Janezek nauči, to Janez zna - Za vseživljenjsko učenje ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno
Konec poletja in začetek šolskega leta je tudi čas za razmislek o znanju in učenju. Prvega ni nikoli dovolj, zato je prav, da učenja iudi po formalnem šolanju ne opu-siimo. Pa naj gra za nabiranje novih znanj v obliki različnih tečajev in drugih obVik neformalnega izobraževvnja čili za odločitev, da šotanje nadaljujemo in taka pridobimo višjo raven izobrazbe.
Da je? treba začeti zgodaj, na primer kažejo različne jezikovne šale, ki so namenjene vce mlajšim otrokom. V Celju bo septembra zaživel center, v katerem bodo angleščino »>učili«< že trimesečne? dojenčke. Prizadevanje za učeč o s e družbo, ko naj Iti se bili ljudje sposobni inovativno lotevati reševanja posameznih izzivov, se seliv osnovne šole. V Sloveniji too septembra prvih deset osnovnih šol svojim učencem v okviru izbirnih predmetov po nudilo predmet s takšnimi vsebinami. Ob osnovnih šolah bodo s eptembra odprlo vrata tudi srednje šole, kjer letoe po dolgoletnem
premoru vsaj v nekaterih programih spet opažajo večje zanimanje za strokovno in poklicno šolanje mladih. V teh dneh se končuje še drugi vpisni rok za visokošolski in univerzitetni študij, v tečaje in različna usposabljanja ter izpopolnjevanja pa vpisujejo tudi ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. In nenazadnje - novo šolsko leto se začenja tudi v univerzah za tretje življenjsko obdobje, kjer tečajniki kar po vrsti priznavajo, da imajo zdaj končno čas za učenje tistih stvari, ki so jih vsa leta zanimale, a zanje nikoli ni bilo časa.
Za učenje torej ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno, september pa bo kar primeren za začetek. V tednih, ko se bodo dnevi krajšali in bo zunaj vse hladneje, bodo ob knjigah preživeti popoldnevi in večeri lahko prav prijetni. Zlasti pa koristni, saj je znanje tisto bogastvo, ki ga človeku nihče ne more vzeti. Tega pa dandanes tudi ne gre prezreti.
IVANA STAMEJClC Foto i arhiv NT (GzupA)
T t
Regija v številkah
Med 11 statističnimi regijami je Savinjska z malo več kot 260 tisoč prebivalci tretja največja v državi. Na tretje mesto se uvršča tudi po številu osnovnošolcev (21.418), dijakov (10.900), maturantov (2.349), študentov (13.358) in diplomantov (2.791).
Na četrtem mestu v državi je po deležu denarja, ki ga namenja za razvojno in raziskovalno dejavnost. Ta
v bruto znesku znaša malo več kot 57 milijonov evrov. Temu sledijo posledično povezani podatki: Savinjska
regija je z 19,1-odstotnim deležem višje- in visokošolsko izobraženih prebivalcev nekoliko slabša od državnega povprečja, ki znaša 22,4 odstotka, s približno 15.400 evri bruto domačega proizvoda na prebivalca se uvršča na 6. mesto v državi
IVaPr
d.o.o.
Tj»»* S, MOO Ctljc

www.napok.si
03 620 02 59
inftxginapok.sl
IZVAJANJE, PREVERJANJE IN POTRJEVANJE ZA NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
Posrednik za nepremičnine
*	Vodja projekta
*	Vodja projektne naloge
*	Pospeševalec prodaje
*	Računovodja
*	Turistični informator
*	Turistični animator
* Socialni oskrbovalec na domu * Čistilec
Knjigovodja
* Hišnik
* Izvajalec zidanja in ometavanja
...in mnogi drugi poklici.
š1š.30Z evrov) in s 1.Z25 evri bruto mesečne plače zaposlenega šele na 9. mesto (državno povprečje sanaša 1.538 evrev).
Več osnovnih šol
V	Savinjski regiji deluje 124 osnovnih šol, ki jih je v minulem šolskem letu obiskovalo 21.418 učencev oziroma 13,3 odstotka vseh v državi. Šole v regiji so manjše kot drugod, saj jih povprečno obiskuje 183 učencev, kar je 20 manj od povprečja v državi. Tako ima regija na tisoč prebivalcev 5,5 osnovne šole, v državi pa jih je 4,9. Regija je z 20 srednjimi šolami v Celju, Velenju, Šentjurju, Rogaški Slatini in Slovenskih Konjicah ter Zrečah tudi pomembno srednješolsko središče. Za šolsko leto 2013/14 je razpisanih 59 srednješolskih programov. Podatek letno niha, a v povprečju je regija nadpovprečno uspešna glede na delež zlatih maturantov.
Študijske možnosti
V	Savinjski regiji deluje 5 javnih višjih strokovnih šol (v šolskih centrih Celje, Velenje in Šentjur, ob teh pa še v celjski šoli za hor-tikulturo in vizualne umetnosti ter ekonomski šoli) in 2 zasebni izobraževalni
O tem, koliko študentov bo vi Savtnjskt regiji v študijskem letu 22013/141, je še prezgodaj za pisati, saj se bo drugi vpiuni rok iztekel šele jutri. Po zdajšnjih podatkih so v vseh visokošolskih zavodih, ki v regiji izvajajo študijske programe 1. stopnje, še prosta mesta za vpis. V primerjavi s prejšnjimi leti je bil nekoliko manjši vpis v prvem vpisnem roku, nekaj na račun številčno manjših generacij maturantov, kjer študentje plačujejo šolnino, pa svoje dodaja tudi kriza. Za to študijsko leto sicer v visokem šolstvu ni razpisanih novih programov, sta pa dva nova višješolska študijska programa, in sicer avto-servisni management v Višji strokovni šoli ŠC Celje in varovanje v Abituri.
ustanovi (Abitura in Doba Maribor). Izvajajo 14 različnih višješolskih študijskih programov; delež med rednimi in izrednimi študenti pa se s 65 odstotki nagiba v prid rednega študija. V regiji ima sedež tudi 6 visokošolskih zavodov (samostojni zavodi Visoka šola za varstvo okolja v Velenju, v Celju pa Visoka zdravstvena šola, Visoka gospodarska šola, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Fakulteta za komercialne in poslovne vede ter Fakulteta za logistiko, ki je članica Univerze v Mariboru). Ob tem imajo štirje visokošolski zavodi (fakulteti za gradbeništvo in za energetiko - obe UM, Fakulteta za upravo - UL ter Fakulteta za management - UP) še 5 dislociranih enot na območju regije. Skupaj razpisujejo 41 visokošolskih študij-
skih programov na vseh treh stopnjah študija, razmerje med rednim in izrednim študijem pa je še za 5 odstotkov bolj v prid rednega študija kot pri višješolskih študijskih programih.
Vseživljenjsko učenje
Na območju regije je dobro razvita mreža ljudskih univerz, kjer skrbijo za izobraževanje odraslih. Ljudske univerze delujejo v Celju, Žalcu, Velenju, Šentjurju, Rogaški Slatini in Slovenskih Konjicah, v njih pa izvajajo tako formalne kot tudi neformalne oblike izobraževanja. Po zadnjih podatkih je bilo 15,7 odstotka prebivalcev regije vključenih v programe vse-življenjskega izobraževanja, kar je pol odstotka slabše od državnega povprečja.
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
15
Večjezičnost »iz plenic«
Helen Doron metoda za učenje angleščine že trimesečnih dojenčkov - Pomembna zvočna kopel
3 £
i g
M H
ANGLEŠČINA ZA OTROKE
od 3 mesecev do 14 let ^ učenje po naravni metodi
NOVO v Celju!
www.helendoron.si celje@helendoron.com

Septembra bo v Celju zaživel Helen Doron English Learning Centre. Čeprav imajo v knežjem mestu otroci že zdaj precej priložnosti za dodatno učenje angleščine in drugih tujih jezikov, center že pred odprtjem vzbuja pozornost. Starši bodo namreč vanj za prvi stik z angleščino lahko pripeljali že trimesečne dojenčke.
Helen Doron metodo zgodnjega učenja angleščine je razvila Angležinja, poročena z Izraelcem, ki je prednosti zgodnje večjezič-nosti spremljala pri otrocih v lastni družini. Čeprav ta metoda obstaja že 28 let in
se je doslej naučilo tekoče govoriti angleško več kot milijon otrok po vsem svetu, je v Sloveniji še novost. Leta 2011 je prvi center v Ljubljani odprla Nina Žerjal, ki je to metodo tudi uvedla v Slovenijo in se zdaj dogovarja za odpiranje regijskih franšiz. Doslej že delujejo v Kopru, Sežani in Mariboru, peta bo septembra zaživela v Celju. Odprl jo bo Klemen Mla-ker, ki je metodo spoznal, ko je za svoja otroka, 6-letno hčer in enoletnega sina, iskal primeren jezikovni tečaj. »Zanju sem iskal nekaj res kakovostnega,« pravi Mla-ker, ki ima sicer podjetje za spletno oglaševanje in po
izobrazbi še zdaleč ni anglist, »in našel Helen Doron metodo.« Ta ga je tako navdušila, da bi bil pripravljen otroka voziti tudi v Ljubljano ali Maribor, a ko je spremljal učne ure v Ljubljani in poslušal 5-letnike, ki so oblikovali povsem pravilne stavke v angleščini, se je porodila ideja, da bo center odprl v Celju. »Zato da bo dostopen čim več otrokom. Po svoje se mi zdi nepravično, da tak način učenja ni ponujen prav vsem.«
V čem je torej posebnost Helen Doron metode zgodnjega učenja angleščine?
Učitelji so posebej usposobljeni, saj morajo pridobiti mednarodno licenco za poučevanje angleščine po tej metodi. Ni nujno, da so učitelji angleščine, a morajo tekoče govoriti angleško in pridobiti licenco na posebnem usposabljanju. Pomembno je namreč, da so vsi učitelji po svetu poenoteni, saj metodo v vseh državah izvajajo enako. V isti starostni skupini lahko na primer otrok po peti uri v Ljubljani šesto uro nadaljuje v Pragi. Skupine tečajnikov so zelo majhne, od 4 do 8 otrok, tako da se učitelj individualno posveča vsakemu in se otrok v skupini dobro počuti. Ključen gradnik so tudi zvočni zapisi - na tečajih poslušajo in pojejo pesmice, predvajajo jim posnetke, gledajo filmč-ke in animirane posnetke, potem tako nadaljujejo tudi doma. Tečaj je enkrat tedensko, starši pa jim snov potem
doma dvakrat dnevno predvajajo, tako da se res ustvari jezikovna zvočna kopel, ki ustvarja celoto. Na tečajih, ki so v celoti v angleščini, je le uvodni pozdrav v maternem jeziku. Učitelji snov otrokom predstavijo tako, da jo razumejo, razumevanje pa se sproti preverja z dodatnimi aktivnostmi. V tečaj za najmlajše lahko starši vpišejo otroke, stare od 3 do 22 mesecev, nato sledijo posamezne skupine, na primer od dveh do petih let, od 6 do 12 in vse do 19 let. Pomembno je tudi to, da otroci ves čas govorijo v stavkih in se ne učijo le posameznih besed.
Zanimiva je zlasti prva starostna skupina. Kako se angleščino uči otrok, ki še besed v maternem jeziku ne pozna?
»Uči« se seveda le reče, saj je to učenje sprva na nezavedni ravni. Angleščino se torej uči povsem enako kot maternega jezika, skozi igro, zvok, animacijo ... Najbolj pomembno je prav obdobje do 6. leta, ko v možga-
nih otroka obstaja biološka pripravljenost za ustvarjanje jezika. Dokazano je, da otroku, s katerim se starši veliko ukvarjajo, možgani bolj rastejo in se razvijajo
-	vse to seveda velja tudi za učenje jezikov, ki stimulira rast možganov. V družinah dvojezičnih staršev, še zlasti če živijo v državi, kjer se govori tretji jezik, se malčki z lahkoto, brez težav, naučijo treh jezikov.
Učenje z igro je pri vas natančno določeno ...
Učitelj poučuje po natančnih navodilih, za vsako uro ima določeno, katere aktivnosti mora izvesti. Teh ne more izbirati, lahko pa svojo kreativnost izrazi v tem, kako jih bo izvedel. Naučiti mora besedo slon
-	to lahko naredi na različne načine; z ročno lutko, s plišasto igračo, z risbico, zvokom, s kretnjami, z igrico ali kako drugače. Učitelj vključuje vse čute in uči po celostnem pristopu. Cilj je, da otroci radi pridejo k nam, so sproščeni, se zabavajo in
se imajo lepo. Potem se zgodi, da pri osmih, devetih letih otrok vpraša, kdaj se bo začel kaj učiti, a pri tem že govori lepe stavke.
Če ne pri otrocih, je za učenje po Helen Doron metodi potrebna disciplina pri starših, kajne?
Zelo pomembno je delo doma - ampak to ni bavbav, tega se starši ne bi smeli ustrašiti. Pesmico v angleščini lahko otrok posluša v avtu na poti iz vrtca, doma pogleda risanko takrat, ko starš pospravlja po kosilu ... Sodelujejo lahko babice in dedki, tudi če sami ne govorijo angleško. Nenazadnje to sploh ni delo, temveč je lahko kakovostno preživet čas z otokom. Ko vključiš otroka v Helen Doron metodo, stopiš z njim na pot, na kateri se skozi igro, zabavo, glasbo in veliko gibanja uči ustvarjalnosti, krepi samozavest in pridobiva izjemno veselje do učenja. Rezultat vsega tega pa je tudi brezhibno znanje angleškega jezika.
IS, foto: SHERPA
Učenje inovativnosti
Reševanje težav na drugačen način - Med deseterico osnovnih šol v Sloveniji iz celjske regije izbrana OŠ Lava
V tem šolskem letu bodo v desetih slovenskih osnovnih šolah pilotno uvedli nov izbirni predmet, ki naj bi učencem v zadnjem triletju ponujal priložnost za drugačno šolsko delo. V okviru inovativnega reševanja izzivov, kot so v Zavodu RS za šolstvo delovno poimenovali nov predmet, bodo učence spodbujali k drugačnemu razmišljanju ter povezovanju različnih znanj pri iskanju novih rešitev za dejanske in včasih tudi umetno ustvarjene probleme. Ob strokovnem in fak- ga predmeta ta, da mladim
tografskem znanju jim bo prav to v poklicni karieri še kako prav prišlo, saj je eden glavnih očitkov slovenskemu šolstvu prav to, da ne spodbuja dovolj ustvarjalnosti in inovativnosti.
Kot pravi Marijana Kolen-ko, ravnateljica OŠ Lava, ki je bila edina iz celjske regije izbrana v skupino desetih šol, je največja prednost izbirne-
ponuja pridobivanja kompe-tenc prihodnosti, ki jim bode pomagale iskati rešitve in
ustvarjati inovacije. »Vse tiste veščine torej, ki jih potrebujemo v novih okoliščinah in za katere smo danes vsi preslabo opremljeni.«
Izkušnje že z UPI-krožki
OŠ Lava ima pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti pri učencih že nekajletne izkušnje, saj je
»Velika prednost tega načina dela je, da se učenci in mentorji povežejo s predstavniki lokalnega in poslovnega okolja. V začetnem pogovoru učenci spoznajo probleme lokalne skupnosti ali probleme poslovnega sveta. Razumevanje okolja jim je lahko v pomoč pri opredelitvi problema in pri kasnejšem razvoju projekta s ciljem, da so programi in aktivnosti razviti v dialogu. Pri sodelovanju s poslovnim okoljem se bodo učenci seznanili z realnim svetom in s problemom ustvarjanja delovnih mest. Naučili se bodo, kako uporabljati podjetniško razmišljanje v svetu dela,« pravi Marijana Kolenko.
z Območno obrtno podjetniško zbornico Celje v preteklih letih učence od 1. do 9. razreda uspešno vključevala v UPI-krožke. V njih so učenci počeli vse tisto, česar v okviru rednega pouka skladno z učnim načrtom ne morejo. Zelo pomemben del tega novega vetra, ki je zavel v šoli, je tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo, saj tako učenci spozna-
V pilotnem projektu bo sodelovalo 10 slovenskih osnovnih šol, kako bo predmet ino-vativno reševanje izzivov vpeljan v šole in kako ga bodo te izvajale, pa bodo nadzorovali strokovnjaki Zavoda RS za šolstvo. Kot izbirni predmet bo ponujen učencem zadnjega triletja, saj so mladostniki v zgodnjih najstniških letih najbolj dovzetni za razvoj inovativnosti in drugačnega načina razmišljanja. Pouk predmeta bo zelo različno organiziran, od nekaj ur v strnjeni obliki do nekaj ur, razporejenih po tednih, učenci bodo enkrat v učilnici, drugič na terenu, ustvarjali pa bodo tudi sami v popoldanskem času doma.
vajo življenja izven šolskega poslopja. Tako v posamezne aktivnosti niso vključevali le staršev, temveč so obiskali različna podjetja in kulturne ustanove ter ob spoznavanju širšega družbenega okolja ob koncu šolskega leta vse naučeno v obliki likovnih, pisnih in tudi povsem konkretnih izdelkov tudi predstavili.
Ker so se UPI-krožki izkazali za dobre, so v zavodu za šolstvo iskali sistemske rešitve za načrtno spodbujanje ino-vativnosti in ustvarjalnosti pri šolarjih, kar je pogoj za njihovo kasnejše kreativno ustvarjanje v poklicu, ter spodbujanje
podjetnosti, ki je v Sloveniji še vedno zelo šibka. Po dveh letih snovanja novega izbirnega predmeta bo tako inovativno reševanje izzivov dobilo prostor v šolah. »Nov predmet bo temeljil na spodbujanju kritičnega in inovativnega razmišljanja, na ustvarjalnosti mladih in bo učencem zagotovo dal priložnost, da v sebi odkrijejo vse tiste ustvarjalne potenciale, ki jih bodo lahko uporabili pri izbiri poklicev in razvoju svoje profesionalne poti,« je pred uvedbo predmeta v šolski urnik optimistična Marijana Kolenko.
16
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
Znanje naj bo dostopno vsakomur
Ljudska univerza Šentjur ostaja ves čas zvesta svojemu osnovnemu namenu, ki naj bi mu sledili vsi javni zavodi - biti v službi ljudi. Na prvem mestu so dobrobit ljudi, njihov razvoj in zadovoljstvo.
Pri teh prizadevanjih se je uspešno potegovala za več projektov, začela izvajati programe, ki se ne dotikajo zgolj izobraževanja odraslih, ampak so v korist celotne skupnosti. Pri tem uspešno sodeluje z ostalimi javnimi zavodi in izobraževalnimi ustanovami. Odziva se na vsakršne pobude, želje in predloge ustanovitelja in pri tem upošteva potrebe lokalnega prebivalstva. Pri programih, kjer gre za sodelovanje z ostalimi ustanovami, vedno prisluhne potrebam ostalih in se usmeri k skupnim rešitvam težav. K pestri ponudbi programov, ki so dostopni vsem in ki vključujejo različne skupine ljudi. Od najmlajših do najstarejših, od manj do visoko izobraženih, od tistih, ki so srečni in uspešni, do tistih, ki so sami in obupani. Pri tem ne smemo zanemariti mednarodnih projektov in sodelovanja - Ljudska univerza Šentjur zastopa in promovira svojo občino, v tujini predstavlja njeno prebivalstvo, kulturno in naravno dediščino.
»ODPIRAMO POTI DO ZNANJ«
Jelka Godec, direktorica Ljudske univerze Šentjur
POVEDALI SO ...
Metka Čobec, Avtošola angleškega jezika: »Rada potujem, se izobražujem in ker znanje jezikov odpira vrata v tuj poslovni svet, se mi zdi znanje tujih jezikov še posebej pomembno, zato sem se vključila
v Avtošolo angleškega jezika na Ljudski univerzi Šentjur. Pred leti sem bila mesec dni na Malti v poletni šoli EC Malta English Language School v St. Julian's. Poudariti moram, da je na Ljudski univerzi Šentjur princip dela zelo podoben. Predavateljica je visoko usposobljena in strokovna oseba, ki se lahko na vseh ravneh primerja z naravnimi govorci (»native speakers«). Moduli so zelo raznoliki in uporabni. Prav tako nam predavateljica posreduje učno gradivo za vsak modul posebej. Še posebej sem zadovoljna s prijaznim odnosom zaposlenih na ljudski univerzi, z organizacijo in urejenostjo učilnice. V skupini nas je bilo 15 tečajnikov, ki smo
Udeleženci na prireditvi ob zaključku šolskega leta
se super razumeli. Večina nas prihaja iz različnih krajev in se nam ni težko voziti. Omenila bi še, da je Avtošola angleščine moja odskočna deska, da se vključim tudi na druge tečaje, ki jih ponuja Ljudska univerza Šentjur.«
Irena Gaberšek, Univerza za tretje življenjsko obdobje:
Poti do znanja
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
»Delo in program Ljudske univerze Šentjur sta mi všeč, ker sta blizu vsem generacijam. Mladi se lahko dodatno izobražujejo in izpopolnjujejo, starejšim pa nudi kvalitetnejše aktivno življenje. Ljudsko univerzo Šentjur obiskujem že kar nekaj let. Pred leti sem obiskovala tečaj angleščine in kaligrafije, kar mi je prišlo prav pri delu. Bila sem prijetno presenečena in od takrat sem stalen gost njihovih prireditev oziroma programov. Kot
upokojenka imam zdaj več časa, zato so tudi moji obiski
na LUŠ pogostejši. Imajo zelo zanimiv, pester in uporaben program delavnic, tečajev in predavanj, a žal vseh dejavnosti ne uspem obiskati. Vključena sem v program Univerze za tretje življenjsko obdobje, obiskujem tečaj angleščine, nekatera predavanja in delavnice. Zavedajo se, da je za starejše pomembno, da ohranjajo telesne, duševne in delovne sposobnosti, da so povezani med seboj in z mlajšimi generacijami.«
socialni oskrbovalec na domu
računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike
in zavode - uvodni sestanek 9.9.2013 ob 16.00
viličarist
hišnik
maser
čistilec prostorov pomočnik čistilca prostorov
VABLJENI K VPISU
tečaji tujih jezikov vseh stopenj(angleščina, nemščina, ruščina, španščina, francoščina, italijanščina) tečaj slepega tipkanja - uvodni sestanek 5.9.2013 uporaba informacijske podpore pri pisarniškem poslovanju
tečaj refleksne masaže računalniška izobraževanja
ŠE VEČ IZOBRAŽEVANJ - PO VAŠI MERI IN GLEDE NA VAŠE POTREBE -VAM PRIJAZNO PONUJAMO PO TELEFONU: 03 747 16 70 ali 031 718 261 Elektronski naslov: info@lusentjur.si www.lusentjur.si
Brezplačna splošna neformalna izobraževanja odraslih
In kakšna brezplačna izobraževanja so vam dostopna? Če želite obnoviti in nadgraditi znanje angleščine, se lahko vključite v Avtošolo angleškega jezika. Skozi pet jezikovnih modulov, s poudarkom na konverzaciji, boste usvojili nemščino v Avtošoli nemškega jezika. Ko ste v jezikovni in pravopisni zadregi pri sestavljanju dopisov in raznih besedil, vam nudi pomoč program Sem ter tja po pravopisu.
Pogosto se zgodi, da moramo kaj povedati ali napisati, a je »glava prazna«, program Kreativno pisanje in izražanje združuje vse, kar sodi k ustvarjalni komunikaciji. Vse to nam ne pomaga, če imamo zadržke in se le stežka vključimo v pogovor - še posebej, kadar gre za komunikacijo z ljudmi, ki so kakorkoli drugačni od nas. Za dobro komunikacijo in medsebojne odnose poskrbimo s programom Jaz in ti.
In kaj je zadnje čase najbolj pereča težava in predmet številnih diskusij? Finance. Na izobraževanju Med poslovnimi številkami se boste naučili, kako se naredi osebni in družinski finančni načrt, izvedeli več o zadolževanju, posojilih, varčevanju in zavarovanjih. Tistemu, ki mu številke že ležijo in ima dobro podjetniško idejo, bo v pomoč program Podjetniška priložnost. Vsem, ki se odločajo za vstop v ekološko kmetovanje, in tudi tistim, ki že ekološko kmetujejo, ter vsakodnevnim
uporabnikom ekoloških živil je namenjen program Preko oken kozjanskih gričev. O
zakonodaji na področju kmetijske politike, o kmetijskih trgih in razvoju podeželja pa izobražuje program Moje odločanje.
Živimo v informacijski dobi in obkroženi s tehnologijo, brez poznavanja dela na računalniku - uporabe svetovnega spleta - dandanes skoraj ne gre. Tečaj V vrtiljaku svetovnega spleta vas seznani z elektronsko pošto, s spletnim poslovanjem, opozori na pasti svetovnega spleta ... Če naše delovno mesto od nas zahteva še boljše poznavanje dela na računalniku, se odločimo za izobraževanje Digitalno pisarniško znanje in desetprstno tipkanje. Program nadgrajuje in poglablja znanje udeležencev na področju pisarniškega poslovanja, ki je neločljivo povezan z znanjem desetprstnega tipkanja. Dandanes ne gre brez splošne razgledanosti, program Pisan svet besed nas seznanja z različnimi umetnostmi in vrstami kulture ter multimedije.
Za odrasle s posebnimi potrebami z namenom vključevanja v vseživljenjsko učenje je zasnovan program Znam in zmorem sam. Ob pridobivanju novih znanj in izkušenj program spodbuja samozaupanje in nadzor nad lastnim življenjem, da bi posamezniki postali bolj neodvisni in aktivni.

REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za izobraževanje,
znanost in Sport
A*
Ndožba v vašo prihodnost
' gniivuio mm) i inam iiu evkdtcm uniia
MpjHioMrfitticI
»Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju.«
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
17
Inženirji, ki jim je blizu tudi poslovanje
Za Visoko gospodarsko šolo v Celju burna pomlad - Na rešitev zapleta zaradi koncesije še čakajo
Gašper Gantar
»Surovine in energenti so vedno dražji, proizvodna podjetja si morajo pridobiti prednost, temelječo na učinkovitih okoljskih tehnologijah. Na tem gradimo eno od konkurenčnih prednosti šole. Avgusta smo kupili komercialno licenco programske opreme Umberto in pripadajoče baze podatkov, tako da lahko podpremo podjetja pri razvoju okolju prijaznejših rešitev, izdelkov in tehnologij,« predstavlja eno od usmeritev šole dekan doc. dr. Gašper Gantar.
Visoka gospodarska šola v Celju je eden redkih visokošolskih zavodov pri nas, ki je zrasel na pobudo gospodarstva. Gospodarstveniki so precej sodelovali tudi pri oblikovanju študijskega programa. Kot pravi dekan šole doc. dr. Gašper Gantar, je zdaj kar precej ljudi iz prakse tudi med sodelavci šole.
Šola, ki so jo letos zapustili prvi diplomanti, ostaja zvesta zgolj enemu visokošolskemu študijskemu programu, triletni program sodobno proizvodno inženirstvo pa se je izkazal kot dober preplet znanj s področij izdelovalnih tehnologij, orodjarstva in proizvodne logistike. »Diplomanti pridobijo temeljna inženirska znanja in razgledanost na širšem področju tehniških ved. Skušamo jih tudi naučiti, kako spremeniti odlične tehnične rešitve v finančni uspeh podjetij,« na kratko strne srž programa dekan dr. Gašper Gantar in dodaja, da so po rezultatih ankete, ki so jo opravili med diplomanti, ti zelo zadovoljni s pridobljenim znanjem.
September bo za Mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) zelo pomemben mesec. Pričakujejo namreč podelitev ponovne akredita-cije fakulteti in vsem štirim študijskim programom, še bolj nestrpno pa vpis njihovega triletnega doktorskega študijskega programa management znanja v razvid visokošolskih zavodov. Vpis v razvid je namreč pogoj, da lahko objavijo razpis za vpis prvih petih študentov že v tem študijskem letu.
A že pridobitev akreditaci-je za ta program je za Celje in Savinjsko regijo pomembna tudi zato, ker ponovno odpira vrata za ustanavljanje univerze. Ustanovitev te se zdi pomembna tudi MFDPŠ, ki deluje kot samostojni visokošolski zavod. Ugotavljajo namreč, da imajo bodoči študenti in zlasti njihovi starši ob odločanju za študij precej pomislekov glede vpisa v samostojne visokošolske zavode. »Članstvo zavoda v univerzi jim pomeni nekakšno varnost, kar je po svoje ob poplavi visokošolskih zavodov, ki nekateri so, drugi pa spet niso kakovostni, tudi povsem razumljivo,« to utemeljuje direktorica MFDPŠ Anja Lesjak.
Odpiranje v mesto in svet
MFDPŠ je letos že tretjič pripravila mednarodno znanstveno konferenco z udeleženci z
Ob prvi generaciji diplomantov je tudi čas za oceno šole ...
... in smo jo dobili, zunanjo oceno namreč. Marca je nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva končala postopek zunanje evalvacije šole in pridobili smo ponovno akreditacijo. Nakvis nam jo je podelila za sedem let, kar je najdaljše obdobje, saj lahko akreditacijo podeli tudi za tri leta. Je pa res, da šele
vsega sveta, veliko jih je prišlo tudi iz Azije. »Prav odpiranje v svet je ena od tržnih niš, ki jih ob številčnem upadu bodočih generacij študentov vidimo na fakulteti,« pravi Anja Lesjak in dodaja, da v tujini zanimanje za njihove programe obstaja. Zaenkrat gre za študentske izmenjave in predavanja v angleščini imajo v podiplomskih programih 2. stopnje, razmišljajo pa tudi o tem, da bi jih uvedli tudi na dodiplomskih programih.
Tako kot odpiranje v svet je za MFDPŠ pomembno tudi odpiranje v mesto. Tako ob študijski in raziskovalni dejavnosti na fakulteti skušajo pridobiti tudi čim več programov in dejavnosti, ki so name-
med delom vidiš, kje si lahko še boljši, zato uvajamo nekaj manjših popravkov učnih načrtov. A ostajamo pri enem študijskem programu.
Med vašimi študenti je zelo veliko takšnih, ki so že zaposleni, kajne?
Naša šola izvaja samo izredni študij, zato je ta organizacijsko in izvedbeno prilagojen zaposlenim študentom. Po starosti je večina v zgodnjih srednjih letih, našemu naj-
njene širšemu krogu ljudi. Na razpisu Evropske unije jim je tako uspelo pridobiti dveletna programa EU LAJF ter vnovič tudi EU PIK@, ki je namenjen zlasti ozaveščanju srednješolcev in drugih občanov o evropskem povezovanju. V prvem je bilo vseh 9 delavnic zelo dobro obiskanih, v delo se je vključevalo tudi veliko brezposelnih. V drugi polovici oktobra bodo vrata fakultete odprli evropsko nagrajenem medgeneracijskem prostovoljskem projektu Simbioza, v katerem mladi pomagajo starejšim pri delu z računalniki. Prostovoljci bodo tudi študenti fakultete, ki bodo tako opravili del obveznosti pri predmetu družbena odgovor-
starejšemu diplomantu je do upokojitve manjkalo le par let, nekaj pa je tudi mladih, ki nadaljujejo šolanje takoj po srednji šoli. Vsi morajo plačati šolnino. Ta na letnik znaša 2.500 evrov, a glede na to, da so drugi stroški študija v domači regiji bistveno nižji, se jim nekako kar izide. Po zadnjih podatkih iz raziskave Eurostudent je življenje študenta iz Celja, ki v času študija živi v Ljubljani, 340
nost in prostovoljstvo. Čeprav Ljubljančan, pa je ustanovitelj zavoda Ypsilon in vodja projekta Simbioza Žiga Vavpotič, tudi diplomant te fakultete.
Kako v Celju do postelje?
Študenti v knežjem mestu lahko bivajo v delu preurejenih sob dijaškega doma, fantom nekaj sob oddajajo v Don Boskovem centru na Hudinji. In tu je nastanitvenih možnosti pravzaprav konec, saj kot ugotavlja Anja Lesjak, zasebniki študentom le neradi oddajajo sobe ali stanovanja. »Tudi zato je velika večina naših študentov z območja regije in v času študija živijo doma,« pravi in dodaja, da se Ljubljančani in Mariborčani ne odločajo za študij v Celju, saj preprosto nimajo kje živeti. Za gostujoče predavatelje tako MFDPŠ najema sobe v bližnjih hotelih, za udeležence poletne šole pa sobe v MCC Hostlu. »Največja težava so mednarodne izmenjave študentov v okviru Erasmusa in sodelavcev fakultete v okviru programa Leonardo da Vinci, saj ti pridejo v Celje za več mesecev.« Zanje je hostel predrag, zasebnih sob ali stanovanj pa lastniki preprosto ne oddajajo. Zato se z Regijskim študijskim središčem Celje dogovarjajo, da bi oblikovali spletni portal po vzoru že delujoče borze študentskih sob in stanovanj kamrica.net.
IS
evrov dražje, kot če bi živel doma.
Kakšna je glede na pretežen del študentov, ki so že zaposleni, prednost diplome v vaši šoli?
Naši študenti, ki se izobražujejo ob delu, so bolj zahtevni in imajo manj potrpljenja do morebitnih slabših predavanj. So dodaten izziv za predavatelje tudi zato, ker so na ožjih področjih zelo specializirani. Predavati morajo tako, da so zadovoljni vsi - tako tisti, ki določeno temo poznajo morda bolje kot predavatelj, kot tisti z zgolj osnovnim znanjem.
Pomlad je bila za vas zelo stresna. Ob postopku podelitve akreditacije sega v ta čas tudi zaplet zaradi podelitve koncesije ... Ima ta zgodba že razplet?
Takratna Janševa vlada je objavila razpis za podelitev koncesije in mi smo prav v tednu, ko je šolo preverjala Nakvis, uspeli zbrati potrebno gradivo, se prijavili in bili uspešni. Tega smo bili seveda zelo veseli, saj bi koncesija našim študentom omogočila brezplačen študij. Po zamenjavi je nova vlada na eni prvih sej pooblastila državno pravobranilstvo, naj jo zaradi po njenem mnenju neupravičene podelitve koncesij toži, sama je priznala napako, mi pa smo se kot stranka v postopku pritožili. Ta postopek še traja.
Ste zelo razočarani?
Zaradi treh razlogov: najprej zato, ker smo prepričani, da izvajamo zelo kakovosten študij. Na področju orodjarstva, preoblikovalnih tehnologij in proizvodne logistike smo boljši od prenekaterega javnega zavoda. Znesek, ki
bi ga s koncesijo dobili, je za državo zanemarljiv, za nas bi bil ogromna spodbuda, pridobili pa bi samo študenti, ker bi imeli večjo izbiro in bi se zanje vsi bolj trudili.
Koncesija, ki bi jo dobili za študijsko leto 2014/15, na letošnje še nima vpliva .
Letos bo vse po starem, kakšno pa bo leto, je še težko napovedati. Močno se namreč pozna kriza v gospodarstvu. Prvo leto so podjetja več kot polovici študentov sofinancirala šolnino, drugo leto že manj, lani praktično le še redkim. Tudi študenti, čeprav zaposleni, se soočajo s krizo in verjamem, da bo šolnina za marsikoga ovira. Sicer pa podatkov o vpisu še ni, v prvem prijavnem roku se izredni študenti praviloma ne vpisujejo. Odločilen bo drugi vpisni rok, ki se bo končal 30. avgusta.
Kakšno je sodelovanje šole z gospodarstvom v praksi?
Aktivni smo na področju trajnostnega inženirstva ter razvoja sodobnih tehnologij in okolju prijaznih izdelkov. Trenutno vzpostavljamo ra-zvojno-raziskovalno dejavnost in učinkovito vseživljenjsko učenje v povezavi z gospodarstvom v regiji in državi.
Se znate »prodati«?
V začetku leta smo podpisali prve pogodbe o razvojno-raziskovalnem sodelovanju s štirimi slovenskimi podjetji, med njimi s Celjskega z družbo Gorenje Orodjarna. Na podlagi teh pogodb imamo tudi že prve večje prihodke. Letošnji proračun šole znaša približno 300 tisoč evrov in polovico bomo zaslužili v sodelovanju z industrijo.
IS, foto: SHERPA
MFDPŠ ima do konca meseca in v podaljšanju verjetno še do sredine septembra odprt razpis programa Leonardo da Vinci, v okviru katerega bo lahko 15 brezposelnih diplomantov družboslovja z območja Savinjske regije za 6 tednov odšlo v Italijo. Tam bodo v podjetjih in ustanovah delali na svojem strokovnem področju, za kritje stroškov pa bodo prejeli po 2.000 evrov. Ta program je v veljavi do maja 2014, če pa v tem času ne bo odšlo na pot vseh 15 diplomantov, je odprta možnost, da ga podaljšajo za poldrugo leto.
& $ gospodarska
Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program
sodobno proizvodno
ij^Hnirstvo
(izredni študij) Strokovni naziv diplomanta:
diplomirani inženir strojništva (VS)
PRIJAVNI ROKI:
VPIS V 1. LETNIK: do 30. 8. 2013 (2. prijavni rok) od 23. 9. do 5. 10. 2013 (3. prijavni rok) VPIS PO MERILIH ZA PREHODE ZA DIPLOMANTE VIŠJEŠOLSKEGA PROGRAMA STROJNIŠTVO: do 23.9. 2013
Zakaj se splača študirati pri nas, preverite na
www.vgs-ce.si tel. št.: 03/428 79 00 e-pošta: info@vgs-ce.si
Ponovno korak bliže univerzi
Celju manjka sob in stanovanj za študente - Zlasti težko jih najamejo tujci, ki prihajajo na študentske izmenjave ali delovno prakso
18
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
Ko je pot do znanja prijazna
V UPI - ljudski univerzi Žalec letos prvič tudi izobraževanje za tehnika računalništva - Paradni konji še vedno tečaji tujih jezikov in računalništva
UPI - ljudska univerza Žalec je organizacija za izobraževanje odraslih, ki ima dolgoletno tradicijo. V Savinjski regiji je namreč prisotna že več kot 35 let in je eno večjih izobraževalnih središč tako po pestrosti in raznolikosti izobraževalnih programov kot tudi po številu udeležencev.
Osrednja ciljna skupina so delovno aktivni ljudje, ki potrebujejo dodatno znanje in kompetence pri gradnji kariere. Vedno bolj pomembna skupina ljudi, ki se poslužuje programov žalske ljudske univerze, so tudi starejši odrasli oziroma upokojenci, ki se takšnih in drugačnih izobraževanj udeležijo predvsem z željo, da bi izboljšali kakovost življenja in socialno vključenost. Strokovno usposobljen kader novim udeležencem z nasveti in informacijami pomaga izbrati zanje najprimernejšo obliko izobraževanja, pripravi jim osebni izobraževalni načrt, jih usmeri v svetovalno središče, kjer lahko dobijo vse informacije o izobraževalni poti, na katero so se podali, in tudi podporo ter motivacijo med izobraževanjem.
V	UPI - ljudski univerzi Žalec izobraževalne programe delijo v več različnih skupin - formalno in neformalno izobraževanje, svetovanje in podporo pri učenju, visokošolsko izobraževanje ter projektno delo, ki je preplet vseh vrst izobraževanja, s to razliko, da gre v prvi vrsti za brezplačne vsebine.
V	Svetovalnem središču Žalec, ki deluje pod okriljem UPI - ljudske univerze Žalec, svetujejo pri izbiri primernega programa izobraževanja, pomagajo med potekom izobraževanja in spremljajo tudi po zaključku izobraževalne poti. Na voljo so na sedežu v Žalcu in dislociranih enotah v Celju, Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah in Laškem.
Izobraževalni programi po celotni vertikali
Med formalno izobraževanje sodijo programi za pridobitev osnovnošolske izobrazbe za odrasle in srednješolski
»Udeležencem želimo pokazati prijazno pot do znanja in dokazati, da se je učiti zabavno ter da je danes vseživljenjsko učenje nuja. Samo tisti posamezniki, ki to spoznajo, lahko napredujejo tako osebnostno kot v poklicu,« pojasnjuje Franja Centrih, direktorica UPI - ljudske univerze Žalec.
VISOKA
ZDRAVSTVENA
ŠOLAVCELJU
Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program
(izredni študij) Naziv diplomantke/diplomanta:
dpOamtaama madOCtoäka sestra (VSD/ dpOomflranfl □doavaQceEflk(VS)
PRIJAVNI ROKI:
do>S£tEb2©D8(2. prijavni rok) od 23. 9> dte sma©08(3. prijavni rok)
www.vzsce.si tel. št.: 03/428 79 00 e-pošta: info@vzsce.si
programi. Med slednje prištevajo programe srednjega poklicnega, poklicno-tehniške-ga, srednjega strokovnega in srednjega splošnega izobraževanja ter poklicne tečaje, med katerimi je v zadnjem času še posebej priljubljen tečaj predšolske vzgoje. Letos se na tem področju obeta tudi novost. V septembru namreč načrtujejo začetek izvajanja poklicnega tečaja tehnik računalništva, ki je trenutno še v postopku verifikacije. Drugače v njihovih programih še vedno prednjačijo izobraževanja za ekonomskega tehnika in izobraževanja na področju strojništva. Upi - ljudska univerza Žalec je prav tako študijski center fakultete za upravo, kar nenazadnje pomeni, da Žalčani na enem mestu nudijo izobraževalne programe po celotni vertikali.
V UPI - ljudski univerzi Žalec imajo strokovno usposobljene sodelavce in predavatelje, njihovo učno okolje je prijetno in sodobno opremljeno, ponujajo ugodne plačilne pogoje in popuste, zaposleni svetujejo pred, med in po zaključenem izobraževanju, na voljo je brezplačna učna pomoč, ponujamo dodatna učna gradiva in IKT-podpo-ro pri učenju v Središču za samostojno učenje.
Od tujih jezikov do kuhanja
Na področju neformalnega učenja prednjačijo tečaji različnih tujih jezikov, računalništva, vodenja poslovnih knjig, tečaj za voditelja čolna ... V jezikovnem centru so poleg najrazličnejših tečajev tujih jezikov - od splošnih, poslovnih, individualnih do otroških
-	v zadnjem času zanimive ure začetne integracije za priseljence. Na področju neformalnega učenja ponujajo tudi številne delavnice, ki so povezane s kakovostnim preživljanjem prostega časa ali skrbjo za zdravo življenje. Na študijskih krožkih
-	Bralni študijski krožek beremo z Manco Košir, Slovenske ljudske pesmi in zimzelene melodije, Različne poti do zdravja in Obliznimo si prste
-	zadovoljujejo izobraževalne potrebe ožjih ciljnih skupin.
V časih gospodarske krize si ljudje težje kot kadarkoli prej privoščijo plačljive izobraževalne programe, zato se na UPI
-	ljudski univerzi Žalec trudijo iskati različne vire financiranja, s katerimi lahko omogočajo ljudem brezplačno izobraževanje. Med te vire sodijo predvsem evropski socialni sklad in razna slovenska ministrstva. Vsem tistim, ki obiskujejo formalno izobraževanje, pa pomagajo pri kandidaturi za povrnitev šolnin.
ŠO
Foto: Arhiv UPI - ljudske univerze Žalec
UPI - ljudska univerza Žalec vsako leto podeli oskarja za učenje, priznanje, ki ga podeljuje prizadevnim posameznikom v okviru projekta ESS Center vseživljenjskega učenja Savinjska. Letos je ta naziv direktorica Franja Centrih podelila Iztoku Heriču.
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
19
Pred težkim obdobjem
Prihodnje šolsko leto še negotovo za Ljudsko univerzo Celje
V Ljudski univerzi Celje gledajo v prihodnost optimistično, čeprav se še niso izvlekli iz finančnih težav. »Na zunaj sicer ni videti, a se pri nas ogromno dogaja,« pravi direktorica Du-bravka Milovanovic in dodaja, da so prav ti dnevi eni najbolj napornih. So sredi jesenskega roka poklicne mature in zaključnih izpitov, hkrati pa razmišljajo o vsebinah, ki bi bile v naslednjem šolskem letu vidne tudi navzven. Z zanimivimi projekti, delavnicami in krožki namreč želijo pritegniti čim več slušateljev.
Kot pravi Dubravka Milo-vanovič, je treba prevetriti vse programe in poiskati donosne in za uporabnike koristne tečaje, ki bodo omogočili zavodu, da bo preživel. »Dejstvo je, da imamo še vedno finančne težave, a kdo jih v tem času
nima?« še pravi in dodaja, da so se v zadnjih mesecih navadili poslovati na tak način.
Kako torej kažejo poslovni rezultati?
V zadnjem letu smo pridobili kar nekaj prihodkov iz naslova nacionalnih poklic-
Dubravka Milovanovic
nih kvalifikacij in tako pokrili dobršen del zgube iz preteklih let. Še veliko odprtih zadev imamo, vendar gremo dalje, borimo se in iščemo možnosti.
Koliko zaposlenih je ostalo?
Trenutno smo štirje redno zaposleni, dva sodelavca delata na projektih, ki se bodo v kratkem končali. Bomo videli, kako bo naprej ... Vesela sem, da smo preko programa javnih del znova dobili tri sodelavce za izvajanje brezplačne učne pomoči, ki se bo začela septembra. V Celju namreč letos obeležujemo 92 let izobraževanja odraslih in naša ljudska univerza je del te tradicije.
Boljši časi se napovedujejo stavbi ob Cankarjevi ulici, kjer imate prostore ...
Končno smo uredili prenos lastništva nazaj na mestno občino kot svojo ustanoviteljico. Tako naj bi prihodnjo pomlad začeli obnavljati stavbo, ki je v precej slabem stanju, zlasti streha in stavbno pohištvo. Zavedamo se, da bo ogromno dela, a se kljub temu zelo veselimo. Nekega dne, ko bo (in če bo) v celoti prenovljena, bo to spet čudovita stavba. Takšna, kakršna je bila po letu 1867, ko jo je zgradil gostilničar Gsund in v njej odprl hotel Slon, vse do preloma stoletja pa je bila eno pomembnejših
S sprejetjem sprememb odloka o ustanovitvi Ljudske univerze Celje so mestni svetniki decembra na novo opredelili medsebojne odgovornosti in obveznosti ustanoviteljice in zavoda. Tako so julija v ljudski univerzi začeli prejemati finančno pomoč, ki jim bo pomagala premostiti zaenkrat še težko in negotovo obdobje. Kot opozarja direktorica Dubravka Milovanovic, bo to res nezavidljivo, saj se ljudje večinoma odločajo za brezplačne oblike izobraževanja, kar je glede na krizo in vse bolj zaostrene razmere tudi povsem razumljivo.
središč družabnega življenja v mestu.
So že znani obrisi šolskega leta 2013/14?
V tem trenutku je slika še precej nejasna. Oglašujemo programe, tečaje in ostale storitve, vendar se bodo slušatelji vpisovali šele sredi septembra. Takrat bo jasno, katere programe in tečaje bomo izvajali po 1. oktobru. Glede na povpraševanje predvidevam, da bomo izvedli programa predšolska vzgoja - poklicni tečaj in logistični tehnik - PTI. Precejšnje zanimanje je tudi za tečaj nemščine, saj veliko mladih odhaja na delo v Avstrijo in Nemčijo.
Stalnica pri vašem delu je tudi osnovna šola za odrasle .
Ta je tudi najbolj vitalnega pomena za nas. Imamo precej udeležencev, ki obiskujejo ta program. Tu je še poučevanje albanskih otrok, ki so se pred kratkim preselili v Slovenijo in ne morejo slediti pouku v rednih šolah, ker ne znajo slovensko. Med njimi je veliko nadarjenih, mi pa jim v prvi vrsti pomagamo pri učenju jezika in jim omogočamo
15
LJUDSKA UNIVERZA CELJE
Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje, Slovenija Telefon: (03) 428-67-50 Telefax: (03) 428-67-58
VABIMO K VPISU V $01. LETO 2013/14
Brezplačna osnovna šola za odrasle Predšolska vzgoja -poklicni tečaj
TEČAJI IN DELAVNICE
Tečaji tujih jezikov - angleški, nemški, francoski, španski, italijanski, ruski, arabski, kitajski in albanski jezik Slovenščina za tujce Retorika
Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul Računalništvo - word, excel, internet, ECDL Digitalna fotografija Desetprstno slepo tipkanje Težka gradbena mehanizacija
Logistični tehnik-PTI Maturitetni tečaj Računalnikar Trgovec
Feng shui
Delo na sebi (Dobra samopodoba - pot do uspeha; Vaditi moram, če hočem (p)ostati dobra mama ali dober oče; Vaditi moram, če hočem (p)ostati dober mož ali dobra žena; Moj kolektiv - moje zadovoljstvo?!; Skrb za duševno zdravje in srečno življenje v luči teorije izbire (TI); Supervizija; Z modrostjo prehranjevanja do dobrega in trdnega zdravja; Pot k dobremu počutju...) Tečaj Teorija izbire za vsakogar
MjM'MI.'UJ.INIU'IJ'.TTTHTTT
Vzdrževalec/Vzdrževalka cest Cestni preglednik/ preglednica
Preglednik manj zahtevnih elektr. inštalacij Preglednik zahtevnih elektr. inštalacij Računovodja / računovodkinja
Knjigovodja / knjigovodkinja Posrednik/posrednica za nepremičnine Hišnik/hišnica Polagalec/ polagalka talnih oblog
Socialni oskrbovalec/ oskrbovalka na domu
Oddalamo v nalem učilnice In poslovne prostore! KomakL 03 428 6150,064125137, lnlo@lu-celie.si
tudi obiskovanje središča za samostojno učenje. Zelo dobro sodelujemo tudi s celjskimi zapori, kjer imamo eno od točk vseživljenjskega učenja, ter s Prevzgojnim domom Radeče.
Veliko stavite tudi na razpise, a se nanje zaradi finančnih težav v preteklosti še do nedavnega niste mogli prijavljati. Je zdaj kaj drugače?
Nestrpno čakamo, če bodo objavljeni kakšni novi razpisi, saj se projekti, ki nam jih je uspelo pridobiti doslej, letos iztekajo. Dejstvo je, da smo odvisni od teh razpisov. Lani in vse do junija letos smo
imeli težave z izpolnjevanjem razpisnih pogojev, zato nismo dobili nobenega novega programa. Zdaj ko smo se znebili določenih bremen in izpolnjujemo razpisne pogoje, pa razpisov ni od nikoder. No, mogoče bo le kaj. Sicer posebnih novih programov, razen logističnega tehnika - PTI, nimamo, saj so ti v domeni srednjih šol, ki imajo svoje oddelke za izobraževanje odraslih in zato tudi posebnega povpraševanja po njih pri nas ni. Seveda pa spet računamo na nacionalne poklicne kvalifikacije.
IS, foto: arhiv NT
Pomoč za mlade in starejše
Projekt Sipa v Ljubljani, Domžalah in Celju - Aktiviranje brezposelnih za pomoč družinam in posameznikom
ABITURA
šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje!
višja strokovna šola
•	inženir varovanja novo!
•	poslovni sekretar
•	ekonomist
telefon: 03 428 55 32
srednja poklicna in strokovna šola
•	trgovec
•	ekonomski tehnik
telefon: 03 428 55 30
tečaji tujih jezikov
najem predavalnic
www.abitura.si
V okviru Inštituta Vir v Celju zdaj že drugo leto izvajajo projekt Sipa - sistem pomoči na domu. Dovolj časa, da ga tako nosilci kot uporabniki že lahko ocenijo. In kot pojasnjujejo v Inštitutu Vir, so ocene z vseh strani zaenkrat le pozitivne. Zato se tudi trudijo, da bi projekt nadaljeval v letu 2015, ko se bo sicer uradno končal.
Kot pravi vodja projekta Maša Danilovič, so vse dosedanje ugotovitve pokazale, da socialno podjetništvo brez pomoči države nima prihodnosti. In projekt Sipa je del socialnega podjetništva, saj zaposluje ljudi iz skupine ranljivih oseb in hkrati ustvarja pogoje za nove zaposlitve. Trenutno daje delo 17 izvajalkam pomoči na domu, večini na območju Ljubljane in Domžal, medtem ko tri pomagajo družinam in posameznikom v Celju in okolici. Namenjen
je starostnikom, invalidom in družinam z majhnimi otroki, uporabnik pa se lahko dogovori za občasno ali vsakodnevno pomoč. Ob zanesljivosti in kakovosti storitev je namreč prav prilagodljivost tisto, kar uporabniki najbolj cenijo. Oskrbovalke poskrbijo za čim širši nabor storitev, od pomivanja, likanja in kuhanja do nakupov in drugih opravkov. Ljudi pospremijo k zdravniku, pomagajo pri osebni negi otroka ali starostnika, varujejo otroke ali
jih pospremijo iz vrtca in na obšolske dejavnosti. Ne poznajo rednega delovnika, saj pomoč na domu zagotavljajo tudi v popoldanskem času in ob koncu tedna.
Varnost za obe strani
Pri projektu Sipa družina ve, da v dom ne spušča tujke, saj so oskrbovalke za razliko od tistih, ki tovrstno pomoč ponujajo »na črno«, skrbno preverjene, za njimi pa je tudi intenzivno usposablja-
nje, v katerem so se priučile vseh opravil. Po drugi strani je takšna oblika zaposlitve varna tudi za oskrbovalke, saj so zdravstveno zavarovane, plačano imajo morebitno bolniško odsotnost in dopust ter so upravičene do vseh drugih ugodnosti, ki jih prinaša redna zaposlitev. Hkrati so se vrnile na trg dela, med aktivne ljudi.
Kot pravi direktorica Inštituta Vir Vida Vozlič, je bil nabor izvajalk pomoči na domu zelo zahteven proces. Delo z otroki, bolnimi starostniki in invalidi zahteva različne pristope, po drugi strani pa je tu še vsakodnevno čiščenje in pospravljanje v različnih gospodinjstvih. Vse to je za izvajalke psihično in fizično zahtevno delo, zato so kandidatke morale skozi gosto ocenjevalno sito, še preden so dobile možnost usposabljanja. Tega so tudi Celjanke opravile v Ljubljani, kjer so se seznanile z delom v gospo-
dinjstvu, ekologijo in opravile izpita prve pomoči ter varstva pri delu. »Ogromno pozornosti so namenili tudi varstvu otrok in pomoči pri osnovni
negi otrok, starostnikov in invalidov ter primerni komunikaciji z vsako od teh skupin,« še dodaja Maša Danilovič.
Med uporabniki pomoči na domu projekta Sipa so v Celju trenutno v povsem enakem razmerju gospodinjstva z majhnimi otroki in gospodinjstva s starostniki. Poleti so imeli v času dopustov nekaj novih začasnih uporabnikov, sicer pa oskrbovalke praviloma nudijo pomoč tedensko. Poskrbijo za varstvo otrok takrat, ko imajo starši podaljšan delavnik, tedensko vzdržujejo čistočo v domovih in dnevno skrbijo za osebno nego starostnikov. Zadnje mesece opažajo porast prošenj za pomoč starostnikom ali posameznikom, ki se iz bolnišnice vračajo v svoj dom, zato imajo v pripravljenosti več usposobljenih izvajalk, ki lahko priskočijo na pomoč.
20
KULTURA


Prokurist podjetja Fitmedia Jože Volfand s prejemnikom Zlatnika poezije - nagrade za življenjsko delo na Delček svoje poezije je predstavil Karlo Hmeljak. področju pesništva Nikom Grafenauerjem.
Veroniko osvojil Krčrk
Pesnik Karlo Hmeljak skozi jezik ustvarja nekaj živega - Zlatnik poezije Niku Grafenauerju
V svet poezije je Karlo Hmeljak zajadral skozi branje. »Pred vsakim pisanjem je branje in soočanje z avtorji, ki ti kažejo in utirajo poti. Z njihovo pomočjo velikokrat odkrivaš nekaj, kar se ti je zdelo nemogoče. To so avtorji, ki so ti potem vselej dragi in h katerim se potem vračaš.«
»Preživljam se z jadranjem, glavni cilj, kateremu podrejam vse svoje življenje, pa je napisati čim boljše verze,« pravi Karlo Hmeljak, letošnji dobitnik Veronikine nagrade, ki jo Mestna občina Celje podeljuje od leta 1997. Zlatnik poezije, ki ga Fitmedia podeljuje od leta 2005 pa je na torkovem večeru poezije v Narodnem domu prejel vsestranski ustvarjalec Niko Grafenauer.
Poslanstvo Veronikine nagrade, ki si jo je letos prislužila pesniška zbirka KRČRK, je opozoriti na pomen poezije v današnji družbi
in posameznika spodbuditi, naj prisluhne verzom. Mlad primorski pesnik je nagrajeno knjigo, ki je izšla pri založbi LUD Literatura, namenil boju za ohranitev velike čitalnice Študijskega oddelka v osrednji knjižnici v Kopru. Hmeljak, ki je sicer športnik, jadralec slovenske olimpijske ekipe, lastne meje podobno kot pri športu preizkuša pri kovanju verzov. Kot je povedal, gre pri njegovem pesnjenju zato, da skuša skozi jezik ustvariti nekaj živega. Naslov zbirke Krčrk je nova beseda, palindorm, ki se enako prebere naprej ali nazaj in hkrati ponazarja
način pesnjenja v tej knjigi. Avtor namreč uporablja veliko besednih premetank, anagramov in palindromov, način, kako so črke ukleščene znotraj besed, pa po njegovem prepričanju uravnava naš simbolni svet.
Raznolike zbirke govorijo skupni jezik
Lavreata poezije vsako leto med pesniškimi zbirkami v preteklem letu izbere tričlanska strokovna žirija, ki je iz nabora okoli 200 naslovov med pet nominirancev letos sicer uvrstila še Andreja Brvarja, Kristino Hočevar,
Jurija Hudolina ter Patricijo Peršolja. Čeprav gre za avtorje različnih generacij, katerih dela so izdale različne založbe, njihova dela kot pravi predsednik strokovne žirije Urban Vovk iz Mestne knjižnice Ljubljana, govorijo skupni jezik. »Njihova prepoznavna lastnost je, da so v nekem razmerju z današnjim časom in prostorom in da tako ali drugače proble-matizirajo sodobni čas. Pa naj gre za usode sodobnih žensk, kritiko patriarhalne družbe, potrošniškega sveta ali vprašanje o vlogi in sli-šanosti pesniške govorice.« Prav s slednjim vprašanjem
je žirijo prepričal Hmeljak, pred katerim je po besedah Vovka še bogata pesniška prihodnost, nagrado pa si je prislužil še po zaslugi mladostne energije, vitalizma in angažmaja, ki ga odražajo njegove pesmi.
Pesništvo kot
prebivališče
skrivnosti
Pesnik, prevajalec, urednik, esejist in kulturni ustvarjalec Niko Grafenauer je zlatnik poezije za leto 2013 prejel za svoj pesniški opus, za prispevek k iskanju semantične igrivosti knjižnega jezika in za prispe-
vek slovenski kulturi. Gra-fenauerja, ki vidi vse svoje pesništvo kot en svet, le da je izpovedan na različne načine, njegov literarni opus uvršča med najpomembnejše literarne ustvarjalce v slovenski književnosti od pričetka šestdesetih let. Letos pa mineva 30 let, od kar je izšla njegova kultna pesniška zbirka Skrivnosti. Ta se v svoji peti izdaji, kjer so pesmim dodani še aforizmi, s svojim učinkom po besedah avtorja približuje opti-mumu, ki mu želi slediti pri svojem pesnjenju.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
5. 6. -	31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE	
PUŠKE & Pisma	
oÖ U	\ m ^H BB
*	Hi
«O D	VI
i	0 T Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
Tokrat v vlogi samohranilca
Potem ko je v nedeljo zvečer v Celju eden vidnejših igralcev SLG Celje Renato Jenček predpremierno nastopil v gledališki komediji Samohranilec, je včeraj zvečer navduševal še v ljubljani v okviru festivala Komedija pod zvezdami. Pripadla mu je namreč ta čast, da je otvoril sedmi festival smeha, ljubezni in dobre družbe.
Predstava, ki govori o aktualnih družbenih problemih, je nastala pod režisersko taktirko Roka Vilčnika, pesnika, dvakratnega Grumo-vega nagrajenca, nagrajenega avtorja natečaja Dnevov komedije, dramatika mlajše generacije, komediografa in pisca radijskih iger. Osrednji lik monodrame je pogrebnik Samo Hranilec, ki si po ločitvi skuša znova urediti življenje, zase in za svoja šoloobvezna otroka. »Rad imam slovenske avtorje, ker govorijo o našem času v našem prostoru, so žrtve podobnih družbenih razmer, patologij, paradoksov, nesmislov, seveda pa se smejijo podobnim neumnostim,« pojasnjuje Renato Jenček, večkrat nagrajeni dramski in filmski igralec, ki je po velikih gledaliških projektih v SLG Celje in po napornem snemanju novega slovenskega filma vesel, da lahko tokrat sodeluje z manjšo ekipo.
ŠO
Foto: SHERPA
KULTURA
21
Priporočamo
Argentinski ritmi ob koncu poletja
Gamma po Celju navduševala še v Bad Ischlu
Instrumentalni kvintet Gamma, ustanovljen pred dobrimi petimi leti z namenom poustvarjanja glasbe slovitega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle in njegovih sodobnikov, je prejšnji četrtek nastopil na tradicionalnem poletnem koncertu v atriju kluba Mansion v Prothasije-vem dvorcu v središču Celja. Le dan za tem so se člani odpravili na tradicionalno vsakoletno večdnevno gostovanje v Bad Ischl, kjer so navdušili tako občinstvo kot strokovno javnost in si za prihodnje leto priigrali vabilo za sloviti Diabellijev festival, ki je v poletnih mesecih v avstrijskem Mattseeju.
V Gammi ustvarjajo glasbe- študenti in diplomanti sloven-niki mlajše celjske generacije, skih in avstrijskih glasbenih
akademij - violinistka Anja Čretnik Videmšek, kitarist Aljaž Cvirn, akordeonist Mihael Strniša, kontrabasist Miha Firšt in pianist Gregor Deleja. Člane zasedbe odlikuje izjemno pestra koncerta dejavnost, tako solistična kot tudi v različnih orkestrih in komornih sestavih. Za tradicionalni poletni koncert so občinstvu predstavili program letošnjih poletnih turnej, ki
obsega vse štiri Letne čase in Angelske milonge Astorja Piazzolle, argentinskega skladatelja, ki s svojim zanimivim delom spodbudi pravo renesanso tanga, strastnega južnoameriškega plesa, ki je v drugi polovici 20. stoletja osvojil plesne dvorane in koncertne odre celega sveta, poleg tega pa še izbor del Pi-azzollinih sodobnikov.
ŠO, foto: TimE
Pred Muzejem usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju bodo nocoj (četrtek) in jutri ob 20. uri na ogled stari in novi filmski zapisi ter filmi o Šoštanju in Šaleški dolini. Muzej Velenje, pod okrilje katerega spada usnjarski muzej, se s starimi filmskimi zapisi obrača na domačine, da bi prepoznali ljudi, domačije in kraje, zabeležene na filmskem traku.
Na ogled bo tudi nekaj povsem novih filmov, kot so filmski zapisi o gradnji bloka Teš 6, Zadnja košnja in nenazadnje Poplave. Po dolgem času si bodo obiskovalci lahko ponovno ogledali film Obisk scenarista Petra Rezmana in v režiji Tuga Štiglica ter Petra Rezmana. Film je nastal leta 1988 na filmski delavnici v okviru Tedna domačega filma v Celju, govori pa o ogroženosti okolja Šaleške doline in kot prvi v tistem času opozarja na to izjemno perečo problematiko.
Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca bo letos v prvih septembrskih dneh organiziralo že 8. mednarodni folklorni festival.
Uvodni koncert bo v torek ob 19. uri na platoju žalske tržnice, medtem ko bosta osrednja dogodka festivala Gala koncerta v petek, 6. septembra, ob 20. uri v Celjskem domu in dan kasneje ob enaki uri še v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Na festivalu bodo poleg slovenskih folklornih skupin iz Celja, Šempetra in Rečice pri Laškem sodelovale še skupine s Slovaške, iz Makedonije, z Nizozemske, iz Ukrajine in s Hrvaške. Tako bo letos v Žalcu, Celju in Laškem na različnih dogodkih, ki se bodo zvrstili v prihodnjem tednu, skupaj plesalo 130 tujih in 60 slovenskih folkloristov.	ŠO
Z leve Gregor Deleja, Anja Čretnik Videmšek, Miha Firšt, Mihael Strniša in Aljaž Cvirn
Akustična glasba v atriju Savinove hiše
V atriju Savinove hiše v Žalcu je v petek zvečer odmevala akustična glasba. Glasbeno-literarno društvo (GLD) Alethea je namreč v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec pripravilo 5. festival akustične glasbe - FAG.
Koncert ima korenine v festivalu akustične glasbe, ki ga je konec 70. let in v začetku 80. let prejšnjega stoletja organizirala glasbena zasedba Kladivo, konj in voda. Z razpadom skupine je poniknil tudi festival. Pred petimi leti so ga na novo obudili člani GLD Alethea, ki so tudi nekakšni nasledniki te nekoč legendarne žalsko-celj-ske glasbene zasedbe.
Plesno obarvano dogajanje
Plesni forum Celje je ob koncu poletja in kot uvod v novo plesno sezono od ponedeljka do danes pripravil teden intenzivnega mednarodnega plesnega druženja s 16 plesalci iz različnih koncev sveta, ki jih je v mesto ob Savinji povabila dolgoletna plesalka plesnega foruma Aja Zupanec.
To je generacija diplo- 2011 na salzburški plesni mantov, ki so s celjsko akademiji SEAD. V enem te-plesalko diplomirali leta dnu intenzivnega ustvarjal-
nega druženja, imenovanega Združeni v Celju, so pripravili plesne delavnice za plesalce z izkušnjami in se istočasno pripravljali za lasten projekt, ki ga bodo predstavili večkrat. Jutri bo nastop v Murski Soboti v okviru festivala
Fronta in v soboto v dvorani Plesnega foruma Celje. Delavnice joge, pilatesa, sodobne plesne tehnike, kontakta oziroma partneringa ter baleta so se končale danes dopoldne.
ŠO
V Velenju vlada Kunigunda
Festival mladih kultur Kunigunda, ki se je začel v petek in bo trajal do nedelje, bo za vse mlade in mlade po srcu skupaj postregel z več kot 40 dogodki in več kot 60 aktivnosti, ki jih vsak dan na tak in drugačen način pripravlja okrog 80 mladih iz Velenja.
Festival mladih kultur Kunigunda je rezultat idejnega projekta Mladinskega centra Velenje, ki ga v sodelovanju z mladimi letos izvajajo že šestnajstič. Festival je namenjen predvsem predstavitvi domačih umetnikov, domače mladinske kulture in to karsedana nekonvencionalen način.
Eden vrhuncev letošnjega festivala je bil že prvi dogodek - prvo slovensko državno prvenstvo v beatboxu oziroma umetnosti ustvarjanja glasbe le z usti in glasom. V Pekarni, zapuščenem industrijskem objektu, so od sobote do sobote na ogled umetniški projekti pod skupnim imenom Kultura kot 5. element dvanajstih mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Sicer so si obiskovalci lahko do sedaj ogledali tudi že dve gledališki predstavi, ognjeni performans, glasbeno pravljico, razstavi v galeriji eMCe placa in na Velenjskem gradu, se udeležiti literarnega večera in si ogledali filme domačina Jake Šuligoja ter čisti performans Jake Laha.	ŠO
Če je bila konec 70. let in v začetku 80. let akustična glasba ena izmed širše priljubljenih glasbenih zvrsti, danes temu po besedah članice društva Simone Kropec ni več tako. Kljub temu se člani trudijo, da bi na festival privabili kar se da različne glasbenike in čim več poslušalcev. V petek so tako nastopili Sorodne duše Samuela Horvatiča in Toneta Pantnerja, Kosta & Naike, Tomi Lorber, Jana Kvas in njena spremljevalna skupina Matjaž Krušič (harmonika), Karl Kvas (kitara), Srečko Mahne (kitara) in Brane Dre-venšek (bas kitara), večer pa je zaokrožila skupina Hiša.
ŠO, foto: TimE
Na festivalu sta nastopila tudi Vojko Hlupič (levo) in Tomi Lorber. Lorber prihaja iz Rogaške Slatine, z glasbo se ukvarja že več kot 25 let. V tem času je sodeloval v različnih zasedbah, največ v romskem orkestru cimbalista Adama Bisckeya.
Mestni kino Metropol
na sporedu samo do 1. septembra 2013
22
ŠPORT
Povsem druga pesem
Končno, so zavzdihnili ljubitelji celjskega nogometa - Gobec: »Tudi Triglav moramo premagati!«
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Gobec, Krajcer, Žitko, Korošec - Jugovič, Vrhovec
-	Verbič, Zajc, Žagar Knez
-	Čadikovski. Igrali so še Kolman, Žurej, Srdič.
V sedmem poskusu so varovanci trenerja Miloša Rusa prvič zmagali v državnem prvenstvu. V 1. slovenski ligi so celjski nogometaši zbrali natanko 1.000 točk. Na večni lestvici so trdno zasidrani na tretjem mestu, saj zaostajajo le za vodilnim Mariborom in Gorico; ti trije klubi so edini stalni člani 1. SNL po osamosvojitvi.
Po zmagi nad Krko z 2:0 so jo prehiteli na lestvici in zapustili predzadnje mesto.
Ponoviti vajo
Za prvo zmago je bil najbolj zaslužen Dragan Čadikovski. Spretno in rutinirano je zaustavil odbito žogo po podaji s kota in jo usmeril pod prečko, v drugem delu pa je priigral enajstmetrovko, ki jo je izkoristil Gobec. »Čadi« zna zadržati žogo, jo primerno »odložiti«. Slovi po samozavesti: »To drži, toda moja zadetka na prvih tekmah me nista presenetila. Fizično sem vrhunsko pripravljen, osredotočen sem na nogomet, problemov nimam več in to se vidi na igrišču.« Recept za Triglav? »Zelo enostaven, ponoviti moramo borbenost in enotnost, ki sta nas krasili na treningih pred tekmo in nato
Z zdravim Miho Zajcem je v celjskem moštvu povsem druga pesem.
tudi na obračunu s Krko,« je poudaril Čadikovski, ki je edini uporabil drseči štart v Ljudskem vrtu, v soboto v Areni Petrol pa so mu soigralci končno sledili.
Brez nuje se še ...
Celju ogromno pomeni vrnitev vezista Blaža Vrhovca, pa tudi dejstvo, da je zdrav igrivi in domiselni Miha
Zajc, ki je v 55. minuti potisnil žogo v kazenski prostor in sledila je enajstmetrovka: »Strinjam se, bojevitost je ključ do zmage. Ponoviti jo moramo v soboto zvečer. Če bomo vselej tako odločni, potem se nam ni treba bati nobenega nasprotnika.« Zdaj se lažje diha, kot radi rečemo. »Uf, res je. Ogromno smo se pogovarjali cel teden
pred tekmo. Eden drugemu smo v obraz povedali, kar nas je težilo. To je bilo sila pomembno. Zmago smo krvavo potrebovali. Toda nam mora uspeti niz zmag, tega se zavedamo. Še bolj pomembno bo s Triglavom, zmaga je nujna. Samo garanje nas bo nagradilo,« se zadovoljstvu ni predal kapetan Sebastjan Gobec.
»Naša dodana vrednost sta veterana«
Dobitna kombinacija
»Nismo imeli niti ene zrele priložnosti, kajti Celjani so igrali agresivno, čvrsto, trdo. Čestitam,« je bil jedrnat in pošten trener Novomešča-nov Borivoje Lučič. Miloš Rus je odvrnil: »Za nami je izjemno pomembna tekma, pravzaprav odločilna v tem trenutku glede na položaj, v katerem se nahajamo. Bili smo odločni za razliko do prejšnjih tekem. Moštvo sicer še ni bilo tako igrivo, kot zna biti.« Čadikovski je treniral z moštvom že v uvodu priprav. »Splet okoliščin ni dopuščal, da bi sodelovanje vzpostavili že prej. Dobili smo dobitno kombinacijo. Dragan je s svojimi izkušnjami, z odnosom in s svojo pojavo na igrišču in v garderobi vzpodbuda mlademu moštvu. Upam, da bo resnično veliko dal ekipi in tudi ona njemu,« je priznal Rus in napovedal naslednji dvoboj. »Zmago bomo iskali na enak način kot proti Krki. Upam, da bomo ponovno osvojili tri točke in da se bo posledično moštvo sprostilo. Cilj je vrnitev samozavesti, z
LESTVICA 1. SNL					
MARIBOR		6			20:3 18
LUKA KOPER		4			11:10 14
RUDAR		4			11:8 13
ZAVRČ		4			12:11 13
GORICA		3			11:7 11
OLIMPIJA		3			14:10 10
DOMŽALE		1			6:11 6
CELJE		1			7:12 5
KRKA		1			8:17 4
TRIGLAV		0			4:15 1
njo bi igralci, ki imajo velik potencial, ponovno uživali v igri in prikazali znanje, ki ga nedvomno imajo.«
V soboto bodo Celjani torej gostili Triglav, znova ob 20. uri, po odmoru zaradi reprezentančnih tekem pa bodo odpotovali v Novo Gorico. Velenjčani so padli na tretje mesto, kjer jih je z zmago v medsebojnem obračunu dohitel Zavrč. Rudar je zaostajal z 2:0, poraz pa je omilil Črnčič.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Celjan Tadej Žagar Knez je ta mesec dopolnil 22 let. Kariero je začel pri celjskem Šampionu. V 1. ligi je lani de-bitiral za Aluminij iz Kidričevega, s katerim je precej namučil Celje v polfinalu zadnjega slovenskega pokala. Potem se je pridružil celjskemu prvoligašu ter proti Krki začel in tudi končal tekmo na igrišču.
Podpisal je enoletno pogodbo. Na srednji zdravstveni šoli mu do mature manjka predmet zdravstvena nega. Na igrišču sicer ni nežen, toda rumenega kartona letos še ni dobil.
Za vami je prvih 90 minut v celjskem dresu. Ste trepetali, da boste zamenjani ali ste se zavedali, da je za vami zelo dobra predstava brez opaznejše napake?
Ne vem, vsekakor pa sem se dobro počutil, ko na tabli četrtega sodnika ni bilo moje številke. Vesel sem, da sem odigral celotno tekmo. Upam, da se bo to kmalu ponovilo. Storil bom vse na treningih.
Podrsavali ste, nizali prekrške, z njimi takoj preprečevali morebitne protinapade. A na prejšnjih tekmah ni bil tak dogovor?
Saj je bil, a ga nismo izpolnjevali. Zdaj pa smo rekli, da >gremo na nož<. Če se zgodi, da igra ne steče, je rešitev v borbi in teku. Ko bomo vključili še tehnično znanje, ki ga vsekakor imamo, lahko premagamo vsakogar.
Krka je po prejetem zadetku razkrila nekaj vaših slabosti, saj je zaigrala visoko, res pa je, da je bila nekon-kretna.
Da ne gre za naivno ekipo, je pokazala pokalna tekma, v kateri je s 3:0 nadigrala Ko-
per. Izkazalo se je, da potrebujemo izkušena igralca, kot sta >Seba< in >Čadi<, ki pomenita dodano vrednost našega moštva.
Spomladi ste v dresu Aluminija skoraj preprečili pot Celju v finale pokala in preboj v evropsko tekmovanje. Je bilo to odločilno za prestop?
Morda. Menim, da sem obe tekmi odigral zelo dobro. Predvidevam pa, da so me opazovali skozi celotno sezono, torej tudi v prvenstvu, v katerem pa nisem imel padcev.
Z matičnim klubom Šam-pionom ste se uvrstili v 2. ligo in nato v njej obstali, ambicije pa so vas gnale naprej. Kam ciljate zdaj?
Grem korak za korakom. Zadnjega sem storil s prihodom k celjskemu prvoliga-šu. Trenira se zelo dobro. Vsi napredujemo. Trenutno naslednjega koraka ne vidim.
Od svetovnih zvezdnikov najbolj občudujete ...
Ronalda. Navijam pa za njegov prejšnji klub, Manchester United.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Panorama
NOGOMET
1.	SL, 7. krog: Celje - Krka 2:0 (1:0); Čadikovski (9), Gobec (56-11 m), Zavrč - Rudar 2:1 (2:0); Šafarič (7), Kresin-ger (42); Črnčič (73), Triglav
-	Maribor 0:1 (0:0), Gorica
-	Olimpija 4:1 (3:1), Domžale - Koper 0:1 (0:1).
2.	SL, 3. krog: Bela krajina
-	Šmartno 0:1 (0:1); Bizjak (8), Šenčur - Šampion 5:4 (1:1); Škoflek (45, 68), Ajdovec (77- ag), Kovač (86- 11 m). Vrstni red: Dob, Šmartno 9, Radomlje 6, Krško, Aluminij, Šenčur 4, Šampion, Veržej 3, Ankaran 1, Bela krajina 0.
3.	SL - vzhod, 1. krog: Dravinja - Šmarje 3:0 (0:0); Alenc (62, 69), Borenovič (77), Drava - Šentjur 3:0 (3:0).
Štajerska liga, 1. krog: Fu-žinar - Šoštanj 2:1 (1:0); Ver-hovnik (70), Kovinar Štore
-	Radlje 0:0, Mons Claudius
-	Pesnica 0:1 (0:1), Pohorje
-	Zreče 2:3 (2:2); Boček (22 -11 m), Brdnik (32), Flis (80), Slovenj Gradec - Žalec 0:1 (0:0); Dolinar (80).
MNZ, MČL Celje, 1. krog: Kozje - Mozirje 0:1 (0:0); Štus (68-ag), Rogaška - Radeče 4:1 (0:1); Tadina (61, 68, 75), Vtič (85); Knavs (31), Vojnik - Krško B 0:5 (0:4). (MiK)
Športni koledar
Sobota, 31. 8.
NOGOMET
1.	SL, 8. krog: Celje - Triglav (20).
2.	SL, 4. krog: Ankaran
-	Šampion (17).
3.	SL - vzhod, 2. krog: Šentjur - Rakičan, Šmarje
-	Beltinci, Lendava: Nafta
-	Dravinja (17). Štajerska liga, 2. krog: Lenart - Žalec, Zreče - Slovenj Gradec, Radlje - Mons Claudius, Dravograd - Kovinar, Šoštanj - Marles hiše (17).
MNZ, MČL Celje, 2. krog: Radeče - Krško B, Mozirje
-	Vojnik, Rogaška - Kozje (17).
Nedelja, 1. 9.
NOGOMET
2. SL, 4. krog: Šmartno 1928 - Radomlje (17).
ŠPORT
23
Za 18. zvezdico
Z leve sedijo Tomaž Lotrič, Ivan Žaberl, Odon Simonič, dr. Ivan Žuran in Marko Zidarn.
Predprijave do torka
Prvo uradno tekmo v novi sezoni bodo rokometaši Celja Pivovarne Laško odigrali 7. septembra v Novem mestu proti Krki. Obračuna za slovenski superpokal - z njim bi rokomet vsekakor preusmeril pozornost nase - torej ne bo. Z datumom, ki ga je predlagala zveza, se ni strinjalo Gorenje. Tedaj bo na turnirju v Kanjiži, ki ga je že prej povabljeno Celje odpovedalo prav zaradi superpokala.
Stališče celjskega kluba je pojasnil direktor Roman Pungartnik: »Meni je zelo žal za vsakršno odpoved tekme. Uvertura v sezono bi lahko bila spektakel, predvsem pa promocija za rokomet. Evropsko prvenstvo v košarki bo prevzelo primat glede pozornosti in naš šport bo v ozadju. Gorenje je zaprosilo za drug termin, mi pa smo imeli že dolgo časa vse preostale zasedene. Tri dni pred prvenstvom ni primerno igrati takšne tekme, ko trener pripravlja ekipo na ostale obračune. Tradicija je prekinjena in zdaj pravzaprav sploh ne obstaja več.«
Gorenje ima tri lovorike, Celje dve, eno Koper.
Vseeno ostali skupaj
Vodstvo kluba je v skladu s trenutnim gospodarskim stanjem sprejelo vse prej kot priljubljen ukrep. Znižalo je plače igralcem za 30 odstotkov. Zakaj se je odločilo tako pozno? »Mi načrtujemo razporeditev denarnih sredstev med 30. junijem in 31. majem, večina sponzorjev pa med 1. januarjem in 31. decembrom. Prišlo je do razhajanj. Marsikatero vodstvo podjetja ni upalo potrditi pokroviteljstva. Z vsemi igralci smo se redno pogovarjali o perečih zadevah. Seznanjeni so z vsem. Začutili so, da bi bila škoda, če bi zapustili našo zgodbo. Veseli smo, da smo ostali skupaj in da se podamo v lov na 18. naslov državnega prvaka,« je govoril Pungartnik. Nad celjskim klubom, priznava predsednik upravnega odbora kluba Bojan Cizej, kot Damoklejev meč visijo tožbe, ki so jih zaradi dolgov vložili
dva bivša igralca in nedavni športni opremljevalec.
Odkriti favoriti
Ko je zaradi osebnih razlogov na uvodni novinarski konferenci manjkal Luka Žvi-žej, je o dveh turnejah in ciljih spregovoril Sebastian Skube: »Turnir v Nemčiji je bil malce pretežek za nas, nemški klubi so približno 14 dni prej začeli priprave. Pokazali smo nekaj vrhunskih predstav, proti Göppingenu in Magde-burgu pa se je poznalo, da še nismo pravi. V Doboju je bilo že bolje. V finalu smo s slovaškim Tatranom odigrali dobro, toda odpovedali smo v končnici. Klubski cilji so objektivni, od vlog favoritov v državnem prvenstvu in pokalu ne smemo bežati. V ligi prvakov se lahko uvrstimo v drugi del. Moja želja je, da v naši dvorani presenetimo katerega izmed evropskih velikanov.« Naslednji mesec bosta obeležili gostovanji v Zagrebu in Velenju.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Do ultramaratona od Celja do Logarske doline je preostalo še devet dni. 29. izvedba bo v soboto, 7. septembra. Začelo se bo s štartom ob 6. uri na Trgu celjskih knezov. Tokrat bo dolžina trase 73 kilometrov.
Predprijave udeležencev bo Društvo maratoncev in poho-dnikov Celje zbiralo do torka. Potlej bo štartnina dražja za pet evrov. Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič je predstavil novosti glede trase: »Že pred časom smo razmišljali, da bi v Celju ukinili pentljo, ki pa sedaj tudi ni več izvedljiva zaradi prenove mostu v park. Proga bo dva kilometra krajša, sprememba pa dobrodošla tekačem. Na Polzeli bodo tekli več ob bregu Savinje in manj v naselju. Imam občutek, da bo udeležencev letos spet veliko. Imamo že več kot 400 prijavljenih, ne računajoč pripadnikov Slovenske vojske. Pripravljamo 15 okrepčevalnic. Upam, da bodo vsi zadovoljni.«
Naslednje leto bo ultra-maraton jubilejni, 30., do
njega bodo vztrajali, potem pa krepko premislili. Za podpredsednikom društva Ivanom Žaberlom je elaborat za pridobivanje dovoljenj in soglasij: »Dvaindvajsetič bomo izpeljali prireditev, ki jo zadnja leta pripravljamo v enaki sestavi, zato se ne bojim, da ne bi uspela. Davno je prerasla lokalne okvirje, je na evropski ravni. Večina tovrstnih prireditev pri nas je ugasnila. Nikoli nismo zasledovali komercialnih ciljev, temveč smo stremeli k pozitivni finančni ničli ob nudenju optimalnih pogojev za rekreativce.«
Gibanje kot rešitev
Vodja redarske službe je Tomaž Lotrič, odgovoren za prometni red na štartu in cilju: »Združenje šoferjev in avtomehanikov 25 let sodeluje na trasi. Od štarta v Celju se pomikamo proti Mozirju, Ljubnem, Lučam vse do cilja. Rediteljska služba je na 43 točkah, na mnogih nam pomagajo prostovoljna gasilska društva in policisti.« Organizatorji priznavajo, da
brez Slovenske vojske ne bi šlo, stotnik Marko Zidarn
pa je odvrnil: »Gre za recipročnost, za zgledno civilno - vojaško sodelovanje. Tudi mi bi mnogo težje izvedli lastni maraton. Memorialni tek na 42 kilometrov iz Mozirja v spomin na pokojnega polkovnika Štefana Šemrova bomo izvedli osmič. Na vseh razdaljah pričakujemo skupno okoli tristo naših udeležencev.«
Pionir pohoda Franc Smodiš, ki še nikoli ni manjkal, bo štartal v Lučah, toda ... Vodja zdravstvene službe, dr. Ivan Žuran, je dejal: »Dovolil mi je, da povem njegovo zgodbo. Vsi ste seznanjeni, kako veliko je doslej pretekel oziroma prehodil. Junija je moral na operacijo, zamenjali so mu srčno zaklopko. Dobro treniran je zlahka prestal vse težave. Tek torej ne more preprečiti bolezenskih tegob na starost, lahko pa omogoči, da težavna stanja mnogo hitreje prebrodiš.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Igralci in strokovno vodstvo pred gostiščem v bližini Starega gradu
Naroki nja Ferme in Zadnik v nasprotnih
Državno prvenstvo v šahu za članice je bilo v Ljubljani.
Pomerilo se je deset šahistk, ki so si pravico nastopa priborile po različnih kriterijih oziroma predhodnih kvalifikacijah. Nastopila je tudi članica Celjskega šahovskega kluba Ksenija Novak, ki je osvojila odlično drugo mesto s pol točke zaostanka za zmagovalko Lauro Unuk.	DŠ
Q
Ijj
(Sn
Ksenija Novak
Prav vse prvoligaške košarkarske ekipe s Celjskega se pospešeno pripravljajo na novo sezono, ki se bo s tekmami 1. kroga državnega prvenstva začela v soboto, 19. oktobra. Tako pri Elektri, Hopsih in Rogaški kot tudi pri Tajfunu in Zlatorogu počasi zaključujejo s sestavljanjem igralskega kadra za novo tekmovalno sezono.
Laško člansko moštvo ima zdaj vendarle nekoliko drugačno podobo, kot jo je imelo še dva tedna nazaj, ko je bilo po številnih odhodih sestavljeno le še iz treh igralcev.
Laški novinci
Igralsko zasedbo sta po kratki preizkušnji dopolnila krilna igralca. Matic Sirnik, letnik 1991, je visok dva metra, Nebojša Erkic, letnik 1987, pa 197 centimetrov. Oba sta z Zla-torogom sklenila dveletni pogodbi. Sirnik je bil reprezentant Slovenije na evropskih prvenstvih do 16 in 18 let. V minuli sezoni je igral na Portugalskem za sedmouvrščeni Barcelos. Erkic je doslej igral samo v Bosni in
Hercegovini. Njegov zadnji klub je bil Radnik iz Bijeljine, ki ga je vodil zdaj novi trener Zlatoroga Predrag Ja-čimovic. V pivovarskem dresu bosta v novi sezoni tudi Bojan Jovanovič in Sven Malus. Jovanovic, ki je bil v prejšnji sezoni eden izmed glavnih igralcev Maribora, je podpisal enoletno pogodbo. Malus je nazadnje nosil dres drugoligaške ekipe Hrastnika, podpisal pa je triletno pogodbo.
Udrih, Jurak ...
Prva violina Zlatoroga v pretekli sezoni je bil Samo Udrih, ki bi tudi v novi sezoni dal »pivovarjem« dodatno vrednost, a športni direktor Miljan Goljovič meni: »S Samom Udrihom v tem trenutku nimamo stikov, saj si znova želi zaigrati v tujini.« Pri Zlatorogu si močno želijo sodelovanja tudi z Goranom Jura-kom, nekdanjim »pivovarjem«, ki si je v preteklih letih kruh služil v Italiji. »Z Goranom smo že dogovorjeni, a čakamo še, da prekine pogodbo z dosedanjim klubom,« je pristavil Go-
ljovič in med drugim dodal, da bodo zasedbo trenerja Jačimovica, ki mu bo pomagal Gregor Balek, poizkušali okrepiti še na zunanji poziciji in pa tudi pod košem. Ekipa bo sestavljena z mešanico nekaterih izkušenih in mlajših igralcev. Tik pred podpisom pogodbe naj bi bil dosedanji član Tajfuna Tadej Ferme. Zlatorog pa je odigral tudi že dve pripravljalni tekmi. Na prvi je s 86:85 premagal domžalski Helios, zatem še s 94:57 Hrastnik.
Zadnik v Šentjur
Naj dodamo, da je šentjurski Tajfun, ki ga bo v novi sezoni vodil Ivan Stanišak, okrepil dosedanji član Zlatoroga, organizator igre Uroš Zadnik. V Rogaško, kjer bo prvi ekipi dirigiral Damjan Novakovič, pa se selita Jure Pelko, ki je nazadnje igral za Maribor, in Sandi Čebular, ki se je nazadnje mudil v Španiji. Celjan Matej Krušič je zaključil avanturo v Grčiji in se seli v Grosuplje.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
smereh
Tadej Ferme bo odkorakal iz Šentjurja.
24
KRONIKA
Ljubosumnost - slovenska hladnokrvna morilka
Storilci policiste počakajo tudi na kraju
Celjsko območje prednjači po številu umorov in ubojev v slovenskem merilu. Storilci pokončajo svoje žrtve največkrat zaradi ljubosumnosti, na drugem mestu je koristoljubje. Primer slednjega je bil štirikratni umor v Tekačevem, ki še do danes ni popolnoma preiskan, v preiskavo pa so se poleg celjskih kriminalistov vključili tudi preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada.
Umori iz koristoljubja se od ostalih razlikujejo po tem, da jih morilci zelo dobro načrtujejo, naklepajo, se nanje pripravijo, medtem ko se umori iz ljubosumnosti zgodijo v afektu. Načrtovanje je pri teh
dogodkih povezano le z izbiro trenutka in priložnosti, da storilci opravijo tisto, kar so se namenili.
»Pri preiskovanju se kriminalist sreča s truplom žrtve in storilca ali pa samo žrtve,«
Takole je usodnega četrtka po 57-letnikovo truplo prišel voznik pogrebne službe
Štirikrat ustrelil vanj
62-letni Marjan Volovšek, ki je pretekli četrtek v Socki štirikrat streljal v 57-letnega Ivana Borovnika, ki je umrl na kraju dogodka, je ostal v priporu. Borovnika je ustrelil s pištolo v glavo, trebuh, roko in nogo. Razlog: ljubosumje.
Volovšek naj bi več let mogel sprejeti. Po umoru je
prijateljeval in živel z dvema ženskama, ko pa sta ga ti zapustili in odšli živet k 57-letniku, Volovšek tega ni
po območju Socke in Vojni-ka odjeknilo kup neuradnih informacij, med drugim tudi ta, da naj bi 57-letnik Volov-
šku ponudil možnost, da bi živeli skupaj oziromada bi ga izplačali, saj je bilo lastništvo domačije, na kateri je 62-letnik živel prej s prijateljicami, med njimi razdeljeno. Ker dogovora ni bilo, naj bi nastal spor, v katerem je umrl 57-letnik. Umrl je na travniku pred Volovško-vo domačijo. Ali sta ženski, okoli katerih se je spor vrtel,
umor videli, ni znano, zagotovo pa naj bi bili v času kaznivega dejanja v neposredni bližini. Kriminalisti so v hišni preiskavi pri storilcu našli tudi puško, ki jo je imel brez dovoljenja. Rezultati sodne obdukcije so pokazali, da je Borovnik umrl zaradi izkrvavitve. Vo-lovšku groz najmanj 15 let zapora.
pravi vodja skupine za krvne in seksualne delikte Oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje Silvo Čakš. S tem želi povedati, da se je na Celjskem zgodilo kar nekaj umorov s samomori. A tudi takšnih primerov je kar nekaj, ko storilec zatem ne sodi tudi sebi. O primerih umorov in samomorov smo v zadnjih dveh letih poročali iz Šentjurja, Rogaške Slatine in Žalca, ko so moški umorili partnerke, nato pa sodili še sebi.
Včasih se storilec policiji preda sam. Toda kaj to, da policiste po umoru pričaka kar na kraju zločina, pomeni? Je le hladnokrven ali v šoku po grozovitem dejanju? »Lahko pomeni oboje. Včasih se na tak način storilec sprosti, lahko pa doživi šok, a se hkrati sploh ne zaveda, kaj je storil, torej da je nekomu odvzel največ, kar je - življenje,« razloži Čakš. Vse to pride za njim kasneje. Ali med razgovorom pri preiskavi s kriminalisti ali še kasneje. Nekateri obžalujejo, češ da bi še »enkrat razmislili, kaj bi naredili, če bi lahko zavrteli čas nazaj« in da bi »reagirali bolj premišljeno«. Tudi če pride do umora, pred katerim je bil storilec izzvan, se zgodi, da obžaluje dejanje.
Krvavi sprožilec
Zaskrbljujoče je predvsem to, da storilci na našem območju pogosto pritisnejo na sprožilec. Zato se pojavlja vprašanje, kje nabavijo orožje oziroma ali si ga je danes
Kriminalistični inšpektor Silvo Čakš. Do zdaj je bil že na vseh prizoriščih umorov na Celjskem.
mogoče res tako z lahkoto priskrbeti. Ko so se v preteklih letih dogajali družinski umori na Celjskem, smo na sojenjih storilcem velikokrat slišali, da so imeli orožje že več let doma, tudi predelana orožja, ki jih skrivajo na različnih mestih, celo v sodih za vino. Nekaj orožja izvira še iz obdobja vojne, toda na črnem trgu do orožja danes resnično ni težko priti, posredno doda Čakš, ki pravi, da kljub temu, da zasežejo kar nekaj orožja, se preprodaje ne da popolnoma zajeziti. Praviloma tisti, ki morijo z orožjem, dovoljenj zanj nimajo (izjema je na primer moški, ki je pred meseci v Kasazah umoril partnerko, nato pa naredil samomor. V preteklosti je bil namreč vojak, zato je imel dovoljenje za orožje).
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Ste vedeli?
Med prvimi pride na kraj smrti človeka zdravnik, ki potrdi smrt in poda prve podatke o možnem vzroku. Če se ne more opredeliti glede vzroka smrti, odredi sanitarno obdukcijo.
Kadar gre za sum kaznivega dejanja, torej umora ali uboja, na kraj prideta poleg kriminalistov tudi tožilec in preiskovalni sodnik. Slednji lahko preiskovalna dejanja (od ogleda do odrejanja kakšnih strokovnih pregledov) prepusti policiji ali jih v celoti prevzame sam in takrat odredi tudi sodno obdukcijo. Patologi takrat ugotovijo natančen vzrok smrti z vsemi okoliščinami glede časa in načina storitve kaznivega dejanja. Vse to je ključno za nadaljevanje preiskave in za kasnejši sodni proces zoper storilca.
Statistika dosedanjih umorov in ubojev na našem območju kaže, da je med storilci največ moških, starih od 20 do 60 let.
Pregled umorov v družinskem krogu na Celj skem nakazuj e na to, da se takšna kazniva dejanja zgodijo v družinah, kjer policija pred dogodkom ni zaznala nič nasilnega ali kaznivih dejanj, prekrškov, ki bi dali slutiti, da je v družini kaj narobe. Navzven takšni zakonci delujejo popolnoma »normalno«. Dokler ne poči.
Pri preiskovanju umorov se policisti poslužujejo tudi po-ligrafske metode. Na tovrstno testiranje vozijo osumljence v policijski poligrafski laboratorij v Ljubljano ali Maribor.
Rezultati poligrafiranja v Sloveniji še vedno nimajo veljave dokaza v kazenskem postopku, torej v sodnem procesu, v predka-zenskem postopku pa so v veliko pomoč kriminalistom. Dogajalo se je že, da je osumljenec v pogovoru s poligrafistom, še preden je sedel na stol za analizo, kaznivo dejanje priznal in tako poli-grafiranje z računalniškim aparatom sploh ni bilo potrebno.
Delo kriminalista, ki preiskuje umore oziroma uboje, je izredno stresno, saj se na kraju dogodka sooči z grozljivimi prizori.
Treba je vedeti, da kriminalisti, ki preiskujejo umore, odhajajo tudi na oglede tragičnih nesreč. Tako so pred časom morali opraviti ogled nesreče, v kateri je umrl otrok, na katerega je padla kmečka nakladalnica, in ogled nesreče, kjer je bil poškodovan otrok, na katerega je padla veja. Otrok je naslednji dan zaradi hudih poškodb umrl.
Letos so bili na Celjskem en umor (Socka), trije poskusi uboja in uboj. Lani sta bila en uboj in en poskus uboja.
Morilci so med nami
Nepreiskani umori ...
... 16. 1. 1990
se Anda Klarič ne vrne domov iz šole. Isto leto, 8. maja najdejo njeno truplo v greznici na počivališču Požeg ob hitri cesti pri Framu.
... 6. 8. 1994
v Šahovem grabnu najdejo razpadajoče truplo Franca Kavčiča. Zavito je v PVC-foli-jo. Motiv za njegov umor je do danes nepojasnjen, znano je le, da je prijateljeval z narkomani.
... 4. 3. 1997
datum brutalnega štirikratnega umora v Tekačevem.
Pod streli umrejo 75-letni Štefan Poharc, njegova 73-letna žena Frančiška, 36-le-tna Helena Krošlin in njena 17-letna hči Viktorija. Glavni osumljenec je Kristijan Ka-menik, vendar sodnega epiloga, ki bi dal piko na i temu primeru, še ni.
... 7. 4. 2000
se iz šole domov ne vrne najstnik Jure Plevnik. Gre za skrivnostno izginotje fanta. Ta preiskava odmeva predvsem po tem, da so policisti kljub temu, da niso našli njegovega trupla, proti neznanemu storilcu vložili ovadbo zaradi umora. Po vseh teh
letih na dan kapljajo različne neuradne informacije, vendar policija storilca /-ev še nima.
... 7. 7. 2004
umre brezdomec Peter Dornik. Ob sprehajalni poti Savinjskega nabrežja ga brutalno pretepejo s topim predmetom. Njegov morilec je še danes na prostosti.
... 10. 3. 2005
pride do poskusa uboja med oboroženim ropom banke v Šmartnem ob Paki. Ropar strelja v mimovozeče-ga voznika, ga zadene v prsi, nato ukrade njegovo vozilo
in pobegne. Tako rop kot poskus uboja sta še nepre-iskana.
... 21. 4. 2007
izgine Mojca Fišer iz Slovenskih Konjic. Čeprav naj bi jo videli na hrvaški obali, policija preiskuje umor. Neuradno se je njeno ime pojavilo med imeni potencialnih žrtev Dragana Paravinje, ki je na Hrvaškem posilil in umoril 17-letno Antonijo Bilič. Paravinja se je namreč kot voznik tovornjaka ravno v času izginotja Fišerjeve veliko nahajal tudi v Sloveniji. Vendar tudi ta zgodba zaenkrat še nima epiloga.
KRONIKA
25
Nevrolog oproščen
Na Okrožnem sodišču v Celju se je v ponedeljek končalo sojenje 42-letnemu nevrologu Marku Grasselliju, ki je pred leti služboval v celjski bolnišnici. V času njegovega dežurstva je leta 2004 umrl 36-letni Franjo Pintarič iz Slovenskih Konjic. Grasselliju je tožilstvo očitalo, da ni storil vseh potrebnih preiskav, da bi smrt bolnika preprečil, in ga bremenilo za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti. Sodnik Marko Brišnik je Grassellija v ponedeljek oprostil.
Poleg Grassellija je bil sprva obtožen tudi radiolog Samo Slo-kan. V prvem sojenju so ju spoznali za kriva in ju obsodili na pogojni kazni. Višje sodišče je nato Slokana oprostilo, za Grassellija pa odločilo, da mu morajo soditi ponovno. Kot je dejal sodnik v razlagi sodbe, mu odgovornosti za smrt ni mogoče očitati. V dveh letih pred Pintaričevo smrtjo nihče ni posumil, da naj bi mu postavili napačno diagnozo, saj je takrat že bil na pregledih, nihče ni vanjo podvomil niti, ko je leta 2004 prišel ponovno v bolnišnico. Grasselli pa ni imel realne možnosti, da bi bolnika v popolnosti spremljal, ko je ta ležal na oddelku, je še dodal sodnik. Nevrolog se je ukvarjal še z drugimi težkimi primeri.
»Način dela zagotovo ni bil primeren niti spremljanje bolnika, vendar je to posledica tudi takratne organizacije dela, v kar pa se sodišče ne spušča,« je dejal sodnik. Med sojenjem so zaslišali več zdravnikov in medicinskih sester, pokazalo se je tudi ne ravno dobro sodelovanje z bolnišnico, saj je sodnik - ker so mu iz bolnišnice dejali, da nimajo več evidenc - sam lastnoročno po obračunih plač raziskoval in tudi našel imena medicinskih sester, ki so delale na oddelku v času, ko se je Pintariču stanje poslabšalo. Te je nato zaslišal, da je dobil bolj natančno sliko o takratnem dogajanju. Grasseli po oprostilni sodbi ni dajal izjav.
SŠol
Policist zmanjšano prišteven
Na torkovi sodni obravnavi zoper policista Mateja Bobero, ki je leta 1999 streljal v Celjana Naserja Berišo, so zaslišali psihiatričnega izvedenca Gorazda V. Mrevljeta. Sodni postopek se vleče že več kot deset let, tokrat pa se vendarle bliža h koncu.
Policist je v Berišo streljal, medtem ko je ta bežal pred policijsko patruljo. Zaradi hudih poškodb je nato umrl. Tožilstvo je odstopilo od pregona policista, saj je menilo, da je šlo za zmoto, ker je Bobera mislil, da ima Beriša v rokah prav tako pištolo, saj naj bi mu grozil, da bo streljal. Svojci so nato z odvetnikom kot nadomestnim tožilcem na sodišču sprožili postopek zaradi umora, nato so obtožbo spremenili v povzročitev posebno hude telesne poškodbe.
Mrevlje je po pregledu dokumentacije o obtoženem in po pogovoru z njim sodnici pojasnil, da je imel policist v času streljanja na bežečega Berišo bistveno zmanjšano sposobnost obvladovanja svojih reakcij. To je sklepal tudi zato, ker je Bobera streljal večkrat in ne le dvakrat, kar bi pomenilo, da ima svoje dejanje pod nadzorom. V torek so v sodni dvorani pogledali tudi posnetek rekonstrukcije dogodka. Sojenje se nadaljuje danes, ko je mogoče pričakovati že zaključne besede in morebiti celo sodbo.
SŠol
Zavezan k resnici obtožen goljufije
Drugi del primera Betnava na sodišču
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Kraševec niti pretekli petek, ko se je zanj začelo sojenje, ni priznal krivde za napeljevanje h goljufiji pri pridobivanju denarja Evropske unije za obnovo dvorca Betnava. Obtožnica mu očita, da je nekdanjo direktorico Betnave Dragico Marinič in Antona Ekarta iz mariborske nadškofije napeljal k temu, da sta kaznivo dejanje storila.
Mariničevo naj bi napeljal k temu, da je podala zahtevek za denarna sredstva, Ekarta pa h podpisu dokumentov o gradbenih delih, ki niso bila sestavljena. Oba sta bila že obsojena, ker sta krivdo priznala in bila obsojena na
pogojni zaporni kazni. Kra-ševca sta v svojih izjavah tudi obremenila. Kraševec je samo prvi del svojega zagovora bral dve uri, nato je predstavljal dokumente, ki jih je sodišču predložil v debeli mapi kot dokaz, da ni nikogar nape-
ljeval k ničemer. Kot je dejal, dejanje zanika, saj je po svojem duhovniškem poklicu že zavezan k resnici.
Trdi, da sta tako Mariničeva kot Ekart izjave na sodišču priredila za svoje lastne potrebe in zato, da bi preložila odgovornost nanj. Ker naj bi vmes Vegrad postal izključni nosilec projekta obnove, se Krašovec v pogovore ni vključeval, zato je zanikal trditve Mariničeve in Ekarta, da je nanju kakorkoli pritiskal. Bil je - tako je omenil - grešni kozel. Da je obtožnica nezakonita, je prepričan tudi njegov odvetnik Velimir
Cugmas, ki meni, da sploh ni znakov kaznivega dejanja in da bi že v začetku morala biti oproščena tudi Mariničeva in Ekart. Odvetnikove besede, da kaznivega dejanja ni, pa ima tožilec Stanislav Pintar za zavajajoče, saj verjame, da je obtožnica trdna in da so dokazi o tem, da je Kraševec tudi psihološko vplival na ostale vpletene, izpodbitni. Marini-čeva in Ekart sta že predlagana za priči. Naslednje obravnave je sodišče razpisalo za 4., 5., 6., 18. in 25. septembra.
SŠol
Foto: SHERPA
Naj spomnimo, da je podjetje Betnava z Vegradom ministrstvu za gospodarstvo predstavilo določena gradbena dela, ki jih sploh ni izvedlo. Nato je Betnava na razpis za evropska sredstva od ministrstva prejela 1,7 milijona evrov za prenovo dvorca. Ko je bilo ugotovljeno, da je bila posredi goljufija, naj bi mariborska nadškofija denar državi sicer vrnila. Nadškofija naj bi se v aferi, ko je ta prišla na dan, zgovarjala, da je bila žrtev nekorektnega poslovnega odnosa Vegrada.
Poleg Mariničeve in Ekarta sta bila zaradi goljufije pri obnovi Betnave obsojena tudi nekdanja šefica Vegra-da Hilda Tovšak in Vegradov gradbeni nadzornik Karel Bogatin. Ta jo je odnesel s pogojno kaznijo, Tovšakova pa je dobila kar pet let zapora. V to kazen je všeta tudi kazen za podobno goljufijo pri projektu Rimske terme.
**
S knjigo na dopust
September je pred vrati in mnogi bodo morali vzeti v roke tiste čisto »prave« knjige. Saj veste, več strani učbenikov v še klasični natisnjeni obliki, bolj sodobni bodo posegli po sodobnejših nosilcih zapisov, e-knjigah. Zvesti bralci Novega tednika pa nam še kar lepo pošiljajte kupone za naj knjigo Poletne bukvarne.
Noč dolgih nožev avtorja Hansa Hellmuta Kirsta je navdušila bralko Majdo Mirkovič iz Škofje vasi. Dotaknila se jo je misel glavnega junaka Muellerja, ki pravi: »Dresura dostikrat pomeni samo začasno zatrtje prvotne osebnosti v človeku ali v drugem bitju.«
Med knjigami Poletne bukvarne pa po številu prejetih kuponov bralcev Novega tednika trenutno vodijo Vsi moji božiči pisateljice Maruše Krese, Bel oblak Mile Kočevar, Služkinje avtorice Kathryn Stockett in Noč dolgih nožev Hansa Hellmuta Kirsta.
In katera knjiga z našega spiska za naj knjigo Poletne bukvarne Novega tednika je navdušila vas?
AVTOR
NASLOV
PRIPOROČA
1.	Alma M. Karlin	Urok Južnega morja	Biserka Povše Tašic
2.	Arto Pasasilinna	Prikupna struparka	Saška T. Ocvirk
3.	Berta Bojetu	Filio ni doma	Tatjana Cvirn
4.	Dan Ariely	Predvidljivo nerazumni	Anja Deučman
5.	Dr. Miro Cerar	Pamet v krizi	Ivana Stamejčič
6.	Drago Jančar	Severni sij	Branko Jeranko
7.	Florjan Lipuš	Zmote dijaka Tjaža	Branko Jeranko
8.	Franc Saleški Finžgar	Sama	Šplea Ožir
9.	Frank B. Gilbert ml., Ernestine G. Carey	Za ducat ceneje	Anja Deučman
10.	Gari Kasparov	Kako življenje oponaša šah	Urška Selišnik
11.	Hans Hellmut Kirst	Noč dolgih nožev	Biserka Povše Tašic
12.	Ivan Cankar	Na klancu	Simona Šolinič
13.	Ivan Minatti	Nekoga moraš imeti rad	Urška Selišnik
14.	Kathryn Stockett	Služkinje	Tatjana Cvirn
15.	Kerstin Gier	Klub vražjih mamic	Saška T. Ocvirk
16.	Lee Carroll	The Journey Home (Potovanje domov)	Simona Šolinič
17.	Maruša Krese	Vsi moji božiči	Urška Selišnik
18.	Mila Kočevar	Bel oblak	Saška T. Ocvirk
19.	Nada Gaborovič	Objokuj jutro	Biserka Povše Tašic
20.	Stephan S. Stepsky-Doliwa	Sai Baba govori zahodu	Biserka Povše Tašic
21.	Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar	Pod južnim križem	Branko Jeranko
22.	Zorko Simčič	Poslednji deseti bratje	Urška Selišnik
23.	Žarko Lauševic	Leto mine, dan nikoli	Tatjana Cvirn
IME IN PRIIMEK
NASLOV
KONTAKTNA GSM/TEL. ŠT.
E-NASLOV
ZAPOREDNA ŠT. KNJIGE, ZA KATERO GLASUJEM
MISEL, KI ME JE NAJBOLJ NAVDUŠILA
Originalen, izpolnjen kupon z vsemi kontaktnimi podatki pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, najpozneje do petka, 30. avgusta 2013
26
RADIO, KI GA BEREMO
190.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ANS. VŽIG: Za vedno
2.	MLADI DOLENJCI: Priznam
3.	ANS. RUBIN: Na koncu ovinka
4.	POSKOČNI MUZIKANTI: Moja nevestica
5.	AZALEA: Daleč od oči, daleč od srca
20 vročih Radia Celje		
		
TUJA LESTVICA		
1.	COUNTING STARS -	
	ONEREPUBLIC	(4)
2.	BEST SONG EVER -	
	ONE DIRECTION	(5)
3.	AMERICAN GIRL - BONNIE	
	MCKEE	(2)
4.	LOVE ME AGAIN - JOHN	
	NEWMAN	(7)
5.	TAKE BACK THE NIGHT -	
	JUSTIN TIMBERLAKE	(2)
6.	BIG WHEN I WAS LITTLE -	
	ELIZA DOOLITTLE	(1)
7. LIFTED - NAUGHTY BOY		
	FEAT. EMELI SANDE	(3)
8.	BABEL - MUMFORD & SONS	(4)
9.	COMME CI, COMME cA - ZAZ	(3)
10.	APPLAUSE - LADY gAGA	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	MARS IN VENERA -
TINKARA KOVAČ	(7)
2.	FANI - GAL GJURIN	(4)
3.	PRAVLJICA - PREPROSTO ČRNI (2)
4.	RDEČA NIT - IVANA HONSIČ (3)
5.	A BOŠ MALO MOJ - ALJA KRUŠIČ	(5)
6.	ROŽMARIN - SONS	(4)
7.	SPOLNA PRJATLA -SAUSAGES	(3)
8.	PAŠE MI - APRIL	(1)
9.	DEŽ NA SONCU - INDIGO	(2)
10.	SIMFONIJA - NINO	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
I NEED YOUR LOVE - CALVIN HARRIS FEAT ELLIE GOULDING WAIT FOR ME - KINGS OF LEON
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
NAZAJ K MAMI - EVA BEUS POJDI V STILU - I. C. E.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Zidar, ki obnavlja mogočni grad
Letos mineva 800 let od prve pisne omembe gradu Lemberg, ki stoji nad glavno cesto med Vojnikom in Dobrno. Od leta 2007 je njegov lastnik Franci Zidar, ki je mogočno stavbo začel celovito obnavljati ter je doslej postoril razmeroma veliko.
V zadnjih letih je grad Lemberg še posebej v središču pozornosti v začetku septembra, ko je tam dobro obiskana prireditev Nedeljsko grajsko popoldne. Vse to je seveda dober razlog, da smo v oddajo Znanci pred mikrofonom povabili Francija Zidarja, ki je imel nekoč kot direktor zavoda Kozjanski park na skrbi obnovo kozjanskih gradov.
In še to: Franci Zidar je soprog celjske odvetnice Barice Zidar, oče odvetnice Nine Zidar Klemenčič ter tast predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča. Pogovoru z gostom lahko prisluhnete v nedeljo po 10. uri.
Dragi, a prazni delovni zvezki ob koncu leta?
V ponedeljek se začenja novo šolsko leto. Marsikateremu šolarju so starši le s težavo napolnili šolsko torbo, saj je nakup delovnih zvezkov, učbenikov in drugih potrebščin precejšen finančni zalogaj.
Obseg (in s tem strošek) učbeniškega kompleta je odvisen od učiteljevega izbora. Tako imata lahko na primer celo šoli v istem kraju različne delovne zvezke, ki tudi
različno stanejo. Pogosto pa se zgodi tudi, da dragi delovni zvezki ob koncu šolskega leta niso v celoti izpolnjeni. O tem se bomo v tokratni oddaji Odmev pogovarjali z ravnateljico celjske osnovne šole, s starši ..., preverili pa bomo tudi, za koliko se cene paketov delovnih zvezkov razlikujejo po posameznih šolah na Celjskem. Pričakujemo tudi vaša mnenja. Vabljeni v družbo Radia Celje v četrtek ob 12.15.
VSAK ČETRTEK ob 12.15
to rad joče I je
I VÖAI\ WC I IIIEIV OE
dmev
POGLEDI luejis
N ■
www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 29. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 30. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SOBOTA, 31. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 1. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Franci Zidar, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 2. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Franci Zidar, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 3. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 4. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
V	BLIŽINI Žalca prodam starejšo hišo s hlevom. Cena zelo ugodna. Telefon 051 257-130.	2775
POSLOVNO stavbo zasedeno ob večjem trgovskem centru v Celju prodam. Telefon 041 262-063. 2773
V	CELJU prodam stanovanjsko hišo, površina 128 m2, pritličje, z garažo, 1. nadstropje, ogrevanje na olje, plin pri hiši, lepo vzdrževana, demit fasada, pvc okna, nova streha, vrt, sadovnjak. Cena ugodna. Telefon 051 205-512, (03) 548-3707.	634
MOTORNO kolo Honda 125 čbr, skuter-ja Little fish 50 kb, wv golf 1,4, vse ohranjeno, kot novo, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 707-365, Tona.
STROJI
IJ'H^limH'H.'MJ
PRODAM
OBRAČALNI plug, 12 col, tridelno brano in frezo, vse za manjši traktor, prodam. Telefon (03) 573-3133. 2755 MANJŠI mlin za sadje, z motorjem in traktorsko škropilnico Kzk, za vinograd, 220 l, prodam. Telefon 040 575-924.
2805
KUPIM
TRAKTOR Deutz, Zetor, Imt, Ursus, Tomo Vinkovič, Univerzal, Štore, lahko je tudi v slabšem stanju, kupim. Telefon 04! 678-130.	p
TRAKTOR in kiper prikolico Tehnostroj kupim. Telefon 041 680-684. p
POSEST
PRODAM
ZIDANI bivalni vikend v Makolah, parcela 3.000 m2, asfalt do hiše, prodam. Telefon 041 653- 378; www.teps.si. n HIŠO, 116 m2 bivalne površine, parcela 900 m2, 13 km iz Celja, prodam za 108.000 EUR ali oddam za 390 EUR/ mesečno. Telefon 041 653 378; www. teps.si.	n
V BLIŽINI Celja ugodno prodam, polovico hiše, vseljivo po dogovoru. Telefon 070 707-365, Tona.	2750
MANJŠE zemljišče v Bukovju pri Slivnici 18
Recko, telefon 5793-337. Š 179
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigheija 5. Maribor
ŠMARJE pri Jelšah, Bodrež. Vikend (delno grajeni, delno zidani objekt) proizvajalca Glin Nazarje, skupaj pokritih površin 35,86 m2, s priključkom za vodo, v neposredni bližini parcele elektrika, prodam skupaj s kmetijskim zemljiščem - gozdom 1.129 m2, prodam za 23.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo, 183 m2 (stavbišče), »marof« 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2 drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, za 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, za 5.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, za 110.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
mmsmiimmm
iJ^S^e,, m» 59 m; mw-5S2
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
FRIZERSKI salon v Celju oddam zaradi upokojitve starejšim od 30 let. Telefon 041 807-500.	2786
POSLOVNI prostor v Celju (različne dejavnosti) oddam v najem. Telefon 070 598-261.	2773
Celje: 031508 32612™novanje
delovni čas: vsak dan non-stop
NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča. Priključki: voda, elektrika. Dostop do parcel po asfaltirani cesti, cena 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708- 198.
n
STAREJŠO pritlično hišo in novejšo hišo, na parceli 830 m2, z vsemi priključki, 10 km iz Celja, ugodno prodam. Telefon (03) 577-4169.	2802
/"UGODIMO
/jeklena strešna kritinaI
I OD 6,60 EUR z ddv GSM: 040 349 992 V www.lindap.si
ODDAM
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokopiaes
PE CELJE, IH. XIV. dbixjje 14, 1 03/4257000	=
CELJE, Hudinja. Oddamo poslovni prostor za razne storitve. Telefon 040 213-518.
2677
03/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Romana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovan* ki 27,1000 IjiMjana
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ
LVAUEGANRJA
ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
• IME IN PRIIMEK: : ULICA: : KRAJ:
Novi tednikvam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
: DATUM ROJSTVA:
: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

': PODPIS:
: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupatenamže 68let-
CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n
PRODAM
OPREMLJENO stanovanje. 49,7 m2, v Celju, visoko pritličje, mirna lokacija, bližina trgovine, pošte, avtobusne postaje, 200 m, primerno za starejše občane, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 697-247, 041 329-366.
2662
STANOVANJE, 55 m2, Nušičeva ulica, Celje prodam za 49.000 EUR. Telefon 041 640-521.	2744
OPREMLJENO stanovanje, 61 m2, v Nazarjah, prodam za 57.000 EUR. Telefon 070 708-154.	2763
ODDAM
ENOSOBNO stanovanje, center Celja, najemnina 270 EUR mesečno, varščina 2-mesečna najemnina, oddam. Telefon 041 653-378; www.teps.si. n
MENJAM
fKMHE
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiaga operaterja
CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ROGAŠKA Slatina. Prodam dvosobno opremljeno stanovanje na Celjski cesti v Rogaški Slatini, 50,60 m2, z balkonom 4,30 m2 in kletno shrambo 4,80 m2, v III. nadstropju večstanovanjske stavbe, prenovljeno 2012, centralno ogrevanje. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, za 55.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
GARSONJERO, 31 m2, v Celju, menjamo za večje stanovanje, 60 do 80 m2. Telefon 051 648-478, Urška. 2742
PRODAM
REGAL in mizico za dnevno sobo ter stole in stole za kuhinjo ugodno prodam. Telefon 031 621-281 ali (03) 828-0099.
2764
KOTNO kuhinjo (2,30 * 3,10 m) z vsemi gospodinjskimi aparati prodam po ugodni ceni. Telefon 051 667-215, Mateja.	2796
mimm
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
6SH 041404 935
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
PRODAM
STANOVANJE na Gomilskem 28 ugodno dam v najem. Telefon 041 633-296.
2614
OPREMLJENO garsonjero oddamo v najem solidni osebi ali paru od 1. 9. 2013 naprej. Telefon 041 358-059. 2694 DVOSOBNO in trisobno stanovanje na Hu-dinji dam v najem ali prodam. Telefon 051 399-703.	2704
ŽUSTERNA, Koper. Oddam apartma za 3 osebe (ktv, internet, klima), z več parkirnimi mesti, 5 minut od morja, v času od 1.9. do 30. 9. 2013, cena 30 EUR/dan. Telefon po 12. uri, 031 826-091.	2710
NA elitni lokaciji v Celju oddam opremljeno stanovanje v pritličju, ki meri 53 m2. V bližini je vsa infrastruktura, cena najema je 300 EUR, možen je tudi odkup. Telefon 041 672-106. 2 7 5 4 V ŠENTJURJU oddam dvosobno stanovanje in tri opremljene sobe. Ugodno, po dogovoru. Telefon (03) 5798-391.
2762
60 m2 veliko stanovanje, na obrobju mesta Celje, stanovanje je v hiši, oddam v najem. Vse ostale informacije po telefonu 041 359-309 ali 041 293-159.
2768
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 80 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544653.	Š 192 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, dostava, prodamo. Telefon 031 311476. p PRAŠIČA, težkega 140 kg in pujske, 20 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 794-081. 2640 BIKA simentalca, starega 20 mesecev, 650 kg, telico simentalko, staro 20 mesecev, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 041 552-143. 2661 DVA telička, stara 3 tedne, simentalca, prodam. Telefon 070 250-441. 2668 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prašiče, od 20 do 100 kg, mlade pekinške race, prodam. Telefon 041 797-052.
2652
TELICO, 430 kg, prodam. Telefon 041 528985.	2703 KRAVO, brejo 8 mesecev in prašiče, od 25 do 120 kg, prodam. Telefon 041 547769. Š 205 NEMŠKE ovčarje, stare 7 tednov, prodam.
Telefon 041 714-914. 2723 BIKCA, čb, 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 252-114. 2727
n
n
13535986
28
MALI OGLASI / INFORMACIJE
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 575-777. 2732 DVA bikca in telico, simentalci, 200 in 160 kg in telico, 150 kg, prodam. Telefon 070 419-631.	2734
BIKCA, 14 dni starega simentalca, prodam. Telefon 031 691-766. 2735 BIKCA sivca, 130 kg, prodam za 450 EUR.
Telefon (03) 5778-509. 2753 ENO leto in pol starega ovna prodam ali menjam za mladega. Telefon 041 932160.	2758 BIKCA in teličko, simentalca, stara 14 dni, prodamo. Telefon 070 693-055.
L 123
DVE breji telici simentalki prodam. Telefon 070 724-155.	2759
TRI jagnjice, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 980-720. 2760 BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 041 809-162. 2767 DVA bikca, stara 10 dni, prodam. Telefon 041 556-020.	2772
TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, prodam. Telefon 5730-841. 2770 DVA bikca in dve telički simentalki prodam. Telefon 041 269-693. 2776 SESNA teleta, simentalci in limuzin, zelo lepa, prodam. Telefon 031 747-930.
2782
MLADE burske koze, po izbiri, zakol ali reja, prodam. Telefon (03) 5793-180.
Š
BIKCA simentalca, odstavčka, prodam.
Telefon 5771-387.	2745
TELICO simentalko, staro 11 mesecev, težko približno 300 kg, prodam. Telefon 031 318-189.	2801
BIKCA simentalca, težka 170 in 160 kg in bikca sivca, starega en mesec, prodam. Telefon 041 596-475. 2798 MLADO kravo, brejo z drugim teletom, dobro molznico, 150 kg teličko od dobre krave, primerno za vzrejo, prodam. Telefon 051 826-544 in (03) 580548 7.	p TELIČKO simentalko, približno 170 kg, ugodno prodam. Telefon 051 206-189.
2803
MLADO kravo simentalko, s teličko, 150 kg, prodam. Telefon 041 222-375.
2804
KUPIM
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 TELIČKO simentalko, od 200 do 250 kg, kupim. Telefon 041 833-825. 2797
PRODAM
KORUZO za siliranje, površina 0,5 ha, v okolici Šmarja pri Jelšah, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 811895.	2719 MEŠANO belo vino, 0,80 EUR, prodam.
Telefon 070 691-620. Š 207 KORUZO, večjo količino, domačo, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 506-823.
2757
JABOLČNIK prodam. Telefon 031 768-175.
2761
SILAŽNO koruzo, 2,0 ha, okolica Žalca, prodam. Telefon 041 792-100. 2769
KUPIM
OSTALO
PRODAM
Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz,
kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice, prababice, svakinje in tete
MARIJE BRATINA
s Ceste na Ljubečno 37, Celje (17. 2. 1932 - 15. 8. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste bili v teh žalostnih trenutkih z nami in nam kakor koli nesebično pomagali. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njeni
SLIVE za žganjekuho kupim. Telefon 041 455-176 .	2 8 00
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
VINO, belo, rdeče in grozdje kakovostnih sort, bizeljsko virštanjski okoliš in telico, staro tri leta in pol, primerno za zakol, eko reja, prodam. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 2527 JARKICE, rjave, črne, bele leghorn, peteline ter enoletne kokoši za nesnost ali zakol, po naročilu tudi očiščene, prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne ter 6-tedenske bele piščance. V prodaji tudi vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Telefon (03) 700-1446.	2572
DOBRO ohranjeno hidravlično prešo za sadje, od 100 do 150 l, ročni mlin za grozdje, večjo plastično kad in 300 l hrastov sod prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 365-596. 2698 3 m3 naravno sušenega smrekovega lesa, debeline 5 in 8 cm, ugodno prodam. Telefon (03) 5736- 005. 2702 NOVO leseno skrinjo za žito, velikost 2 x 1 * 1 m, prodam. Telefon 051 612-978, po 20. uri.	2721
Kje so tisti lepi časi, ko srečni skupaj smo bili,
ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomin nate daje nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
V SPOMIN
30. avgusta 2013 bo minilo 10 let, kar te ni več med nami, draga
FANIKA ZUPANC
iz Kostrivnice 49, Kalobje (2. 10. 1937 - 30. 8. 2003)
Hvala vsem, ki v njen spomin prižigate svečke in postojite ob njenem prezgodnjem grobu.
Žalujoči vsi njeni
PLINSKI kotel, italijanske znamke Unikal, za centralno kurjavo, malo rabljen, 25 Kw, prodam. Telefon 070 606-575.
2725
METRSKA bukova drva, možna dostava in razrez, ugodno prodam. Telefon 070 376-076.	p
DRVA iz drvarnice, približno 4 m3, prodam za 100 EUR. Telefon 051 803-280.
2738
DVE klaftri bukovih drv in vinski plasti-ficirani sod, 350 l, ugodno prodam. Telefon 040 620-004. 2750 BUKOVA drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 041 988-689.Š 210 KOTEL za žganjekuho, bakren, 100 l, s pripadajočo opremo, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 648-262. 2752 MODELE, železne, za vlivanje kaminov, prodam, zamenjam tudi za drva. Vse po dogovoru. Telefon 070 707-365, Tona.	2751
SUHA drva, metrska, bukova, macesnova, smrekova, debelina 8 cm, vse suho, prodam. Telefon 070 744-487. p PEČ na olje ali plin Viadrus, 25 Kw, rabljeno štiri sezone, ugodno prodam. Dodam oljni gorilec, vse v izpravnem stanju, cena 230 EUR ali menjam za drva. Telefon 041 930-122, Šentjur.
2765
SUHA metrska drva, 50 EUR/m, Rimske Toplice, prodam. Telefon 041 434-102.
2771
6 m3 desk, debelina 20 mm, prodam.
Telefon 031 674-696 . 2 7 8 3 VINO, suha drva in teličko, težko 150 kg, prodam. Telefon 070 667-374. Š 182
METRSKA bukova drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 041 809871.	2780 DVE kobili posavki, nista breji, ena z žrebetom in komate, 22 do 24 col, prodam. Telefon 040 899-973. l 124 KAKOVOSTNE češnjeve deske in plohe ugodno prodam. Telefon 041 410-508.
2792
KUPIM
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza žalosti in bolečine te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, babice in sestre
ANICE MIHELCIC
(20. 4. 1945 - 17. 8. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili besede sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala sodelavcem Istrabenz plinov in Energetike Celje. Hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen cerkveni obred in darovano sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, govorniku, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njeni
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Nasledila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubila nekoč. (T. Pavček)
ZAHVALA
Od odhodu naše drage mame
ANGELE MAJGER
iz Gradišča pri Vojniku
se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala ge. Silvi Ograjenšek, ge. Anici Brinovc, dr. Prazniku, župniku g. Pergerju, g. Ofentavšku in moškemu pevskemu zboru Ljubečna. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam izrazili sožalja.
Njeni
TRAKTOR, kmetijski stroj, motokultivator in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2526 HLODOVINO iglavcev, na panju ali za cesto, kupim. Telefon 041 563-346.
2574
DRUŠTVO osamljenih čebelic in metuljev Evrina prireja 16. 9. 2013 ob 17. uri v okolici Celja družabno srečanje. Informacije 041 525-061. Vabljeni. 2793
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim na njihovem domu, čiščenje pisarn, pomoč v kuhinji. Telefon 041 857-309.
2779
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
IŠČEMO monterja za postavljanje razstavnih prostorov na sejmih. Zaželeno znanje elektro stroke. Telefon 041 681347.	2 5 9 5 UPOKOJENCI! Če si želite rekreacije, plavanja v bazenih Rogaške riviere, se pridružite nam, kopalcem, vsak četrtek v tednu. Telefon (03) 5414-753, od 16. do 19. ure. 2739 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.
2794
»ŠPIROVCE«, smrekove, še stoječe, prodam. Travnik za vzrejo dveh krav oddam v trajno uporabo. Telefon 5824-611, 030 252-407. 2774
ZIDARSKI oder, približno 250 kvadratnih metrov, s »fosni«, posodim. Telefon 041 350-335.	2778
IZDELAVA - montaža komarnikov in rolet. David Pisanec, s. p., Bezovje 14 a, Šentjur, telefon 040 236-156. p
AGM NEMEC, d. o. o.
Sedraž 3, 3270 Laško
Zaposli:- voznika kamiona
-	strojnika gradbene mehanizacije
-	zidarja, tesarja, pomožnega delavca
Za informacije pokličite:
03 56 48 841* 041 322 889
radiocelje
'f^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
p
INFORMACIJE
29
Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen
razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamike, mame in prababice
SLAVICE DOBRAJC
roj. Agrež iz Selc v Celju (1933 - 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu
pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu Jožetu Planinšku za opravljen cerkveni obred.
Hvala vsem, ki ste se poslovili od naše mamike. Žalujoči vsi njeni
Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela. Odšel si tja, kjer ni gorja
in solza. Med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni.
V SPOMIN
29. avgusta bo minilo eno leto, kar nas je zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, pradedek, brat in stric
FRANC KOŽUH
iz Arclina (10. 9. 1938 - 29. 8. 2012)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Kdor je ljubljen, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
VSpomin
29. avgusta je minilo pet let žalosti, kar si nas prezgodaj in za vedno zapustil, dragi mož, oče, stari ata, tast in dobri sosed
JURIJ ZDOLSEK
iz Srževice 11, Ponikva (4. 4. 1932 - 29. 8. 2008)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žena Erna ter sinova Slavko in Jure z družinama
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
Vspomin
4. avgusta 2013 je minilo prvo leto, kar se je tiho poslovil naš atek, ate in praded
STANKO DOBRAJC
iz Selc v Celju (1933 - 2012)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
Minilo je leto žalosti, kar sveče ti v pozdrav gorijo.
Ni ure, dneva in noči, povsod si z nami v srcu ti, solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki zelo boli
V SPOMIN
KARLINI KOTNIK
(30. 9. 1960 - 28. 8. 2012) Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči vsi njeni
Le kdo pozabil bi gomilo,
v kateri zlato spi srce, ki neskončno ljubilo nas do zadnjega je dne. A le spomini so ostali na srečne dni, ko bil si z nami, Drago, ti.
V SPOMIN
27. avgusta je minilo leto žalosti, kar nam je smrt prezgodaj vzela dragega moža, očija, sina, brata, strica in dobrega prijatelja
DRAGA LESJAKA
iz Trubarjeve ulice 26, Laško (24. 2. 1958 - 27. 8. 2012)
Hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanj.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustil dragi ata, brat, stari ata, stric, tast, pradedek, dober prijatelj in sosed
JOŽEF GROBIN
iz Bistrice 20 pri Lesičnem (31. 1. 1923 - 14. 8. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za darovane sveče, cvetje, sv. maše in izrečeno sožalje, g. župniku Niku Marovtu za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in g. županu Andreju Kocmanu za brani govor ob grobu.
Hvala zdravstvenemu osebju Kozje.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi njegovi ter ostalo sorodstvo
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
V SPOMIN
25. avgusta 2013 je minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož in oče
ANTON VETRIH
Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo. Nikoli te ne bomo pozabili!
Žena in hčerki z družinama
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, stric in dedi
FRANCI PIKELJ
iz Višnje vasi (28. 8. 1932 - 14. 8. 2013)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala nevrološkemu oddelku bolnišnice Celje, sosedi Marici za molitve, dekanu Alojzu Vicmanu in dr. Vinku Kraljiču za opravljeno sveto mašo in pogreb, pevcem iz Nove Cerkve, trobentaču za odigrano melodijo, Mileni Jurgec za
besede slovesa ter pogrebni službi Raj. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
2808
Poroke
Celje
Poročili so se: Ana OSET in Uroš KLINCOV, oba iz Celja, Ana ŽELEZNIK in Martin URŠIČ, oba iz Celja, Cindy MEZEK iz Bohinja in Boris ERJAVEC iz Ljubljane.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Milena ZDOLŠEK in Lovrenci FIJAVŽ, oba iz Bobovega pri Ponikvi,
Jerneja JAMNIKAR in Miran MASTNAK, oba iz Prekorja, Blanka JEZERNIK in Davor RAZBORŠEK, oba iz Gorice pri Slivnici, Jožica SOVINC in Darko POGOREVC, oba s Tratne pri Grobelnem.
Žalec
Poročili so se: Nina FLOR-JANC in Martin ROZMAN, oba iz Ljubljane, Jasmina FUŽIR in Andrej GRLICA, oba iz Mozirja.
Mozirje
Poročili so se: Anita SE-
NEGAČNIK in Zoran ŠPE-GELJ, oba iz Laz, Veronika VIDRAČ in Miloš OMERZU, oba iz Maribora, Urša TRO-GAR iz Žalca in David KO-KLIČ iz Trbovelj. Velenje
Poročila sta se: Tina PRIMOŽIČ iz Šmartnega ob Paki in Janez JARC iz Ljubljane.
Smrti
Celje
Umrli so: Martin RIBIČ iz Latkove vasi, 81 let, Kristina
KOSAR iz Velenja, 85 let, Cirila BRUNŠEK iz Andraža nad Polzelo, 91 let, Vinko PERČIČ iz Jarmovca, 56 let, Marija TOVORNIK iz Trne-ga, 80 let, Branko Frančišek PLOHL iz Celja, 79 let, Marija KOMPAN iz Celja, 92 let, Marija OSTERMAN iz Celja, 86 let, Jure SENIČAR iz Pre-korja, 23 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija SIUKA iz Virštanja, 86 let, Viktor SITAR iz Prneka, 73 let, Vojko VUK iz Tlak, 78 let, Stanislav JAGODIČ iz Polžanske vasi, 79 let, Niko JURGL iz Celja, 58 let.
Šentjur pri Celju Umrla je: Frančiška MAČ-KOŠEK iz Šentjurja, 81 let.
j V TRENUTKIH ŽALOSTlj
I 24 UR OBISK NA DOMu|
Žalec
Umrli so: Pavla POZNIČ z Vranskega, 85 let, Ljudmila ROJNIK iz Braslovč, 88 let, Marija BALOH iz Pongraca, 62 let.
Velenje
Umrli so: Viktorija ŽVAR iz Celja, 90 let, Alojzija KRUMPAČNIK z Ljubnega, 87 let, Ivan MAZE iz Topol-šice, 85 let, Jožefa IVANČIC iz Šoštanja, 78 let, Angela PEČEČNIK iz Velenja, 95 let.
www.radiocelje.com
30
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.9.2013; FULI INŽENIRING GRADBENIŠTVO IN PREVOZI D.O.O., DRAPŠINOVA ULICA 1 B, 3000 CELJE TESAR - M/Ž; SAMOSTOJNA TESARSKA DELA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.9.2013; FULI INŽENIRING GRADBENIŠTVO IN PREVOZI D.O.O., DRAPŠINOVA ULICA 1 B, 3000 CELJE
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.9.2013; FULI INŽENIRING GRADBENIŠTVO IN PREVOZI D.O.O., DRAPŠINOVA ULICA 1 B, 3000 CELJE
DELOVODJA - M/Ž; DELOVODJA GRADBIŠČA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.9.2013; FULI INŽENIRING GRADBENIŠTVO IN PREVOZI D.O.O., DRAPŠINOVA ULICA 1 B, 3000 CELJE POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA; VEČINA V SLOVENIJI, NEKAJ TUDI V AVSTRIJI, NEDOLOČEN ČAS, 5.9.2013; GOLDIGRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., EFENKOVA ULICA 12, 3000 CELJE AVTOMEHANIK
TEHNIČNI SVETOVALEC - M/Ž;Ž SAMOSTOJNO IZVAJANJE VSEH MEHANSKIH IN ENOSTAVNIH ELEKTRIČARSKIH DEL TER VGRAJEVANJE DODATNE OPREME, IZVAJANJE DEFEKTAŽE VSEH MEHANSKIH POPRAVIL NA VOZILIH, REŠEVANJE VSE TEHNIČNE PROBLEMATIKE SERVISA, ZAGOTAVLJANJE BREZHIBNEGA DELOVANJA VSEH DIAGNOSTIČNIH NAPRAV, SODELOVANJE S PRINCIPALOM GLEDE ZADEV TEHNIČNE NARAVE TER PRI IZOBRAŽEVANJIH, SEZNANJANJE OSEBJA DELAVNICE Z NOVOSTMI, SPREMLJANJE RAZVOJA AVTOMOBILSKE TEHNOLOGIJE IN PRENAŠANJE NOVOSTI V DELOVNI PROCES. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.9.2013; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE
DELO NA AVTO ODPADU, PREVOZ AVTO-VLEKE - M/Ž; DELO NA AVTO ODPADU, PO POTREBI PREVOZ IN DEŽURSTVO AVTOVLEKE. OSEBA MORA BITI IZ BLIŽNJE OKOLICE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 4.9.2013; AVTOHIŠA ŠKORJANEC D.O.O. PODJETJE ZA PRODAJO AVTOMOBILOV IN REZERVNIH DELOV, MARIBORSKA 115, CELJE, MARIBORSKA CESTA 115, 3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK TEŽKEGA TOVORNJAKA, VLAČILCA - M/Ž; PREVOZ BLAGA Z VLAČILCEM V MEDNARODNEM PREVOZU BLAGA. RELACIJE: CELOTNA EVROPA, BLIŽNJI VZHOD, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.9.2013; TRANSPORT IN LOGISTIKA, MATJAŽ ŠTRAVS S.P., ROVE 9 A, 3213FRANKOLOVO
VOZNIK-STROJNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA IN TGM-UPRAVLJALENJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO TER POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU., VOZNIK/VOZNICA
V	CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI -M/Ž; RAZLIČNA DELA ZIDARJA, NEDOLOČEN ČAS, 4.9.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
ZIDAR - M/Ž; SAMOSTOJNA ZIDARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 5.9.2013; GOLDIGRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., EFEN-KOVA ULICA 12, 3000 CELJE ZIDAR FASADER - M/Ž; ZAKLJUČNA DELA
V	GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.9.2013; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIC S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE
GRADBENI DELAVEC KV ZIDAR-TESAR - M/ Ž; GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE TESAR
TESAR - M/Ž; SAMOSTOJNA TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 5.9.2013; GOLDIGRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., EFEN-KOVA ULICA 12, 3000 CELJE
ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; KRIVLJENJE IN REZANJE ARMATUR, NEDOLOČEN ČAS, 5.9.2013; GOLDIGRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., EFENKOVA ULICA 12, 3000 CELJE GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC PK - M/Ž; GRADBENA DELA IN POMOŽNA DELA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMELJSKA DELA
STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO IN POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE VARILEC
MONTER CENTRALNEGA OGREVANJA, Z ZNANJEM PLAMENSKEGA VARJENJA ZA DELO V NEMČIJI - M/Ž; MONTER CENTRALNEGA OGREVANJA, Z ZNANJEM PLAMENSKEGA VARJENJA ZA DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.9.2013; INDUSTRIJSKA MONTAŽA, MKN MATEJ ZAVŠEK S.P., OPE-KARNIŠKA CESTA 12, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; DELO NA TERENU, KLJUČAVNIČARSKA, CEVARSKA IN VARILSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.9.2013; SIMES SERVIS IN MONTAŽA ENERGETSKIH SISTEMOV, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 2 C, 3000 CELJE
POMOŽNI DELAVEC
BRUSILEC - ZAČETNIK - M/Ž; ENOSTAVNO BRUŠENJE POLIZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 3.9.2013; INDU SERVIS, MONTAŽA, SERVIS IN REMONT, D.O.O., LANCOVA VAS 45, 2284 VIDEM PRI PTUJU MONTER VODOVODNIH NAPRAV
MONTAŽER VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA, VARJENJE VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ, VODENJE STATISTIKE, SAMOSTOJNO PRIDOBIVANJE STRANK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.9.2013; AKVIZITOR ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., VIŠNJA VAS 10 D, 3212 VOJNIK
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK/CA - M/Ž; SODELOVANJE PRI SKLEPANJU ZAVAROVALNIH PONUDB, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 3.9.2013; ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNI-KOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTROMONTER II - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL NA ELEKTROENERGETSKIH NAPRAVAH, IZVAJANJE DEL V SKLADU S STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO, POKLICNO USMERITVIJO, INTERNIMI AKTI IN NAVODILI NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS 30.12.2013, 30.8.2013; ELEKTRO CELJE, PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, D.D., VRUNČEVA ULICA 2 A, 3000 CELJE FRIZER
SAMOSTOJNI FRIZER - DELO V CELJU - M/Ž; DELO S STRANKAMI V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.9.2013; DOK, DRUŽBA ZA STORITVE D.O.O., JAMOVA CESTA 105, 1000 LJUBLJANA EKONOMSKI TEHNIK
POMOŽNI FINANČNI SVETOVALEC KAPITALSKIH NALOŽB NA TERENU, OBMOČJE CELJSKEGA - M/Ž; DELO SE OPRAVLJA NA TERENU PRI ZNANIH STRANKAH, ZAHTEVANO JE LASTNO VOZILO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2013; FINANČNA HIŠA, ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., ULICA TALCEV 15, 2000 MARIBOR
UE LAŠKO
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
TESAR - M/Ž; TESAR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
KERAMIČAR Z IZKUŠNJAMI - M/Ž; KERA-MIČAR Z IZKUŠNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12
MESECEV, 11.9.2013; ADNATEH, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DELAVEC NA KMETIJI - M/Ž; DELO NA KMETIJI V HLEVU, GOZDU NA TRAVNIKU IN DRUGJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.9.2013; KARACHUN, NEPREMIČNINE IN KMETIJSTVO, D.O.O., LIPOGLAV 1, 3215 LOČE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA ZA PREVOZ LESA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA ZA PREVOZ LESA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.8.2013; TESARSTVO IZDELOVANJE LESENIH OBLOG BOJAN RUTNIK S.P., GORENJE PRI ZREČAH5 A,3214 ZREČE ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINSTALACIJSKA DELA - MOŠKI; ELEKTRINSTALACIJSKA DELA, POLAGANJE ELEKTRIČNE NAPELJAVE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 31.8.2013; EM ELEKTRO BREČKO MONTAŽA, STORITVE D.O.O., OPLOTNIŠKA CESTA 6, 3210 SLOVENSKE KONJICE INŽENIR STROJNIŠTVA (VSŠ)
RAZVOJNI TEHNOLOG - M/Ž; RAZVOJ NOVIH IZDELKOV NA PODROČJU PLASTIČNIH PROFILOV PRIDOBIVANJE IDEJ IN ODDAJANJE INICIATIV ZA NOVE PROJEKTE ISKANJE USTREZNIH PONUDB IN POGAJANJE Z DOBAVITELJI SODELOVANJE PRI OPERATIVNI VPELJAVI PROJEKTOV KOORDINACIJA PROJEKTOV FINANČNO VREDNOTENJE PROJEKTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.9.2013; KO-PLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
PROGRAMER TEHNOLOG CNC STROJA - VODJA - M/Ž; PROGRAMIRANJE IN NASTAVLJANJE CNC STROJEV, DELO NA CNC STROJU, DNEVNA RAZPOREDITEV DELAVCEV IN NADZOR NAD DELOM DELAVCEV, OPRAVLJANJE KONTROLE IN MERITEV NA IZDELKIH, SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE STROJEV. VODENJE EVIDENC IN ZAPISOV, KI SO POTREBNI NA TEM DELOVNEM MESTU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.9.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
ZIDAR
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV,VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKO-GRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK
VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLADU S PREDPISI, DELO NA GRADBIŠČU, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVM, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL IN DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR GRADBENI TEHNIK
DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE SKUPINE DELAVCEV SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NALOG STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE ALI KATERIH DRUGIH NALOG, SKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV VODENJE PREDPISANIH EVIDENC NADOMEŠČANJE DRUGIH DE-LAVCEVDRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTER PREZRAČEVALNIH NAPRAV
-	M/Ž; MONTAŽA SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.8.2013; HAMIS, MONTAŽA IN STORITVE, D.O.O., STEKLARSKA ULICA 9 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA KLJUČAVNIČAR
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILEC - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILSKA DELA,TRANSPORT, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
ZIDAR
ZIDARJI-DELO SE OPRAVLJA V TUJINI
-	M/Ž; VSA ZIDARSKA DELA (ZIDANJE, VGRADNJA, TESARSKA DELA, ITD .., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA KOTLOV, TOPLOTNIH ČRPALK, KOLEKTORJEV IN KLIMATSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 29.8.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA AVTOMEHANIK
VZDRŽEVALEC VOZIL-MEHANIK - M/Ž; VZDRŽEVANJE VOZIL IN OSTALE NALOGE PO NAVODILIH NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.9.2013; GE-MI, TRANSPORTNE STORITVE D.O.O., KOZJE 185, 3260 KOZJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DELOVODJA - PRI MONTAŽI KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI
-	M/Ž; VODENJE SKUPINE PRI MONTAŽI KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.8.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSREDA 59, 3257 PODSREDA
MONTER ELEKTRO IN STROJNIH NAPRAV
-	M/Ž; MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV IN VIDEO NADZOROV, NEDOLOČEN ČAS, 30.8.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTA-LACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
STROJNE INSTALACIJE - M/Ž; MONTAŽA CENTRALNIH NAPRAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 30.8.2013; TOPLI-ŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; DOMAČI IN MEDNARODNI CESTNI TOVORNI PROMET, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.9.2013; TRANS DE-JUS, PREVOZNIŠTVO, DENIS JUS S.P., KVEDROVA ULICA 6, 3250 ROGAŠKA SLATINA
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
PRODAJALEC - M/Ž; SVETOVANJE IN PRODAJA V TRGOVINI Z IZBRANIMI NARAVNIMI IZDELKI V ROGAŠKI SLATINI, NEDOLOČEN ČAS, 3.9.2013; RTS PROJEKT, SVETOVANJE, D.O.O., PRI LIPI 2, 1360 VRHNIKA PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE
LOGOPED - M/Ž; LOGOPEDIII, V ZRAVSTVE-NEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, OPRAVLJANJE DEL IN NALOG LOGOPEDA- DISPANZER ZA MENTALNO ZDRAVLJENJE. NEDOLOČEN ČAS, 31.8.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE SESTAVLJANJE PODSKLOPOV V ŠABLONI SESTAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH PODSKLOPOV IN SKLOPOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH DELO Z ROČNIM ORODJEM VRTANJE NA STABILNIH STROJIH PREMEŠČANJE BREMEN Z DVIGALOM PREMEŠČANJE BREMEN Z VILIČARJEM., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.8.2013; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTROMONTER II - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL NA ELEKTROENERGETSKIH NAPRAVAH, IZVAJANJE DEL V SKLADU S STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO, POKLICNO USMERITVIJO, INTERNIMI AKTI IN NAVODILI NADREJE-
NEGA, DOLOČEN ČAS 30.12.2013, 30.8.2013; ELEKTRO CELJE, PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, D.D., VRUNČEVA ULICA 2 A, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
"VODJA IZMENE - M/Ž; VODI, ORGANIZIRA IN KOORDINIRA DELO CELOTNE IZMENE V PROIZVODNJI V SKLADU S PROIZVODNIMI PLANI IN NAVODILI, KOORDINIRANJE IN ORGANIZACIJA DELA, NADZOROVANJE PROIZVODNEGA DELA KAKOVOSTNO IN KOLIČINSKO, SKRB ZA ČLOVEŠKE VIRE (IZOBRAŽEVANJE, NAPREDOVANJE, MOTIVACIJA, IZVAJANJE LETNIH RAZGOVOROV), SKRB ZA ČISTOČIO V PROIZVODNJI, UREJANJE PROIZVODNJE DOKUMENTACIJE", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.9.2013; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 21.9.2013; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V LOKALU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.8.2013; FLAMINGROS, GOSTINSTVO IN TRGOVINA D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 A, 3320 VELENJE KUHAR
KUHAR-PRIPRAVA KEBAB - M/Ž; PRIPRAVA SOLAT, OMAK, PEČENJE IN REZANJE MESA, NEDOLOČEN ČAS, 31.8.2013; FLAMINGROS, GOSTINSTVO IN TRGOVINA D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 A, 3320 VELENJE VIŠJA STROKOVNA IZOBRAZBA
LOGIST - M/Ž; PLANIRANJE VSEH LOGISTIČNIH PROCESOV, PRIPRAVA IN UVEDBA KONCEPTA SISTEMOV OSKRBE MATERIALOV (POT DOBAVITELJ - KUPEC), PRIPRAVA IN UVEDBA KONCEPTA SISTEMOV SKLADIŠČENJA, RAZVOJ SISTEMOV OSKRBE PROIZVODNJE IN NOTRANJIH TRANSPORTOV TER SPREMLJANJE STROŠKOV LOGISTIČNEGA PRETOKA MATERIALA, PLANIRANJE OPTIMALNIH POTI MATERIALNEGA TOKA IN MATERIALNEGA POSLOVANJA V PODJETJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.9.2013; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
VZDRŽEVALEC - M/Ž; REDNO VZDRŽUJE (TUDI PREVENTIVNO) IN PO POTREBI POPRAVLJA ELEKTROINSTALACIJE, ELEKTRIČNE STROJE IN NAPRAVE, ORODJA, DVIGALA, VILIČARJE IN OSTALE PREDMETE, OPRAVLJA PREVENTIVNE PREGLEDE, MONTIRA, PREGLE-JUJE, VZDRŽUJE IN POPRAVLJA RAZDELILNA MESTA, VTIČNICE, PRIKLJUČNE OMARICE, STIKALA, SVETILNA IN GRELNA TELESA, VENTILATORJE, ELEKTROINSTALACIJE V STROJIH IN NAPRAVAH, ZAMENJUJE IN POPRAVLJA IZRABLJENE ALI POKVARJENE DELE ELEK-TROMOTROJEV, KONTAKTORJEV, TRANSFORMATORJEV IN DRUGIH ELEKTRO NAPRAV, ODPRAVLJA NAPAKE NA BRIZGALNIH STROJIH IN NAPRAVAH, VODI PREDPISANO TEHNIČNO IN TEHNOLOŠKO DOKUMENTACIJO ZA PODROČJE VZDRŽEVANJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.9.2013; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
KOMERCIALIST - M/Ž; PLANIRANJE IN IZVAJANJE PRODAJNEGA PLANA, SKLEPANJE PRODAJNIH POGODB, SAMOSTOJNO TRŽENJE, ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI, OBLIKOVANJE CEN, ANALIZA TRGOV IN TRENDOV V PRODAJI, POSTAVITEV IN REALIZACIJA PLANA PRODAJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.9.2013; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
ZIDAR
ZIDAR - SKUPINOVODJA - M/Ž; ZIDANJE IN VODENJE SKUPINE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.9.2013; VODEJA, STORITVE, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., LETUŠ 84, 3327 ŠMARTNO OB PAKI ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIKAR-ENERGETIK - M/Ž; DELO NA PODROČJU HLADILNE TEHNIKE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.8.2013; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PETROVČE, PE-TROVČE 237, 3301 PETROVČE MONTER VODOVODNIH NAPRAV
MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA VODOVODNIH IN STROJNIH INSTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.8.2013; EGIS ELEKTROINŠTALACIJE, PROIZVODNJA, STORITVE D.O.O., OJSTRIŠKA VAS 20 A, 3304 TABOR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ, PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 29.8.2013; TEHNODOM, TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, D.O.O., PARIŽLJE 12 A, 3314 BRASLOVČE
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Pošasti z univerze - animirana komedija 20.00 Nerodna tajnica - komedija
21.15 Zakon molka - triler
ČETRTEK
20.00 Holy Motors - fantazijska
drama
PETEK
19.00 in 21.00 Holy Motors
-	fantazijska drama SOBOTA, NEDELJE
19.00 in 21.00 - Holy Motors
-	fantazijska drama SREDA
20.00 Še enkrat, Camille - komična drama
Spored od 29. 8.-4. 9.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Adria Blues - drama torek: 20.00
Dvojina - akcijska komedija od četrtka do srede: 19.15 Elizij - akcijski triler, znanstvena fantastika
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.35 petek, sobota: 20.35, 22.55 Kick-Ass 2 - akcijska komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20 petek, sobota: 18.20, 23.00 Kronike podzemlja: Mesto kosti - akcijski, fantazijski, avant. četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.15, 20.10 petek: 15.40, 18.15, 20.10, 22.45 sobota: 13.05, 15.40, 18.15, 20.10, 22.45
nedelja: 13.05, 15.40, 18.15, 20.10
Mi smo Millerjevi - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 21.05 petek: 18.50, 21.05, 22.50 sobota: 14.25, 18.50, 21.05, 22.50
nedelja: 14.25, 18.50, 21.05 Odrasli 2 - komedija od četrtka do srede: 21.15 One Direction: To smo mi 3D
-	dokumentarni, glasbeni film četrtek: 15.20, 17.20, 19.00, 19.30, 20.30
petek: 15.40, 17.40, 18.40, 19.45, 20.50, 22.05
sobota: 13.30, 15.40, 17.40, 18.40, 19.45, 20.50, 22.05 nedelja: 13.30, 15.40, 17.40, 18.40, 19.45, 20.50 ponedeljek in sreda: 15.40, 17.40, 18.40, 19.45, 20.50 torek: 15.40, 17.40, 19.45 R. I. P. D. - Urad za pokojnike
-	akcijska komedija, triler petek, sobota: 23.05
Smrkci 2 - animirana komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.20, 16.05, 17.30 sobota, nedelja: 13.05, 13.20, 15.20, 16.05, 17.30 Smrkci 2 3D - animirana komedija četrtek: 16.40
petek, ponedeljek, sreda: 16.30, 18.25
sobota, nedelja: 14.20, 16.30, 18.25
torek: 15.40, 17.50 Smrt v ledu - triler od četrtka do srede: 20.55 Turbo - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.05, 16.45, 17.15 sobota, nedelja: 13.00, 15.05, 16.45, 17.15
Turbo - animirani, 3D četrtek, torek: 16.15, 18.25 petek, ponedeljek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 14.10, 16.15 Upokojeni, oboroženi, nevarni 2 - akcijski, komedija četrtek: 21.05 od petka do srede: 20.30
St. 39, 29. avgust 2013	VODNIK	31
SOBOTA
19.00 Pošasti z univerze - animirana komedija 19.30 Zakon molka - triler 21.15 Nerodna tajnica - komedija
NEDELJA
10.30 Mali volkodlak Dolfi
- mladinski film 16.00 Pošasti z univerze - animirana sinh.komedija 18.00 Nerodna tajnica - komedija
20.15 Zakon molka - triler PONEDELJEK
20.00 Adria Blues - komedija, drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 29. 8.
14.00 do 19.00 Park pred gimnazijo Velenje Park art - ogenj
kreativne delavnice in umetniški performansi
18.00 Mestna plaža Celje
Lutke vabijo na plažo: Čisto majhna račka
Škratovo lutkovno gledališče Celje
20.00 Sončni park Velenje Lucidno sanjanje
predavanje
21.00 Titov trg Velenje
Ognjene inštalacije
ognjene inštalacije in performansi
21.00 Local Celje_
Poletna Localcooltura z zasedbo Funk Express
21.30 Veliki oder eMCe plac Velenje Djevara
koncert
PETEK, 30. 8.
16.00 do 19.00 Stari grad Celje Dežela Celjska vabi
priprave na osrednjo srednjeveško prireditev
17.30 Stari grad Celje_
Duhec Puhec s Celjskega gradu
gledališka predstava za otroke
18.00 Krajevna knjižnica Petrovče
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
19.00 Grad Lemberg_
Lemberg - grad in trg
predstavitev knjige in razstava likovnih del
19.00 Kulturni dom Stranice Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev
19.30 Hotel Žonta Šentjur
20 let na odru!
Mia Žnidarič, vokal & Steve Klink trio
20.00 Vodni stolp Celje
Krčmarica Mirandolina
gledališka komedija KUD Zarja Trnovlje Celje
20.00 Dvorana zdraviliškega doma Dobrna
The Baden-Wuerttemberg youth Wind Ensemble orkester iz Nemčije koncert
21.00 Titov trg Velenje
Poroka - praznovanje ljubezni
performans
21.30 Veliki oder eMCe plac Velenje
Tuxedo, Hog meets Frog, Chimera
koncert
SOBOTA, 31.8.
9.45 pred Centrom Nova Velenje
Z odra na ulico 2013
plesna predstava
10.00 do 12.00 Branibor club
Celje_
otroške ustvarjalne delavnice
10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Sovica Oka
sobotne lutkarije, igrana predstava
15.00 Športni park Kozje
Vaške igre 15.00 do 20.00 Stari grad Celje
Dežela Celjska vabi
srednjeveška prireditev
16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Poletni dan s plesno šolo Spin
16.00 Vila Mojca Velenje
Mladi z mladimi po srcu
otroški živ žav
18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje
ponirkove otroške delavnice
19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Moški kabaret
komedija
19.00 Dom krajevne skupnosti Ljubečna
tekmovanje veteranov za zlato harmoniko Ljubečne
19.30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje Celje
Limonada Slovenica
gledališka komedija
19.30 Prireditveni šotor Planina pri Sevnici 15. srečanje zborov Šentvidov Slovenije
19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Koncert
tradicionalni koncert ob zaključku poletne violinske šole
20.00 Oder v Sončnem parku Velenje
Improvizacijski šov
20.00 Hiša vin Emino Šmarje pri Jelšah
Zabava z dekliškim ansamblom Navihanke
20.00 Plesni forum Celje_
Združeni v Celju/ Gathered in Celje
celovečerna multimedijska predstava
20.30 Žička kartuzija skupina Papir
poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji
21.30 Veliki oder eMCe plac Velenje
Jimmy Barka Experience, Abop
koncert
NEDELJA, 1. 9.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
13.00 grad Lemberg
Nedeljsko grajsko popoldne
15.00 Pravljična piknik vasica Zelen'dol ob Šmartninskem jezeru
Šoli čast in veselje
slovo od počitnic
15.00 Pred gasilskim domom Ljubečna
Finale 33. zlate harmonike Ljubečna 2013
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje ponirkove otroške delavnice
19.00 Velenjski grad_
Iztok Mlakar
glasbeni večer izjemnega igralca in glasbenika
20.00 Celjski dom_
Poletni nocturno
koncert opernih in operetnih arij
TOREK, 3. 9.
17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno in umetnostno zgodovinska zbirka
javno vodstvo
19.00 Savinov likovni salon Žalec Ikebana - živi cvet
odprtje razstave ikeban Ksenije Grabusin
19.00 pred Mestnim kinom Metropol Celje
GCC jazz projekt
Džjezz do it
19.00 Tržnica Žalec_
Od Celja do Žalca
otvoritev 8.mednarodnega folklornega festivala
19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
The Baden-Wuerttemberg youth Wind Ensemble orkester iz Nemčije
SREDA, 4. 9.
17.00 Vila Bianca_
Moje mesto, rad te imam
odprtje razstave
19.30 Krekov trg Celje (uradna navijaška cona)
Tabu
koncert
Društva vabijo
_PETEK, 30. 8._
20.00 Mestna četrt Nova vas
Kako ponovno prebuditi človečnost
Delavnice osebne rasti duhovnim učiteljem Dragutinom Barušicem
SOBOTA, 31. 8.
7.00 do 11.30 Zreče_
Tržnica pohorskih dobrot
8.00 Atrij centra Nova Velenje Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica 10.00 Cankarjeva ulica Velenje Kundigundin bazar
Razstave
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvor: Kelti na Celjskem.
Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan, do preklica.
Likovni salon Celje: Stalna zbirka centra sodobnih umetnosti Celje, do 1. 9.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Rokopisni spomeniki čeških knjižnic, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 9.
Železarski muzej Štore: razstava Valjarna, do 10. 9.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Grad Podsreda: razstava oblikovalke steklenega nakita Miriam Kosec v kombinaciji z modnimi kreacijami oblikovalk: Damjane Bitežnik Logar, Stanke Blatnik Blagotinšek in Tjaše Ška-pin, do 1. 9.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij Mojce Cerjak, do 1. 9.
Knjižnica Šentjur: Heroji časa, likovna razstava akademskega slikarja Jožeta Marinča, do 7. 9.
Anina galerija Rogaška Slatina: Maraton Satirikon 19672012, razstava akademskega slikarja Staneta Jagodiča, do 8. 9.
Galerija Velenje: razstava kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja, do 14. 9.
Savinov likovni salon Žalec:
Ikebana - živi cvet, razstava ike-ban Ksenije Grabusin, do 7. 9.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice.
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari.
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša.
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje:
likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje
-	Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje
-	Center.
j 'M
AUGUST KÜHNE -
HBTKOyAflE^^^^B
CBHÜTBOWEBEBAfflnKB

Občasna razstava na ogled od 26.9.2013 v Stari grofiji.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Srot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
32
ZANIMIVOSTI
NAJINA POROKA
Vsak trenutek brez ljubezni je izgubljen
Brigita in Simon Antlej sta se spoznala v Celju pred skoraj desetimi leti, kamor se je Simon priselil s svojo družino, in sicer v isti blok, kjer je živela Brigita. Začelo se je z iskrivimi pogledi in kmalu sta postala par. Ker sta bila soseda, sta se veliko družila, ob večerih hodila na sprehode in se veselila koncev tedna, ko sta lahko preživela več časa skupaj. To so bili zanju najlepši in najslajši časi, se spominjata. Ugotavljata, da je res nekaj lepega, če si mlad in zaljubljen, še lepše pa je, če tako čutiš tudi po desetih letih.
Po skoraj štirih letih zveze sta si skupaj opremila sobico pri Simonovih starših v Trški Gorci in od takrat sta neločljiva. Povezuje ju veliko skupnih stvari in čeprav sta si na prvi pogled zelo različna, se popolnoma ujameta in se dopolnjujeta.
Imata enak pogled na svet, enake želje in cilje. Oba sta že kot najstnika sanjala, da si bosta ustvarila ljubečo družinico, kar jima je tudi uspelo, ko se jima je leta 2010 rodila Nika Tia. Da je bila sreča popolna, se jim je dve leti kasneje pridružil še Anej Tai. Starševstvo je prineslo novo veselje in nove skrbi, a tudi povsem nov smisel življenja.
Na sedmo obletnico je Simon Brigiti pripravil novo presenečenje, saj jo je na kolenih in z ogromnim prstanom v roki zaprosil za roko. Čeprav je na tihem vedela, da bo enkrat napočil ta dan, so se ji kljub temu zašibila kolena, po licih so ji spolzele solze, lahko je le zašepetala »da«.
10. avgusta, na nevestin rojstni dan, sta tako postala mož in žena. Svoje poročne sanje sta uresničila v Porto-
rožu. Najprej sta se poročila cerkveno, nato še civilno na terasi Mystica, kjer je bilo tudi slavje. Bil je nepozaben dan, tudi zaradi svatov, ki so bili sproščeni in razigrani, da je bila zabava res popolna. Hvaležna sta vsem, ki so ju pospremili v zakonski stan, in vsem, ki so pomagali pri izvedbi poroke, tako staršem in starima staršema ter pričama. Harmonikar Miha je poskrbel za veselo vzdušje, tako kot kasneje tudi didžej, Rok in Tanja pa sta skrbela za zabavni programa na poroki, šofer Cvetko pa je srečno pripeljal svate na poroko in nazaj.
Njun moto je, da je vsak trenutek, ki ga ne porabimo za ljubezen, izgubljen. Naj bo takih izgubljenih trenutkov v njunem nadaljnjem skupnem življenju čim manj.
AB
FOTO TEDNA
Iz malega zraste veliko.
Foto: TimE
Vipovci med
»vražjimi
gatami«
NOVI TEDNIK
Tudi ljudje smo narejeni iz zvezd
strani 42-43
stran 45
PORTRET
»Z našo aplikacijo bi lahko pri posamezni operaciji privarčevali tudi do 25 odstotkov časa, pri čemer smo mi računali samo strošek osebja, brez na primer prihranka pri sanitetnem materialu, zdravilih,«pravi Celjan.
»Ni razloga, da bi se morali mladi raziskovalci nujno seliti v tujino, če želijo biti uspešni. Menim, da so v Sloveniji za raziskovanje, inovacije in razvoj idealni pogoji, vendarle smo del Evrope in pravzaprav blizu večine velikih evropskih prestolnic. Resnično nismo tako daleč in tako odklopljeni od sveta, kot nekateri mislijo.«
Celjan Boštjan Arzenšek je po zaključku podiplomskega študija dobil delo na fakulteti, kjer je zaposlen kot tehnični sodelavec. Pravi, da se v tej službi odlično počuti in da mu predstavlja dovolj velik izziv. O delu v tujini tako vsaj zaenkrat ne razmišlja, pravi pa, da nikoli ne veš, kam te popelje življenje. Vse možnosti tako pušča odprte. Je pa izredno ponosen na inovacijo Adora, ki zagotovo ne bo zadnja inovacija, pod katero se bo podpisal. (Foto: TimE)
Med operacijami nič več izgubljanja časa
Slovenski študenti izumili interaktivnega zdravnikovega asistenta - Član ekipe tudi Celjan
Celjan Boštjan Arzenšek se je že od nekdaj navduševal nad tehnologijo in računalniki. Tako sta bila vpis na tehniško gimnazijo Lava in nadaljevanje izobraževanja na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko samoumevna. Danes je podiplomski študent, veliko pozornosti vse slovenske javnosti pa v zadnjih tednih privablja s sistemom Adora, ki je na svetovnem tekmovanju Imagine cup v svoji kategoriji osvojil drugo mesto.
Boštjan Arzenšek je član petčlanske ekipe, ki se je na pobudo zdravnika iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, sicer tudi člana ekipe, odločila ustvariti sistem, ki bo kirurgom olajšal operacije in predvsem privarčeval precej
njihovega časa, prinesel bo prihranek bolnišnicam, s skrajšanjem operativnih posegov pa bo omogočil tudi večjo varnost pacientov. Po letu trdega dela in tudi marsikatere neprespane noči je nastal sistem Adora, tako imenovani interaktivni zdravnikov asistent.
Kretnje z rokami in glasovni ukazi
»S to rešitvijo kirurgom omogočamo, da brezkon-taktno upravljajo pacientove podatke. To pomeni, da lahko s kretnjami rok in glasovnimi ukazi na zaslon prikličejo podatke o pacientu, na primer točno določeno rentgensko sliko, jo osvetlijo, obračajo, približajo določeni del slike in podobno,« razlaga Arzenšek. Adora kirurgu tako omogoča pregled nad operacijo in
vsemi pacientovimi podatki in stanjem kar iz operacijske dvorane. Sedaj morajo namreč zdravniki po te podatke iz operacijske sobe, kar pomeni precejšnjo izgubo časa, pred vsakim ponovnim vstopom v dvorano morajo ponovno poskrbeti za dezinfekcijo. Vse podatke in slike, ki jih bo kirurg med operacijo potreboval, si sicer že pred posegom naloži na tablično aplikacijo.
Kmalu pri operaciji
Arzenšek poudarja, da je inovacija oblikovana tako, da bo povsem uporabna tudi v praksi. Tekmovanje Imagine cup namreč zahteva celoten produkt, od ideje in izvedbe do uporabe in prodaje. Ekipo sicer še čaka nekaj dela in programiranja, a prvo testno operacijo naj bi v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru opravili že čez
kakšna dva meseca. Sicer pa so inovatorji ob stroškovni analizi ugotovili, da bi lahko samo mariborska bolnišnica z uporabo sistema Adora letno prihranila okoli dva milijona evrov. Povprečna kompleksna operacija, torej vsaka operacija z uporabo anestezije, namreč traja približno štiri ure. Pri tem mora kirurg sedaj trikrat ali štirikrat zapustiti operacijsko dvorano, da pregleda pacientove podatke, pri čemer vsakič porabi približno 15 minut in še nekaj dodatnih minut za dezinfekcijo.
Obetavna poslovna priložnost
Adora ni naletela le na veliko odobravanja zdravnikov, da je sistem dobro premišljen in brezhibno izdelan ter da ima velik potencial, gotovo potrjuje tudi viden dosežek na največjem študentskem raču-
nalniškem tekmovanju na svetu, Imagine cup. Na njem je sodelovalo več kot 300 študentov iz 71 držav, ekipa Adora pa je v kategoriji inovacij zasedla drugo mesto. Dosežek je po obilici dela, programiranja, usklajevanja in preizkušanja izjemno dobrodošel, a še nikakor ne pomeni, da je delo za Boštjana in njegove kolege s tem končano. Še nekaj programiranja bo potrebnega, preden bodo v Mariboru lahko z Adoro opravili prvo testno operacijo, kar naj bi se zgodilo v roku dveh mesecev, potem pa bodo inovatorji s sistemom seveda poskusili prodreti na trg in začeli poslovno pot. Arzenšek pravi, da bodo osvojeno nagrado, okoli deset tisoč dolarjev, najverjetneje porabili prav za odprtje podjetja, dodaja pa, da je novost že pritegnila tudi pozornost bolnišnic iz tujine.
ANJA DEUCMAN
»Brezkontaktna interakcija s kretnjami rok je povsem laično povedano mahanje z rokami po zraku. Določeni senzor je na ta način sposoben zaznati človeško telo. Zazna na primer sklepe in ve, kdaj imaš dlan stisnjeno v pest, kdaj odprto. S temi kretnjami lahko na primer nekaj zagrabimo ali povlečemo in senzor na podlagi tega prestavlja sliko«.
Predstavitev v Rusiji je bila zelo nazorna. Kako deluje Adora, je član ekipe, Andraž Leitgeb, prikazal v kirurški obleki. (Foto: Microsoft ImagineCup)
Ekipo Adora poleg Boštjana Arzen-ška sestavljajo še Andraž Leitgeb, Zedin Salkanovič, Matej Vogrinčič in mentor Kristjan Košič. Ekipa in njena inovacija sta se najprej imenovala Dora, ker pa je v Sloveniji pod tem imenom že registriran program za odkrivanje raka na dojki, je nastalo ime Adora. Inovacijo so sicer opazili tudi na Dnevih slovenske informatike, kjer so ji dodelili prvo mesto za najboljši študentski projekt na področju informatike.
Finale tekmovanja Imagine cup je bilo v ruskem Sankt Peterburgu, poteka pa v treh kategorijah. Prva so računalniške igre, druga v središče pozornosti postavlja rešitve, ki naj bi pripomogle k izboljšanju življenja za celotno svetovno populacijo, tretja pa so inovacije, s katerimi se rešuje nek specifični problem. V slednji je tekmovala ekipa Adora.
Št. 39 (529. 8. 2013
34
EUROBASKET 2013
Iz Arene Celje z vsaj štirimi zmagami?
Začetek v sredo! - Prvi tekmeci Čehi
Knežje mesto je že videlo nekaj zgodovinskih zmag naših reprezentanc. Še posebej plodno je bilo leto 2004. Začelo se je z evropskim prvenstvom za roko-metaše. Konec januarja je Slovenija v predtekmoval-ni skupini v (vselej polni) dvorani Zlatorog premagala Islandijo (34:28) in Češko (37:33) ter neodločeno igrala z Madžarsko (29:29), kar je zadostovalo za prvo mesto v skupini. To je bila dobra odskočna deska za nadaljevanje prvenstva v Ljubljani. V selekciji, ki jo je vodil Celjan Tone Tiselj, so bili še štirje njegovi someščani, Zoran Lubej, Aleš Pajovič, Dušan Podpečan in Roman Pungartnik, ter Velenjčan Vid Kavtičnik. Osvojili so drugo mesto! Mnogi so trdili, da bi v finalu proti Nemcem imeli več možnosti v Zlatorogu kot v Tivoliju ...
V drugi polovici istega leta je podvig uspel nogometni reprezentanci. V Areni Petrol, ki je bila - navkljub dežju - nabito polna, so naši fantje premagali celo Italijo (1:0). 9. oktobra so naši sosedje doživeli edini poraz v celotnem ciklu, ki so ga kronali s četrtim naslovom svetovnih prvakov. Buffona, Tottija, Cannavara, Nesto, Gattusa in ostale je šokiralo moštvo, v katerem sta bila
Celjan Simon Sešlar, ki je
odigral celotno tekmo, in Velenjčan Amir Karič, ki je igral do 69. minute.
Brez Lapornika
Na evropskem prvenstvu v košarki, kot vse kaže, v naši reprezentanci ne bo nikogar s Celjskega. Tako se je odločil selektor Božidar Maljkovič, ki je po zadnji pripravljalni tekmi v Kopru obelodanil dvanajsterico. Odpadli so trije, poleg Pre-peliča in Morine tudi Luka Lapornik. Znova, kot pred dvema letoma, ko sicer ni gojil velikih upov. Tokrat jih je. Šentjurčan je sezono zaključil v dresu laškega Zlatoroga, novo pa bo začel v Krkinem. Nastop na EP mu še lahko omogoči poškodba koga od soigralcev ...
Na EP bodo Slovenijo zastopali: Goran Dragič, Jaka Lakovič, Jaka Blažič, Zoran Dragič, Nebojša Joksimovič (branilci), Domen Lorbek, Edo Murič, Boštjan Nachbar (krilni igralci), Jure Balažič, Uroš Slokar, Mirza Begič in Gašper Vidmar (centri).
Četrtfinalne tekme bodo v sredo, 18., in četrtek 19. septembra. Polfinalna obračuna bosta sledila v petek, 20. septembra. Boja za bronasto in zlato medaljo bosta v nedeljo, 22. septembra. Vse tekme se bodo začele ob 17.45 oziroma ob 21. uri.
Razpored 1. dneva
Sreda, 4. september
Logična pomoč
Celjan Aleš Pipan bo vodil Makedonijo na Jesenicah proti Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori; »balkanskemu« prvenstvu se bosta pridružili še dve državi, ki sta se osamosvojili pred dobrima dvema desetletjema, Litva in Latvija. V Ljubljani bodo Ukrajina, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Izrael in Belgija. V skupini v Celju bodo poleg
V soboto bo Slovenija odigrala zadnjo pripravljalno tekmo, in sicer v Stoži-cah s Francijo. Na dosedanjih enajstih tekmah je doživela le en poraz (Srbija 66:91), na vseh preostalih pa je zmagala! Izidi: Ukrajina 74:46, Makedonija 63:54, Latvija 71:67, Srbija 67:52, Turčija 72:53 in 55:54, Bosna in Hercegovina 70:54, Rusija 84:80, Črna gora 81:74, Italija 92:84.
Slovenije Poljska, Španija, Hrvaška, Češka in Gruzija. V drugi del napredujejo najboljše tri ekipe in se »križajo« s skupino D (Koper), v kateri bodo Finska, Grčija, Rusija, Italija, Švedska in Turčija. Lahko naši košarkarji štirikrat zmagajo v skupini ali petkrat, še proti Španiji? Odločal bo tudi veter v hrbet, na pripravljalnih tekmah ga je bilo kar preveč. Domače dvorane, domači sodniki ... Le dve tekmi so igrali v tujini: v Beogradu so srečno premagali Turke, s Srbi pa izjemno visoko izgubili. Niso zmogli dojeti, da sodniki pomagajo gostiteljem. Številne odpovedi vrhunskih košarkarjev so že vnaprej obeležile prvenstvo. Pa saj je vedno tako. Čapin, B. Udrih, Vujačič in E. Lorbek, s Kruši-čem ali Jurakom ali Omicem ali Zupanom. Težko premagljiva peterka, kajne? Toda imamo genialnega Gorana Dragiča in odličnega Boštjana Nachbarja. To bo priložnost generacije. Velja jo izkoristiti.
DEAN ŠUSTER
CELJE
Gruzija - Poljska Španija - Hrvaška Češka - SLOVENIJA
LJUBLJANA
Izrael - Velika Britanija Belgija - Ukrajina Francija - Nemčija
JESENICE
Latvija - Bosna in Hercegovina Makedonija - Črna gora Srbija - Litva
KOPER
Turčija - Finska Švedska - Grčija Rusija - Italija
(14.30) (17.45) (21.00)
(14.30) (17.45) (21:00)
(14.30) (17.45) (21:00)
(14.30) (17.45) (21:00)
Razpored slovenske reprezentance v Celju
Sreda, 4. 9.: Češka Četrtek, 5. 9.: Španija Sobota, 7. 9.: Gruzija Nedelja, 8. 9.: Hrvaška Ponedeljek, 9. 9.: Poljska
(21.00) (21:00) (21:00) (21:00) (21:00)
Dvorana bo košarkarje in navijače pričakala pripravljena, zagotavljajo v Celju
EUROBASKET 2013
35
V pozdrav košarkarskemu prvenstvu je za kavarnico in papirnico Leonardo v Gosposki ulici v središču mesta znani celjski umetnik Bori Zupančič narisal domiselne karikature.
Pričakovati je, da bodo masažne mize precej zasedene
Tuši so za razliko od prejšnjih za rokometaše zdaj pomaknjeni precej proti stropu
Inšpektorji opozarjajo še na preprodajo vstopnic prek spleta. »Če bomo ugotovili, da je nekdo kupil več vstopnic zato, da bi jih prodal, so tu zagotovo elementi dela na črno. To bomo redno spremljali,« je poudarila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlic. In glede na nekatere ponudbe na spletu, ko cena za vstopnico za posamezno tekmo že krepko presega stotaka ali dva, bi s tem res lahko imeli veliko dela.
Poostren nadzor inšpektorjev
Za čas evropskega prvenstva v košarki so poostren nadzor napovedali tudi inšpektorji. Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlic je poudarila, da je sicer prav, da turistom ob tej priložnosti pokažemo lepote naše države, a prav tako je treba poskrbeti tudi za to, da bodo videli, kako »pri nas velja red in da se lahko počutijo varne«.
To bo mogoče le, če bodo vsi spoštovali predpise, saj prvenstvo ne bi smelo biti priložnost za hiter zaslužek.
Kazni za gostince ...
Najbolj pod lupo bo področje gostinstva. Gostinci bodo morali spoštovati (tudi podaljšan, op. p.) obratovalni čas ter poskrbeti, da bodo gostje pol ure po končanem obratovalnem času zapustiti lokal. Kdor tega ne bo upošteval ali ne bo imel dovoljenja, ga lahko inšpektorji oglobijo kar za 1.200 evrov. Zdravstveni inšpektorji bodo pozorni tudi na točenje alkoholnih pijač do 10. ure, prav tako
Okrepljena skrb za zdravje
Slovenija bo v času EuroBasketa 2013 gostila okrog 30 tisoč navijačev in obiskovalcev iz cele Evrope in tudi od drugod. Poleg športnih tekem so predvideni številni spremljevalni dogodki, zaradi česar se povečuje tveganje za pojav morebitnih izbruhov nalezljivih bolezni in drugih okužb.
V Inštitutu RS za varovanje zdravja opozarjajo, da je na osnovi izkušenj, dobrega sistema spremljanja nalezljivih bolezni doma in po svetu ter ustrezne ocene tveganja mogoče preprečiti večje pojavljanje nalezljivih bolezni in izbruhov le-teh ob večjih prireditvah, kakršno bo tudi evropsko košarkarsko prvenstvo septembra v Sloveniji.
Prav pravočasno načrtovanje in priprava operativnih načrtov za delovanje ob množičnih prireditvah omogočata vzpostavitev sodelovanja in usklajeno delovanje vseh
Odštevanje dni in ur
V dvorani Zlatorog nameščajo klimatsko napravo, novinarska tribuna že postavljena - Dovoljenje za izvedbo tekmovanja očitno v zadnjem trenutku
bodo poostreno nadzirali prodajo alkohola in tobaka mladoletnikom.
... trgovce ...
Starost kupcev alkohola in tobaka morajo preverjati tudi trgovci, ki prav tako lahko začasno podaljšajo odpiralni čas svojih trgovin. Za razliko od gostincev ne potrebujejo soglasja lokalne skupnosti, vendar morajo jasno označiti, do kdaj je trgovina odprta. Za prodajo na stojnicah je soglasje lokalne skupnosti seveda potrebno.
... in taksiste
Inšpektorji bodo gledali pod prste tudi morebitnim drugim »hitrim zaslužkarjem«, kot so lahko na primer taksisti. Pri tem Grličeva pravi, da bodo pozorni zlasti na morebitne oderuške cene ter nepotrebno podaljšanje vožnje z enega kraja do drugega, ki bi si jo taksisti znali privoščiti zlasti pri tujcih, ki mest ne poznajo.	IS
Košarkarska zveza Slovenije napoveduje podrobnejšo predstavitev prvenstva za današnji četrtek, v mestih gostiteljih predtekmovalnega dela evropskega košarkarskega prvenstva pa hitijo, da bodo dvorane pripravljene pričakale košarkarje in navijače. Kot zagotavlja Ivan Pfeifer, direktor družbe ZPO Celje, ki upravlja z dvorano Zlatorog, bo ta pravočasno pripravljena - vseeno pa je do začetka prvenstva treba urediti še vrsto podrobnosti.
V začetku tedna so začeli v dvorani nameščati začasno klimatsko napravo, ki so si jo Celjani izposodili in jo bodo po zaključku košarkarskih tekem vrnili lastniku, saj je Zlatorog namenjen rokometa-šem, ki svojih tekem ne igrajo v poletni vročini. Klimatsko napravo bo seveda treba še preizkusiti, je pa zato že postavljena in preverjena novinarska tribuna, na kateri bo prostora za 180 novinarjev. Kot je povedal vodja dvorane v času Eurobasketa 2013 Aleš Antauer, je bilo v torek že približno devet desetin dvorane označene in opremljene s potrebnimi napisi, manjkale pa so še označbe na igrišču. Kdaj bo Areno Celje, kot se bo dvorana imenovala v času prvenstva, preizkusila domača reprezentanca, v torek Antauer še ni vedel, a določeno je, da naj bi parket
v ponedeljek popoldne preizkusilo tudi vseh preostalih pet reprezentanc skupine C. Tudi zato, je pričakoval v torek, naj bi dvorano prevzel najkasneje čez vikend.
Dovoljenje v zadnjem trenutku?
Čeprav bi bilo pričakovati, da so vse glavne zadeve pred začetkom prvenstva že urejene in bodo organizatorji zadnje dni izkoristili le še za podrobnosti, pa temu očitno ni tako. Za celjski del prvenstva namreč v torek še ni bilo izdano dovoljenje za izvedbo tekmovanj. Kot je pojasnila vodja oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Celje Zdenka Dobrajc, zaradi tega, ker organizator ni
predložil vseh potrebnih dokumentov. Manjkajoča listina je pogodba o najemu dvorane, od katere je tudi odvisno, kdaj bo celjska družba ZPO predala dvorano organizatorjem prvenstva. Zaenkrat so v upravni enoti KZS oziroma podjetju Eurobasket 2013 dali čas za predložitev manjkajoče pogodbe do petka, vendar kot pravi Dobrajčeva, »lahko organizator zaprosi za podaljšanje tega roka, saj so prve tekme šele 4. septembra«.
Plačnik stroškov neznanka
V pogodbi o najemu dvorane so očitno najbolj sporni stroški čiščenje in izvedbe tekmovanj, saj Celjani vztrajajo, da jih krije organizator. Sami so dvorano pripravljeni oddati brez plačila najemnine, vendar preostalih stroškov ne želijo prevzeti. Za pojasnila, zakaj ne pride do dogovora in kako bodo rešili nastali zaplet, saj naj bi se v ponedeljek v dvorani že začeli treningi reprezentanc, smo zaprosili tudi organizatorja, vendar jih nismo dobili. Predstavnik za odnose z javnostmi Eurobasketa 2013 Anže Blažič nas je zavrnil, češ da ne sme posredovati nobenih informacij pred uskladitvijo z vsemi partnerji, kot so policija, varnostna služba Sintal, družba za prodajo vstopnic Eventim in podobni. Glede na to, da je za današnji četrtek predvidena predstavitev prvenstva, so se ta očitno vrstila še ves torek in sredo.
Tega, da predtekmovalne-ga dela prvenstva ne bi izvedli v Celju, nihče ni omenjal, zato je bilo do zaključka naše redakcije jasno le to, da se bo vse urejalo v zadnjem trenutku. Od tega, kdo bo prej popustil, pa bo očitno v veliki meri odvisno tudi to, kdo bo plačal več stroškov.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Podpisan dogovor z vojsko
Pri izvedbi EuroBasketa 2013 bo sodelovala tudi Slovenska vojska, ki ima sicer precej izkušenj pri zagotavljanju logistične podpore večjih športnih tekmovanj. Dogovor sta v torek podpisala minister za obrambo Roman Jakič in predsednik KZS Roman Volčič.
Ministrstvo za obrambo bo pri izvedbi prvenstva sodelovalo z materialnimi sredstvi, pomagalo pa bo tudi 80 vojakov. Uprava
RS za zaščito in reševanje bo organizatorju prvenstva zagotovila šest mobilnih in devet velikih agregatov za razsvetljavo, 20 zabojnikov ter tisoč kvadratnih metrov plošč umtech. Slovenska vojska pa bo med drugim prispevala tovorna vozila za prevoz in odvoz opreme, sredstva za brezžično komuniciranje ter parkirne prostore v vseh mestih gostiteljih prvenstva.
IS
domačih in mednarodnih služb. V inštitutu so se zato skupaj s strokovnjaki območnih zavodov za zdravstveno varstvo povezali z uradno zdravstveno službo prireditve ter pripravili ustrezna zdravstvena navodila in priporočila, ob tem pa so izdali tudi posebno zloženko z nasveti in informacijami za tuje in domače obiskovalce prvenstva. Izšla je v slovenskem in angleškem jeziku, objavljena pa je tudi na spletnih straneh in bo tako na voljo vsem udeležencem prvenstva. Kot pravi Nuška Čakš Jager iz inštituta za varovanje zdravja, je v njej mogoče najti vrsto napotkov, kako zmanjšati morebitna tveganja. Med nalezljivimi boleznimi, ki bi lahko predstavljale tveganje za zdravje ljudi, omenjajo zlasti izbruhe črevesnih bolezni, akutne respiratorne bolezni, meningokokne invazivne bolezni, ošpice ter legionarsko bolezen.
IS
SOBOTA, 31. avgust 15.00 - 20.00, STARI GRAD CELJE SREDNJEVEŠKA PRIREDITEV: DEŽELA CELJSKA VABI ...
Cena vstopnice: 2 EUR (cena dnevnega vstopa na Stari grad Celje) vključuje brezplačni avtobusni prevoz na Stari grad Celje in nazaj. Vstopnice boste lahko kupili na Starem gradu Celje. Odhod prvega avtobusa s stare avtobusne postaje ob 14.45.
20.00, PLESNI FORUM CELJE
ZDRUŽENI V CELJU / GATHERED IN CELJE
Celovečerna multimedijska predstava
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Več info TIC Celje, www.celeia.info

9 E9*
ZAVOD CELEIA CELJE
36
POTOPIS
Agonija v Slovenski smeri na Triglavu
Zarjavel cepin kot darilo
Sliši se tako neverjetno kot kakšen neznani leteči predmet nad Bohinjem. Mnogi se boste spraševali, kaj za vraga lahko gre v tem »šodru« tako narobe. Če plezamo, »tako kot je treba«, in se ves čas varujemo, je ta smer kot žvečilni gumi. Vleče se in vleče in ni je konca ...
Pole
Potopis št. H
Franci Horvat je samostojni kulturni delavec na področju fotografije. Živi v Celju in rad fotografira lepote Slovenije ter potuje po svetu. Verjame v to, da je bolje živeti en dan kot lev kot vse življenje kot ovca.
Potopis po izboru naših bralcev
Do konca avgusta vam bomo ponudili pet potopisov, ki so nam jih poslali bralci Novega tednika v okviru ene od naših treh poletnih akcij. Izberite najboljši potopis oziroma tistega, ki vas bo najbolj navdušil. Kako?
Do vključno 2. septembra bomo zbirali izpolnjene kupone z glasovi za naj potopis, ki nam jih boste poslali po pošti na naslov Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
In nagrada? Med vsemi originalnimi kuponi bralcev - kopije ne veljajo - bomo izžrebali enega, nagradili pa bomo tudi pisca zmagovalnega potopisa. Rezultate bomo objavili v prvi septembrski številki, v četrtek, 5. septembra.
Izrežite in pošljite kupon:
Kupon
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
GSM/E-NASLOV:
Glasujem za potopis pod zaporedno št.
a m ® a a
Potopis mi je bil najbolj všeč, ker...
Ker je minilo skoraj dvajset let, odkar sem preplezal Slovensko smer, so moji spomini nanjo že kar močno zbledeli. Kljub moji delni alpinistični upokojitvi me je Matjaž zaprosil, da ga peljem v to smer. Zopet so me zasrbeli prsti in ni bilo treba veliko, da sem privolil. Kot običajno sem si vzel čas za temeljito pripravo. Zaradi dolge smeri sva bila enotna, da se bova zdoma odpravila zarana, kar ob drugi uri zjutraj. Konec junija, ko so dnevi najdaljši, se začne daniti že ob pol petih in je svetlo skoraj do pol desetih zvečer. Časa sva imela več kot dovolj, toda niti v sanjah nisem mislil, da nama bo tako dolg dan še kako prišel prav, prav tako tudi dobra vremenska napoved. V dolino Vrat sva se pripeljala malo pred četrto uro zjutraj, ko je bilo še vse spokojno in je bilo na nebu polno zvezd. Temperatura se je gibala okoli 20 stopinj Celzija. Hitro sva se pripravila in odkorakala po poti čez Prag. Nekaj časa sva imela prižgani čelni svetilki, da sva laže hodila. Prečkanje narasle Bistrice bi se lahko končalo slabo, če si ne bi pomagal s pohodniškimi palicami.
Sprva tekoče
Do vstopa sva rabila dobro uro in pol. Matjaž me je malce presenetil, ko se je hotel navezati že na stezi pred vstopom v smer. Prvi raztežaj, ki je skupen za Slovensko in Nemško smer, je potekal zelo tekoče. Odločil sem se za kamine, ki so ocenjeni s tretjo težavnostno stopnjo, kar se je kasneje izkazalo za napačno dejanje. Ne toliko zaradi težav, temveč so naju časovno predolgo zadržali. Za ubogih 200 metrov sva porabila kar štiri ure, medtem ko bi se »Čez Macesne« dobesedno sprehodila. Nekje na sredini kaminov sem se preobul v plezalnike, kar mi je olajšalo plezanje.
Pravi balzam so bile Bele plati, ki so nama vlile nove moči in zanos. Prav nasmejalo se mi je, ko sem našel v grapi pod Bučarjevo steno zarjavel cepin. Moje začudenje je bilo še toliko večje, kajti če je poleti lepo vreme, skoraj ne mine dan, da kdo ne pleza v Slovenski smeri. Šele kasneje sem dojel, da je bilo to darilo, ki sem ga v Slovenski grapi še kako potreboval. Pri vpisni knjigi sva ugotovila, da je bil dan prej v tej smeri samohodec, kar za Slovensko smer ni nič posebnega. Na Škrbinci sva si malce odpočila in se ponovno preobula. Ker sem tovoril s seboj težak fotoaparat, sem napravil nekaj dokumentarnih in panoramskih posnetkov. Prav slednji so bili namenjeni Pihavcu, kjer je pred leti za vedno »zaspal« moj prijatelj Tine Mihelič. Zaradi obilice snega v Slovenski grapi in da se je Matjaž počutil bolje, sva se varovala. Nekateri predeli grape so bili zaradi sonca že dokaj lahko prehodni, drugje sem moral kar pridno brcati v sneg, da sem napravil dovolj
Severna triglavska stena
veliko stopinjo. Najdeni cepin mi je odlično služil pri lovljenju ravnotežja.
V objemu stene
Kolega je želel čim prej iz stene, zato sem se odločil za Prevčev izstop, ki sodi med najlažje in najhitrejše. Omeniti velja, da tam še nisem nikoli plezal, zato nisem vedel, kaj naju čaka. Če bi bila zima bolj bogata s snegom, bi ta grapa bila v juniju še polna snega, tako pa so bili vsi pragovi kopni in temu primerno nekateri zahtevni. Nekje na sredini Prevčevega izstopa sva se morala ponovno pre-obuti v plezalnike in kljub dvema zabitima klinoma v plošči sem se moral pošteno potruditi, da sem »zbrcal« čez to nerodno mesto. Očitno je bilo to za Matjaža preveč, kajti zgrabila ga je panika in hotel je poklicati reševalce. Komaj sem ga prepričal, da se nisva zaplezala, o čemer so pričali zabiti klini in rob stene, ki se je kazal na levi strani. Ves dan je bilo zelo sončno in vroče, zvečer pa je začelo močno pihati in se oblačiti. Vse to me je podžgalo, da sem plezal dokaj hitro in tekoče. Nisem si znal predstavljati, da bi naju raz-besnela nevihta ujela v steni, kajti videlo se je, da je kolega že močno fizično in psihično načet. Kar nisem mogel verjeti, ko sem ob sedmih zvečer
končno prišel na rob stene in da sem lahko močno zavri-skal. Ves upehan je za mano prišel Matjaž in se ni mogel načuditi, da naju je stena le izpustila iz svojega objema.
ne manjka klinov in jeklenic, nato se je popolnoma stemnilo. Kot edinega človeka (tega dne) sva srečala fanta, ki naj bi že ta dan trikrat stopil na vrh Triglava. Z lahkoto naju je
Osvežitev pri studencu pod Begunjskim vrhom
Utrujenost izzveni
Nekaj malega sva pojedla in popila in se nato napotila čez Triglavske pode proti poti čez Prag. Zadnji sončni žarki so skozi luknjo v oblakih posvetili na Begunjski vrh, kar je bila nagrada za ves trud tega dne. Pri studencu pod Begunjskim vrhom sva se pošteno odžejala, nato sva začela sestopati po zelo drobljivi poti. Svetlobe je bilo le toliko, da sva lahko premagala ključna mesta poti čez Prag, kjer
prehitel, ker so se že pri meni kazali znaki utrujenosti. Med drugim mi je malce nagajala čelna svetilka, ki sem jo kasneje le nekako namestil na glavo. Pot se je vlekla v nedogled, kajti prej sva se z Matjažem ves čas pogovarjala, nato sva zadnje metre hodila vsak zase in vsak s svojimi mislimi. Malce čez polnoč sva bila pred avtom v dolini Vrat, vesela, da sva živa in zdrava, utrujenost pa ni bila pomembna.
FRANCI HORVAT
Matjaž v Slovenski smeri
REPORTAŽA
37
Zgodba filma govori o srednješolki Emi, ki med ponavljanjem tretjega letnika spozna energično in razvratno sošolko Tajo. Zaradi norih najstniških idej veliko manjkata pri pouku, sta redni gostji obšolskih zabav in se celo spogledujeta z nedovoljenimi substancami. Za vse Emine spodrsljaje izvedo straši, ki ji postavijo pogoj, da si mora poiskati dejavnost, s katero bo koristno zapolnila prosti čas. Odloči se za sodelovanje pri ustvarjanju šolske televizije, kar ji povsem spremeni življenje.


V avgustu so se filmski ustvarjalci, ki so do zdaj posneli že 20 minut filma, mudili ob Šmartinskem jezeru. Kadre bodo snemali tudi v prenovljenem mestnem jedru, na Starem gradu in Savinjskem nabrežju. Film bo obenem tudi dobra turistična promocija Celja.
Dijaki v vlogi filmskih ustvarjalcev
Prvi srednješolski celovečerni film, ki ga lahko pričakujemo v kinematografih - Priložnost za turistično promocijo Celja
Dijaki in profesorji Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celja letošnje poletje na različnih prepoznavnih turističnih točkah v Celju in njegovi okolici snemajo celovečerni film. Celjski dijaki niso prvi srednješolci, ki so se lotili tovrstnega podviga, a so zato prvi najstniki, ki so se lotili snemanja profesionalnega celovečernega filma, ki si ga bo lahko širša javnost konec naslednjega leta ogledala v kinematografih. Poleg profesionalnih igralcev, kot so Tina Gorenjak, Vojko Belšak, Alida Bevk, Rok Vihar in Marko Ujc, pri filmu sodeluje več kot 40 mladih igralcev in 200 igralcev statistov.
Srednješolski celovečerni film Vloga za Emo nastaja na podlagi knjige Moti-vAkcija za mlade, ki sta jo napisala Smiljan Mori in Mateja Zorko, pripoveduje pa o težavah srednješolke Eme, ki v življenju ne najde pravega smisla, dokler se ne prijavi na avdicijo za šolsko televizijo. Svetovalna delavka v Šolskem centru Celje in producentka filma Mateja
Zorko je napisala knjigo pred tremi leti, ko je začela delati v Šolskem centru Celje, kjer je med dijaki dobila številne navdihe za zanimivo zgodbo. »Smisel vsega je, da mladim prikažemo pozitivno zgodbo in jim na ta način predamo sporočilo o vrednotah, ki se v teh časih nekoliko pozabljajo,« pojasnjuje Zorkova, ki jo ustvarjanje filma že od nekdaj zanima.
Nepozabna
izobraževalna
izkušnja
Projekt je še posebej zanimiv, ker se v njem prepletajo snemanje filma in izobraževalni proces ter izkušnje profesionalnih igralcev in najstniška navdušenost dijakov. V projektu je kar nekaj profesionalcev - direktor fotografije, asistentka režije, profesionalni tonski
mojster in nenazadnje igralci - od katerih se lahko dijaki naučijo tehničnih trikov in pridobijo izkušnje, ki jih pri pouku obdelajo le teoretično. Prav zaradi tega je profesor in režiser Alen Pavšar zadovoljen z dosedanjim delom, želi pa si, da bi bil filmski izdelek na koncu enakovreden vsem filmom, ki jih gledamo v kinu oziroma jih ustvarjajo profesionalci.
Kot je pojasnila igralka Tina Gorenjak, ni niti za hip oklevala pri sprejetju vloge, saj je vesela, da se po dolgem času v Sloveniji obeta tudi film, v prvi vrsti namenjen srednješolcem.
»Hollywoodsko« naključje
Da je sodelovanje v filmu za dijake velika priložnost za nabiranje znanj in izkušenj, se zaveda tudi glavna igralka, srednješolka Lara Safran, ki v filmu igra lik Eme. Če je morala Lara za vlogo glavne junakinje prestati kar nekaj preizkušenj, se je glavni igralec Jan Pušavec v njej znašel povsem po naključju. Režiser ga je namreč po naključju opazil ob Šmartinskem jezeru, kjer študent prvega letnika strojništva občasno dela v strežbi. Profesorju se je bivši dijak Gimnazije Lava zdel prava izbira za nadomestek sicer na avdiciji že izbranega igralca. Na drugi strani so se ustvarjalci filma odločili povabiti za večino odraslih vlog profesionalne igralce, med katerimi se je znašla tudi Tina Gorenjak, ki se je z veseljem odzvala na povabilo. Ko je namreč prebrala scenarij in spoznala ustvarjalno ekipo, so bile zanjo ključne tri besede - pogum, vizija in srednješolski film. Na drugi strani se je Simon Gosnik, direktor fotografije, projekta lotil predvsem zaradi novega izziva, saj si je želel spoznati koncept dela, ki
ga imajo ljudje brez izkušenj, ampak z veliko željo do snemanja filma.
Projekt, kot ga še ni bilo
Ustvarjanje filma je projekt, ki presega začrtane mere izobraževalnega procesa, zato je zanj potreben še dodatni posluh vodstva šole. »V naši šoli veliko stavimo na dobre projekte in na njihove rezultate. Če so rezultati dijakov dobri in ti pridobivajo izkušnje za lažji prehod iz šolskih klopi v realno življenjsko obdobje, smo na dobri poti, da uresničimo svoje cilje. Projekta smo se lotili v prvi vrsti po zaslugi pogumnih profesorjev in velike požrtvovalnosti dijakov,« je prepričan Ludvik Aškerc, ravnatelj Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Celje, ki ga še posebej veseli, da so dijaki s srcem in z dušo predani ustvarjanju filma, da si ne želijo iti niti domov. In prav to se mu zdi tisto najpomembnejše, kar bo projekt naredilo nepozaben tako v njihovem življenju kot v zgodovini šole.
ŠPELA OŽIR Foto: TimE
Večino vlog igrajo srednješolci. V vlogi Eme pri ustvarjanju filma sodeluje Lara Safran (desno) in v vlogi njene simpatije Jan Pušavec (drugi z desne).
Film je zanimiv tudi zato, ker se v njem prepletajo tako izkušnje profesionalnih filmskih ustvarjalcev kot zagnanost ljubiteljskih ustvarjalcev. Film nastaja v produkciji producentske hiše Almedia in njenega največjega partnerja Šolskega centra Celje.
38
REPORTAŽA
Poljedelske kulture neo-litika so razvijale religioznost, ki je bila zgoščena okrog osrednje skrivnosti - periodičnega obnavljanja sveta. Nebesni simboli, ki so bili temeljno zagotovilo za zemeljsko stvarnost, so imeli po besedah Gržana odločujoč vpliv na človeka. Vsaka sprememba na nebu je bila kazalec dogodka, ki se bo zgodil tudi na zemlji. »Na nebu preprosto ni naključij in vsak izjemen nebesni pojav je usodno povezan z življenjem. Treba jim je slediti, jih prepoznati in uskladiti v zakonitosti vsakodnevnega bivanja.«
Jurklošter je krajevna skupnost, v kateri živi približno osemsto krajanov. »Med seboj smo povezani, eni in isti obrazi se srečujemo v različnih dejavnostih,« povedo domačini, ki so ponosni na urejeno pot. Ta bo obiskovalcem poleg teorije patra Gržana približala tudi številne naravne znamenitosti.
Odkrivanje svetišča starodavnih ljudstev
Megaliti kot dokaz, da so predniki za dobrobit življenja iskali sozvočje med nebom in zemljo
Izhodišče poti je pri obrambnem stolpu nekdanje kartuzije v Jurkloštru, ki je preurejen v turistično informacijsko točko. Od tam so s pohodniki krenili tudi župan občine Laško Franc Zdolšek, Dean Muhovec iz STIK Laško in pater Karel Gržan.
Zemeljska gradišča na območju Blatnega Vrha ohranjajo strukturo ozvezdja Bika. Občudujemo lahko razsežnosti gradbenega projekta, ki govori o zagnanosti graditeljev.
Jurklošter, ki je najbolj znan po kartuziji, bo odslej obiskovalce privabljal še z Orionovo potjo. Gre za krožno pot z naravoslovno in zgodovinsko tematiko, speljano po sledeh starodavnih kultur skozi kraje in predele, za katere pater dr. Karel Gržan v knjigi V znamenju Oriona sklepa, da je bilo tam megalitsko svetišče, »središče sveta« v trikotu med Savinjo, Savo in Sotlo. Avtor gradi na trditvi, da gradišča v dolini Gračnice zrcalijo podobo Oriona in ostalih ozvezdij v zemeljski prostor in so ostanki kulture neolitskih oziroma bakrenodobnih ljudstev.
Prebivalci Jurkloštra so se od nekdaj spraševali o pomenu gradišč, ostankov starih stavb in več deset metrov dolgih zidov, ki se razprostirajo med gozdovi. Največkrat so menili, da so predniki kamnite sklade postavljali za razmejitev posesti ali kot ograde za živino, pove podpredsednik krajevne skupnosti Danijel Dobršek: »Bili smo radovedni, kaj naj bi to pomenilo, a prave razlage nismo imeli, dokler povezave med gradišči niso prišle do izraza s pomočjo patra Kar-
la Gržana.« Danes se je zid, ki ga prerašča mah, ohranil le še ponekod, Dobršek pa se iz otroštva spominja, da je bilo obdelanega kamenja, zloženega v ograje, v izobilju. Nekateri so ga uporabljali kot material za gradnjo temeljev, zidove, ki so jim bili na poti pri opravilih, so prebili in s tem sčasoma zabrisali sledi, ki naj bi jih v dolini reke Gračnice pustili staroselci.
Ozvezdja preslikali na zemeljska tla
Karel Gržan se v svoji teoriji, ki jo je opisal v knjigi, izdani leta 2008, opira na astroarheologijo, ki pravi, da smo se ljudje od nekdaj ozirali v nebo in v trajnosti zvezdnih sistemov razbirali zakonitosti za zemeljsko varnost in gotovost. »Kakor na nebu - tako na zemlji,« je bilo, kot pravi pater, sveto pravilo. O njem po svetu pričajo velike kamnite oziroma megalitske konstrukcije, ki so postavljene v razmerjih zvezdnih konstelacij. Tudi gradišča v dolini Gračnice naj bi v svojem zemeljskem položaju odsevala razporeditev zvezdnih konstelacij, konkretno del ozvezdij zimskega nočnega neba. Med njimi je
najpomembnejše ozvezdje Orion, lokacija Kartuzije Jurklošter, kjer se Orionova pot tudi začne, pa naj bi odsevala nebesno zvezdo Sirij.
Da gre za prastaro sveto območje, lahko domnevamo tudi iz neobotavljajoče se nastanitve kartuzijanov v Jurkloštru. Glede na to, da so bili prvi menihi večinoma Francozi, Galci, avtor knjige sklepa, da jih je na območje doline Gračnice privabila bogata duhovna dediščina prednikov - Keltov.
Ceniti lepote domačega kraja
Orionova pot, ki je dolga 11 kilometrov in za raziskovanje katere bodo pohodniki potrebovali približno tri do štiri ure, je že osma urejena tematska pot v laški občini. Odkrivanje njenih znamenitosti in lepot tamkajšnji center za šport, turizem, informiranje in kulturo z občino prvo leto spodbuja s promocijsko akcijo z naslovom Po laških poteh. »Opažam, da so otroci nekdaj dobro poznali okolico svojega rojstnega kraja, pretaknili so vse kotičke, današnja mladina pa ne ve za zanimive točke, ki jih ima pred nosom,« pravi Dean Muhovec iz Stika Laško. Namen akcije je
torej lokalno prebivalstvo privabiti k medsebojnemu druženju in spoznavanju domačih krajev. Za udeležbo na petih tematskih poteh pohodniki na kartončkih zbirajo žige, po treh letih raziskovanja občine pa bodo prejeli priznanje.
Zgodovina na vsakem koraku
Pojasnjevalne table bodo popotnike med hojo po Orionovi poti seznanile tudi s številnimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi Jurkloštra. Med njimi sta Gračniški in Počerinski slap, katerih tolmuna v vročih dneh ob zadostni količini vode kopalcem prijata za osvežitev. Nekaj ohladitve v poletnih dneh prinaša prečkanje kraja z imenom Mrzlo polje, kjer je, kot nakazuje že ime, temperatura za nekaj stopinj nižja kot drugod. Pozornost pritegne tudi obnovljen Šmidov mlin, kjer naj bi moko mleli že kar-tuzijani, ime pa nosi po naprednem veleposestniku, v času katerega je zrnje mlela vodna turbina. Prijetna postojanka so tudi ribniki na Marofu, ki naj bi jih v lasti imeli že celjski grofje, utrujeni od poti pa boste tako noge kot oči lahko spočili na počivališču Puršnica. To je namreč tudi razgledna točka na številna naselja, ki mejijo na sosednje občine.
TINA VENGUST Foto: TimE
Pater Gržan reko Gračnico imenuje kot sveto reko Eridan, saj je prepričan, da reka, ki se vije na Zemlji, s svojim tokom predstavlja omenjeno rečno ozvezdje. »Že ime Gračnice pripoveduje, da ta reka povezuje gradišča, ob katerih je dolgo šumela svojo pesem, preden so bila ponovno odkrita. Vemo, da so se prve poljedelske skupnosti razvile vzdolž vodnih tokov in na obrobjih velikih gozdov, za kar je bila dolina Gračnice zelo primerna.«
V prihodnosti se bodo lahko skupine po Orionovi poti podale v družbi vodnikov. Kot je dejal Dean Muhovec iz STIK Laško, bodo vodenja najverjetneje v domeni zavoda Odon, katerega namen je odkrivanje in promocija duhovne, kulturne in naravne dediščine kartuzije Jurklošter in njene okolice. Pot, katere ureditev v vrednosti 36 tisoč evrov je financirala Občina Laško, bo dobila tudi svojega skrbnika.
REPORTAŽA
39
Med trinajstimi nastopajočimi družinami je bila tudi andraška družina Alojza in Slavke Pižorn, ki je do zdaj nastopila sedemnajstkrat. Zapela je Mamino pesem in Nocoj je pa en lep večer.
Največkrat je na prireditvi do zdaj nastopila družina Gregorc s Frankolovega. Gregorčevi fantje so letos zapeli že devetnajstič, predstavili pa so se s skladbama Godovna in Pijana duša.
Peli so jih mati moja
V Andražu nad Polzelo letos družine prepevale že tridesetič
Ena bolj znanih glasbenih družin so Kosovi s Ponikve pri Žalcu, ki so do zdaj prepevali trinajstkrat. V svojih vrstah imajo tudi akademsko izobraženi članici, citrarki Neli in Karmen Kos Zidar.
Zaradi spremenljivega vremena je andraško kulturno društvo moralo eno največjih kulturnih prireditev v občini Polzela organizirati v domu krajanov, ki ga v zadnjih letih vztrajno obnavljajo.
Časi, ko so se družine zbirale ob krušni peči in se družile ob prepevanju, so že zdavnaj mimo. Tovrstno ljudsko druženje, ki je bilo nekoč na podeželju zelo priljubljeno, je izginilo s pojavom sodobne tehnologije, ki družine le oddaljuje. Eni takšnih, ki se zavedajo, kako pomembno je negovati stare običaje in ljudsko kulturo prepevanja, so člani Kulturnega društva Andraž, ki že tri desetletja vsako zadnjo nedeljo v avgustu v ta majhen spodnjesavinjski kraj privabijo pojoče družine iz vse Slovenije in tako še naprej ohranjajo tradicijo ljudskega petja.
Da je to še živo in da se časov, ko so družinski člani ob večerih in posebnih priložnostih prepevali, ljudje še kako nostalgično spominjajo, so dokazali številni obiskovalci letošnjega vseslovenskega srečanja. Dom krajanov Andraž je namreč v nedeljo dobesedno pokal po šivih, nekateri obiskovalci pa so morali ostati kar pred vrati in pevsko srečanje spremljati na zaslonu v za to namenjenem prostoru v pritličju zgradbe.
Od andraškega do
vseslovenskega
srečanja
Če je na trideseti prireditvi prepevalo trinajst družin iz prav vse Slovenije, so bili zametki te prireditve na začetku 80. let veliko skromnejši. Andraž je bil že od nekdaj znan po živahnem kulturnem dogajanju. Tako je domačin Konrad Brunšek pred tridesetimi leti predlagal, da bi pripravili tudi prireditev, na kateri bi prepevale le družine. V vaškem okolju je bilo namreč kar nekaj znanih kmečkih pevskih družin, za katere bi bilo škoda, če se ne bi predstavile širši javnosti. Prvi dve leti so se srečanja tako udeležile le družine izpod Gore Oljke, nato se je srečanje začelo vedno bolj odpirati tudi izven domačega kraja. V vrste pojočih družin, ki se ob koncu poletja predstavijo v Andražu, so tako najprej stopili družinski glasbeni sestavi s širšega Celjskega. Z leti, ko
se je prepoznavnost srečanja razširila po vsej državi, so udeleženke postale družine tudi iz drugih delov Slovenije in tudi iz zamejstva.
Rekorderka družina s Frankolovega
V tridesetih letih je v Andražu nastopilo 140 družin, ki so skupaj zapele 940 pesmi. K temu pevskemu mozaiku je nekaj koščkov v nedeljo dodalo tudi trinajst družin, ki so soustvarjale letošnjo jubilejno prireditev. Še posebej je vredno izpostaviti Gregor-čeve s Frankolovega, ki so do zdaj prepevali največkrat - devetnajstkrat. Prav zaradi tega jim je pripadla tudi čast, da so s pesmima Godovna in Pijana duša odprli jubilejno srečanje. Med nastopajočimi s Celjskega so bili tudi družina Alojza in Slavke Pižorn iz Andraža, Kosovi s Ponikve pri Žalcu, Plešnikovi iz Slovenskih Konjic, Zavolov-škovi iz Bočne pri Gornjem Gradu, Jakobovi z Dobrne in Strmškovi iz Zreč. Ob tej priložnosti so organizatorji izdali tudi zbornik in zgoščenko, na kateri so izbrane pesmi zadnjih petih let.
Motivacija za pojoče družine
Kulturno društvo Andraž je z organizacijo vseslovenskega srečanja pojočih družin doseglo, da so družine po vsej Sloveniji začele obujati večglasno petje v družinskem krogu. Obenem je tudi priložnost, da se ljudsko petje prenaša na mlajše rodove in da stare ljudske pesmi in načini izvajanja ne bodo utonili v pozabo. Prireditev Družina poje je v vseh teh letih nedvomno spodbudila tudi ustanavljanje različnih družinskih vokalnih oziroma inštrumentalnih glasbenih sestavov. Najstarejša oblika organiziranega petja, ko so se po večerih zbrali člani družine in s petjem zaokrožili delovni dan ali ob obhajanju življenjskih jubilejev vsi skupaj zapeli kakšno ljudsko pesem, po zaslugi Andražanov tako še vedno živi.
ŠPELA OŽIR Foto: TimE
40
FOTOREPORTAŽA
Na domačiji, stari približno 170 let, ki jo je Bojan Guček temeljito obnovil leta 2009, so teden starih obrti in običajev pripravili že petič. »Objekti, slama in vsa lepota dediščine nimajo pomena, če ne živijo. Nekaj življenja jim želimo na srečo iz leta v leto uspešneje vdahniti s tem dogodkom,« pravi Guček in dodaja, da so najboljša zakladnica informacij o življenju nekoč starejši ljudje.
Na Kozjanski domačiji v Ravnah pri Dobju pri Planini so prejšnji teden čas zavrteli v preteklost. Na tednu starih obrti in običajev so se starejše generacije spominjale rosnih dni, mlajše pa so spoznavale, kakšno je bilo življenje na kmetih nekoč.
Veliko jih je prišlo na Kozjansko domačijo obujat spomine, hkrati pa vnukom in pravnukom predstavit podrobnosti iz življenja, ko sveta še ni preplavila tehnologija in ko so kmetje večino dela opravili ročno. Tako si je bilo v soboto, na zadnji dan prireditve, med drugim mogoče ogledati žetev ovsa s srpom in koso, ročno košnjo, čiščenje slame in njeno pripravo za prekritje strehe, prešanje
na staro prešo, žganjekuho in mlačev na »cepe« ter na mlatilnico na ročni pogon. Da ne bi mislili, da nekoč na kmetih ni bilo prostora za zabavo in prijetno druženje, je prireditev prinesla še prikaz glasbil, ob katerih so nekoč radi zapeli in zaigrali, najmlajši so se preizkusili v preprostih in nekoč zelo priljubljenih igrah, kot sta gnilo jajce in zemljo krast, nastopili so tudi vaški godci.
Zadišalo po domači hrani
Vsak dan druženja na Kozjanski domačiji je v ospredje postavil določen vidik življenja nekoč, nekakšna rdeča nit pa je bila hrana. Ne kakršnakoli, saj je dišalo predvsem po tipični kozjanski hrani. Izkušene kuharice so pripravile dobrote, kot so mlinčeva potica, juha iz korenja, imenovana »korejev-ka«, krompirjeve »murke« in ocvirkova pršjača. Če lahko verjamemo Martini Vodeb, naštetih dobrot ni tako težko pripraviti, kot se zdi na prvi
Bojan Guček, lastnik Kozjanske domačije in glavni organizator tedna starih obrti in običajev, se je, potem ko je na domačiji najprej obnovil slamnato streho, okužil z ohranjanjem kulturne dediščine. Kot pravi v smehu, virus še ni popustil, zato želi svoje znanje in doživetja deliti tudi z ostalimi.
Kozjanska domačija stoji sredi neokrnjene narave s prelepim pogledom na bližnje griče in gozdove. Pretekli teden je bilo v njeni okolici sicer precej živahno, kdor pa je želel nekaj miru, ga je našel v zeliščnem vrtu, v katerem je urejena tudi Kneippova pot.
Spoznavali nekdanje življenje na kmetih
V Dobju že peti teden starih obrti in običajev - Kmečka opravila, glasba in igra
Kozjansko domačijo smo obiskali v četrtek, ko so bila v središču pozornosti glasbila. Obiskovalci so lahko zaigrali na citre, oprekelj in zvočilo monokord, najglasnejša pa je bila lajna. Vlado Nunčič, ki glasbila izdeluje kar sam, je razložil, da lajna deluje po principu orgel. V njej so piščali, sapnica in meh, namesto klaviature pa ima mehanizem, preko katerega se vrti posneta glasba, zapisana na traku.
pogled. Prepričana je, da bi dobro uspele tudi tistim, ki sicer v kuhinji niso najbolj domači, seveda pa ne gre brez dobrega recepta. Tako je še kako dobrodošlo, če pobrskamo po babičini kuharski knjigi ali med pripravo in peko pod prste »pošpegamo« kakšni starejši sosedi. Ker so že tudi naši predniki prisegali na prehrano, v kateri ne sme manjkati med, so na tednu starih obrti in običajev svoj prostor našli tudi čebelarji, prav tako je svoja vrata odprl Veronikin zeliščni vrt.
ANJA DEUČMAN Foto: TimE
Manjkala ni niti prodajalna domačih izdelkov. Police so ponujale številne dobrote lokalnih proizvajalcev, od marmelad, piškotov in čajev do na primer bučnic in vložene zelenjave.
Najmlajšim je odlično teknila sveže pečena koruza. Preden so jo postavili nad vročo žerjavico, so jo tako kot otroci nekoč nataknili na lesene palice, poučili pa so nas, da je treba paziti, da koruze ne zapečemo preveč. »Ko začne pokati, je dovolj pečena, moramo pa paziti tudi, ko jo nabiramo. Mora biti ravno dovolj mlečna in ne prezrela,« so povedali.
Veselje je skoraj pokvaril požar, ki je vzniknil v sredo dopoldne. Uničil je del slamnate strehe okoli dimnika, na srečo pa so ga s pomočjo gasilcev uspeli pogasiti, še preden se je razširil. Prireditev so tako neokrnjeno in uspešno spravili pod streho.
AKCIJA
41
S pobočja, poraslega s kiviji
Danica Tisnikar iz Lipja je znak kakovosti prejela za kivijevo marmelado
Pred zadnjim obiskom domačije, ki se ponaša z letošnjim znakom kakovosti z razstave Dobrote slovenskih kmetij, so nas nekoliko obhajali dvomi. Lipje pri Velenju in kivijeva marmelada?
Na Tisnikarjevi domačiji, prislonjeni v dokaj strm teren, se devet ženskih kivijev s tremi moškimi razrašča ob hiši, ki jo krasi še mnogo drugega sadnega drevja, predvsem veliko breskev. Danica ponosno pokaže lepo urejen vrt, poln pridelkov, ki sodijo v to okolje. Izstopa le azijska kumara, polna zelenih plodov. Večino semen je Danica Tisnikar vzgojila sama, seveda pa je tudi kuharica najboljše kivije-ve marmelade. V isti sapi doda, da sama samo kuha, medtem ko je skrbni vzgojitelj kivijevih dreves mož Mirko.
Pri obeh je mogoče čutiti žalost v glasu, ko razlagata, kakšno škodo je povzročila letošnja suša. Na vzpenjal-kah, za kar velja kivi, sicer visi ogromno sadežev, a so majhni in trdi. Še tako vestno zalivanje ni pomagalo rastlinam v njihovem boju zoper vročino. Ob normalni letini ima kivi ogromno pridelka. »Prvo drevo, pravzaprav grm, je mož posadil leta 1994. Takrat sem vprašala, kaj bomo z njim, a smo vseeno čakali in čakali. Po nekaj letih smo jih šteli - najprej sto, nato dvesto, petsto ... No, potem smo nehali šteti in jih začeli tehtati. Do 140 kilogramov smo prišli. Lani smo zaradi pozebe pridelali samo pol pridelka, letos pa bi bila izjemna letina, seveda če bi lahko sadeži normalno zoreli. A ni šlo,« je omenila Danica. Vmes so seveda k hiši prišli
novi grmički, Mirko pa jih je negoval po občutku in tudi s pomočjo znanja, pridobljenega iz knjig.
Celo leto
Kivi obirajo okrog 15. oktobra oziroma pred prvo slano. Potem ga skladiščijo v kleti, v posebnem prostoru z 90-od-stotno vlago. Ko ga potrebujejo, ga dajo v zaboj z jabolki, ki izločajo hormon etilen, in šele potem kivi dozori. Tako Ti-snikarjeva ustvarjata pridelek sproti, kadar ga potrebujeta, ob normalni letini pa lahko kivi počaka do nove sezone. »Okus je božanski, povsem drugačen od pridelkov, kupljenih v trgovini,« je pohvalila Danica.
Tisnikarjeva sta si dom v Lipju ustvarila pred leti, za njima pa je bilo 17 let skupnega življenja v enem od velenjskih blokov. Danica je invalidsko upokojitev dočakala v Gorenju, sicer pa je v mlado mesto prišla s Pohorja. Doma je bila namreč blizu Rogle, in sicer z dokaj velike kmetije, kjer je spoznala vse oblike kmečkega dela. Zato se je hitro znala vključiti v Društvo podeželskih žena Vinska Gora, ki so tudi »krive«, da Danica sodeluje na ocenjevanju na Ptuju. Sicer znak kakovosti za kivijevo marmelado ni njeno prvo priznanje, saj je bila pred leti v močni konkurenci z zlatom nagrajena za rozinovo potico. V tretje je za zlato zmanjkalo le 0,25 odstotka točke. Pridobila je tudi certifikat za peko kruha, potic in peciva na tradicionalni način. Na njenem štedilniku zadiši po breskovem soku, domačem kruhu, rogljičkih ....
Danica Tisnikar se letos ponaša z zlato kivijevo marmelado. Postavila se je pod kivijevo drevo, ki se že 19 let bohoti pod Tisnikarjevo domačijo.
Vse namreč sama speče, tako da skoraj nič ne kupujejo.
Po okusu
Vendar Danica svojih izdelkov ne prodaja. Veliko raje jih podari. Peče za prijatelje in znance, ki so tudi deležni njenega darila v obliki kivijeve marmelade in zrelih sočnih sadežev. Kot zanimivost Danica še na hitro doda, da se da iz kivijevih olupkov izdelati čudovita vrtnica. Danici očitno ni tuja nobena ročna spretnost, saj pomaga tudi pri pripravi delavnic za ženske v Vinski Gori. Tako ženske ob večerih kvačkajo, izdelujejo darilca, vezenine predvsem pa se učijo druga od
druge in se veliko družijo. Seveda jih v kraju nagovarjajo, da bi bolj tržile svoje izdelke, a kot pove Danica, z marmelado niti ni posebnega zaslužka.
Daničin recept za pripravo kivijeve marmelade je preprost, iz lonca pa zadiši že po 20 minutah. Vedno uporablja samo domače kivije in sladkor, seveda pa dišeče sladki marmeladi doda tudi nekaj svojega. »Takrat na tržišču še ni bilo kivijeve marmelade, tako da sem si recept praktično izmislila. Nekaj časa sem dodajala jabolka ali drugo sadje, a mi marmelada ni bila všeč.« Kot pravi, praktično vse dela po okusu. Tudi recepta za vlaganje gob ne ve na izust - pred
časom jo je prijateljica prosila za recept, vendar ker dela vse po okusu, je raje šla k njej in sama vložila gobe.
Sončen pogled
Mirko se je po desetih letih dela v Gorenju preselil v Premogovnik Velenje. »Če sem bil popoldne na >šihtu<, sonca nisem videl do naslednjega dne. To je težaško delo, vendar če bi moral še enkrat izbirati, bi bil zagotovo še enkrat rudar.« S prigarano nekoliko višjo plačo, predvsem pa s pridnostjo in z marljivostjo sta Tisnikarjeva zase in za svoja sinova ustvarila prijeten dom, nad katerim se razprostira še ena znamenitost, Gonžarjeva peč .
Mimogrede je Danico mož še zatožil, da nič kaj rada ne odhaja od doma. »Ko pa nihče ne zna točno tako narediti, kot je treba, potem sem pa slabe volje. Sem pa že raje doma,« se smeji Danica ob spominu na preveč zalite rože ali kakšno drugo manjšo nerodnost ... Tako smo modrovali pred Tisnikarjevim domom, od koder se širi čudovit pogled na del Šaleške doline. Pozimi je menda zelo lepo, cel dan se pobočje koplje v soncu, čeprav, kot se nasmejita Tisnikarjeva, je sonce v letošnjem poletju le nekoliko pretiravalo.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA


I» Movom tedniku
Navduševale so nas ...
Dobrote s kmetij
S tokratno reportažo Urške Selišnik zaokrožujemo že drugo leto poletne akcije Dobrote s kmetij. Obiskali smo gospodinje na Celjskem, ki so si s pridnimi rokami in spretnostmi v kulinariki prislužile znak kakovosti za svoje dobrote.
Najprej so nas z lastnim receptom za mešano marmelado iz jabolk in malin razvajali pri Jožici Lenko, ki domuje na idilični kmetiji v Teru pri Ljubnem. S kajmakom, ki osvaja sladokusce in nagrade, je naše brbončice razvnemala Silva Korez s kmetije na Grobelnem. Kako le tekne kivijeva marmelada, smo se spraševali pri nagrajeni Ireni Pečnik iz Sedlarjevega. Pri Rozaliji Kač iz Žič smo se navdušili nad skrbno zloženo zbirko slivove marmelade. V kmečkem stanu zadovoljna nas je sprejela Danica Rečnik, ki si je nagrado prislužila za vložene kisle kumarice. Ustavili smo se tudi v Lazah pri Velenju pri edinem moškem nagrajencu, Ivan Jevšnik je namreč prejel priznanje kakovosti za domačo kislo repo. V Šmihelu nad Mozirjem sta nas pričakala Kramarjeva, Franc s pletenko, Marija s čipkami, pri čemer ni manjkal njun nagrajen navaden polbel kruh. Pri Polajžarjevih v Svetem Juriju pri Rogatcu so nam ponudili čisto svežo makovo potico, za konec pa se je pobudnica te poletne akcije, naša novinarka Urška Selišnik, ustavila še pri Danici Tisnikar iz Lipja, ki je znak kakovosti prejela za kivijevo marmelado.
Dobrote s kmetij so vsaj malce okušali, predvsem pa vam delo nagrajenih posameznikov skušali čim bolj vabljivo predstaviti še Anja Deučman, Tina Vengust in Branko Jeranko. Na svidenje v Dobrotah s kmetij spet naslednje poletje.
Takole so se pred objektiv nastavili letošnji dobitniki znaka kakovosti z razstave Dobrote s kmetij na Ptuju, med katerimi so tudi prejemniki s Celjskega.
42
FOTOREPORTAŽA
«	■	■	v ■ ■	■
Vipovci med »vražjimi
Udeležili smo se teniškega turnirja pomembnežev
Če so se nekdaj za vabilo na Vip Cup teniški tunir v Velenju skorajda tepli, tokrat po seznamu vabljenih in tudi sodelujočih lahko ugotovimo, da se v ospredje prebija nova, mlada gospodarska smetana. Seveda so ji v soboto družbo le delali nekateri znani Slovenci, čeprav je zaradi aktualnega dogajanja dobesedno »ven štrlel« v soboto še razvpiti kandidat, danes pa že direktor Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič.
Teniški turnir ob Velenjskem jezeru se je rodil leta 1988, še v nekdanji Jugoslaviji. »Ne vidim razloga, zakaj ga ne bi spet organizirali,« je omenila orga-nizatorica Marjetka Gaberšek Golež. »Premalo je v Sloveniji dobrih zgodb, o katerih se govori.« Na igrišča ob Velenjskem jezeru je bilo letos povabljenih približno 400 pomembnežev iz vse Slovenije, veliko je bilo
ruskih in ukrajinskih vipovcev. Druženje je bilo kot skoraj od začetka, torej že več kot četrt stoletja, tradicionalno humanitarno, saj so 2.500 evrov - vsak udeleženec je prispeval po 20 evrov - namenili VDC Saša, Enoti Ježek Velenje.
V Velenju, na turnirju in druženju, se je od nekdaj trlo pomembnežev, od predsednikov z nekdanjim Milanom Kučanom na čelu in zdaj pokojnim Janezom Drnovškom. Očitno je nepogrešljiv ljubljanski župan Zoran Jankovic, ki je tenisače in vipovce pozdravil tudi v soboto. Tokrat so v Velenju igrali ali se samo družili politiki vseh mogočih barv, ugledni slovenski predsedniki uprav (med katerimi smo
-	vsaj v času naše prisotnosti
-	pogrešali velenjske gospodarstvenike z izjemo prvega moža komunale, razvpitega nekdanjega prvega moža šoštanjske
termoelektrarne in očeta bloka 6 Uroša Rotnika), menedžerji in poslovneži, seveda pa tudi znane javne osebnosti iz sveta športa, kulture, šovbiznisa in ne nazadnje medijev, pa tudi cerkveni dostojanstveniki, med katerimi pa smo letos pogrešali župnika Janeza Furmana. Ker v Velenju igrajo pari, je marsikdo spoznal partnerja kar na igrišču, dvojice se namreč žrebajo.
Velenjčana Janeza Janše že nekaj časa ni na seznamu, ker se petkrat zapored ni odzval vabilu, sicer pa bi lahko rekli, da je nekdanje druženje pod patronatom LDS preraslo v druženje pod rdečo SD-jevsko barvo. Sicer so organizatorji poskrbeli za razgiban spremljevalni program. Udeleženci so se lahko pomerili v tekmovanju v golfu »z enim udarcem najbližje zastavici«, laserskem streljanju in tekmovanju v pi-
Gašper Gašper Mišič se je teniškega turnirja udeležil tik preden se je zavihtel na čelo Luke Koper. Pozorno je prisluhnil nekdanjima ministroma. Vlado Dimovski in Janez Drobnič imata bogato kilometrino tako v političnih kot ministrskih logih. Le kaj koristnega sta mu morda prišepnila, pa ostaja skrivnost.
kadu, zaključno prireditev pa je poleg Eve Boto obogatila modna revija podjetja HTZ oziroma program »vražjih gat«.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Velenjski župan Bojan Kontič, predsednik državnega zbora Janko Veber in velenjski svetnik in tajnik občinski SD Bojan Škarja so na prizorišče verjetno pritekli z Graške Gore, kjer so dopoldne pripravili tradicionalno srečanje borcev in planincev Pod zvezdo smo bili močnejši. Tudi za mizo so bili močni, družbo pa jim delata, sicer obrnjena s hrbtom, direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič ter nekdanji žalski župan in nekdanji poslanec Lojze Posedel.
Zvezni košarkarski sodnik, Žalčan Rudi Pur, in nekdanji strokovni direktor Bolnišnice Celje Radko Komadina, sicer pa hokejist, sta očitno našla skupni interes v tenisu, športu, v katerem ni neposrednega stika med igralci. Očitno gre Komadini nekoliko bolje, saj je igral v tolažilnem finalu.
TOPFIT
www.top-fit.si
rtr&sou
■QD Dro!
B )i
teden brezplačne
vadbe 1. do 7. IX
Iz previdnosti smo fotografijo Uroša Rotnika objavili »solo«. Da ne bo kdo ugotavljal, koga vse je nekdanji direktor Teša kontaminiral.
Z eno karto 4 aerobika»fitnes»funkcionalnavadba
FOTOREPORTAŽA
43
gatami«
Menda je - tako so pripovedovale priče - takratni kandidat za prvega moža koprskega pristanišča Mišič nekoliko pihal od jeze, ko ga je v laserskem streljanju premagal prvi mož VTV Rajko Djordjevič.
Mladostni organizator, sicer Žalčan po rodu Marjan Gaberšek, v družbi aktualne slovenske misice Maje Cotič, ki je za konec licitirala vino. Izkupiček bodo namenili za letovanje otrok iz socialno šibkih družin na Debelem Rtiču.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Celjan Stanko Stepišnik, je dokaj stoično prenašal vse bolj ali manj očitne prilizovalske manevre, ko so mu sogovorniki skušali razložiti, kako izboljšati gospodarski položaj.
Velenjski poslanec Jože Kavtičnik s slikarko Ireno Polanec, ki je postavila na ogled in prodajala svoje izdelke. Nismo preverjali, koliko najdražjih slik po 4 tisoč evrov je med pomembneži spravila v promet.
www.top-fit.si
\
J
Najvišje, do polfinala, je s Celjskega območja priigral Žiga Brodnik iz AV Studia. Zagrizen Šalečan, sin »občinskega« Toneta Brodnika, je pod mentorstvom dr. Mateja Lahovnika v diplomski nalogi obravnaval Šaleški študentski klub, v prostem času pa se ukvarja tudi s šoštanjskim košarkarskim klubom.
nagrada ob rrakupu polletne karte:
polletne karte: carbo tretma ✓
^ »C * v
V . 'v! .

v tednu brezplačne vadbe (1. do 7. IX.) polletna karta za neomejen obisk
i	S
i	™
Ji	&
••	(3>
Z eno karto aerobika»fitnes»funkcionalnavadba
44
INTERVJU
Trgovske znamke so največji problem slovenskega gospodarstva
Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec se boji, da bo Slovenija kmalu izgubila eno svojih glavnih nacionalnih bogastev - blagovne znamke
Celjske mesnine sodijo v skupino tistih podjetij na Celjskem, za katere gospodarski analitiki in tudi gospodarstveniki pravijo, da vlivajo optimizem. Podjetje kljub krizi dela dobro in ne samo to. Z nenehnim vlaganjem v proizvodnjo in z iskanjem tržnih niš na domačem in tujih trgih se je v zadnjih letih prebilo v sam vrh slovenske mesnopredelovalne industrije. In kot napoveduje direktor Izidor Krivec, nameravajo tam tudi ostati. Pri svežem mesu, ki ga na mesec prodajo približno tisoč ton, imajo trenutno 20-odstotni tržni delež, pri mesnih izdelkih pa 25-odstotnega.
Kljub dvigu cen surovin in slabi likvidnosti trgovcev in gostincev, v zadnjem času pa tudi javnih ustanov, se pravi vrtcev, šol in bolnišnic, so si v Celjskih mesninah tudi letos postavili hrabre načrte. Izidor Krivec pravi, da jim za zdaj uspeva, saj so v prvem polletju zabeležili 15-odstotno rast prodaje, čistega dobička so imeli za 800 tisoč evrov. »Uspehov zagotovo ne bi bilo, če v preteklih letih ne bi toliko vlagali v širitev in posodobitev proizvodnje. Vsega skupaj je bilo do zdaj za okrog 50 milijonov evrov naložb,« pravi Krivec. Nove naložbe napoveduje tudi za letos. Potem ko so lani postavili novo tako imenovano mikrokonfekcijo za sveže meso, bodo v prihodnjih mesecih razširili in obnovili tudi oddelek za narezovanje in pakiranje mesnih izdelkov. Povpraševanje po že narezanem mesu in mesnih izdelkih je namreč vse večje.
Celjske mesnine so bile med tistimi slovenskimi podjetji, ki so komaj čakala vstop sosednje Hrvaške v Evropsko unijo. So velika pričakovanja upravičena?
Tudi Hrvaška je »kriva«, da bomo morali razširiti svoje zmogljivosti, saj se je prodaja naših izdelkov v tej državi po 1. juliju zelo povečala. Na Hrvaškem bomo kmalu ustanovili logistični center, za jesen načrtujemo v Zagrebu tudi lastno mesnico in center za
»Za čase, ki so pred nami, je samooskrba s hrano zelo pomembna, a se tega ne zavedamo.«
Izidor Krivec, po izobrazbi diplomirani veterinar, je na čelu Celjskih mesnin že osemnajst let. Podjetje je prevzel v času, ko je bilo tik pred likvidacijo, vendar mu ga je z ekipo prav tako mladih strokovnjakov uspelo popeljati v sam vrh slovenske mesnopredelovalne industrije. Izidor Krivec je uveljavljeni gospodarstvenik tudi v regijskem in slovenskem prostoru. Je predsednik upravnega odbora celjske gospodarske zbornice, predsednik GIZ Mesna industrija in predsednik nadzornega odbora Združenja manager. Je tudi glasbenik in oče petih otrok.
bomo za kakšno podjetje ocenili, da bi bilo dobro za našo skupino treh dobrih blagovnih znamk, se bomo nakupa seveda lotili. Vendar po pameti, da se ne bi preveč zadolžili.
V Sloveniji je trenutno trideset velikih in malih klavnic. Preveč?
Za slovenske razmere bi bilo povsem zadosti, če bi poleg naše bila le še ena klavnica. Enako velja tudi za predelavo mesa, ki je sicer za evropske razmere majhna, za slovenske pa prevelika. Problem Slovenije je namreč, da ni dovolj surovin. Zato bo prej
»Ko sem pred osemnajstimi leti prišel v podjetje, so pakirani izdelki predstavljali le 2 odstotka celotne prodaje, danes so narezani in vaku-mirani skoraj vsi naši izdelki. Ali povedano drugače, včasih smo prodajali cele bike in svinjske polovice, danes prodajamo zrezke, včasih so iz naše predelave na trg šle cele salame, danes prodajamo 100-gramske narezke,«pojasnjuje Krivec.
prodajo svežega mesa. Zagreb z milijonom prebivalcev je od Celja oddaljen samo 100 kilometrov in bil bi greh, če bi zanemarili ta trg. Sploh zdaj, ko ni več carinskih preprek. Pred mesecem smo ustanovili tudi podjetje v Srbiji, kjer so se izdelki iz Celjskih mesnin, a tudi iz naših hčerinskih podjetij, Radgonskih goric in Pršutarne Lokev, že začeli pojavljati na trgovskih policah. Zelo sem zadovoljen, ker izvoz nenehno raste in predstavlja že četrtino naše prodaje. Svežega mesa največ prodamo v Italijo in Avstrijo, kupce mesnih izdelkov pa imamo poleg Italije in Avstrije tudi v Nemčiji, Franciji, na Švedskem in seveda v vseh državah bivše Jugoslavije.
Pred sedmimi leti ste kupili Radgonske gorice, pred tremi Pršutarno Lokev na Krasu. Oba nakupa sta se pokazala kot dobra, saj sta obe podjetji zelo uspešni. Kdo bo vaša naslednja tarča?
Trenutno o tem ne razmišljamo, takšni nakupi so stvar priložnosti in navdiha. Če pa
ali slej nujna konsolidacija podjetij. Dovolj zgovoren je že naslednji podatek - včasih smo v naši državi na leto predelali 550 tisoč prašičev, zdaj jih le še 240 tisoč. Včasih smo zaklali 170 tisoč glav govedi na leto, zdaj jih manj kot 100 tisoč. Problem je, ker gre veliko naše živine iz države, vendar je po drugi strani tudi stalež vse manjši. Samooskrba s prašiči je na primer že padla pod 35 odstotkov.
Strah, kakšna bo prihodnost našega kmetijstva in tudi živilske industrije, je torej povsem upravičen.
Seveda. Že dvajset let čakamo na prave usmeritve. Koncepti, kaj bi bilo najbolje, se nenehno menjujejo, pozidali smo ogromno kmetijskih zemljišč, tudi porazdelitve znotraj živilske industrije niso prave. Ob tem se je, tudi z denarjem živilske industrije, okrepila trgovina, ki je po številu prodajnih površin na prebivalca med prvimi na svetu. Žal do zdaj ni bilo še nobene pametne strategije, kot
so jo na primer imeli v Avstriji. Zato imajo pri njih danes 6 milijonov prašičev, mi pa le 250 tisoč. To je katastrofa. Za čase, ki so pred nami, je samooskrba s hrano zelo pomembna, a se tega ne zavedamo. Poleg tega je v Sloveniji tudi problem, da je meso premalo cenjeno in je še vedno socialni artikel. V Avstriji je meso dvakrat dražje. Vse to čuti celotna veriga, zato so kmetje nezadovoljni, ker dobijo premalo za svojo rejo, živilska industrija pa dela večinoma pod vodo.
Je že prepozno, da se kaj spremeni?
Nikoli ni prepozno, je pa vsekakor zelo pozno. V Sloveniji je premajhna povezanost v verigi od kmeta do potrošnika, z osvešča-njem svojih potrošnikov zamujamo najmanj dvajset let. Tudi tu bi se lahko zgledovali po Avstriji, kjer so že nekaj let pred vstopom v unijo vzgajali ljudi, naj kupujejo domače izdelke. V Avstriji zato danes ne moreš prodati izdelka, ki ga imajo sami. Tam so vsi, od kmeta do potrošnika, lojalni tej prehrambeni verigi. Tega v Sloveniji ni. Pred dvema letoma smo sprejeli zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki nikakor ne more zaživeti v praksi, ker se izvajalci ne moremo dogovoriti, koliko bo kdo prispeval.
Ne samo slaba politika, tudi narava je zadnja leta kriva, da v mesnopredelovalni industriji ne cvetijo rožice. Kakšne bodo posledice letošnje suše?
Vse bolj pogoste suše res postajajo velik problem. Letos zaradi suše cena prašičev raste. V Evropi se je stalež zmanjšal, pomanjkanje pa povzroča tudi velik pritisk Rusije, ki je odprla vrata evropski svinjini. Po drugi strani so zaradi suše veliki viški goveje živine, ker kmetje, ker ni zadosti krme, praznijo svoje hleve. Bojim se, da se bomo spomladi ali morda že prej soočili z velikim pomanjkanjem in visokimi cenami govedine.
Že lahko napoveste, kakšne bodo cene?
Kakšno bo zvišanje cen pri govedini, je zelo težko napovedati, saj je trg s tem mesom nepredvidljiv. Če se bodo ob vseh težavah
pojavili še kakšni kupci iz arabskega sveta ali Turčije, lahko odkupne cene porastejo tudi do 40 odstotkov. Pri svinjskem mesu bi morali cene že zvišati za 20 odstotkov, vendar tega še nismo naredili. Zato se bojim, da bomo imeli kar nekaj težav, ker zdaj prodajamo z izgubo.
Nelikvidnost trgovcev in njihove težave imajo najbrž velik vpliv tudi na poslovanje vašega podjetja?
V	Sloveniji je nelikvidnost res velik problem. Vendar žal ne gre samo za trgovce ali gostince, zadnje čase so nehale plačevati tudi javne ustanove, ki smo jim z javnimi naročili zavezani, da jim strežemo, na plačilo pa moramo čakati zelo dolgo. Srečujemo se tudi z nelikvidnostjo države. Našemu podjetju je država že eno leto dolžna pol milijona evrov, ki nam jih je namenila kot soudeležbo pri naši lanski naložbi. Poleg težav z likvidnostjo je poseben problem v Sloveniji tudi bančni sistem, saj posojil ne morejo dobiti tudi tisti, ki so kreditno sposobni. Povrhu vsega ima še zelo čudne kriterije - včasih so bili nerazumno ohlapni, zdaj so nerazumno »zategli«.
Težave so res povsod in samo zaostrujejo se.
In kljub temu letos v vašem podjetju napovedujete ponovno rast?
Rast je edina, ki nas ohranja pri življenju. Vendar pri nas rastemo razumno, nenehno iščemo nove tržne niše in nove izdelke. Veliko vlagamo v lastno blagovno znamko, kar je zelo težko, saj smo tudi mi žrtev trgovskih znamk. Prepričan sem, da so trgovske znamke glavni problem slovenskega gospodarstva. Z njimi se namreč izgublja vrednost blagovnih znamk, ki so se gradile dolga leta in so eno glavnih, če ne že kar edino nacionalno bogastvo.
V	zadnjih letih ste postali večinski lastnik Celjskih mesnin. Je tudi to eden od razlogov, da podjetje dobro dela?
O lastništvu sploh ne razmišljam, razmišljam le o razvoju. Moje delo v tem podjetju je enako kot prej, ko nisem imel niti ene delnice. Edino, kar je lažje, je odločanje.
Celjske mesnine so tudi med redkimi, ki zaposlujejo. Koliko novih delovnih mest ste že odprli letos?
Letos smo na novo zaposlili 15 ljudi. Trenutno nas je v podjetju 350. Izboljšuje se tudi izobrazbena struktura. Imamo pa velike težave pri iskanju ljudi, ki bi bili primerni za delo v naši panogi. Slabe izkušnje imamo zlasti s tistimi, ki prihajajo z borze. Imam občutek, da je na borzi kar tri četrtine takšnih, ki ne želijo več delati. Ki so se našli v sistemu nerealnih socialnih transferjev in to na veliko izkoriščajo.
Večkrat je bilo slišati očitke, da delavci pri vas niso najbolje plačani.
Z veseljem bi zvišal plače, če to ne bi vplivalo na poslovanje podjetja. Res sem že pred leti od naših delavcev poslušal očitke, kako imajo v Mipu in Košakih boljše plače. Pa poglejte, kje je sta podjetji danes! Mip je potonil, Košaki, ki so bili ob mojem prihodu dvakrat večji od nas, pa so danes petkrat manjši. Ker niso vlagali v razvoj. Zdi se mi pomembno, da pri nas nismo nikoli zamujali s plačami, redno plačujemo tudi vse prispevke in davke. Nikoli nisem niti pomislil, da česa ne bi plačali. Mislil sem celo, da kaj takšnega sploh ni mogoče. Šele zdaj, ob objavah davčnih dolžnikov vidim, kaj se je dogajalo. In zato se mi zdi zelo žalostno, da davčno inšpekcijo dobimo za vrat mi, naši konkurenci tu v bližini, ki po objavljenih podatkih o davčnih dolžnikih državi dolguje kar nekaj denarja, pa se nič ne zgodi. Neplačnike je res treba obesiti na sramotilni steber, saj zaradi njih vsi plačujemo višje dajatve.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
INTERVJU
45
Če smo v vesolju sami, je to strahotna potrata prostora
Klepet o današnjem odnosu do vesolja in o spoznanjih starih kultur - Tudi ljudje smo narejeni iz zvezd
Majda Kamenšek Gajšek iz Šentjurja je kot majhna deklica želela postati astro-navtka, zanimanje za vse okrog nje pa jo je pripeljalo do poklica biologinje in preučevanja narave. Narava pa so tudi zvezde in skrivnostno dogajanje na nebu, ki ga sogovornica povezuje z dognanji, kako so ljudje živeli nekoč. Njen način spreminjanja sveta je posredovanje znanja, kar poleg poklica profesorice na celjski gimnaziji Center počne tudi v okviru Astronomskega društva Kosci. Na zadnjem astronomskem večeru na Prevorju je predavala o Perzeidih ali solzah sv. Lovrenca, kot so jih po svetniku, ki goduje sredi avgusta, ko je število utrinkov največje, imenovali naši predniki.
Težko je razložiti, zakaj ljudje tako radi gledamo v nebo. Majda Kamenšek Gajšek pravi, da se je s tem preprosto rodila. Njen prvi spomin na zvezde sega v četrto leto življenja, ko sta z očetom iz njegovega rojstnega kraja pod Donačko goro nekega dne ob štirih zjutraj šla na vlak. »Še zdaj se spomnim slike neba, ko sva stopila iz hiše na prosto, kjer se je videlo južno nebo. Venera je bila v Orionu in to je bil pogled za bogove. Ne glede na to, kako majhna sem bila in kako dolga je bila pot, mi ni bilo težko hoditi, zdelo se mi je, da bi lahko letela.« Nekaj let kasneje je v slovenskem jeziku izšla knjiga Zakladnica narave, ki je bralcem slike neba predstavila kot na dlani. Naslikana ozvezdja so dodatno ponazarjali liki živali, ki naj bi jih simbolično predstavljali, in od takrat je Majda zvezde povezovala v konstelacije. Kot pravi, so ji ozvezdja enostavno padla v oči, ob opazovanju neba pa še danes vidi živali, ki so bile naslikane v tej knjigi. Astronomija jo je še bolj pritegnila, ko je spoznala, da imajo vsa ljudstva na tem planetu za enake zvezdne sestave podobna imena, podobne legende in zgodbe.
»Biologija je stroka, ki se je ne da naučiti, lahko jo le tako rekoč živiš. Z znanjem, ki sem ga imela ob diplomi, bi relativno težko poučevala v srednji šoli. Biologija je namreč veda 21. stoletja, na katero je danes vezanih 70 odstotkov znanstvenih informacij. Stvari gredo tako zelo hitro naprej, da je zelo težko slediti vsemu. Hkrati se vse naravoslovne vede vse bolj povezujejo med seboj. Veliko odkritij sili vse raziskovalce v sodelovanje in v bolj celostno gledanje na svet. Prej kot bomo kot človeštvo to pridobili, večja možnost je, da obstanemo.«
Ob zvezdnih utrinkih se sicer za hip ustavimo in uživamo v čudežu narave. Koliko povprečnega državljana sveta zanimajo ozadje in zakonitosti vesolja? Ali je to le domena peščice zanesenjakov?
Kljub temu, da so že astronomi v času starih Asircev in starih Sumercev na glinene ploščice s klinopisi zapisali, kakšna je bila slika neba v določenem trenutku in da lahko iz teh zapisov do dneva natančno izračunamo, kdaj se je kaj dogajalo, smo prepričani, da je naše današnje znanje neizmerno. V bistvu smo strašansko egocentrična in vase zaverovana civilizacija. Stare kulture so neprestano opazovale zvezde in so o astronomiji vedele stvari, ki jih mi danes šele ponovno odkrivamo. V času, za katerega menimo, da so ljudje hodili nerodno kot race in da so uporabljali samo kamenje, so stari Asirci in Sumerci znali izračunati sončeve in lunine mrke. Da znaš to, je danes cela znanost. Mislim, da danes vemo bistveno manj, kot so vedeli oni. Tega znanja niso potrebovali le za
»Glede na to, da smo iz zvezd, je, če gledamo vesolje, tako kot bi gledali svojo zibelko. Samo da gledamo daleč v preteklost. Svetloba, ki jo vidimo, če se ozremo v zvezde, je morda nekatere od njih zapustila pred milijardami let, ko morda Zemlje sploh še ni bilo. To je izjemno prefinjena igra narave in nemogoče je, da človek ne bi bil navdušen nad njo.«
II*

4V L
■V/ ^
»Nobeno znanje ni samo sebi namen. Človek, ki ima znanje, ga lahko dejansko implementira, samo na ta način, da ga da naprej in s tem naprej prenaša svoje ideje. Če imaš ideje, ki so drugačne od idej večine drugih, bo morda vedno več ljudi razmišljalo različno ali razmišljalo podobno kot ti, ker si jim odprl področje, ki jim je bilo prej zaklenjeno. To je moj način spreminjanja sveta,« pravi Majda Kamenšek Gajšek, ki poskuša v okviru Astronomskega društva Kosci za astronomijo navdušiti čim več ljudi. Društvo je v zadnjih desetih letih iz čiste anonimnosti doseglo veliko prepoznavnost, saj opazovanja, predavanja in astronomske noči v njegovi organizaciji obiskujejo ljudje iz vse Slovenije. Astronomija pa je vse bliže tudi mladim, v šolah je dolgo časa niso poučevali, zdaj pa je izbirni predmet.
merjenje časa in za odločanje o tem, kdaj bodo sejali, sadili, želi, ampak zato, ker so bili trdno prepričani, da so sestavni del narave. Sveto pismo pravi, da je vse, kar je v makrokozmosu, tudi v mikrokozmosu in stare civilizacije so se tega zavedale. Tudi astrologija je povezana s tem. Prvi astronomi vse do Newtona so bili vsi astrologi, kar bi danes nekateri fiziki najraje zamolčali. Newton je svojim kolegom, ki so mu očitali, da se ukvarja z magijo in alkimijo, dejal: »Dragi kolegi, to ni magija, jaz sem to študiral.« In takšne študije v svetu obstajajo še danes. Študij astrologije v Indiji zahteva ogromno znanja, od matematike, astronomije, psihologije do drugih ved. Ljudje smo s tem neprestano povezani, vendar je to področje, ki ga naša civilizacija šele ponovno odkriva.
Spoznanja starih kultur se zdijo še posebej presenetljiva glede na to, da še danes natančno ne vemo, kako so prišle do njih.
Res ne poznamo njihovih tehnologij, njihovega načina razmišljanja in vedenja. Sonce naj bi imelo v tem in prihodnjem letu enega svojih 11-letnih ciklov, ko je njegova aktivnost največja, kar pomeni največje število Sončevih peg, najmočnejši sončni veter ... Teh sprememb si ne znamo razložiti. Zelo resni astronomi pa so prepričani, da so Maji o Soncu vedeli več, kot danes vemo mi. Vedeli so, da se njegov ekvator vrti hitreje, kot se vrtita oba pola, in da to izzove posebno turbulentno gibanje v Sončevi masi, kar vpliva na njegovo aktivnost. Njihov koledar se s tem precej dobro pokriva, če lahko verjamemo hipotezam, ki so zelo dobro argumentirane. Naš napuh je tisti, ki nas sili v to, kako pametni smo. Če uporabim besede Nobelovega nagrajenca, je ta trenutek znanost sama sebi največja omejitev, saj znanstveniki večkrat razmišljajo zelo omejeno s stališča svojih odkritij, ne znajo pa stvari gledati kot celoto. Mi torej odkrivamo staro znanje. Egipčani so piramido v Gizi postavili tako, da skozi enega od jaškov enkrat na leto zvezda Sirij posije v osrednjo kamro.
Mislim, da bi se danes astronomi in gradbeniki strahotno namučili, da bi zgradili kaj takega. Ko so ob gradnji Naserjevega jeza prestavljali tempelj Abu Simbel, da ga ne bi zalila voda, so se namreč zmotili. Tempelj, v katerega je prej enkrat na leto ob enakonočju posijalo sonce na točno določen kip, so napačno prestavili, da se danes to ne zgodi več na tisti dan.«
Kdaj se je preprost človek tako oddaljil od narave?
Ko so religije postavile duhovnika za posrednika med naravo oziroma božanstvom in
vrača na površino Zemlje. Čeprav sočustvujem z ljudmi, ki jim hišo potegne plaz, sem kar malo jezna, ko vidim, da istočasno posekajo vsa drevesa nad hišo. Pameten človek, ki zna celostno razmišljati, tega ne stori. Splošno znanje naše civilizacije je strahotno bedno. Sicer se ogromno učimo, a se večina znanja spremeni v oceno in lažno potrditev, kako pametni smo. Očitno v vsakdanjem življenju ne znamo uporabiti osnovnega znanja. Sonce s svojimi cikli aktivnosti zagotovo ima velik vpliv na Zemljo, vendar mi tega ne poznamo. Vemo pa, da so razmere, ki jih poznamo danes, že bile. Ledene dobe so se pojavljale na hitro, v Sibiriji so na primer našli zamrznjene mamute z grižljajem hrane v ustih. Količina ogljikovega dioksida, ki naj bi naraščala, je bila že v preteklosti 500-krat večja, kot je danes, zato je vse trgovanje s kvotami čista politika. Ampak nekateri verjamejo v to.
In v kaj verjamete vi? Menite, da smo zmožni narediti odločilni korak in spremeniti ustaljen način razmišljanja?
Verjamem, da smo eno človeštvo na enem planetu. S tem planetom se moramo naučiti gospodariti. Največji problem je trenutno po mojem mnenju ekonomija, ki govori o neprestani gospodarski rasti. Na omejenem planetu z omejeno kapaciteto s točno določeno velikostjo ne more biti trajne rasti. Kot biologinja se zavedam, da ko se ena vrsta preveč namnoži, pride do problemov. Običajna posledica je propad. Samo vprašanje časa je, kdaj se bomo tega zavedali. Res moramo korenito spremeniti način razmišljanja. Ta trenutek je veliko vprašanje, če imamo za to dovolj volje. Zagotovo imamo vedno več ozaveščenih posameznikov, ki dojemajo za kaj gre, učimo se tudi iz kriz in medijskih vojn, ko informacije postanejo orožje. Sprememba bo možna, ko se bodo vsi ljudje zavedali, da vsako populacijo, tudi človeško, ne omejuje tehnologija. Tisto, česar nimamo neomejeno, sta kruh in voda.
Ob novih odkritjih v vesolju se vedno znova postavlja vprašanje, če življenje obstaja tudi na drugih planetih. Vi v to ne dvomite.
Smo iz zvezd. Čisto vsi atomi, ki gradijo naš planet, naša telesa, so nastali v jedrih zvezd, v jedrskih reakcijah. Vodik se zliva v helij na Soncu, pri jedrskih procesih na Soncu nastajata tudi ogljik in železo. Brez zvezd torej ni življenja. Nemogoče je, da vse tisto, kar gradi nas in je sestavni del vesolja, na nek način ne bi združevalo takšnih ali drugačnih oblik življenja. To najlepše
»Imela sem to srečo, da sem bila v svojem otroštvu ogromno v stiku z naravo, ker me je enostavno vse zanimalo. To, da sem biologinja, je po spletu vseh možnih okoliščin, ki so se dogajale v mojem življenju, tisto, kar najraje počnem. Ko sem se odločala za študij, sem žrebala med medicino, psihologijo in biologijo, izžrebana je bila slednja in do danes mi še ni bilo žal.«
človekom. Namesto da bi zjutraj stopili ven in pogledali, kakšno je vreme, vprašanje zastavljamo vremenoslovcem. Navajeni smo, da dobimo instant informacije in na nek način sami režemo korenine, ki jih imamo z naravo.
Se morda dejavnost vesolja odraža tudi pri podnebnih spremembah ali se moramo ob suši namesto na vreme in na najbližjo zvezdo Sonce jeziti nase?
Vse, kar je povezano z vremenskimi spremembami, smo ljudje povzročili sami. Že Plinij je pisal, da je človek lahko potoval iz Galije oziroma današnje Španije do Limesa - meje, ki so jo imeli Rimljani s severnimi germanskimi ljudstvi - ne da bi zapustil senco gozda. Danes je Iberski polotok popolnoma posekan, goloseke smo naredili tudi drugod. Dober gospodar nikoli ne uničuje območja, na katerem živi. Rastline so tiste, ki vzdržujejo talnico in držijo prst, oblikujejo podnebje. Nobena skrivnost ni, koliko vode v ozračje na dan odda hektar bukovega gozda, ta vlaga pa se s padavinami
ponazorijo besede iz filma Stik - vesolje je tako veliko, da če je življenje samo na Zemlji, je to strahotna potrata prostora. Čisto resne znanstvene teorije govorijo o tem, da realno obstaja možnost, da je bilo življenje na Zemljo prineseno ali s kometi ali z asteroidi ali na kakršenkoli drug način. Vse snovi, ki gradijo naša telesa in življenje na Zemlji, so tudi v vesolju, na vesoljskih telesih, na vesoljskih kamnih, ki potujejo skozi vesolje. Samo mi smo toliko egocentrično prepričani, kako edinstveni smo, a to sploh ni res. Na Zemlji je možno življenje le nekaj sto metrov tik nad površjem, če gremo z letalom deset kilometrov v višino, so temperature minus 60 stopinj, če gremo v globino planeta, je tako vroče, da preživetje ni možno. Tudi na Zemlji so meteoriti ali asteoridi ali različni drugi kamni, ki so padli iz vesolja, že nekajkrat izbrisali večino življenja, ampak to vedno najde pot in vedno ostane. Vprašanje pa je, če z nami.
TINA VENGUST Foto: ROBERT GAJŠEK
46
PODLISTEK / AKCIJA
ZGODBE IZ KAMRE
I SLkamra
www.kamra.si
Vir: Vladimir Šlibar: Kuharca ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje 2003.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (17)
Omake
Zgodovina omak je tesno povezana z zgodovino priprave mesa. Običajno so meso pekli na ražnju ali plošči, zato je sok, ki ga je meso vsebovalo, izparel ali stekel na žerjavico. Meso se je ponavadi peklo predolgo, saj je le malo kuharjev in kuharic poznalo postopke za hitro pripravo mesa, ki so ohranjali tudi njegovo notranjo sočnost.
Pečeno meso je bilo torej običajno suho in žilavo, zato ga je bilo težko spraviti po grlu. Odgovor na težavne mesne zalogaje so bile različne omake. Prvi, ki se je razpisal o različnih vrstah omak, je bil rimski pisec Apicij. V svoji kuharski knjigi namreč poleg soka, nastalega pri pečenju mesa, opisuje tudi omake, ki so jih stregli s kuhanim in pečenim mesom, z gobami ...
Mnoge zgodnje srednjeveške omake so bile narejene kot hladne mešanice, ki jih je bilo treba segreti ali skuhati. Vlogo veziva so v njih opravljali kruh ali jajčni rumenjak in mandljev ter gobov pire. Šele ko so začeli pri peki mesa uporabljati pekač, so lahko za omake uporabljali tudi ta sok.
Nekaj receptov za omake:
Omaka iz kislice
Kislico najprej dobro sesekljamo. Zabelo oziroma maščobo dobro segrejemo, dodamo dobro žlico moke in naredimo rumeno prežganje. Dodamo surovo zrezano kislico, zmešamo, pustimo, da se še nekoliko duši, in zalijemo z juho. Dodamo malo kisle smetane in pustimo, da se nekoliko povre. (Elizabeta Cesar, Mozirje)
Kumarični »zos«
V majhno količino zabele vsujemo nekaj sladkorja in pustimo, da porumeni. Dodamo malo moke in naredimo bledo prežganje, dodamo naribane in odcejene kumare ter nato vse skupaj zalijemo z juho. Nato dodamo še malo kisle smetane in na koncu popopramo in posolimo. (Elizabeta Cesar, Mozirje)
Krompirjeve kumare
Krompir olupimo in skuhamo. Nato ga zmečkamo in dodamo prežganje. Kumare na-ribamo in ožmemo, posolimo in damo med krompir ter vse skupaj dobro premešamo. Če so kumare mlade, jih damo lahko neposredno v krompir, če pa so stare, jih prekuhamo
v prežganju. Podobno lahko pripravimo tudi krompirjeve buče in krompirjevo kolerabo. Kumare, buče in kolerabo lahko pripravimo tudi brez krompirja. (Štefka Prek, Sv. Florijan pri Gornjem Gradu)
Omaka iz stročjega fižola
Mlad stročji fižol obrežemo na koncih, zre-žemo v poševne rezance in ga v kropu dobro skuhamo. Naredimo temno prežganje, zarume-nimo v njem zrezano čebulo, zelen peteršilj in po okusu tudi strt česen ter vse skupaj zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali fižol. V gosto omako stresemo odcejen fižol, ki ga po potrebi še zali-jemo, solimo in na koncu začinimo s poprom, kisom in smetano. (Fani Štrajher, Jeronim)
Pesna špinača
Pesne liste dobro operemo in narežemo. Zavremo vodo, solimo in v njej skuhamo narezane pesne liste. Maso pretlačimo, dodamo prežganje, pretlačen krompir in smetano. (Štefka Prek, Sv. Florijan pri Gornjem Gradu)
Omaka iz sladke repe
Repo olupimo, operemo in narežemo na kocke ter damo za pol ure v vodo. Naredimo svetlo prežganje, dodamo repo in zalijemo z vodo. Začinimo s tremi zrni popra in kumino. Serviramo s krompirjem in kuhano govedino. (Marta Brile, Kozje)
Gobova omaka
Gobe očistimo, skuhamo in vodo odcedimo. Naredimo prežganje in vanj damo gobe, nato omako posolimo in okisamo. (Štefka Prek, Sv. Florijan pri Gornjem Gradu)
Omaka iz buč
Bučo naribamo in pustimo stati čez noč. Naredimo prežganje, dodamo buče in čebulo ter pražimo, da se jed posuši. Dodamo paradižnik in malo zalijemo. Če buče čez noč niso namočene v kisu, niso dobre. (Marta Brile, Kozje)
Kuhan hren
V posodi zavremo malo vode, dodamo sladkor in okisamo. V tem skuhamo očiščen in nariban hren. Serviramo z mesom. (Marija Ermenc, Sv. Florijan pri Gornjem Gradu)
Čajnik
Potopis po izboru naših bralcev
Izpolnili smo obljubljeno. Do konca avgusta smo vam ponudili v branje ter presojo pet potopisov, ki so nam jih poslali bralci Novega tednika. Z objavo današnjega, petega, tako zaključujemo eno od treh poletnih akcij v našem časopisu.
Kot smo napovedali ob začetku akcije, bomo do vključno 2. septembra zbirali izpolnjene kupone z glasovi za naj potopis. Do tega datuma nam jih še naprej pridno pošiljajte na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje.
Rezultate - torej zmagovalca potopisa in izžrebanega bralca med tistimi, ki nam pridno pošiljate kupone, bomo objavili v četrtek - 5. septembra. Kakšne nagrade smo pripravili za vas pa bomo objavili 12. septembra, prav tako v Novem tedniku. Ostanite torej v naši družbi, za spodbudo pa še nekaj vmesnih rezultatov o glasovanju za prve štiri, doslej objavljene potopise.
Po kuponih, ki smo jih prešteli do vključno srede, 28. avgusta, je največ, 109 glasov, doslej prejela Tanja Koštomaj, druga je Darja Arh Centrih s 30 glasovi, tretja je Maja Drča, za katero je glasovalo 17 bralcev in četrta Antonija Deučman s 7 glasovi.
št. 1
Kje si bila? V Gani?
št. 2
Klepet v angleškem vzdušju
št. 3
Le kavbojci in Indijanci?
št. 4
Islandija navdušuje predvsem s pestro pokrajino
Danes v Novem tedniku potopis št. 5
Agonija v Slovenski smeri na Triglavu
Glasujte za
NAJ POTOPIS NAŠIH
BRALCEV
do vključno 2. septembra 2013!
str. 36
Kupon
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
GSM/E-NASLOV:
Glasujem za potopis pod zaporedno št.
a a a a a
Potopis mi je bil najbolj všeč, ker...
INFORMACIJE
47
48
POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE
Počitnice žalskih otrok na Krku
V poletnih mesecih so zapise o šolskih prireditvah in dosežkih zamenjali utrinki s počitniškega dogajanja. Pišite nam, kaj se vam zanimivega dogaja. Vaše prispevke bomo objavili rikiPočitniške dogodivš
Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec je v sodelovanju z ZKŠT Žalec organizirala letovanje otrok. Počitnice so preživljali v Mladinskem počitniškem domu v Punatu na otoku Krku. Dom je v lasti Območnega združenja Rdečega križa Maribor. Letovanje smo organizirali Na cilju jih je pričakal uprav-
v dveh 7-dnevnih izmenah. V prvi je letovalo 40 otrok, v drugi 37. Otroci so se na poti do Punata dvakrat ustavili, da so lahko pojedli malico (zahvaljujemo se podjetju SPD, d. o. o., za mini pice).
nik doma, jih lepo pozdravil in napotil v sobe. Prvi dan so otroci po skupinah v morju opravili preizkus znanja plavanja. Ugotovili smo, da je nekaj otrok neplavalcev. Te smo vpisali na seznam
tedenskega tečaja plavanja po programu plavalnega učitelja. Po prihodu s plaže je sledila večerja. Po večerji so se otroci odpravili po skupinah na ogled mesta Punat.
Dnevi so hitro minevali ob vsakodnevnih aktivnostih, kot so jutranja rekreacija, pospravljanje sob za oceno, odhod na plažo, plavanje ... Med popoldanskim
počitkom so starejši otroci kartali ali igrali šah, mlajši pa so risali ali si ogledali kakšno risanko. Pozno popoldne, ko sonce ni več tako pripekalo, je sledila ponovna osvežitev v morju. Zvečer smo organizirali različne športne igre in prireditve (Pokaži kaj znaš, poslikava teles, skeči, Vzgojitelji imajo talent, ples v pižamah, izbor najlepše pričeske, disko ...). Posebej zanimiva je bila vožnja z ladjico, kjer so otroci neizmerno uživali. Otroci v drugi izmeni pa so bili navdušeni nad nočnim kopanjem.
Delo spremljevalcev je bilo v obeh skupinah zelo dobro opravljeno. Za dobro počutje
otrok na letovanju, izvedbo programa in spremljajočih aktivnosti je v izmeni poskrbelo šest izkušenih in kakovostnih spremljevalcev.
Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi letovanja. Hvala tudi Lekarni Žalec za zdravila, kreme in obliže, ki so nepogrešljivi na letovanju. Največja zahvala pa gre Občini Žalec, ki je s sredstvi iz občinskega proračuna omogočila, da je šlo na letovanje kar 20 otrok iz socialno ogroženih družin, ki so letovali brezplačno, ostalim pa je sofinancirala 60 evrov.
NATAŠA VASLE

SI DOMA BREZ DELA IN ŠOLE?
BI SE LOTIL NOVIH, ZANIMIVIH STVARI; SE NAUČIL SPRETNOSTI, KI
ti bodo koristile v življenju?
BI RAD KONČAL ŠOLO, SI NAŠEL DELO IN pOSTAL samostojen?
Če si star od 15 do 25 let, nisi v šoli in si brez dela, spoznaj program PUM (projektno učenje za mlade), kjer imaš priložnost za druženje, delo, izobraževanje in zabavo!
Oglasi se pri nas od ponedeljka do četrtka med 8. in 13. uro, v petek do 12. ure.
Več na http://www.donbosko.si/celje/pum
03 541 48 33 ali 031 832 404, pum@salve.si
Pridi v PUM po pogum, kjer imamo prostor tudi zate!
Medijski pokrovitelj Novi tednik in Radio Celje
ZAVOD SALESIANUM OE PUM Celje
Don Boskov trg 1 3000 Celje
Otroci v polzelski knjižnici
Ustvarjalne počitnice na gradu Komenda
Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela v času šolskih počitnic organizira aktivno, zabavno in ustvarjalno druženje za otroke. Med 19. in 30. avgustom so vsak dan med 8. in 15. uro na gradu Komenda ustvarjalne počitnice pod vodstvom animatorke Nine Rojc.
Otroci na zabaven in ustvar- padnih materialov izdelujejo jalen način reciklirajo in iz od- umetnine, ustvarjajo zape-
stnice in verižice, pridobivajo novo znanje o uporabi odpadnih plastenk, škatlic in pokrovčkov. Med izdelki so tudi lučke za lepe poletne večere, sicer pa se zabavajo tudi s plesom in z igranjem. Za njihove
želodčke s svojimi dobrotami skrbi Malteški hram, kot do-natorki pa Ekološka kmetija Pšaker iz Braslovč, ki je prispevala zaboj ček ekoloških Petrovih jabolk, in Pekarna Fortesa s Polzele z okusnim pekovskim pecivom. Ustvarjalne počitnice je med drugimi omogočila polzelska občinska knjižnica, ki je dala na razpolago prostor.
TT
POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE
49
Teden v objemu gora
V	soboto, 3. avgusta, se je začel težko pričakovan teden počitnic, ki je vedno nekaj posebnega. Enainštirideset otrok iz različnih celjskih šol se je v spremstvu vodnikov, mentorjev, spremljevalcev, kuharja in medicinske sestre podalo na planinski tabor v Dovje. Tabor je postavljen na prekrasnem prostoru nad vasico Dovje, kjer postreže s čudovitim pogledom na najvišjo slovensko goro in druge veličastne gore okoli nje.
Ob prekrasnem vremenu in z razposajenimi otroki, ki so komaj čakali, da si uredijo ležišče v enem od šotorov, namenjenih za spanje, je bil prostor še imenitnejši. Prva prijateljstva in poznanstva so se začela tkati že takoj po odhodu iz Celja in so se pletla vse do zadnjega dne, ko smo se vrnili domov.
V	popoldanskem času so se odpravili na ogled vasi Dovje in spomenika Jakoba Alja-
ža. Vse prekmalu je tabor zajela tema, a naš dan se še ni končal. Ob tabornem ognju smo se igrali igro skriti prijatelj, ki je trajala cel teden in nad katero so otroci navdušeni.
Celo na Triglav
V tednu, ki je sledil, smo si čas popestrili z različnimi dejavnostmi. Najpomembnejši so bili seveda pohodi, ki smo se jih udeležili. Tako so se vsi otroci v nedeljo odpravili na zahteven celodnevni pohod do Vrtaške planine. V ponedeljek nas je čakal nekoliko lažji pohod do slapa Peričnik, v petek smo vsi že nekoliko utrujeni osvojili Dovško Rož'co. Torek in sredo so planinci preživeli ločeno. Petnajst bolj izkušenih se je odpravilo na dvodnevni pohod na Triglav. Pohod je bil imeniten, ves čas nas je spremljalo lepo vreme, tako da je bil prihod na vrh res ve-
ličasten, medtem ko je razgled nemogoče opisati z besedami. Ob vrnitvi v dolino so nas izmučene s toplim pozdravom pričakali naši mlajši planinci. Ti so za nas »triglavčke« pripravili ogromen transparent in pesem, s katero so nam izrekli čestitke. V teh dveh dneh tudi mlajši planinci niso počivali. V torek so obiskali Kekčevo deželo, v sredo so po brezpotju osvojili še Črno goro.
Šport in ustvarjalne delavnice
V času, ko na programu ni bilo pohoda ali so se z njega že vrnili, smo si prosti čas krajšali z različnimi aktivnostmi. Tako smo se odpravili še v Slovenski planinski muzej, kjer smo spoznali zgodovino planinstva v Sloveniji. Ostali čas v taboru smo si popestrili s številnimi športnimi aktivnostmi in drugi-
mi ustvarjalnimi delavnicami. V torek so bile za otroke, ki niso odšli na Triglav, organizirane vodne igre, ki so se na koncu prevesile v vsesplošno polivanje z vodo, o katerem so otroci sanjali že od prvega dne. Vsi pa smo nestrpno pričakovali četrtek. Takrat smo se namreč odpravili na bazen na Jesenice. Otroci so takoj po prihodu navdušeno poskakali v vodo in v njej uživali vse do popoldneva. Po vrnitvi v tabor smo organizirali tekmovanje v štafetnih igrah, ki smo ga poimenovali »taborjada«. Petkovo popoldne sta popestrila svečana zaprisega vseh planincev in krst tistih, ki so tabor obiskali prvič. Novi planinci so ob krstu dobili tudi svoje planinsko ime.
Zadnji večer so najbolj pogumni svoja prijateljstva zapečatili tudi s planinsko poroko. To je prav posebna poroka, ob kateri se planinca zavežeta k prijateljstvu, ki traja vsaj eno leto. Ob obilici smeha in dobre volje smo ta dan zaključili igro skritega prijatelja in se svojim prijateljem zahvalili za pozornosti, s katerimi so nas obdarovali ves teden.
ANA MARIJA LANGERŠEK, pedagoška vodja tabora
Dobra udeležba
Že tretje leto zapored je ZKŠT Žalec organiziral tako imenovane Kul počitnice v Žalcu - celodnevno počitniško varstvo za otroke, ki je letos trajalo kar tri tedne. Program je bil sestavljen iz turističnih in zabavnih vsebin, vsak dan pa so otroci spoznali nov kraj, novo zanimivost.
Tako so med drugim obiskali Rudarski muzej v Grižah, prehodili kar nekaj tematskih učnih poti, obiskali Savinovo hišo, dvorec Novo Celje, jamo Pekel, Bio park Nivo, Ekomu-zej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Turistično kmetijo Podpečan, Konjeniški klub Zlati D in ostale zanimive lokacije. Ponovno številčna udeležba in zadovoljni ter nasmejani otroški obrazi kličejo nasvidenje zopet naslednje leto.
TT
PONEDELJKOVO
DOPOLDNE
VSAK PONEDELJEK od 10.1 5 do 11.4S —.—---—-—_---—---— -.-.
SS. 1_ 1 SS.9 | \00.3 i Mj Mrii www.radtoc«t|«.com
50
BRALCI POROČEVALCI
Gasilci smo kolesarili
Gasilci PGD Lokrovec-Dobrova in DVD Gojanec s sosednje Hrvaške se družimo že 25 let. Vsaj dvajset let imamo redna srečanja. Leta 1988 in 1992 smo podpisali listino o pobratenju. Vsako srečanje je nekaj posebnega, naj bo to pri nas v Sloveniji ali pri njih v okolici Varaždina.
Letos v začetku marca se je našemu poveljniku porodila ideja, da bi s kolesi obiskali prijatelje. V drugi polovici maja letos smo imeli srečanje pri nas. Takrat smo se dokončno dogovorili s člani DVD Gojanec in določili datum kolesarjenja. Poti nazaj ni bilo več. Za podvig se nas je odločilo osem članov rekreativcev. Vsak po svoje
smo trenirali in nabirali moči za ta podvig. Pridobili smo nekaj sponzorjev, za kar se jim zahvaljujemo. Opremili smo se s kolesarskimi majicami in z napisom na hrbtu, tako, da smo bili kot prava kolesarska ekipa. Imeli smo tudi spremstvo - za tehnično pomoč v primeru okvar in za pripravo malice.
Tako pripravljeni smo krenili na pot 16. avgusta izpred PGD Lokrovec-Dobrova. Pot nas je vodila preko Vojnika, Frankolovega do Stranic, kjer smo imeli kratek postanek. Po nekaj minutah smo pot nadaljevali proti Slovenskim Konjicam in Slovenski Bistrici. Malo pred Pragerskim smo si vzeli čas za malico. Po okrepčilu smo nadaljevali
pot preko Ptuja do mejnega prehode Zavrč. Tam smo imeli drugi večji odmor in v medmejnem prostoru so se nam pridružili prijatelji iz DVD Gojanec. Sledila sta kratek pozdrav in nadaljevanje poti proti Varaždinu oziroma Gojancu. Na poti smo se ustavili pri predsedniku DVD Gojanec, in sicer na njegovem vikendu. Sprejem je bil zelo topel in prisrčen. Do gasilskega doma Gojanec smo prispeli po približno petih urah kolesarjenja. Tam je bil spet veličasten sprejem s sirenami in z novinarji. Po kosilu smo si ogledali mesto Varaždin in poklicno gasilsko enoto. Nato je sledilo druženje z njihovimi člani do poznih večernih ur. Naslednje
jutro po obilnem zajtrku je prišel čas slovesa.
Pozabili smo na potenje, na vzpone po klancih, na
male prehodne krize. Ostali so le zelo lepi spomini, ki verjetno ne bodo nikoli pozabljeni. Dogovarjamo se že
za naslednje leto, da bi to pot ponovili. Letos pa nas čaka še pot do Logarske doline.
BORIS ZORINIČ
Pomagali dvema družinama
V Citycentru Celje so se v teh predšolskih dneh ponovno spomnili ljudi v stiski in podelili sredstva iz humanitarnega sklada Citycentrovo srce.
Sredstva, ki se stekajo v humanitarni sklad in sredstva, ki jih obiskovalci zbirajo v otroškem parku Džungla, so tokrat namenili dvema družinama z območja Centra za socialno
delo Mozirje. Z njihovo pomočjo so izbrali enostarševski družini s po dvema šoloobveznima otrokoma oziroma dijakoma. Z darovanimi sredstvi v obliki Citycentrovih darilnih bonov bodo v teh predšolskih dneh skušali vsaj malo omiliti stisko obdarovancev in jim za nekaj trenutkov olajšali življenje.
SD
110 curkov za 110-letnico
V sklopu praznovanja 110. obletnice delovanja PGD Gotovlje so pripravili enodnevno prikazno vajo z motornimi brizgal-nami. Z njo so ob 110-letnici društva poskrbeli za 110 curkov. Takšen curkomet je bil prvi v Savinjski dolini, seveda po številu
Žetev v zaselku Straža v Prožinski
vasi
Športno kulturno društvo Straža je priredilo žetev pšenice po starem običaju. Že lani je tedanji predsednik društva Primož Kroflič organiziral žetev žlahtne ajde. Bilo je nepozabno, saj so nas ob koncu dela pogostili z ajdovimi žganci in gobovo juho.
Letos se je zbralo kar nekaj pridnih mladih žanjic in tudi starejših ni manjkalo. Bilo je tudi kar nekaj prisotnih gledalcev, ki so uživali ob takšnem prizoru, ki ga že dlje niso videli. Prav tako je letos Primož Kroflič organiziral z novim predsednikom Primožem Glavačem žetev pšenice
na lep sončen sobotni popoldanski dan. Delali so približno dobre dve uri. Vroče sonce je žanjice kar utrujalo. Tolažili so jih vezači, ki so jih z veselimi besedami spravljali v smeh. Po končanem delu so nas moški presenetili s prleškim bogračem. Bilo je spet veselo do jutranjih ur. Tudi glasbe ni manjkalo. Na koncu smo se dogovorili, da se prihodnjo leto spet dobimo.
Veliko se govori, da na mladih svet stoji. No, v našem zaselku so se mladi že dokazali s svojim delom. Res pa je, da jim starejši pomagajo pri zahtevnejših delih, kar je v teh hudih časih še kako pomembno!
JOŽEF MRAMOR
ročnikov. Sodelovalo je 17 društev z 12 motornimi brizgalna-mi, ki so iz potoka Ložnica črpale vodo, sodelovalo pa je 160 gasilcev.
TT
Od leve vodja Galerije Insula Dejan Mehmedovič, celjski likovnik Matej Čepin in predsednik Turističnega društva Matija Golner
Izmenjave likovnih del
Kvartirna hiša, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Celje, je lani začela sodelovati z izolsko Galerijo Insula. Pobratenje je priložnost, da celjski likovniki svoja dela predstavljajo na Obali in izolski kolegi v knežjem mestu.
Potem ko je lani tovrstno sodelovanje začel Celjan Tomaž Milač, je pred kratkim v izolski galeriji razstavil svoje slike še Matej Čepin. Na razstavi Poljub v vetru, ki bo na ogled do 4. septembra, se predstavlja s svojimi najnovejšimi deli, narejenimi v različnih tehnikah in formatih. Za galerijo Kvartirna hiša je to že druga letošnja izmenjalna razstava. Prva je bila v začetku avgusta, ko sta se Dunajčanom v galeriji Reartez predstavila kipar Ljubomir Melanšek in likovnik Matej Čepin. S tovrstnim sodelovanjem Celjani uspešno pripomorejo k promociji celjskih umetnikov in njihovih del doma in v tujini.
ŠO, foto: Arhiv TDC
ŠTIRINOŽCI
51
Za manj pogosta cepljenja
Ministrstvo pripravlja spremembe, kinološka zveza bi rada pri tem aktivno sodelovala
Bodo v prihodnje pse proti steklini cepili vsake tri leta?
Pred časom so lahko ljubitelji psov na družbenih omrežjih podpisovali peticijo za spremembo pravilnika obveznega celjenja psov proti steklini. Zakonodaja namreč določa, da je treba pse proti steklini cepiti vsako leto, medtem ko se pobudniki peticije zavzemajo za cepljenje na tri leta. Tovrstne predloge podpira tudi Kinološka zveza Slovenije. Po zadnjih podatkih je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin prisluhnila tovrstnim pobudam.
Doslej je bilo cepljenje obvezno zaradi preventive pred steklino, ki je neozdravljiva bolezen in se vedno konča s smrtjo tako pri živalih kot pri ljudeh. Vsakoletna celjenja določa pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Toda tako pogosta cepljenja so lahko tudi škodljiva za pse, opozarjajo pobudniki peticije. Poleg tega cepivo učinkuje dlje in ne le eno leto, opozarjajo. Nenazadnje bi se lastnikom psov s tem, ko bi bila cepljenja bolj poredko, zmanjšali stroški, saj stane cepljenje malo več kot 30 evrov.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje naj bi pravilnik v kratkem spremenilo. Za tak korak se je odločilo na osnovi manjše razširjenosti stekline
in analize cepljenja psov v Sloveniji, ki jo je izdelal Nacionalni veterinarski inštitut. Ko bodo končana usklajevanja s
stroko, bo določen nov režim cepljenja. Spremembe bodo predvidoma stopile v veljavo v začetku leta 2014, pravijo v uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
V sodelovanju z lastniki psov!
Kinološka zveza Slovenije novega pravilnika ne more
komentirati, saj ga v vpogled še ni prejela, podpira pa spremembo zakonodaje, ki bo spremenila pogostost cepljenja. Meni namreč, da država in veterinarska stroka v primeru trenutno veljavne zakonodaje delujeta v prid lastnih dobičkov. Že precej časa si zveza prizadeva, da bi imela pri tem večje pri-
stojnosti, saj gre za problematiko vseh lastnikov psov, ne le rodovniških. Glede na učinek cepiv bi po njenem cepljenje proti steklini lahko izvajali za vsakega psa na tri leta. Tudi stroški cepiva in cepljenja za lastnike ne bi smeli biti višji kot 2 do 3 evre, kolikor v osnovi znašajo.
Predstavnikom ministrstva za kmetijstvo in okolje so zato predlagali nekaj konkretnih predlogov izboljšav trenutno veljavne zakonodaje. Ta je po mnenju zveze pomanjkljiva in nejasna ter zaostaja za ureditvami v drugih državah, do velikih težav pa prihaja tudi pri njenem izvrševanju. Sprememba zakonodaje, ki ureja obvezno cepljenje psov proti steklini, je le eden od njihovih predlogov.
Bolj enakomerno breme
Zavzemajo se tudi za spremembo načina »obdavčitve« lastnikov psov. S pristojbinami za cepljenje proti steklini, za mikročipiranje in vpis v centralni register psov imajo zdaj odgovorni lastniki psov precejšnje stroške. Letno se populacija rodovniških psov poveča za okrog 4.000, vseh je okrog 25.000, kar pa je le okoli 10 odstotkov celotne populacije psov. Zveza zato meni, da bi bilo bolj pravično, če bi obremenili vse lastnike psov, tako rodovniških kot nerodovniških (z na primer 10 evri letnega davka za vsakega lastnika psa). Zbrana sredstva bi morala biti namenjena predvsem preventivnim ukrepom, kot so nadzor razmnoževanja, vzgoja lastnikov psov, sofinanciranje sterilizacije.
TC
Foto: TONE TAVČAR
DELOVNI ČAS	tel. 03/7493210 Vfr-
pon.- pet. 7. 19. ure gsm 041-618-772 \\Y sob. 7.-12. ure	~
ned. 7. - 8. ure veterinarskabolnicašentjur
dežurstvo 24 ur_www.vb-sentjur.si_
Bližnjica do dobrega/curtomobilcu
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 30. avgusta ob 17. uri do 12. septembra ob 18. uri.
t
29. čE
30. PE
31. SO
1. NE
2. po
3. TO
4. SR
od 17. ure cvet cvet
plod do 14. ure, od 15. ure cvet list
list do 13. ure, od 14. ure plod plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
52
ZA ZDRAVJE
Ste vedeli?
S čebelami do boljšega zdravja
Apiterapija kot podpora klasični medicini
Za začetnika moderne apiterapije velja dr. Filip Terč.
Terč, po rodu sicer Čeh, ki je večino svojega življenja preživel v Sloveniji, je kot čebelar ugotovil, da so mu čebelji piki ublažili revmatične bolečine. To svoje spoznanje je še naprej razvijal in je leta 1879 uspešno in množično zdravil revmatične bolnike. Po podatkih Čebelarske zveze društev Maribor je od 658 primerov s čebeljim strupom uspešno pozdravil kar 543 bolnikov. Prav Terčev rojstni dan, 30. marec, je mednarodna čebelarska organizacija Apimondia proglasila za svetovni dan apiterapije.
Med in ostali čebelji pridelki niso zdravila, so pa pomembna in koristna dopolnila zdravilom in hrani. Po njih so posegale že stare civilizacije. Najzgodnejši zapis o medicinskem predpisu, v katerem je tudi med, po podatkih Čebelarske zveze Slovenije izvira iz Sumerije, nastal je približno leta 2000 pred našim štetjem.
Znano je, da imajo med in ostali čebelji izdelki številne pozitivne učinke na človeka. A v praksi na to marsikdaj pozabimo. Z zdravilnimi učinki čebeljih izdelkov se ukvarja apiterapija, ki predstavlja pomembno vejo dopolnjevanja klasične medicine.
Apiterapija je veda o tem, kako si s pomočjo pridelkov iz panja pomagamo krepiti in ohranjati zdravje. Uči, kako uporabljati čebelje izdelke za preprečevanje ali zdravljenje bolezni ter okrevanje po njej. Z apiterapijo lahko dopolnjujemo klasično, uradno medicino, a v večini držav sodelovanje med obema še ni zaživelo ali je šele v povojih. Tako spada uporaba čebeljih izdelkov večinoma na področje komplementarne medicine. Do danes so sicer dokazani pozitivni učinki čebeljih izdelkov pri več kot 500
Foto: arhiv NT (GrupA)
različnih bolezenskih stanjih in težavah.
Številni čebelji produkti
Med je pomembno pre-hransko dopolnilo in bi moral biti pomemben sestavni del
naše prehrane. Matični mleček je učinkovit predvsem pri podpori imunskega sistema, prav tako kot tudi cvetni prah, ki ob tem uravnava prebavo in preprečuje bolezni srca in ožilja. Iz še enega čebeljega izdelka, voska, na primer iz-
delujejo mazila, obliže in pripravke za celjenje ran, zdravilne, predvsem protivnetne in antibakterijske učinke ima tudi propolis. Predvsem pri terapiji revmatskih obolenj ima velik pomen čebelji strup oziroma apitoksin,
njegova uporaba pa se širi tudi v kozmetične namene. Pri tovrstnih terapijah, pa tudi pri uporabi vseh ostalih čebeljih produktov, je izjemno pomembno, da se posameznika testira na morebitno alergijo. Tudi sicer je treba terapije z uporabo strupa, če se posameznik zanje odloči, izvajati pod strogim zdravniškim nadzorom.
Razstrupljevalna masaža
V apiterapijo sodi tudi masaža z medom. Pri tovrstni masaži uporabljajo izključno cvetlični med, ker je najmanj alergen, masirajo pa hrbet. S posebnimi povsem nebolečimi dotiki, ki ustvarjajo nekakšen vakuum, se iz organizma izločajo morebitni strupi, gre torej za razstrupljevalni uči-
nek. Je pa masaža z medom ob tem tudi izjemno spro-ščujoča. Tako kot ostale vrste masaž lagodno vpliva na mišice, pomirja in odganja stres, zato je primerna za prav vse ljudi. Masaža z medom se sme izvajati enkrat tedensko, za zadostno učinkovitost pa je potrebnih pet masaž. Masaže nasploh so sicer zaradi sproščujočega učinka še kako dobrodošle, zanje pa lahko poskrbimo kar v domačem okolju. Je pa dobro, da se prej naučimo pravilne tehnike masiranja.
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
jI	www.pirnat.si
V^_Dr. Pimet d.o.o.. Razlagava 29. Maribor_ A
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
Kdo je vaša ICE oseba?
Poznate program ICE? Nastal je v Veliki Britaniji, zdaj pa osvaja svet. Gre za program, ki ekipam prve pomoči, gasilcem in reševalcem omogoča čim hitreje pridobiti podatke o ponesrečencu.
Reševalci se pogosto srečujejo s primeri, ko ne vedo, koga obvestiti o nesreči, če je poškodovana oseba na primer v nezavesti ali je močno vinjena. V dolgih telefonskih imenikih se je namreč velikokrat težko
znajti. Tako je nastal predlog, naj si vsakdo v svoj mobilni telefon shrani številko tiste osebe, za katero želi, da jo reševalci obvestijo v primeru kakršnekoli nezgode. Številka naj bo shranjena pod imenom ICE, kar pomeni »in case of emergency« ali po slovensko »v primeru nesreče«.
Za podajo
pomembnih
informacij
Pod imenom ICE je torej treba shraniti številko bli-
žnje osebe, na primer moža, sestre, mame ali prijatelja. Gre za mednarodno kratico, kar pomeni, da bo tudi na primer reševalec v tuji državi natančno vedel, koga poklicati v primeru nezgode. Shraniti je možno tudi več oseb, v tem primeru je treba številke označiti z ICE 1, ICE 2, ICE 3 in tako naprej. Program ni namenjen le temu, da lahko reševalci o nezgodi čimprej obvestijo bližnje, temveč jim lahko prav ta oseba pomaga podati ključne informacije o ponesrečencu. Pove lahko na primer, kdo je ponesrečenčev osebni zdravnik, kakšno je
zdravstveno stanje ponesrečenca, ali je alergičen na določena zdravila in podobno. Zato mora biti ICE-ose-ba nekdo, ki vas zelo dobro pozna in ki mu zaupate.
Veliko mobilnih telefonov ima omogočeno zaklepanje tipkovnice z varnostno kodo. Novejši telefoni imajo funkcijo, ki kljub zavarovani tipkovnici dovoljuje klicanje posameznikov iz imenika, ki jih določi lastnik telefona, zato je dobro prebrati navodila. Tako lahko reševalec klic opravi kljub zaklenjeni tipkovnici.
Brez prve prijave
Veljati je začel nov Pravilnik o prehranskih dopolnilih. Prinaša spremembe v zvezi s postopkom prve prijave pre-hranskega dopolnila.
Pravilnik ne zahteva več prve prijave prehranskih dopolnil, kadar so ta prvič dana v promet v Sloveniji. Ministrstvo za zdravje od 20. avgusta, ko je začel pravilnik veljati, ne sprejema več prvih prijav za prehranska dopolnila, prav tako ne vodi več seznama prijavljenih prehranskih dopolnil, ki so v prometu v državi.
Seznam do zdaj prijavljenih prehranskih dopolnil bo sicer na spletni strani še do konca letošnjega leta. Ne glede na novost pa na ministrstvu poudarjajo, da morajo biti vsa prehranska dopolnila še naprej varna za uživanje in skladna z živilsko zakonodajo. To pomeni, da ne smejo vsebovati snovi v obliki in količini, ki bi predstavljala tveganje za zdravje. Zdravstveni inšpektorat bo pri nosilcih živilske dejavnosti tako še naprej preverjal skladnost prehranskih dopolnil z živilsko zakonodajo.
MESTNI PARK CELJE
BREZPLAČNA VADBA JOGE
Vsak torek ob 18.00 v juliju in avgustu Več n a www,jwz. org.
2013
Poletje v CELJU,
knežjem mestu
Več info T!C Celje, www. celeia Jnfo
ownauwcu
WM«,H«ir\1ll|P
MI SSffli e r ma ner2Qj1:31
TermälniL6enter^3i1f!8aQilÖlQ.I^1[8P
Bodite del poletja, se zabavajte in spoznajte MISS Thermane 2013!
Predstavitev kandidatk za MISS Thermane 2013 v športnih oblačilih Bigg-R, v kopalkah ter v športno-elegantnih oblačilih Pepe Jeans; Glasbeni nastop Tanje Ravljen; Zabava z DJ-em in plesni nastop Pharaohs; Razglasitev zmagovalke Miss Thermane 2013
Medijski sponzor: Novi tednik Et Radio Celje
nrv
1
NA KOLESIH
53
Trenutek, ko je avtovleka nepogrešljiva.
Avto ne izbira, kje bo obstal
Na AMZS dnevno tudi do 4 tisoč klicev na pomoč
je ogromno tudi Nizozemcev. Ti med vožnjo in vleko počitniških prikolic obstanejo na kakšnih klancih, ki jih v svoji deželi niso ravno vajeni. Opazili smo tudi več Francozov, ki se pripeljejo k nam morda s kakšnimi starejšimi vozili, ki so tudi bolj dovzetni za okvare,« pojasnjuje Hren.
Slovenski vozniki so iz leta v leto bolj ozaveščeni o tem,
da morajo pred odhodom na daljšo pot poskrbeti ne le za prtljago, temveč tudi za vozila. »Bolj so pozorni, če opazijo, da avto morda ne deluje tako, kot bi moral, vendar se napaka še ni pojavila. Takrat pokličejo tudi samo zato, da bi prišli z avtomobilom na preventivni tehnični pregled,« še razloži Hren.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT
V kolikor doživi slovenski državljan v tujini prometno nesrečo, AMZs tuja policija o tem ne obvesti, ampak lahko to stori voznik sam. Takrat mu pri AMZS pomagajo prav tako z nasveti in poskrbijo za odvoz poškodovanega vozila. Številka klicnega centra AMZS je 1987, če voznik kliče iz Slovenije. V kolikor pride do težav v tujini, pa je številka +386 1 5305 353.
Turistična sezona se počasi končuje, a to ne pomeni, da na slovenskih ali tujih cestah ni voznikov, ki dnevno opravijo daljša potovanja oziroma vožnje. Pri tem prihaja na žalost tudi do številnih okvar vozil. Takrat se lastniki vozil ponavadi obračajo na avto službe, ki poskrbijo za prevoz okvarjenega vozila do servisa oziroma v državo, iz katere izvira voznik. Takšne okvare so nemalokrat povezane tudi s tem, da vozniki pred odhodom na pot ne poskrbijo za brezhibnost vozil ali tudi zaradi malomarnosti voznikov.
Služba za pomoč na cesti pri Avto-moto zvezi Slovenije deluje vse dni v letu 24 ur na
obstali na cesti v tujini. Do zlorab številke klicnega centra ne prihaja toliko kot pred časom, ko se je kdaj izkazalo, da je kdo klical le iz gole zabave.
Kot pravi Klemen Hren iz Avto-moto zveze Slovenije, se njihovi zaposleni odzovejo na vsak klic, ne glede na to, ali so vozniki člani AMZS ali ne. Gre za primere, ko vozila obstanejo na cestah, doma, na parkiriščih ali če so udeležena v prometnih nesrečah. Še posebej takrat morajo biti hitri, saj je pomembno, da promet na delu, kjer se je nesreča zgodila, normalno steče čim hitreje naprej.
Po vsej Evropi
AMZS je povezana z avtoklu-bi v vseh evropskih državah,
Mehanik je z vlečnim vozilom na kraju okvare vozila v Sloveniji v 30 do 45 minutah od klica v klicni center AMZS. Prednost imajo odvozi vozil na avtocesti zaradi gostote prometa in s krajev prometnih nesreč.
dan. Klicev za pomoč je veliko, tudi do štiri tisoč na dan. Ti klici niso vsi takšni, ki bi mehanike pognali na teren, nekateri vozniki kličejo le za kakšen nasvet. »AMZS je letos na slovenskih cestah pomagala že 5.062 tujim voznikom in 1.117 Slovencem, ki so z vozilom iz kakršnega koli razloga
torej ne le v državah Evropske unije. »Letos smo na primer pomagali motoristu, ki je obtičal na vzhodu Turčije, pred časom pa smo pomagali vozniku, ki se mu je avto pokvaril v Maroku,« dodaja Hren. Če se našemu državljanu avto okvari v tujini in o tem obvesti AMZS, ta že v naslednjih minutah
cpßßwi® mmß
▼	d.o.
ICJITIUR
C.laono Dobratin/ko 17 Rogojha ce/ta 16
smniuc
Cjja3)746 11001
Več
ekotS®
let z vami
obvesti avto klub z območja, kjer je voznik obstal. Od tam pošljejo na njegovo lokacijo mehanika, ki vozilo pregleda na terenu. Če ga lahko popravi, pomaga takoj, v primeru, da gre za večjo okvaro, pa avtomobil naloži na vlečno vozilo in ga odpelje do najbližjega serviserja ali v državo, od koder izhaja voznik. AMZS lahko poskrbi tudi za nastanitev voznika, v kolikor mu vozilo popravijo v tujini.
Najpogosteje se zgodi, da vozila lastniki ne morejo zagnati zaradi težav z akumulatorjem. »Tega je več v zimskem in spomladanskem času, medtem ko je poleti več primerov pregrevanja vozil, težav s sklopkami zaradi vleke počitniških prikolic. Dogaja se tudi, da vozniki v vozilo po nesreči zaklenejo ključe ali natočijo napačno gorivo, ki ga je treba v čim krajšem času odstraniti,« razlaga sogovornik.
Slovenci bolj ozaveščeni
Med tujci, ki obstanejo pri nas, je največ nemških državljanov, med njimi so pogosto zdomci, ki se za praznike odpravljajo domov, predvsem v države nekdanje Jugoslavije. »V zadnjih letih
Na terenu se zgodi tudi, da kdaj vozniki zaradi okvar vozila stresejo slabo voljo na mehanika, ki prispe na pomoč. V večini primerov pa so za nudenje pomoči hvaležni, omenja Hren.
V Avtohiši Škorjanec so pooblaščeni zastopnik in serviser znamk Kia in Daihatsu. Od letošnjega julija premorejo tudi vsa potrebna dovoljenja za prevzem izrabljenih motornih vozil in njihovo razgradnjo. Uspešno so pridobili tudi dovoljenje za zbiranje nevarnih odpadkov, med katere sodijo avtomobili z vsemi njihovimi sestavnimi deli.
Ni odveč poudariti, da je oddaja v razgradnjo obvezna za vsa osebna in komercialna vozila do 3,5 tone skupne dovoljene mase. Zadnji lastnik vozila je dolžan poskrbeti za oddajo vozila registriranim prevzemnim mestom, med katera zdaj sodi tudi Avtohiša Škorjanec. Razgradnjo vozila opravljajo v skladu z uredbo o izrabljenih vozilih in s pridobljenim okoljevarstvenim dovoljenjem, pri čemer vozilu odstranijo vse tekočine in ga osušijo, nato mu odstranijo plastične dele, steklo, katalizator, akumulator in gume. Tako je zadoščeno osnovnim pogojem razgradnje, nadaljnji postopek pa je odvisen od uporabnosti rezerv-
nih delov. V Avtohiši Škorjanec so z določenim odstotkom zavezani k ponovni uporabi rezervnih delov avtomobila. Preostanek vozila, ki nima več nobene uporabne vrednosti, prodajo registriranim podjetjem za dokončno predelavo in obdelavo odpadkov.
Prevzem vozila in izdaja potrdila o uničenju vozila, ki ga stari lastnik prejme takoj, sta brezplačna. Avtohiša Škorjanec ponuja trenutno tudi brezplačen odvoz vozila. V svojih prostorih v industrijski coni PE Gaji 42a v Celju poleg izrabljenih motornih vozil odkupuje novejša poškodovana ali nevozna vozila.
Sandi Škorjanec, direktor Avtohiše Škorjanec, lastnikom motornih vozil polaga na srce, naj ne oddajajo vozil podjetjem ali posameznikom, ki za to nimajo ustreznih dovoljenj. Za oddajo vozila namreč ne bodo prejeli potrdila o uničenju vozila, prav tako je pod vprašajem razgradnja vozila. Okoljska inšpekcija namreč izvaja reden nadzor lokacij odjavljenih vozil in kršilce kaznuje.
Promocijsko besedilo
54
RAZVEDRILO
MODROSTI
ANEKDOTE
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Slavni tenorist Enrico Caruso na vrhuncu svoje slave ni sprejemal vabil, da bi pel na zasebnih zabavah. Nekoč pa je dobil vabilo nekega multimilijonarja s priloženim čekom s takšnim zneskom, da ga Caruso ni mogel zavrniti. Gostitelj ga je odpeljal v salon h klavirju. Na presenečenje umetnika ni bilo niti enega gosta. Poleg klavirja je sedel samo pes. Caruso je vprašal gostitelja, kaj želi, da mu odpoje, ta pa je dejal, da mu je vseeno. Pevec se je s pianistom dogovoril o ariji in komaj je začel, že je pes začel grozno tuliti. Umetnik se je ustrašil in nehal peti, gostitelj pa se je samo nasmejal in rekel: »Gospod Caruso, moj pes tuli, čim sliši glasbo. Mene je zanimalo, ali ne bo morda ob vašem krasnem glasu vendarle zalajal.«
			7	1	5	8		
2						3		
5								
3				5	2		6	
		9			1		5	7
8	5	1						
			4	3				
	9	8						
							7	1
Spraševali smo vas, med koliko potopisi lahko izbirate v naši poletni akciji in glasujete za najljubšega. Pravilen odgovor se glasi: med petimi. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela: Marija Jakopič, Šmihel 16, Laško.
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Ko v glavi ni kompasa
NAGRADNO VPRA7ANJE
Pred obrtnim sejmom v Celju vsako leto izdamo posebno prilogo. Kako se imenuje?

Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Šali nam je poslal naš bralec Jože Jurc iz Slovenskih Konjic.
Obletnica
Mož in žena sta šla za 50-letnico zakona v isti hotel, kjer sta se poročila in preživela prvo poročno noč. Pri večerji, ko sta jedla juho, pravi žena: »Dragi, tako vroče mi je pri srcu kot pred 50 leti.« »Saj ti je lahko, ko pa imaš dojko v juhi,« ji odgovori mož.
Gori
Mož pride domov proti poldnevu in najde ženo še v postelji ter zavpije: »Gori, gori, gori!« Žena vsa panična reče: »Marija sveta, kje gori?« Mož ji mirno reče: »Po vseh pečeh v vasi, samo v naši ne.«
Naglušna
Babica vpraša vnuka: »Koliko je ura?« »12 in 15, babica.« »Koliko?« »12 in 15!«
»Pa 27. Zakaj sprašuješ?«
Predavanje
Policist ustavi pijanega človeka in ga vpraša: »Kam pa vi tako pozno?« Ta odgovori: »Na predavanje!«
Policist: »Kdo pa ima tako pozno kakšno predavanje?« Pijanček: »Moja žena!«
Kar želi
Štirje moški že vrsto let skupaj hodijo na večdnevni ribiški izlet. Dva dni, preden naj bi spet šli, Janezova žena odločno nastopi in mu izlet prepove. Kolegi so začudeni, ampak kaj lahko storijo? Odidejo sami.
Ko prispejo na že znano mesto za taborjenje, najdejo tam Janeza, ki je že postavil šotor, zakuril ogenj in kuhal večerjo.
»Stari, koliko časa pa si že tukaj? In kako si pregovoril svojo, da te je pustila?«
»Jah, tukaj sem že od sinoči. Včeraj zvečer, ko sem sedel v dnevni sobi, je vstopila žena, oblečena v spalno srajčko. Prijela me je za roko in me odvlekla v spalnico. Svečke in lističi vrtnic vsepovsod. Ravno pred kratkim je brala 50 odtenkov sive ... Na postelji so bile lisice in vrvi. Ukazala mi je, naj jo vklenem in privežem na posteljo, in sem jo. Potem je rekla, naj naredim, kar hočem. In sem tukaj!«
Ženske menda nimamo kaj prida orientacije. Priznam, ampak v tolažbo mi je, da so tudi med nami razlike in da nisem čisto brezupen primerek. Sicer pa za to nisem sama kriva, temveč je vse to menda povezano z našimi davnimi predniki. Moški predstavniki so morali na lov in se znajti v prostoru, ženske pa so varovale ogenj in nabirale sadeže v bližini doma. In vse to se pozna še danes: moški predstavniki še vedno hodijo na lov in najraje imajo ulov srnice na dveh nogah. Ženske medtem v nakupovalne vozičke pridno nabirajo vse mogoče, tudi tisto, česar ne potrebujejo...
Moški primerki so z razvojem žal nekoliko izgubili svoje sposobnosti in tako kot sicer postajajo vse bolj podobni ženskam, se to pozna tudi pri njihovi orientaciji v prostoru. Zase vem, kje so moje omejitve, in se običajno primerno organiziram. Na primer ko parkiram v nakupovalnem središču. Že ko se pripeljem vanj, se osredotočim na to, da ne bom pozabila pogledati, v katerem nadstropju sem in pri kateri oznaki vrste sem pustila avto. Celje je sicer »mala malca« v primerjavi s kakšnim večjim mestom ali parkirno hišo na letališču, kljub temu pa je lahko iskanje vozila kar zamudno. Ko ne vozim sama, se s tem problemom seveda ne ukvarjam, misleč, da voznik, ker je pač moški, natančno ve, kako in kaj. Napaka. Nazadnje smo avto iskali v napačnem nadstropju in na povsem napačnem mestu.
Po tej logiki bi se človek iz previdnosti moral za vsako pot v neznane kraje oborožiti vsaj z zemljevidom, če že ne z GPS-napravo. Ampak zakaj le, če ima s seboj moškega! Ta je odločen, da se
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 3. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
po avtocestah, ki jim pravi bob steze, pač ne bomo vozili, ker večina voznikov na njih ne zna normalno voziti in si ves čas v smrtni nevarnosti. V redu, pa se peljimo na drug konec Slovenije po običajnih cestah. Moški šofer je sicer načeloma vedel, v katero smer mora peljati, kar je že bil dosežek. Poznam namreč ženski primerek, ki se je na poti z Dolenjske v Celje čudežno znašel v Ljubljani, kar je ugotovil šele po tabli tik pred prestolnico ... Ali pa primer šoferke, ki je v Vojni-ku spraševala, kje se zavije proti Celju ... Na srečo je niso napotili v tamkajšnjo znano ustanovo.
Torej, usmerili smo se prav, zataknilo se je, ker so v enem od krajev ravno takrat razkopali cesto in naredili obvoz. Po vseh iskanjih in izgubljanjih smo se naenkrat znašli na avtocesti. Mi pa brez vinjete! Moški občutek za orientacijo je povsem zatajil, ženski prav tako ni bil v nobeno pomoč, prej nasprotno. Nič čudnega, če pa vse oznake na običajnih cestah usmerjajo voznike le na »bob stezo« in zmedejo še tako spretnega lovca!
Naslednje leto smo poskusili še enkrat, takrat oboroženi z zemljevidom. Kar dobro smo se držali nekje do treh četrtin poti, ko je spet šlo nekaj narobe in spet smo bili - kje drugje kot na avtocesti!
Letos smo izbrali tak predel Slovenije, kjer avtoceste ni niti v bližini. Vse je šlo super, našli smo v prvem poskusu. Zataknilo se je šele, ko smo se peš odpravili proti vrhu bližnjega hriba. Občutek za orientacijo nam je govoril, da smo na pravi poti, le oznake in table tega žal niso potrjevale. Naš moški vodnik je menil, da nismo več daleč . Po dolgotrajnem pohodu je ženski del odprave obupal in se vrnil v dolino, moški pa seveda ne, ker pravi bojevniki tik pred ciljem pač ne odnehajo. V tolažbo vsem je bil sklep, da z našo orientacijo gotovo ni prav nič narobe, pač pa so vseh težav krive povsem neurejene oznake. Kje ste pa še videli, da moški ne bi znal najti prave poti!?
IZGUBLJENA
REŠITEV SUDOKU 64
Avtor karikature je Milan Alaševic.
3	8	9	1	5	2	6	4	7
5	2	4	6	8	7	1	9	3
6	1	7	9	3	4	5	2	8
2	4	5	7	9	3	8	6	1
9	3	1	4	6	8	2	7	5
8	7	6	2	1	5	4	3	9
4	5	2	8	7	9	3	1	6
1	9	8	3	4	6	7	5	2
7	6	3	5	2	1	9	8	4
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
karje dvomljivec potrebno zaživuenje
pritok irtiša
naselje krinke
PRIUTIJI uqamHE
urad komisarja
ameriški filmski vesouček
majhna nizkaklop
sin (arabsko)
Povsod zvami
poklicna pot
latinski predlog
zdravilna rastlina
ruska atletinja privalova
slovenski gradbenik (črtomir)
aškerčev rojstni kraj
trening groba volnena tkanina
prodajalec usnja
slovenski raper
vir življenja
avtomobilska oznaka albanije
arabski plemič
dirkanjez n£™sji gokarti m0rnar|c|
okrajšano ime edward
reška knjižna založba prijatelj (šp.)
glavno mesto peruja
pevec leskovar
del roke narodno-osvobo-pilniboj
Kolikorsespomnim,smo imeli v naši družini
vedno radi samo koze. Zakaj pa se ti kar _naenkrat želiš zaplesti..._
slovenska pokrajina
bojv sovraž. zaledju
uranov satelit
pivski vzklik
svedski smučarski center
gorske reševalne sani
nauk o barvah
kraj pri opatiji
10. mesec vletu
14
obrabljen. plehek
krajša razprava
domača pernata žival
rasna skupina vjvevropi
bikoborski vzklik
dipl. far-macevtka
;pog.)
pevka avsenak
tone partljič
kuhinjska začimba
temno rjavsirup
sin brez brata ali sestre
brez-božnik
izhod (ang.)
okrasna naprsna zaponka
znak zaton
medn. org.za standard. vzhod (ang.)
igralka boh
Samo obljubi mi, da ne boš...
nadstropje^ enaki črki
avtomobilska oznaka poljske
gledališki oder
visoka azijska planota
uros rojko
azijska država grški otok
električna riba
ljubljanska tovarna
zelenica v puščavi
pritok strožja debelost kamniške disciplin-bistrice skakazen
bahac (žarg.)
varnostni 11
svet negativna elektroda
oce (star.) starogrško pleme
ameriški igralec (billy)
7
medmet obžalovanja emil baronik
pladenj (pog.)
ptičja samica
10
raznobarven poldra-gulj
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za kitajsko medicino v Celju
2.	nagrada: knjiga Mohorjeve družbe
3.	nagrada: bon za veliko pico v gostišču Diavolo v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 3. septembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 38
Vodoravno: VŽIG, IDIOM, RAZUZDANKA, AROMA, VRES, TOGA, POINT, AMI, URS, ČI, TREBNJE, KEK, AKT, JEHOVKA, VINARNA, SIMONA, IDILIK, KAVADARCI, ARNES, SATAN, TIL, TIARA, URI, JUNAKI, OJ, GROHAR, EGO, LR, RACE, POTEG, OBTOK, INBUS, INTERNA, IST, USTA,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14		
Ona: Zaupajte se pravemu prijatelju, saj vam bo zagotovo pomagal. Sramežljivost vam ne bo koristila, zato se je nikar ne poslužujte. Ne pozabite, blagor tistemu, ki ima takšne prijatelje.
On: Čaka vas zelo naporen teden, saj boste morali vedno znova dokazovati svoj prav, česar vam sodelavci ne bodo hoteli priznati. Ne pustite se zmesti, temveč zagovarjajte svoje mnenje, bogato se vam bo obrestovalo.
PAOLO, GERARD, MASIV, POK, GREN, ETON, VEZ, GO, YV, TRIERA, EKBERG, PENIS, LANEC, ORAL, OTOK, VOLAN, ŽRTJE, POBA, LHASA, PILAR.
Geslo: Počitnice se končujejo
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za gostišče Gušt v Žalcu, prejme: Vidko Blazinšek, Brezova 26b, Šmartno v Rožni dolini.
2.	nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju, prejme: Milan Flis, Vojkova 4, Celje.
3.	nagrado, bon za veliko klasično pico v gostišču Hochkraut iz Tremerij, prejme: Ferdo Šipek, Pot na Šmohor 11, Laško.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Po neumnosti boste zapravili ugodno priložnost, da bi na lahek način na ljubezenskem področju dosegli nekaj več. Toda nikar ne skrbite, saj bo takšnih priložnosti v bližnji prihodnosti še več kot preveč.
On: To, kar ste storili, boste še krepko obžalovali in tega se že zdaj prav dobro zavedate. Prej bi mislili na posledice in bi bili zdaj v povsem drugačnem položaju. Toda vseeno boste našli prav prijetno rešitev.
DVOJČKA ^
Ona: Privoščite si krajši počitek in razmislite o dosedanjih ljubezenskih podvigih. Marsičesa se boste naučili. Pustite avanture na miru in se raje posvetite resnejšim opravkom.
On: Nikar se preveč ne zaženite v nekaj, kar vam ni povsem jasno. Raje dvakrat premislite in šele nato ukrepajte. In nikar ne spreglejte dobrosrčnega namiga, ki bo prišel iz strani, iz katere ga ne boste pričakovali.
Ona: Poskusite se sprijazniti z dejstvi in ne zahtevajte od ljudi stvari, ki jih sami ne bi naredili za nobeno ceno. Pravijo, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, zato ne bodite tako trmoglavi, maščevalo se vam bo.
On: Nakup se vam bo posrečil, zato boste zelo zadovoljni in boste mirno pričakovali prihajajoče praznovanje. Vendar se vam lahko prevelika sprostitev tudi maščuje, zato ne bi bilo slabo, če bi še malce popazili.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Lahko bi se zgodilo, da bi se zadeva še bolj zapletla, vendar ste pravočasno reagirali. Ni še vse dorečeno in v zraku je še dosti kombinacij, ki lahko prinesejo prav lep finančni učinek.
On: Kmalu boste postavljeni pred veliko in zahtevno nalogo, od katere bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj situacije. Za pomoč boste prosili nekoga, ki ste ga še pred kratkim precej zanemarjali. Težko bo...
EHÄ
Ona: Nikar ne skrivajte svojih čustev, ampak pokažite partnerju kaj pričakujete od njega. Čeprav ga boste malce presenetili, vam bo z veseljem ustregel. Ne pozabite, vsak je sam svoje sreče kovač.
On: Čaka vas neprijetno presenečenje. Prijatelj bo ravnal vse prej kot prijateljsko, kar vam utegne pustiti dokaj neugodne posledice. S partnerko se boste dogovorili o zabavi, ki vam sicer ni povsem po volji, a vam lahko prinese obilo koristi.
STRELEC ^
Ona: Naj bo prava beseda v pravem trenutku vaše vodilo. Če boste še naprej poskušali sedeti na dveh stolih, se vam lahko zgodi, da boste padli. To utegne za seboj potegniti celo kopico neprijetnih posledic .
On: Neka oseba vam neprestano izkazuje naklonjenost, vendar bodite previdni, kajti na podlagi prvih vtisov še ni treba delati korakov, ki vas lahko pripeljejo v precej nezavidljivo situacijo. Previdnost je mati modrosti.
KOZOROG
Ona: Nezaupljivost vas lahko še drago stane. Bodite malo bolj strpni in se sprijaznite s tem, da ni vedno čisto po vašem. Včasih je treba upoštevati tudi nasvete drugih, če želite realizirati zastavljen cilj.
On: Ne delajte na silo. Naprave delujejo bolje, kadar so priključene. In tudi navodila obstajajo, ki jih je treba le prebrati in seveda upoštevati. Le zakaj bi si delali nepotrebne skrbi?
Ona: Iz posledic nekega doživetja se boste sicer veliko naučili, vendar kljub temu ne precenjujte svojih modrosti. Skromnost se vam bo vsekakor obrestovala in to prav na tistem področju, kjer si to najbolj želite...
On: V neki zadevi je vaša trenutna nestrpnost razumljiva, saj delo ne teče tako, kot bi moralo, vi pa ste odgovorni. Poprimite tudi sami in žrtvujte malo prostega časa in bo zadeva stekla veliko bolje, kot ste vajeni.
DEVICA
Ona: Je že res, da so spomini lepa stvar, vendar je treba živeti za danes. Poglejte okoli sebe in spoznali boste, da niste tako osamljeni, kot se vam dozdeva. Potrebujete le malo več volje.
On: Vztrajali boste, čeprav boste dobro vedeli, da še zdaleč ne boste dosegli vsega, kar si želite. Treba bo še malo počakati, nato pa udariti z vsemi močmi. Pri tem je res, da so želje eno, možnosti pa nekaj povsem drugega.
VODNAR
Ona: Bolje bo, da ne mislite na maščevanje, saj je trenutek veliko primernejši za spravo kot za nove razdore in prepire. Vse skupaj se lahko namreč kaj hitro obrne povsem proti vam, česar v tem trenutku ne potrebujete.
On: Zaradi preobremenjenosti se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste naredili napako, zaradi katere si ne boste zlahka opomogli. Zato si raje vzemite malo več časa za počitek, saj si boste s tem naredili največjo uslugo.
Ona: Ni vedno prav, da občudujete samo tisto, kar hvalijo vsi ljudje. Poskusite včasih misliti tudi s svojo glavo in pokazale se vam bodo možnosti, ki jih niste niti pričakovali. In to na vseh področjih.
On: Kako bi bilo, če bi enkrat pustili skrbi doma in odšli v malo bolj veselo družbo? Bilo bi dobro tako za vas kot tudi za partnerko, ki že dlje časa pogreša vašo pozornost. Privoščite si divjo zabavo, koristilo vam bo.
9
5
6
12
3
8
13
2
4
56
RUMENA STRAN
Radi imajo poezijo in .
Zaradi oblačnega neba je bil Večer poezije s podelitvijo Veronikine nagrade in zlatnika poezije namesto na Starem gradu v celjskem Narodnem domu. Kljub temu da tam kulisa prireditve ni bila tako romantična kot med grajskimi zidovi, je med gosti prireditve kar vrelo od nežnih čustev.
TV, foto: SHERPA
»Tudi če bi bila v dvorani moja žena, mi ne bi zamerila, da bom poljubil tako lepo damo. Take priložnosti enostavno ne moreš izpustiti,« je Ciril Zlobec dejal moderatorki Večera poezije Andreji Petrovič, ki je tudi priljubljena napovedovalka na Radiu Celje.
Ob prihodu na prireditev sta se objela vsestranski kulturni ustvarjalec Niko Grafenauer in nekdanja strokovna direktorica Splošne bolnišnice Celje Nanika Škrabl Močnik. Gotovo sta tako kot nad poezijo navdušena tudi nad delom nasmejane pravljičarke in ilustratorke Lile Prap (desno).
Celjska tekaška kneza
Ne, ne gre za novodobna celjska kneza, pač pa za prizadevna organizatorja tradicionalnega maratona do Logarske doline, ki sta na novinarski konferenci v hotelu Evropa preverila udobje razkošnih foteljev. Sicer pa Odon Simonič (levo) in Ivan Žaberl te dni ne moreta počivati, saj sta s skupino prostovoljcev sredi priprav na priljubljeno množično rekreativno prireditev. Tudi sama
Glasbeni pogovori
Takole smo na kavici sredi Celja v preteklih dneh v fotografski objektiv ujeli Tiborja Lorincza (desno). Ime je morda v Sloveniji še neznano, v tujini pa že vso svojo kariero posveča glasbeni in video produkciji.
Življenje poslovneža je zaradi službenih obveznosti razpeto med številne evropske države in tudi Ameriko, kjer ima že vrsto let
prav tako svojo produkcijsko hišo, poleg studia v Švici. Do zdaj je sodeloval že s številnimi znanimi tujimi glasbeniki in filmskimi ustvarjalci. V Celju pa se je pred dnevi ustavil zaradi tesnega sodelovanja s pevko Xenio J. Lee in njenim sinom, bobnarjem in kitaristom Leroyem (levo), saj naj bi združili moči pri snemanju videospota za eno izmed pesmi.
SŠ, foto: TimE
sta navdušena rekreativna tekača, ki sta že pred časom preverila, ali je cesta do Logarske doline še enako speljana kot lani. Jubilejni trideseti maraton bosta prihodnje leto še spravila pod streho, kako bo naprej, pa se še ne ve. Upamo, da ne bo ugasnil, podobno kot so številne slovenske množične rekreativne prireditve.
NC, foto: SHERPA
Glavne »navijačice«
Glasbeni in gledališki dogodki zaključujejo poletno dogajanje na prostem pri celjskem Vodnem stolpu. Celjski igralec Renato Jen-ček je pred dnevi tam premierno odigral mo-nokomedijo Samohranilec. V prvi vrsti so zanj držale pesti vse njegove hčere na čelu z
ženo Greto (desno), ki je tudi pridno skrbela za promocijo dogodka. Odzivi na aktualno zgodbo so bili zelo dobri, zato bo gotovo deležna še kakšne ponovitve.
NC
Foto: SHERPA
Igralska kolega
Celjski igralec Bojan Umek ne zamudi skoraj nobene poletne prireditve v mestu in tudi na Jenčkovi predstavi ni manjkal. Tu je lahko poklepetal z nekdanjo igralsko kolegico v celjskem gledališču Barbaro Vidovič, ki si že nekaj let služi kruh med svobodnjaki. Nazadnje smo jo gledali v monodra-mi Moje življenje z Almo Karlin.
NC, foto: SHERPA