K X v v 6 'TO r'' _ J .-T Klimatske razmere — L v juliju V Pnmorju skoraj: brez padavin H L". Vročina in suša Julij ponekod najtoplejši v zadnjih petdesetih letth Suša se je stopnjevala Neurja Na Dolenjskem je pustošila toča Obvestilo Lahko se naročite na prejemanje biltena po elektronski pošti. Prejemanje mesečnega biltena je brezplačno. Prejeli boste datoteko, formata PDF, ki jo lahko berete s programom Adobe Reader. Vsak mesec sta na voljo dve različici datotek, ena je optimizirana za branje na zaslonu in obsega okrog 2 do 2.5 MB, druga je optimizirana za tisk. Njena velikost je okrog 4 do 5 MB. Naročila sprejemamo na elektronski naslov bilten@email.si. Sporočite nam, katero od datotek želite prejemati. vsebina 1. METEOROLOGIJA..............................................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v juliju 2003 ...........................................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v juliju 2003..............................................................................................................................17 1.3. Toplotna obremenitev v juliju 2003 ....................................................................................................................23 2. AGROMETEOROLOGIJA................................................................................................................................25 3. HIDROLOGIJA...................................................................................................................................................31 3.1. Pretoki rek v juliju...............................................................................................................................................31 3.2. Temperature rek in jezer......................................................................................................................................35 3.3. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v juliju 2003....................................................................................37 4. ONESNAŽENOST ZRAKA................................................................................................................................39 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.47 6. POTRESI..............................................................................................................................................................54 6.1. Potresi v Sloveniji - julij 2003............................................................................................................................54 6.2. Svetovni potresi - julij 2003 ...............................................................................................................................56 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM..................................................................................58 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Babičev mlin na Muri v Veržeju (Foto: Tanja Cegnar) Cover photo: Babič's mill on Mura river in Veržej (Photo: Tanja Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v juliju 2003 1.1. Climate in July 2003 Tanja Cegnar Julij je bil statistično pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja povsod po državi. Na Krasu in v Vipavski dolini ter v pretežnem delu vzhodne Slovenije je bila povprečna dnevna temperatura celo za več kot dva standardna odklona nad povprečjem referenčnega obdobja, povsod je bil letošnji julij med nekaj najtoplejšimi doslej; ponekod, na primer v Prekmuiju, pretežnem delu Dolenjske in Štajerske julij od sredine minulega stoletja še nikoli ni bil tako topel. Vročina se je torej po izjemno vročem juniju tudi julija nadaljevala. Padavine so bile razporejene izrazito neenakomerno, največ jih je bilo v Julijcih, najbolj sušna pa je bila obala. Pojavljale so se tudi močne nevihte, ki jih je ponekod, na primer na Dolenjskem, spremljala uničujoča toča, ponekod pa močni nalivi, na primer v Ljubljani in na Koroškem. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, v Julijcih in na Goriškem je bilo dolgoletno povprečje preseženo za dobro petino, drugod je bil odklon manjši. Visoka temperatura zraka in nadpovprečno sončno vreme ter pomanjkanje padavin v pretežnem delu države je stopnjevalo sušo, ki se je začela že spomladi. 10 O 8 O 8 BILJE 10 Ih.■ liHHililllll lllll. I., T I A__I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_l_ 10 O 8 6 O -2 I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA I -ii.il! 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -4 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, July 2003 4 a 2 10 U 8 - 6 4 2 0 3 5 7 9 Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Povprečna dneva temperatura je julija le v nekaj posameznih dnevih zdrsnila nekoliko pod dolgoletno povprečje, velika večina julijskih dni pa je bila nadpovprečno topla, na Primorskem je odklon dosegel 6 °C, v osrednji Sloveniji 8 °C, na Dolenjskem in v Prekmuiju pa se je največji odklon približal celo 10 °C. Med izrazito nadpovprečno tople dni se je uvrstil prvi dan v mesecu, 3. julij je bil povsod po državi nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja, prav tako tudi zadnji julij. Kot izjemno vroči so izstopali tudi 21. in 22. , ponekod tudi 27. julij. Najmočnejši je bil prodor hladnega zraka 3. in 4. julija, manj izrazit pa tisti ob koncu meseca. V drugi polovici meseca sta bili še dve osvežitvi, ob katerih se je najvišja dnevna temperatura po nižinah večinoma spustila malo pod 30 °C. V visokogorju je bila najnižja temperatura zraka julija letos -0.3 °C, izmerili so jo 4. julija. Drugod po državi je bilo najhladneje med 5. in 9. julijem ali 14., oziroma 15 julija. Na letališču v Portorožu je bila najnižja temperatura 14.9 °C, v Ratečah pa 6 °C. Povsod po nižinah je najvišja julijska temperatura presegla 30 °C, v Ratečah je bilo 30.6 °C, v Slapu 37.5, v Črnomlju 37.6, v Ljubljani 35.5 °C. V Vipavski dolini je bila povprečna najvišja dnevna temperatura 31.3 °C, nad 30 °C je bila povprečna najvišja dnevna temperatura tudi na Krasu in ob obali. Na Primorskem in Notranjskem je bilo najbolj vroče 28. julija, drugod po državi je bilo najbolj vroče 21., 22. ali 27. julija. 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna julijska temperatura zraka v Ljubljani je bila 22.6 °C, kar je 2.7 °C nad dolgoletnim povprečjem in za 0.9 °C manj kot v rekordno vročem juniju letošnjega leta. Letošnji julij je bil pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja, od sredine minulega stoletja je bil julij toplejši le leta 1995 z 22.8 °C, enako topel kot letos pa leta 1983. Izjemno hladen je bil julij 1954 s povprečno temperaturo 17.7 °C, le za spoznanje manj hladen pa leta 1978. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 16.5 °C, kar je 2.4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Julijska jutra so bila najhladnejša leta 1978 z 12.2 °C, tako topla kot letos so bila leta 1994, najtoplejša pa naslednje leto s 16.7 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 29.0 °C, kar je za 2.9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja dalje so bili julijski popoldnevi najtoplejši leta 1983 s 30.2 °C, najhladnejši pa leta 1954 s 23.4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta opazno prispeva k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot v nižinskem svetu je bil julij tudi v visokogorju pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna julijska temperatura zraka 7.9 °C, kar je za 2.1 °C nad dolgoletnim povprečjem, vendar za 1.0 °C manj kot v predhodnem mesecu. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši julij 1978 s povprečno mesečno temperaturo 4.1 °C, najtoplejši pa je bil julij 1983 z 9.8 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna julijska najnižja dnevna in povprečna julijska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. m 1 15 LJUBLJANA BEŽIGRAD 11111111111111111111111111111111111111111111111111111 0 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juliju Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in July and the corresponding means of the period 1961-1990 35 30 25 2 § 20 J g I5 10 5 0 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Število vročih dni v juliju in povprečje obdobja Slika 1.1.4. Število toplih dni v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature Figure 1.1.4. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in July and the corresponding means of the period at least 25 °C in July and the corresponding means of the period 1961-1990 1961-1990 Ne le najvišje in povprečne temperature, ampak tudi število vročih in toplih dni je bilo nadpovprečno, čeprav ne rekordno visoko. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C. Vročih dni je bilo na letališču v Portorožu 18, v Biljah 24, v Murski Soboti, Mariboru in Novem mestu 11, na Krasu 19. V Ljubljani jih je bilo 13, več jih je bilo le v letih 1983 (15) in 1994 (14). Na Goriškem in ob obali ter na Krasu so bili topli (topel je dan z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C) prav vsi julijski dnevi. Drugod po državi je bilo po nižinah od 23 do 28 toplih dni, v Ratečah 16. V Ljubljani (slika 1.1.3.) je bilo 30 toplih dni julija 1983, letos 27, dolgoletno povprečje pa je 20 dni. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. 35 15 30 10 25 20 5 10 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 20 5 O J 10 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 O 15 10 H W W H -5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O ¡D 25 H 20 W 2 15 w H 10 5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O p 25 H pS 20 W 2 15 w H 10 o P 25 H < & 20 W 2 15 w H 10 5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) julija 2003 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), July 2003 Čeprav je bil letošnji julij izrazito toplejši od dolgoletnega povprečja, povprečna mesečna temperatura ni dosegla rekordno visoke temperature letošnjega junija, a kljub temu v Mariboru, Novem mestu, Celju in Murski Soboti še ni bilo tako toplega julija. Temperaturni odklon je bil povsod po državi statistično pomemben. V Zgornjesavski dolini in Kočevju z okolico je bil temperaturni odklon pod 2 °C, večinoma med 2 in 3.5 °C, le na Krasu je dosegel 3.6 °C. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne julijske temperature od povprečja obdobja 1961-1990. 5 0 30 30 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.1.6. Odklon povprečne temperature zraka julija 2003 od povprečja 1961-1990 Figure 1.1.6. Mean air temperature anomaly, July 2003 Slika 1.1.8. Višina padavin julija 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in July 2003 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo 220 mm 205 mm 190 mm 175 mm 160 mm 145 mm 130 mm 115 mm 100 mm 85 mm 70 mm 55 mm 40 mm 25 mm 10 mm Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin julija 2003 Slika 1.1.9. Trajanje sončnega obsevanja julij 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in July 2003 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.7. je prikazana julijska višina padavin, največ jih je bilo v Julijcih, kjer so presegli 200 mm; izjemno malo pa ob obali in na Krasu, kjer je ves mesec padlo manj kot 20 mm. Poleti glavnino padavin prinesejo nevihte, tako je bilo tudi julija. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon julijskih padavin od dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo na severozahodu države, v Ratečah je padlo za polovico več padavin, kot jih pade običajno, na Krasu komaj dobra desetina, ob obali slaba petina, dobra četrtina v Celju. Okoli 70 % dolgoletnega povprečja je padlo v Prekmuiju in na Ptujsko-dravskem polju. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ v Julijcih in Lescah, zabeležili so po 13 padavinskih dni, najmanj pa na obali, samo 3. 28. julija zvečer je nevihte spremljalo nekaj zelo intenzivnih nalivov; v 5 minutah je v Ljubljani padlo 17.8 mm, v Slovenj Gradcu 23.0 mm, v 15 minutah v Ljubljani 37.4 mm, v Slovenj Gradcu 50.7 mm, v pol ure v Ljubljani 41.2 mm, v Slovenj Gradcu pa 58.4 mm. V Slovenj Gradcu je intenziteta presegla vrednosti, ki jih pričakujemo vsakih 500 let, v Ljubljani pa so ocenjene povratne dobe 50, 100 in 30 let. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce 50 100 | povprečje 1961-90 150 200 | | julij 2003 £ Q O J > w H 25 20 15 10 0 Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm julija 2003 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in July 2003 and the 1961-1990 normals Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v juliju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in July with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 300 Slika 1.1.12. Višina padavin v juliju in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 1.1.12. Precipitation in July and the mean value of the period 1961-1990 S £ £ Q < Ph < £ 250 200 150 100 - 50 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 250 5 0 V Ljubljani je bil letošnji julij podoben lanskemu. Padlo je 120 mm, kar je 99 % dolgoletnega povprečja (slika 1.1.12.). V bližnji preteklosti sta bila s padavinami skromna julija 2001 (48 mm) in 1995 (40 mm). 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Nad 200 mm pa je padlo v letih 1998 in 1999. Od sredine minulega stoletja je bil najbolj sušen julij 1971 z 23 mm, največ padavin, kar 259 mm, je bilo leta 1961. > < a < KREDARICA i P r r r ^ P i— (- (- f— (— P III, J J 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > w m o o N >o N o M 40 -g < 30 H Q < O, 20 H BILJE J -PrfrrrrrrrPr, 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > 9 W m m o 6 g >o N 3 g 70 60 M 40 - ■ g < 30 - ■ Q iS 20 10 - -0 - l LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > 9 W M m o 6 1 3 I W 40 i; < 30 Q < O, 20 NOVO MESTO r! P - i P i ! ^ 15 17 DAN - P r i- i- i- I r i-1- i- r 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 > 9 W m m o 6 g >o N o 3 M 70 60 ? 50 J3 M 40 - ■ g < 30 Q iS 20 10 - ■ 0 - CELJE FjprrFr|rrFrrrrPr > 9 W m m o 6 i >o § 3 m ■rFrrrrfri 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN i! £ < MARIBOR M- Ii 1 I > 9 W M m o 6 g >o 3 I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 70 60 50 W 40 g ^ 30 D iS 20 10 0 MURSKA SOBOTA > 9 W M m o 6 1 3 I M 40 -g < 30 H Q iS 20 10 - 0 > 9 W m m O 6 i >o 3 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2003 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2003 8 18 15 15 12 50 - 12 9 6 3 10 - 0 0 0 15 70 15 12 12 50 - 10 0 0 0 15 70 15 12 12 10 0 0 15 15 12 12 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo julija povsod po državi več kot v dolgoletnem povprečju; na Dolenjskem in Notranjskem je bil presežek nepomembno majhen, v Julijcih in na Goriškem pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo za dobro petino. Na Kredarici je bilo 239 ur sončnega vremena, v Biljah 316 ur, ob obali 351 ur, v Prekmuiju 292 ur. 350 300 - - rt P O J > w H 250 - 200 - 150 100 - 50 - 0 1951 LJUBLJANA 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 ' Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in July and the mean value of the period 1961-1990 V Ljubljani je bilo julija 294 ur sončnega vremena, kar je 13 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.). Doslej najbolj sončen je bil julij 1987 s 311 urami, več kot 300 ur sončnega vremena je bilo julija tudi v letih 1958, 1983, 1993, 1994 in 1995. Najmanj sončnega vremena je bilo julija 1972, zabeležili so jih 190 ur, malo sončnega vremena je bilo tudi julija 1954, ko je sonce sijalo le 199 ur. 12 10 d 6 > S >co 4 . LJUBLJANA nrn 15 10 Q O J £ S LJUBLJANA i ll d 1 ir r t prrn 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.15. Število jasnih dni v juliju in povprečje obdobja Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in July and the mean Figure 1.1.16. Number of cloudy days in July and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 8 5 2 0 0 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Na Kredarici so zabeležili en sam jasen dan, ob obali jih je bilo 9, na Krasu 12, na Goriškem 7, prav toliko tudi v Novem mestu in v Prekmurju. V Ljubljani je bilo 5 jasnih dni (slika 1.1.15.), kar je dan pod dolgoletnim povprečjem. V letih 1954, 1973 in 1982 julija ni bilo jasnega dneva, v letih 1983 in 1990 pa je bilo v Ljubljani kar po 10 jasnih dni. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Oblačni dnevi julija niso bili prav pogosti, največ, to je 6, so jih zabeležili na Kredarici, ob obali ni bilo niti enega oblačnega dneva, drugod po državi so imeli od 1 do 4 oblačne dni. V Ljubljani je bil letos julija le en oblačen dan (slika 1.1.16.), tudi predlani je bilo tako in v letih 1971 ter 1983. Kar 14 oblačnih dni je bilo julija 1954. Povprečna oblačnost je bila najmanjša ob obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali le 3 desetine neba. Največja povprečna oblačnost je bila v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 6.2 desetin neba, po nižinah pa se med najbolj oblačna območja uvršča Štajerska s 5 desetinami oblačnega neba. V Ljubljani je bila povprečna julijska oblačnost 4.5 desetin. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - julij 2003 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - July 2003 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 20.0 1.9 27.1 14.2 33.9 22 11.0 5 0 24 0 277 4.4 4 8 129 95 13 7 0 0 0 13.9 Kredarica 2514 7.9 2.1 11.0 5.1 17.4 21 -0.3 4 1 0 345 239 123 6.2 6 1 220 109 13 11 16 0 0 755.7 8.4 Rateče-Planica 864 17.6 1.9 24.9 10.9 30.6 21 6.0 5 0 16 8 269 117 4.5 3 7 221 149 10 8 0 0 0 918.6 14.6 Bilje pri N. Gorici 55 24.2 2.8 31.3 17.2 36.1 28 12.9 5 0 31 0 316 121 3.7 1 7 35 33 6 7 0 0 0 1007.9 16.9 Slap pri Vipavi 137 23.4 2.6 31.3 17.1 37.5 28 13.5 6 0 31 0 4.3 2 5 50 45 6 4 0 0 0 14.7 Letališče Portorož 2 24.5 2.1 30.5 18.1 33.6 28 14.9 5 0 31 0 351 112 3.0 0 9 17 21 3 10 0 0 0 1013.9 19.5 Godnje 295 23.4 3.6 30.4 17.6 36.0 28 14.0 7 0 31 0 3.3 2 12 12 12 4 0 0 0 0 13.2 Postojna 533 20.2 2.5 27.3 13.3 33.6 28 9.8 7 0 24 0 270 103 4.0 3 6 35 31 5 7 0 0 0 17.2 Kočevje 468 19.8 2.0 28.3 12.9 35.5 22 8.9 6 0 26 0 4.2 1 5 62 49 5 5 5 0 0 14.4 Ljubljana 299 22.6 2.7 29.0 16.5 35.5 27 13.0 6 0 27 0 294 113 4.5 1 4 120 99 9 8 2 0 0 981.2 15.9 Bizeljsko 170 22.1 2.7 30.0 15.7 36.6 21 10.6 14 0 28 0 4.6 3 5 48 47 8 5 0 0 0 16.1 Novo mesto 220 22.2 2.9 28.6 15.5 35.9 22 11.4 6 0 27 0 287 107 4.3 1 7 42 35 6 10 3 0 0 987.7 16.0 Črnomelj 196 23.3 3.5 29.7 14.9 37.6 22 10.0 15 0 28 0 3.9 4 9 45 42 5 4 0 0 0 17.2 Celje 240 22.0 2.8 29.1 14.5 36.6 21 9.8 14 0 27 0 269 112 5.0 3 3 37 28 8 12 0 0 0 987.5 15.8 Maribor 275 22.7 3.1 28.8 16.7 36.5 21 13.5 9 0 26 0 289 116 5.0 3 4 87 73 8 11 0 0 0 982.8 17.3 Slovenj Gradec 452 20.2 2.6 27.5 13.3 34.4 22 8.2 15 0 23 0 284 117 4.4 3 4 132 93 10 7 2 0 0 15.5 Murska Sobota 184 22.1 2.9 28.8 15.0 36.7 22 10.4 15 0 28 0 292 112 4.8 4 7 74 70 10 11 1 0 0 993.8 15.6 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - julij 2003 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - July 2003 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 23.6 29.0 31.8 17.8 14.9 16.3 13.4 24.9 30.9 32.6 18.1 16.9 16.5 15.0 25.0 31.5 33.6 18.4 15.5 16.5 13.3 Bilje 22.6 29.1 31.2 16.4 12.9 15.6 12.2 24.8 31.9 33.5 17.6 16.5 16.9 15.7 25.1 32.9 36.1 17.7 13.9 16.8 12.4 Slap pri Vipavi 21.1 28.5 30.5 15.4 13.5 12.4 10.0 24.4 31.9 34.5 17.4 15.5 13.9 12.5 24.6 33.4 37.5 18.4 16.0 15.2 13.0 Postojna 18.1 24.4 27.0 12.7 9.8 10.7 7.8 21.1 28.0 31.2 12.8 11.0 10.9 9.2 21.4 29.4 33.6 14.3 12.0 12.4 9.8 Kočevje 18.0 25.2 28.3 12.4 8.9 11.2 7.6 20.3 29.2 32.7 12.6 8.9 11.0 7.5 21.0 30.2 35.5 13.5 10.6 11.8 8.9 Rateče 15.8 22.4 25.7 9.8 6.0 8.0 3.4 18.8 26.3 29.7 11.5 8.6 9.0 5.6 18.3 25.8 30.6 11.4 6.6 8.7 4.0 Lesce 17.8 24.7 27.9 12.5 11.0 11.8 10.2 20.7 27.9 31.5 14.8 13.0 13.6 12.0 21.3 28.6 33.9 15.1 13.5 13.7 10.7 Slovenj Gradec 18.1 24.9 30.3 12.4 8.6 11.4 8.2 21.3 28.9 32.6 13.2 8.2 10.3 4.0 21.2 28.6 34.4 14.3 8.6 11.8 6.9 Brnik 18.6 25.3 29.5 12.7 9.7 21.5 28.2 32.3 14.2 11.0 21.9 29.2 34.5 14.5 9.7 Ljubljana 20.2 26.3 30.8 15.2 13.0 12.9 10.5 23.5 29.9 33.7 16.5 13.4 13.1 10.7 23.8 30.5 35.5 17.5 14.0 14.3 11.2 Sevno 18.3 23.5 27.8 14.3 11.6 12.3 9.8 21.3 26.5 30.0 16.4 12.8 13.7 9.7 21.8 28.1 33.2 18.1 15.2 14.7 11.4 Novo mesto 20.2 26.5 31.0 14.5 11.4 12.9 9.5 22.9 29.4 33.4 15.3 11.8 13.6 8.6 23.4 29.9 35.9 16.7 13.2 14.4 10.8 Črnomelj 21.8 27.4 31.2 14.0 11.0 13.3 10.0 23.5 30.0 34.2 14.6 10.0 13.9 9.5 24.6 31.4 37.6 16.1 13.5 15.5 12.5 Bizeljsko 20.4 27.7 33.6 14.8 11.8 13.7 10.6 22.7 30.8 35.4 15.3 10.6 14.3 10.0 23.3 31.6 36.6 17.0 13.0 15.9 12.0 Celje 19.5 26.8 32.4 13.4 10.5 11.6 8.4 22.9 29.9 34.4 14.6 9.8 12.7 8.0 23.2 30.4 36.6 15.3 11.6 13.3 9.3 Starše 20.4 26.5 33.4 14.3 11.5 12.5 9.8 23.0 28.7 32.3 16.2 11.9 13.7 9.6 22.8 29.0 36.0 17.0 13.1 14.7 11.7 Maribor 21.0 27.0 34.4 15.1 13.5 23.3 29.6 33.3 17.2 14.1 23.6 29.8 36.5 17.6 14.8 Jeruzalem 20.0 26.0 32.0 15.1 13.0 13.1 11.0 22.7 28.4 31.5 17.5 14.0 14.9 11.0 22.7 28.2 34.0 17.9 15.0 16.2 13.0 Murska Sobota 20.4 27.2 34.2 13.6 10.9 12.5 9.3 22.9 29.9 32.5 14.7 10.4 13.3 8.8 22.9 29.3 36.7 16.5 13.4 15.7 11.8 Veliki Dolenci 19.9 25.8 33.2 14.6 12.5 12.0 9.4 22.3 28.3 31.5 16.1 13.9 12.9 9.2 22.1 27.9 34.5 17.0 15.0 14.4 11.6 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - julij 2003 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - July 2003 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2003 Portorož 0.6 2 10.1 2 6.1 3 16.8 7 319 Bilje 21.6 6 6.7 1 6.9 2 35.2 9 297 Slap pri Vipavi 46.9 5 1.6 1 1.6 2 50.1 8 416 Postojna 32.7 6 1.5 1 0.8 3 35.0 10 441 Kočevje 28.6 4 0.1 1 33.3 3 62.0 8 582 Rateče 130.6 6 45.3 2 45.1 5 221.0 13 664 Lesce 64.0 6 14.7 4 50.6 5 129.3 15 457 Slovenj Gradec 26.2 5 2.9 2 102.4 4 131.5 11 421 Brnik 27.1 5 7.7 3 20.8 4 55.6 12 371 Ljubljana 43.7 6 6.1 3 70.5 3 120.3 12 469 Sevno 47.6 6 5.3 3 7.4 2 60.3 11 341 Novo mesto 22.0 4 9.4 3 11.0 4 42.4 11 380 Črnomelj 22.7 2 4.6 3 17.5 3 44.8 8 408 Bizeljsko 26.3 5 9.8 2 11.7 4 47.8 11 257 Celje 28.1 6 4.4 2 4.5 4 37.0 12 266 Starše 54.1 5 5.3 3 53.1 3 112.5 11 355 Maribor 26.9 6 9.4 3 50.2 5 86.5 14 304 Jeruzalem 20.1 6 6.0 2 45.5 4 71.6 12 257 Murska Sobota 19.9 7 4.8 3 49.3 5 74.0 15 228 Veliki Dolenci 8.2 3 7.4 3 53.1 5 68.7 11 221 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. julija 2003 500 S j= £ £ Q < Ph < Z ,400 300 200 100 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2003 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2003 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana 4.3 % NNW 1.5 m/s 6.5 % N 1.1 m/s 9.6 % NNE 1.0 m/s Maribor N 4-3 % N 2.1 m/s Kredarica 4.2 % NW 1.9 m/s MC 141 % NE 1.2 m/s WNW " %/s 3.5 % W 2.3 m/s 6.0 % WSW 2.2 m/s CMC 75 % ENE 1.5 m/s 6.7 % E 1.3 m/s 5.5 % ESE 1.4 m/s 10.2 % WNW 2.1 m/s 2.0 % WSW 1.3 m/s ENE 3.6 % ENE 1.6 m/s 3.3 % ESE 1.4 m/s ,«, 26 % W 4.1 m/s 0.8 % WSW 2.7 m/s CMC 16 % ENE 2.6 m/s 2.6 % E 2.7 m/s ESE 83 % ESE 3.3 m/s 9.6 % SW 2.1 m/s 4.6 % SE 1.5 m/s 2.5 % SW 1.5 m/s 5.7 % SE 1.8 m/s c., 02 % SW 1.8 m/s 9.6 % SE 4.0 m/s Novo mesto 2.0 % NNW 1.1 %/s N 1 2.5 % NNE 1.5 m/s 4.1 % NW 1.5 m/s MC 7.3 % NE 1.8 m/s 10.1 % S 1.9 m/s Portorož - letališče 2.9 % NNW 3.5 m/s M 10 % N 3.3 m/s NNE 3.3 %s .....15.8 % NW 4.7 m/s MC 2.2 % NE 3.4 m/s 0.2 % SSW 0.8 m/s NNW 1.2 %/s 2.8 % NW 1.9 m/s 0.4 % S 1.8 m/s Bilje M 10 % N 1.1 m/s OCT 10 % SSE 2.8 m/s NNE 1.3 %/s MC 14 % NE 1.3 m/s 7.6 % WNW 1.3 %/s 9.3 % W 1.1 m/s WSW 1.4 m/s »■„, 81 % SW 1.6 m/s CMC 118 % ENE 2.4 m/s 7.6 % E 1.8 m/s 3.2 % SE 1.4 m/s 9.6 % S 1.2 m/s ___ 6.1 % SSE 1.5 m/s WNW 4.? %/s ,«, 2.9 % W 2.6 m/s CMC 3.8 % ENE 3.3 m/s 2.4 % E 2.5 m/s 3.0 % SSW 4.3 m/s 2.3 % SSE 2.6 m/s ,«, 5.7 % W 2.0 m/s WSW %/s 5.0 % SSW 3.0 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, julij 2003 Figure 1.1.17. Wind roses, July 2003 27.7 % E 1.9 m/s ESE 189 % ESE 1.7 m/s 2.7 % S 2.9 m/s SSE 17 % SSE 1.7 m/s 3.0 % N 2.9 m/s 10.0 % NNW 3.8 m/s 1.8 % NNE 2.4 m/s 7.4 % NNW 17 „Js 3.9 % NNE 23 %/s 1.1 % NE 1.9 m/s MC 31 % NE 1.8 m/s 2.6 % W 1.7 m/s 3.2 % E 1.3 m/s 3.4 % SSW 1.8 m/s 12.2 % SSE 2.3 m/s 6.9 % SSW 1.6 m/s 3.6 % SSE 1.2 m/s 5.0 % S 1.3 m/s 5.1 % ENE 1.5 m/s 29 % SE 0.7 m/s 5.0 % SW 3.4 m/s 20.7 % SE 2.6 m/s 2.1 % S 4.3 m/s SSW 1.1 m/s 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.17.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter, ki mu je skupaj z jugovzhodnikom pripadlo 44.7 % vseh terminov, tretji najbolj zastopan veter je bil severozahodnik s 15.8 %. Najmočnejši sunek vetra je dosegel 20.3 m/s, zabeležili so ga 17. julija. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadlo 46.6 % vseh terminov; najmočnejši sunek vetra, in sicer 19.9 m/s, so izmerili 23. julija. V Ljubljani je bila porazdelitev vetra po smereh dokaj enakomerna, najpogostejši so bili severovzhodnik, severseverovzhodnik in jugozahodnik, prvemu je pripadlo 14.1 %, drugima dvema pa po 9.6 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je dosegel 21.1 m/s, zabeležili so ga 3. julija. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 65.9 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku skupaj pa 17.9 %; najmočnejši sunek je 1. julija dosegel 29 m/s. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, julij 2003 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, July 2003 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1.9 2.6 3.2 2.6 2 39 26 21 115 110 111 112 Bilje 1.7 3.0 3.6 2.8 49 24 20 33 111 125 120 119 Slap pri Vipavi 0.9 3.2 3.6 2.6 99 5 5 45 Postojna 1.1 3.0 3.5 2.5 77 4 2 31 85 123 101 103 Kočevje 0.7 2.1 3.0 2.0 67 0 85 49 Rateče 0.4 2.8 2.4 1.9 267 78 109 149 97 142 105 114 Lesce 0.7 3.0 3.6 2.5 171 29 104 94 Slovenj Gradec 1.0 3.4 3.5 2.6 56 6 246 93 108 144 100 116 Brnik 0.6 2.8 3.2 2.2 66 15 48 41 Ljubljana 0.8 3.3 3.7 2.7 105 15 172 99 101 133 106 113 Sevno 0.6 2.8 3.1 2.2 117 12 21 51 Novo mesto 1.3 3.2 3.9 2.9 55 21 31 35 103 120 100 107 Črnomelj 2.3 3.4 4.8 3.5 59 13 46 41 Bizeljsko 1.5 3.0 3.8 2.7 74 27 40 48 Celje 0.8 3.4 3.9 2.9 62 9 11 28 97 140 102 112 Starše 1.4 3.3 3.2 2.7 153 11 154 97 Maribor 1.8 3.4 3.9 3.1 80 20 138 73 Jeruzalem 0.9 2.9 2.9 2.2 63 14 129 66 Murska Sobota 1.5 3.4 3.6 2.9 67 11 148 70 95 144 99 112 Veliki Dolenci 1.3 3.0 2.9 2.4 31 21 149 70 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Povprečna temperatura druge in tretje tretjine meseca je bila podobna, v pretežnem delu države je bila tretja tretjina za spoznanje toplejša. Podobno kot s povprečno temperaturo je bilo s povprečno popoldansko temperaturo zraka. Poleti so padavine razporejene zelo neenakomerno, saj večinoma padejo v obliki ploh in neviht. V prvi tretjini meseca ob obali ni bilo omembe vrednih padavin, obilne so bile le padavine v Zgornjesavski dolini. V drugi tretjini je v Portorožu padlo 10 mm padavin, drugod po državi pa je bilo padavin manj kot v prvi tretjini meseca. Zadnja tretjina meseca je minila skoraj povsem brez padavin v Postojni in zgornji Vipavski dolini. Obilne so bile padavine na Koroškem. Ob suši, ki je močno prizadela pridelke in botrovala nizki podtalnici ter nizkim pretokom, še nekaj podatkov o tem, koliko padavin je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem padlo v prvih sedmih mesecih leta 2003. V Ljubljani in Novem mestu so padavine v prvih sedmih mesecih dosegle 61 % dolgoletnega povprečja, na Goriškem 38 %, v Portorožu in Lescah 58 %, v Kočevju 71 %, Ratečah 79 %, Slovenj Gradcu 65 %, Sevnem in Murski Soboti 50 %, Črnomlju 60 %, Celju 41 % in Mariboru 53 %. Na sliki 1.1.18. je julijska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Letos julija snega na Kredarici ni bilo, vročina pa je neusmiljeno pobirala tudi ostanke Triglavskega ledenika. 1. julija 1978 so izmerili celo 238 cm snega, več kot 1 m snega pa je bilo julija tudi v letih 1984, 1985, 1987 in 2001. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 250 KREDARICA 8 i H 1 l ¡■.i.. L -J. JI iL liilifiii^Ii? ++ Slika 1.1.18. Največja višina snežne odeje v juliju Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in July Na sliki 1.1.19. je število dni z nevihto ali grmenjem na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; dolgoletno povprečje je bilo preseženo na Kredarici in v Prekmurju, v Ljubljani sta bila dva nevihtna dneva manj kot v dolgoletnem povprečju. J 10 H 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 20 ■ rf 10 > 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.19. Število dni z nevihto v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.19. Number of days with thunderstorm in July and the mean value of the period 1960-1990 Slika 1.1.20. Število dni z meglo v juliju in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.20. Number of foggy days in July and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1996 2001 Kredarico so julija vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 16 dneh, sicer pa je bilo dni z meglo julija zelo malo ali pa megle sploh niso opazili. V Novem mestu so bili opaženi 3 dnevi z meglo, v Kočevju so zabeležili 5 dni s pojavom megle; v pretežnem delu države julija megle niso opazili. V Ljubljani sta bila 2 dneva z opaženo meglo, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja, le-to je bilo zadnjič preseženo julija 1980 z 8 dnevi. V začetku osemdesetih let minulega stoletja so skrajšali opazovalni čas na meteorološki postaji Ljubljana, to prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov prispeva k manjšemu številu opažene megle. Kar 17 dni s pojavom megle je bilo julija leta 1953. 200 150 50 0 1955 1960 1965 1970 1980 1985 1990 1995 2000 20 20 15 10 5 20 15 15 5 20 15 10 5 0 19 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Poleti so območja visokega in nizkega zračnega pritiska manj izrazita kot v hladnem delu leta, zato tudi spremembe zračnega pritiska iz dneva v dan niso tako izrazite. Na sliki 1.1.21. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Najnižji je bil zračni pritisk z 969.4 mb prvi dan v mesecu, nato je naraščal vse do 7. julija, ko je dosegel 985.3 mb, do konca meseca so bile nato spremembe razmeroma majhne, najvišja vrednost pa je bila dosežena 19. julija z 985.9 mb. Slika 1.1.21. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare julija 2003 Figure 1.1.21. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in July 2003 Na sliki 1.1.21. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. V juliju je bilo kar nekaj hitrih in zaznavnih sprememb v vsebnosti vlage v zraku. Največ vlage je bilo v zraku 28. julija, ko je bil delni pritisk vodne pare 19.3 mb, najmanj pa 14. julija, ko se je delni pritisk vodne pare spustil na 12.9 mb. SUMMARY In spite the fact that mean air temperature in July was lower than in June, mean air temperature in July significantly exceeded the 1961-1990 normals; in most of Dolenjska, Štajerska and Prekmurje this was the warmest July in the last 53 years. Hot days were unusually frequent; in Portorož 18, Bilje 24, Murska Sobota, Maribor and Novo mesto 11, Ljubljana 13, and on Karst 19 hot days occurred. There was more sunny weather than on the average in the reference period, in Goriška region and in Julian Alps about 20 % more sunny weather occurred than on the average. Only in Julian Alps and Zgornjesavska valley precipitation exceeded the 1961-1990 normals, more than 200 mm fell. The driest regions were coastal region and Karst where less than 20 mm fell. Some very intense thunderstorms and hail were observed; in some parts of Dolenjska hail caused significant damage. Also very intense precipitation was observed; in Slovenj Gradec a shower with a return period above 500 years was observed (23 mm in 5 minutes, 58.4 mm in 30 minutes), in Ljubljana one with a return period above 100 years (37.4 mm in 15 minutes). Unusually high temperature, lack of precipitation in most of the country and sunnier weather than on the average enhanced drought. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v juliju 2003 1.2. Weather development in July 2003 Janez Markošek 1.- 2. julij Ponoči prehod hladne fronte - pooblačitve, jugo, nevihte, dež, nato razjasnitve, prehodno burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta se je v noči na 2. julij pomikala prek Slovenije. V višinah je bilo nad Severnim morjem središče obsežnega jedra hladnega zraka, nad nami je pihal zahodni do jugozahodni veter. Prvi dan je bilo v vzhodni Sloveniji pretežno jasno, drugod delno jasno, v zahodnih krajih pa pretežno oblačno. Tam so bile zvečer krajevne plohe in nevihte. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Ponoči je bilo oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Suho je bilo v južni Sloveniji. Čez dan je bilo na Primorskem delno jasno, prehodno je zapihala burja. Drugod je bilo sprva oblačno, popoldne se je delno razjasnilo, vendar so še bile posamezne kratkotrajne plohe. Ohladilo se je. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 26 do 34 °C, drugi dan od 21 do 26, na Primorskem do 29 °C. 3.- 4. julij Ob morju pretežno jasno, drugod spremenljivo s krajevnimi plohami in nevihtami, razmeroma hladno Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad srednjo in deloma zahodno Evropo jedro hladnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Ob morju je bilo pretežno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno so se pojavljale krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. 4. julija dopoldne je neurje s točo zajelo območje Vipavske doline. Predvsem drugi dan je bilo razmeroma hladno, saj so bile najvišje dnevne temperature le od 16 do 23, na Primorskem do 28 °C. 5.- 7. julij Na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno, popoldne posamezne plohe ali nevihte Iznad zahodne Evrope se je proti Alpam počasi širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je sprva iznad srednje Evrope proti Alpam segala dolina s hladnim zrakom, ki se je počasi pomikala proti vzhodu. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile krajevne plohe in nevihte, ki so bile 6. julija manj pogoste. 7. julija je močno neurje s točo zajelo občini Trebnje in Novo mesto. Postopno je bilo spet topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 25 do 30 °C. 8. julij Ob morju pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo V območju visokega zračnega pritiska je s severozahodnimi vetrovi nad naše kraje pritekal občasno bolj vlažen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Ob morju je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 9.- 10. julij Spremenljivo oblačno, občasno krajevne plohe in nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo severovzhodno od nas jedro hladnega zraka, ki je vplivalo tudi na vreme pri nas. Sprva je bilo pretežno jasno, 9. julija čez dan se je pooblačilo in razen na Primorskem in v severovzhodni Sloveniji so bile popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte, ki so se pojavljale tudi v noči na 10. julij. Ta dan podnevi je bilo še vedno spremenljivo do pretežno oblačno s popoldanskimi krajevnimi plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11. julij Delno jasno z zmerno oblačnostjo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi višinskimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28, na Primorskem do 32 °C. 12.- 13. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v vzhodni polovici države krajevne plohe in nevihte Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je nad južno Skandinavijo nastalo manjše samostojno jedro hladnega zraka, ki se je prek srednje Evrope pomikalo proti jugovzhodu in je vplivalo tudi na vreme pri nas (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prvi dan je bilo delno jasno, popoldne ponekod pretežno oblačno. V severovzhodni Sloveniji je zapihal severni veter. Zvečer in v noči na 13. julij so bile v vzhodni Sloveniji krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. 13. julija čez dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno s popoldanskimi krajevnimi plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile prvi dan od 27 do 32 °C, drugi dan pa od 23 do 26, na Primorskem do 32 °C. 14.- 16. julij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo vzhodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka. S severnimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, občasno je bilo v notranjosti države zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 33 °C. 17. julij Pretežno jasno, popoldne in zvečer spremenljivo s krajevnimi plohami in nevihtami, vroče Območje visokega zračnega pritiska je nad območjem Alp in srednjo Evropo prehodno oslabelo. Vremenska fronta je od severozahoda segala do naših krajev (slike 1.2.1.-1.2.3.). Ozračje nad nami je bilo nestabilno. Krajevne nevihte so bile v zahodni Sloveniji že v noči na 17. julij. Čez dan je bilo sprva pretežno jasno, popoldne in zvečer pa spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Ponekod so bili tudi močnejši nalivi. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 34 °C. 18.- 20. julij Pretežno jasno, vroče Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan je bilo občasno ponekod še zmerno oblačno. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 21.- 22. julij Pretežno jasno, zelo vroče, zvečer posamezne vročinske nevihte Iznad zahodne Evrope je prek Alp do severovzhodne Evrope segalo območje visokega zračnega pritiska. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal zelo topel zrak. Pretežno jasno je bilo, več oblačnosti je bilo zvečer, ko so se pojavljale le posamezne vročinske nevihte. Zelo vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 38 °C. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23.- 24. julij Spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami, manj vroče Nad večjim delom Evrope je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal precej vlažen, nestabilen in malo manj topel zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, Prvi dan so se krajevne plohe in nevihte pojavljale predvsem v prvi polovici dneva in zgodaj popoldne. Na območju Blok ter Sodražice in Ribnice, pozneje tudi na Dolenjskem in v Beli krajini so bila krajevna neurja z močnim vetrom in točo. Zvečer se je delno razjasnilo. Drugi dan so se prek celega dne pojavljale krajevne plohe in nevihte. Manj vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 23 do 32 °C. 25.- 27. julij Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, vroče Nad vzhodno, srednjo in južno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah je bila nad vzhodnim Atlantikom in zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom, ki se je zadnji dan obdobja nad zahodno Evropo izostrila. Nad nami so prevladovali zahodni do jugozahodni vetrovi. Pretežno jasno je bilo, le občasno ponekod zmerno oblačno. Zadnji dan obdobja je ponekod po nižinah pihal jugozahodni veter. Vročina se je stopnjevala, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 30 do 36 °C. 28. julij Pretežno jasno, popoldne in zvečer pretežno oblačno s krajevnimi nevihtami, lokalno neurja s točo Nad srednjo Evropo je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta je zvečer dosegla Slovenijo. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal bolj vlažen in nestabilen zrak. Dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne in zvečer spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi nevihtami. Na območju Ljubljane, na Koroškem in Dolenjskem so bila tudi krajevna neurja z močnim vetrom in točo. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 36 °C. 29.- 30. julij Na Primorskem pretežno jasno, drugod več oblačnosti, prvi dan popoldne posamezne plohe Nad srednjo Evropo in Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. 29. julija popoldne so bile v notranjosti države še posamezne kratkotrajne plohe. Prvi dan se je prehodno nekoliko ohladilo, drugi dan pa so bile najvišje dnevne temperature od 24 do 31 °C. 31. julij Oblačno s padavinami, ob morju posamezne nevihte, hladno, burja Na vreme pri nas je vplivalo manjše višinsko jedro hladnega zraka, ki se je od vzhoda pomaknilo nad naše kraje (slike 1.2.1.-1.2.3.). Pooblačilo se je in pričelo je deževati. Ob morju so bile posamezne nevihte. Najmanj dežja je padlo na Primorskem, največ, do 18 mm, pa ponekod na Gorenjskem. Na Primorskem je zapihala burja. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 23, na Primorskem do 30 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo "v c .. J ■/¡P t ,-Vs o) \ l f /t . < Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4.7.2003 ob 14. Slika 1.2.2. Satelitska slika 4. 7. 2003 ob 16. uri Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on July, 4th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.2. Satellite image on July, 4th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 4. 7. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.3. 500 mb topography on July, 4th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8.7.2003 ob 14. Slika 1.2.5. Satelitska slika 8. 7. 2003 ob 16. uri Figure 1.2.4. Mean sea level pressure on July, 8th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.5. Satellite image on July, 8th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 8. 7. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.6. 500 mb topography on July, 8th 2003 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13.7.2003 ob 14. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on July, 13th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17.7.2003 ob 14. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on July, 17th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.8. Satelitska slika 13. 7. 2003 ob 16. uri Figure 1.2.8. Satellite image on July, 13th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.11. Satelitska slika 17. 7. 2003 ob 16. uri Figure 1.2.11. Satellite image on July, 17th 2003 at 14 GMT Urad za meteorologijo Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 13.7. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.9. 500 mb topography on July, 13th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 17. 7. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.12. 500 mb topography on July, 17th 2003 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23.7.2003 ob Slika 1.2.14. Satelitska slika 23.7. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on July, 23rd 2003 at 12 GMT Figure 1.2.14. Satellite image on July, 23rd 2003 at 14 GMT Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 23.7. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.15. 500 mb topography on July, 23rd 2003 at 12 GMT Slika 1.2.16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31.7.2003 ob Slika 1.2.17. Satelitska slika 31.7. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.17. Satellite image on July, 31st 2003 at 14 GMT Figure 1.2.16. Mean sea level pressure on July, 31st 2003 at 12 GMT Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 31.7. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.18. 500 mb topography on July, 31st 2003 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. Toplotna obremenitev v juliju 2003 1.3. Heat load in July 2003 Tanja Cegnar Po prvem vročinskem valu v juniju, ki nam je tudi zaradi neprilagojenosti na hudo vročino povzročal neugodje in težave, so bile v večjem delu države ugodne toplotne razmere v prvi polovici julija pravo olajšanje. Le Goriška in obala sta bili izjema, saj tam vročina skoraj ni popustila. O učinkih vročine smo pisali že v junijski številki biltena, zato si na tem mestu podrobneje poglejmo podatke o ekvivalentni temperaturi v Ljubljani, Murski Soboti, Biljah in Portorožu. 70 60 o w H g J iS g w 50 --- 40 --■ 30 LJUBLJANA TeM Te7 Te14 Te21 H-1-1-1-1-h H-1-1-1-1-h H-1-1-h H-1-1-1-1-h 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 O w H Ž H g J £ w 70 60 50 -- 40 30 Slika 1.3.1. Ekvivalentna temperatura ob 8. uri (Te7 - modra črta), ob 15. uri (Te14 - vijoličasta črta), ob dnevnem maksimumu temperature (TeM - oranžna črta) in ob 22. uri (Te21 - zelena črta) v juliju 2003 v Ljubljani in Murski Soboti Figure 1.3.1. Equivalent temperature at 8. a.m. (Te7 - blue line), at 3 p.m. (Te14 - violet line), at 10 p.m. (Te21 - green line) and at daily maximum temperature (TeM - orange line) in July 2003 in Ljubljana and Murska Sobota Na Goriškem so bili le trije dnevi, ko najbolj občutljivi niso trpeli zaradi vročine: to je bilo 5., 14. in 30. julija. Prvi julij je bil obremenilen za vse, nato pa je bil prag splošne obremenitve ponovno presežen 16. julija zvečer, obremenilen je bil tudi naslednji dan. Obremenilne so bile razmere tudi med 21. in 24. julijem, nato pa še 27. in 28. julija ter zadnji dan v mesecu. Ob obali, če upoštevamo podatke z letališča v Portorožu, so bile razmere za občutljive ljudi obremenilne prav vsak julijski dan, večina ljudi pa si je oddahnila 5. in 6. julija, 10. in 14. ter zadnji dan v mesecu. Še posebej težko je bilo prenašati dneve, ko so bile toplotne razmere obremenilne že zjutraj in toplotna obremenitev sploh ni popustila niti v jutranjih urah, tak dan je bil 17. julij. V Ljubljani od 2. do 15. julija prag vremenske obremenitve za celotno prebivalstvo ni bil presežen. Tudi kasneje so bila obremenilna le dve ali tridnevna obdobja, ki jih prenašamo lažje kot dolgotrajen vročinski 3 5 7 9 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo val. Tako je bila velika toplotna obremenitev 16. in 17. julija, nato ponovno v dneh od 21. do 23. julija ter 27. in 28. julija. Mesec se je v Ljubljani končal s toplotno ugodnimi razmerami. Najbolj občutljivi so si oddahnili v dneh od 2. do 7., 14. julija in zadnja dva julijska dneva. Na severovzhodu države je bila toplotna obremenitev prisotna prvi dan v mesecu, nato 16. in 17., med 21. in 23. julijem ter med 26. in 28. julijem. Med 4. in 15. julijem so si od vročine oddahnili vsi, tudi najbolj občutljivi. 70 60 --■ 50 - — 40 30 -H-1-1- O w H Ž H S J £ W BILJE TeM Te7 Te14 Te21 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 O w H Š H g J $ > w 80 70 -- 60 ----- 50 -- 40 -- 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.3.2. Ekvivalentna temperatura ob 8. uri (Te7 - modra črta), ob 15. uri (Te14 - vijoličasta črta), ob dnevnem maksimumu temperature (TeM - oranžna črta) in ob 22. uri (Te21 - zelena črta) v juliju 2003 v Biljah in Portorožu Figure 1.3.2. Equivalent temperature at 8. a.m. (Te7 - blue line), at 3 p.m. (Te7 - violet line), at 10 p.m. (Te21 - green line) and at daily maximum temperature (TeM - orange line) in July 2003 in Bilje and Portorož V biovremenskih napovedih smo vsakokrat, ko smo pričakovali toplotno obremenilne razmere, opozarjali na učinke toplotne obremenitve in ukrepe, kako jo ublažimo. Sestavni del biovremenskih napovedi je bil tudi UV indeks, ki ga tudi letos za nas računa Nemška državna meteorološka služba (DWD - Deutscher Wetterdienst) v Offenbachu. Napovedovanje UV indeksa ima preventivni namen, saj želimo z njegovim dnevnim objavljanjem ljudi opozoriti na moč UV sončnih žarkov. Pri UV indeksu 10 se na normalno občutljivi nezaščiteni koži pojavijo opekline prej kot v 30 minutah, na otroški pa prej kot v 15 minutah. 1 3 5 7 9 SUMMARY After the first heat wave in June, thermal conditions during the first half of July were more favorable. Exception were the coastal region and to some extent Goriska region. In the second half of July there were some very oppressive days, among them the most oppressive was July 17th, on that day heat load was present already in the early morning and persisted throughout the day. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ciril Zrnec, Iztok Matajc Vroče vreme se je nadaljevalo tudi julija. Najvišje temperature zraka so skoraj vse dni v mesecu povsod po Sloveniji, razen ponekod na višinskih predelih, presegle 30 °C. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila v večjem delu Slovenije za 2 do 3 °C višja od normale. V Ljubljani je bila julijska poprečna mesečna temperatura 22.6 °C, dolgoletna povprečna vrednost za ta mesec pa je le 19.9 °C (1961-1990). Tudi na drugih meteoroloških postajah je bila poprečna mesečna temperatura med 20 in 22 °C, v Primorju in Vipavski dolini pa je bila poprečna julijska temperatura za 2 °C višja. Padavine so bile v juliju skromne. V osrednji Sloveniji in na Dolenjskem padlo komaj od 12 do 42 mm, v severovzhodni Sloveniji od 37 do 88 mm, v Primorju in na Goriškem pa od 30 do 35 mm dežja. Primerjava letošnjih julijskih padavin in poprečnih julijskih padavin za obdobje 1961 - 1990 pokaže, da je padlo letos v Sloveniji od ene tretjine do dve tretjini povprečnih vrednosti za ta mesec. Večina dežja je padla med nevihtami, lokalno, v obliki ploh. Preglednica 2.1. Višina padavin (v mm) za obdobje od 1. marca do 31. julija 2003 v primerjavi s povprečjem 1961-2002 za izbrane meteorološke postaje v Sloveniji Table 2.1. Precipitation (mm) in the period from March 1 to July 31, 2003 compared to the average 1961 - 2002, for some meteorological stations in Slovenia METEOROLOŠKA POSTAJA 2003 povprečje odklon Ljubljana 234 588 40 % Murska Sobota 178 378 47 % Maribor 211 471 45 % Novo mesto 216 506 43 % Celje 171 515 33 % Portorož 173 405 43 % Bilje pri Novi Gorici 193 568 34 % Šmartno pri Slovenj Gradcu 231 546 42 % Skupna količina dežja od začetka marca do zadnjih dni julija je dosegla 33 do 47 % dolgoletnih vrednosti povsod po Sloveniji. V tem časovnem obdobju pade v Sloveniji poprečno od 350 do 590 mm dežja (preglednica 2.1.). Primanjkljaj vode je znašal v državi med 260 in 380 mm, kar se je močno odrazilo na rasti in razvoju rastlin. V Prekmuiju in na Primorskem je v tem času padlo od 300 do 380 mm dežja, v osrednji Sloveniji do 350 mm ter na Štajerskem in Dolenjskem med 260 in 350 mm (slika 2.1.). Preglednica 2.2. Primanjkljaj vode (v mm) za obdobje od 1. marca do 31. julija 2003 za izbrane meteorološke postaje v Sloveniji Table 2.2. Water deficit in mm for the period from March 1 to July 31, 2003 for eight meteorological stations in Slovenia METEOROLOŠKA POSTAJA Primanjkljaj vode [mm] Bilje pri Novi Gorici 345 Ljubljana 158 Novo Mesto 288 Celje 312 Maribor 333 Šmartno pri Slovenj Gradcu 48 Murska Sobota 290 Portorož 415 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vodne zaloge v tleh v območju koreninskega spleta kmetijskih rastlin je primanjkovalo tudi v juliju. Visoka dnevna evapotranspiracija julija, ki je najpogosteje presegala 5 mm je pripomogla k praznjenju talnega vodnega zbiralnika za rastline, saj se je količina vode v tleh marsikje že močno približala spodnji meji uporabne kapacitete - točki venenja. Mesečne vrednosti evapotranspiracije so se gibale med 136 mm in 170 mm, največja poraba je bila zabeležena v priobalnem pasu Primorja, kjer se je primanjkljaj vode od začetka marca letos že povzpel na 415 mm. Sušni stres se je pri kmetijskih rastlinah nadaljeval, pridelek jeseni bo močno zmanjšan, ponekod ga sploh ne bo.Vsi vremenski parametri kažejo na dejstvo, da bo letošnja kmetijska suša v obdobju zadnjih 50 let najhujša. Vpliv vremena na razvoj in rast izbranih kmetijskih rastlin v mesecu juliju. Že v mesecu juniju je pomanjkanje talne vlage povzročilo precejšno škodo na kmetijskih rastlinah. Suša se je nadaljevala in stopnjevala v juliju. Kmetijske rastline so zato v razvoju in rasti zaostajale. Prav zaradi suše in visokih temperatur so ozimna žita prisilno in hitreje dozorevala. Zato ni čudno, da letošnja žetev sodi, vsaj po pričetku žetve ozimnega ječmena, med najranejše. Prvi snopi ozimnega ječmena so padli v Celjski kotlini in ponekod na Štajerskem že po 15.6., drugje po Sloveniji pa med 20.6. in 1.7. Splošna žetve ozimne pšenice je potekala letos med 30.6. in 15.7., kar pa je tudi za naše razmere neverjetno zgodaj. Žetev ozimin je bila zaključena do 20.7. ( preglednica 2.3.) Suša je julija prizadela vse kmetijske kulture. Najbolj je bilo izrazito pomanjkanje dežja opazno pri koruzi. Pomanjkanje vode v tleh je že v juniju povzročilo močno zaostajanje rasti rastlin, ki so ostale nižje z manj listne mase. V juliju, ko so bile vremenske razmere za rast in razvoj še bolj ekstremno neugodne, se je stanje te kmetijske kulture le še poslabšalo. Ker koruza pri nas prav julija prične metličiti in cveteti, to pa so v življenjskem ciklusu razvoja koruze pomembne faze, je vročina in pomanjkanje talne vlage povzročila še dodatno škodo. Visoka temperatura zraka in nizka zračna vlaga sta neposredno pogojevali potek rasti in razvijanja metlic, odpiranje prašnikov in razvoj svilenih niti na ženskih socvetjih. Zaradi neugodnih razmer v juliju je bila oplodnja ovirana, ponekod tudi prekinjena. Storži so bili zato slabo oplojeni, škrbasti, z malo zrnja, pri nekaterih, zlasti kasnih hibridih, so mladi storži ostali prazni in so zakrneli (preglednica 2.3.). Julijska suša je naredila katastrofalno škodo na travinju. Po prvi košnji, ki se je letos odvijala v glavnem v mesecu maju in je prinesla skromen pridelek sena, je bila obrast travne ruše že v juniju slaba, v juliju mesecu pa je suša povzročila propad in odmiranje trav. Travniki so postali rjavi, suhi, mestoma so ogoleli. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.3. Nastop pomembnejših razvojnih faz pri koruzi in potek žetve na izbranih fenoloških postajah v Sloveniji . Table 2.3. Summer phenological stages of maize and harvest on some observation areas in Slovenia. fenološka postaja phenological station H.S./ altitude metličenje tasseling prašenje pollination svilene niti silking začetek žetve harvest -begining splošna žetev harvest -general konec žetve harvest -end Slap 137 8. 7. 12. 7. 18. 7. 17. 6. 30. 6. 10. 7. Grad / Cerklje 438 3. 7. 5. 7. 7. 7. 28. 6. 9. 7. 15. 7. Lesce 515 5. 7. 8. 7. 11. 7. 10. 7. 13. 7. 16. 7. Zgornje Bitnje 378 7. 7. 11. 7. 15. 7. 23. 6. 30. 6. 20. 7. Ljubljana 299 6. 7. 10. 7. 14. 7. 20. 6. 10. 7. 17. 7. Vače 550 8. 7. 12. 7. 13. 7. 5. 7. 10. 7. 15. 7. Celje 380 4. 7. 14 7. 17. 7. 30. 6. 16. 7. 19. 7. Slovenske Konjice 332 28. 6. 2. 7. 2. 7. 16. 6. 3. 7. 10. 7. Zibika 245 1. 7. 4. 7. 4. 7. 17. 6. 28. 6. 17. 7. Brod 147 1. 7. 3. 7. 4. 7. 17. 6. 28. 6. 18. 7. Grm 330 10. 7. 12. 7. 13. 7. 23. 6. 15. 7. 18. 7. Novo mesto 220 24. 6. 1. 7. 4. 7. 20. 6. 1. 7. 10. 7. Dobliče / Črnomelj 157 30. 6. 4. 7. 2. 7. 28. 6. 15. 7. 20. 7. Griblje 163 3. 7. 5. 7. 7. 7. 28. 6. 9. 7. 15. 7. Bukovci 216 30. 6. 4. 7. 5. 7. 20. 6. 15. 7. 20. 7. Podlehnik 230 1. 7. 6. 7. 8. 7. 22. 6. 4. 7. 16. 7. Starše 240 1. 7. 2. 7. 4. 7. 20. 6. 3. 7. 15. 7. Murska Sobota 184 30. 6. 8. 7. 10. 7. 20. 6. 10. 7. 18. 7. Veliki Dolenci 308 7. 7. 10. 7. 14. 7. 23. 6. 6. 7. 18. 7. Preglednica 2.4. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, julij 2003 Table 2.4. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, July 2003 Postaja I. dekada Il.dekada III.dekada mesec (M) povpr. max Z povpr. max Z povpr. max Z povpr. max Z Portorož-letališče 5.4 6.2 54 5.6 6.5 56 5.4 6.2 58 5.5 6.5 168 Bilje 4.9 5.8 49 5.1 6.1 51 5.2 6.1 57 5.1 6.1 157 Slap pri Vipavi 4.5 5.4 46 4.8 6.1 48 5.0 6.0 55 4.8 6.1 149 Postojna 3.8 4.7 39 4.9 5.8 49 4.6 5.9 52 4.5 5.9 139 Kočevje 4.2 5.2 42 4.7 5.4 47 4.2 5.6 47 4.4 5.6 136 Rateče 3.5 4.5 35 4.6 5.4 46 4.0 5.3 44 4.1 5.4 125 Lesce 3.9 4.7 39 4.8 5.5 47 4.4 5.7 49 4.4 5.7 135 Slovenj Gradec 4.3 5.3 43 4.9 5.6 49 4.0 5.7 44 4.4 5.7 136 Brnik 4.1 5.2 41 5.0 5.6 49 4.3 5.8 47 4.4 5.8 136 Ljubljana 4.3 5.4 43 5.1 5.9 52 4.6 6.0 51 4.7 6.0 146 Sevno 4.3 5.6 43 4.7 5.8 47 4.3 6.0 47 4.4 6.0 137 Novo mesto 4.5 5.9 46 4.9 5.8 50 4.3 6.0 48 4.6 6.0 144 Črnomelj 4.7 5.7 46 5.1 6.3 51 4.8 6.2 53 4.9 6.3 151 Bizeljsko 4.2 5.8 42 4.9 5.9 49 4.5 6.0 50 4.6 6.0 140 Celje 4.2 6.0 42 4.6 5.9 46 4.3 5.9 47 4.4 6.0 135 Starše 4.5 6.6 45 5.2 6.2 51 4.5 6.1 49 4.8 6.6 145 Maribor 4.3 6.3 42 5.1 6.1 50 4.3 6.1 46 4.5 6.3 139 Maribor-letališče 4.4 6.4 44 5.2 5.9 51 4.4 6.0 47 4.6 6.4 142 Jeruzalem 4.2 6.2 41 4.9 5.9 49 4.2 6.3 46 4.4 6.3 136 Murska Sobota 4.4 6.5 44 4.9 5.7 48 4.2 5.9 46 4.5 6.5 139 Veliki Dolenci 4.4 5.3 43 5.1 6.0 50 4.3 5.9 47 4.6 6.0 140 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.5. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, julij 2003 Table 2.5. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, July 2003 Postaj a I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališče 28.2 27.7 35.3 33.7 22.8 23.0 28.5 27.8 35.9 32.3 21.1 22.0 28.0 27.6 36.9 33.4 20.6 21.8 28.2 27.7 Bilje 26.8 27.1 36.6 36.7 20.0 19.8 30.0 30.2 37.3 37.4 23.5 23.7 29.9 30.1 37.8 38.0 23.2 23.4 28.9 29.1 Lesce 21.4 21.3 33.5 30.3 14.1 15.0 25.2 24.9 36.5 33.2 17.0 18.0 24.1 24.0 37.5 33.7 15.5 16.7 23.6 23.4 Slovenj Gradec 22.8 22.4 38.2 35.4 15.1 15.5 25.5 25.1 37.6 34.3 16.4 17.0 23.9 23.7 39.6 34.9 14.7 16.1 24.1 23.7 Ljubljana 22.9 23.1 36.9 35.5 16.6 16.8 27.1 26.9 39.1 36.4 17.7 18.1 25.6 25.6 41.1 37.1 16.8 16.9 25.2 25.2 Novo mesto 23.5 23.3 33.0 31.1 18.2 18.2 25.5 25.0 35.7 33.1 17.5 17.9 25.5 25.3 37.7 33.9 17.9 18.3 24.8 24.6 Celje 24.0 23.5 37.3 34.3 17.2 17.4 27.1 26.3 40.0 34.6 18.4 19.4 27.1 26.1 43.1 35.4 18.6 19.6 26.1 25.3 Maribor-letališče 24.3 23.7 37.9 33.5 17.2 17.5 28.2 27.0 41.3 35.1 20.1 19.6 26.2 25.8 41.9 35.6 17.0 17.6 26.2 25.5 Murska Sobota 23.7 23.6 40.8 35.0 17.8 18.2 27.5 26.7 40.1 34.2 19.8 19.2 24.8 24.9 45.8 35.6 18.4 19.2 25.3 25.0 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) 40 35 O O ^ 30 Ü ö 25 & 20 15 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 35 O ^ 30 Ü Ö 25 & <4 20 15 Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 2.1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, julij 2003 Figure 2.1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, July 2003 40 35 O O ^ 30 Ü <3 25 t 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 236 249 275 760 55 186 199 220 605 55 136 149 165 450 55 2844 1915 1219 Bilje 226 248 276 751 87 176 198 221 596 87 126 148 166 441 87 2787 1902 1221 Slap pri Vipavi 211 244 270 726 81 161 194 215 571 81 111 144 160 416 81 2732 1829 1146 Postojna 181 211 235 626 78 131 161 180 471 78 81 111 125 316 78 2148 1399 816 Kočevje 180 203 231 614 61 130 153 176 459 61 80 103 121 304 61 2088 1380 813 Rateče 158 188 201 547 59 108 138 146 392 59 58 88 91 237 58 1792 1139 633 Lesce 178 207 234 619 55 128 157 179 465 56 78 107 124 310 56 2145 1421 845 Slovenj Gradec 181 213 233 627 83 131 163 178 472 83 81 113 123 317 82 2115 1410 852 Brnik 186 215 241 642 69 136 165 186 487 69 86 115 131 332 69 2207 1481 901 Ljubljana 202 235 262 699 82 152 185 207 544 82 102 135 152 389 82 2563 1770 1130 Novo mesto 202 229 257 688 88 152 179 202 533 88 102 129 147 378 88 2492 1722 1098 Črnomelj 218 235 271 723 100 168 185 216 568 100 118 135 161 413 100 2594 1824 1188 Bizeljsko 204 227 256 687 85 154 177 201 532 85 104 127 146 377 85 2513 1743 1118 Celje 195 229 256 681 87 145 179 201 526 87 95 129 146 371 87 2414 1653 1043 Starše 204 230 251 685 82 154 180 196 530 82 104 130 141 375 82 2457 1697 1081 Maribor 210 233 260 702 95 160 183 205 547 95 110 133 150 392 95 2531 1764 1135 Maribor-letališče 201 227 252 680 73 151 177 197 525 73 101 127 142 370 73 2426 1675 1063 Jeruzalem 200 227 250 677 70 150 177 195 522 70 100 127 140 367 70 2498 1741 1104 Murska Sobota 204 229 252 684 88 154 179 197 529 88 104 129 142 374 88 2412 1674 1066 Veliki Dolenci 199 223 243 665 74 149 173 188 510 74 99 123 133 355 74 2416 1671 1047 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C I(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Tef>0 °C Tef>5 °C Tef>10 °C Vm I., II., III. ETP M * ! soil temperature at 2 cm depth (°C) soil temperature at 5 cm depth (°C) maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) sum in the period - 1st January to the end of the current month sums of effective air temperatures above 0 °C (°C) sums of effective air temperatures above 5 °C (°C) sums of effective air temperatures above 10 °C (°C) declines of monthly values from the averages (°C) decade potential evapotranspiration (mm) month missing value extreme decline SUMMARY Weather conditions in July made supplementary damage to agricultural crops. Evapotranspiration was high during the whole month and reached the value of 170 mm at the littoral. The yield of winter wheat was halved, somewhere it was only 10 % of the average. Vegetative growth at maize was obstructed or completely stopped due to the lack of soil water, tasseling and pollination have not been complete, consequently the formation of cones was disturbed too. Very low crop yield is expected. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek v juliju 3.1. Discharges of Slovenian rivers in July Igor Strojan Večmesečno hidrološko suho obdobje, v katerem so bili srednji mesečni pretoki manjši od dolgoletnega povprečja srednjih mesečnih pretokov, se je nadaljevalo tudi julija. V večjem delu države je bila julija hidrološka suša še bolj izrazita kot v predhodnem mesecu juniju, v katerem so bili pretoki že večinoma manjši tudi od letnih dolgoletnih povprečij najmanjših pretokov. Pretoki so bili julija v primerjavi z dolgoletnim julijskim obdobjem 66 odstotkov manjši kot navadno. V večini primerov so bili pretoki tudi manjši od najmanjših dolgoletnih srednjih pretokov. Nekoliko več vode je preteklo po koritih rek zahodne in severozahodne Slovenije, v povirjih rek ter na Dravi in Muri. Zaradi opisanega dolgotrajnejšega nizkovodnega stanja se je julija izraziteje povečala ogroženost kvalitete rečnih voda, obvodnih ekosistemov ter zadostne količine proizvedene električne energije na hidroelektrarnah (slika 3.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov Mali pretoki so se pod vplivom manjših dvodnevnih padavin od 4. do 6. julija ponekod prehodno povečali do srednjih vrednosti (slika 3.1.2.). V nadaljevanju so se pretoki rek večinoma zmanjševali vse do konca meseca. Občasno so lokalne plohe in nevihte zadrževale hitrejše zmanjševanje pretokov rek. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Največji pretoki so bili julija izredno majhni in podobni najmanjšim mesečnim pretokom v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki rek so bili največji od prvega do šestega julija (slika 3.1.3.. in preglednica 3.1.1.). Srednji mesečni pretoki rek so bili julija izredno majhni. Najmanjši so bili v severovzhodni, osrednji in južni Sloveniji. Poleg Mure in Drave so bili pretoki nekoliko večji na zahodu in severozahodu države (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Tudi najmanjši pretoki rek so bili julija podobni najmanjšim pretokov v celotnem julijskem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili večinoma najmanjši v zadnji dekadi meseca (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY The dry period that begins in spring continued in July. The mean discharges of Slovenian rivers were about 66percent lower as the usual discharges in July. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki julija 2003 in povprečnimi srednjimi julijskimi pretoki v obdobju 1961 - 1990 na slovenskih rekah Figure 3.1.2. Ratio of the July 2003 mean discharges of Slovenian rivers compared to July mean discharges of the 1961 - 1990 period 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA 120 : 100 80 60 40 20 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC —VELIKO ŠIRJE 16 14 12 "t10 KI 8 RADOVLJICA -HRASTNIK 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SUHA — PODBOČJE 120 100 KI 80 RE 60 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek julija 2003 Figure 3.1.1. The July 2003 daily mean discharges of Slovenian rivers 12 10 K6 4 160 RE 6 4 0 160 25 140 S 15 10 0 0 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7,0 6,0 > O % 5,0 O H £ 4,0 Ph S 3,0 M ?!2,0 iS 1,0 0,0 i i ,rr rf IT IT J 1 1 n- AA //Sf/f*/////// # iT ■ž* □ Qvk jul 2003 □ jul 1961 - 1990 / 4,0 I 3'° O H H MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do septembra. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban mob mobilna postaja / mobile station * manj kot 75% veljavnih meritev; informativni podatek / less than 75% data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2003: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2003: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year SO2 410 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 240 (D V)2 400 (AV) 54 (DV) CO 14 (D V) (mg/m3) Benzen 8,5 (D V) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) Inhalabilni delci PM10 60 (DV)4 43 (D V) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za julij 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in July 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 85 8 49 0 0 0 17 0 0 MARIBOR 94 6 25 0 0 0 12 0 0 CELJE 96 5 56 0 0 0 11 0 0 ANAS TRBOVLJE 95 20 495 4 10 0 69 0 0 HRASTNIK 92 10 264 0 3 0 57 0 0 ZAGORJE 90 19 340 0 9 0 73 0 1 MURSKA S. Rakičan 82 4 15 0 0 0 8 0 0 NOVA GORICA 96 6 108 0 0 0 15 0 0 SKUPAJ ANAS 10 495 4 22 0 73 0 1 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE 100 8 160 0 0 0 19 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 76 3 47 0 0 0 5 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 93 54 1051 12 75 0 146 3 22 ŠOŠTANJ 98 35 825 8 47 0 131 1 5 TOPOLŠICA 99 24 266 0 4 0 50 0 0 VELIKI VRH 100 45 746 10 107 0 155 2 14 EIS TEŠ ZAVODNJE 100 16 219 0 10 0 51 0 1 VELENJE 98 9 93 0 0 0 26 0 0 GRAŠKA GORA 100 18 439 2 2 0 88 0 0 PESJE 99 16 184 0 1 0 32 0 0 ŠKALE - Mob 100 17 349 0 0 0 75 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 23 825 20 171 0 155 3 20 KOVK * 62 36 394 0 130 0 152 2 23 EIS TET DOBOVEC 99 56 1246 24 89 0 149 2 10 KUM 92 26 1538 4 0 120 0 RAVENSKA VAS 97 57 1010 12 100 0 180 4 32 SKUPAJ EIS TET 50 1246 36 319 0 180 8 65 Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za julij 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in July 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV 3 hours MREŽA Zod 1.jan. >AV LJUBLJANA Bež. U 87 20 69 0 0 0 ANAS MARIBOR U 91 29 128 0 0 0 CELJE U 96 16 68 0 0 0 TRBOVLJE U 95 28 76 0 0 0 MURSKA S. Rakičan N 96 12 55 0 0 0 NOVA GORICA U 96 17 63 0 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 98 3 16 0 0 0 EIS CELJE EIS CELJE U 69 13 36 0 0 0 EIS TEŠ ZAVODNJE N 100 4 41 0 0 0 ŠKALE - Mob N 100 3 45 0 0 0 EIS TET KOVK N 94 2 22 0 0 0 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za julij 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in July 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS LJUBLJANA Bež. 93 0.5 0.9 0 MARIBOR 95 0.6 1.1 0 CELJE 96 0.3 0.6 0 NOVA GORICA 83 0.6 1.1 0 EIS CELJE EIS CELJE * 56 0.1 1.7 0 Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za julij 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in July 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV A0T40 Maks maks>CV >CV Zod 1.jan. ANAS KRVAVEC N 100 119 183 3 0 56785 172 26 102 ISKRBA N 85 76 188 2 0 43366 169 18 65 LJUBLJANA Bež. U 92 81 190 4 0 37783 175 17 54 MARIBOR U 95 71 148 0 0 15189 133 5 10 CELJE U 96 83 187 1 0 37506 167 14 52 TRBOVLJE U 95 69 193 3 0 26855 162 11 43 HRASTNIK U 93 66 181 1 0 28979 157 9 43 ZAGORJE U 93 61 165 0 0 20079 145 4 21 NOVA GORICA U 96 92 196 20 0 48706 187 22 72 MURSKA S. Rakičan N 96 81 173 0 0 44140 162 16 69 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 100 90 159 0 0 34481 148 7 42 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 86 105 178 0 0 46923 154 13 52 EIS TES ZAVODNJE N 99 101 173 0 0 44352 159 14 73 VELENJE U 98 82 179 0 0 50441 156 17 81 EIS TET KOVK N 97 106 181 1 0 58831 169 21 99 Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za julij 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in July 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. ANAS LJUBLJANA Bež. 96 25 37 0 22 MARIBOR 99 30 54 0 45 CELJE 99 24 44 0 38 TRBOVLJE 99 22 36 0 42 ZAGORJE 94 28 43 0 33 MURSKA S.- Rakičan 99 20 43 0 27 NOVA GORICA 100 21 36 0 2 MO MARIBOR MO MARIBOR 96 23 41 0 14 EIS CELJE EIS CELJE 78 28 45 0 24 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE (sld) 94 19 28 0 0 EIS TES PESJE (sld) 98 19 37 0 2 SKALE-mob. (sld) 95 16 33 0 0 EIS TET PRAPRETNO (sld)* sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljublj ana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje Krško Šoštanj Topolšic a Veliki vrh Zavodnj e Velenje Graška Gora Pesj e Škale mob. Kovk* Dobove c Kum Ravenska vas □ cp(^g/m3) □ DV-lura(št.primerov) H MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v juliju 2003 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in July 2003 o lekt 290 53 285 280 ft ^ 1 \ 1 \ /— ' * ' \ 1 J -J \ ^ ^ / ---' \ /\ -J V___ V 234567890 23456789 "Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v juliju 2003 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in July 2003 12.0 11.0 sj 10.0 <5 m Jl 9.0 ik 1 8.0 je pl zto 7.0 H a 6.0 5.0 4.0 234567890 234567 pH Raztopljeni kisik Vodostaj 250 240 230 220 ^ E o 210 V Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH. raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v juliju 2003 Figure 5.3. Average daily values of pH. dissolved oxygen. and level at station Sava Hrastnik in July 2003 160 150 310 140 130 g 120 100 90 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 240 230 220 ^ E o 210 'F I o 200 > 190 180 170 -Električna prevodnost ' Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v juliju 2003 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in July 2003 o m i" 6,0 I S 4,0 \ I V 105 100 95 90 85 e 80 I o > 75 70 65 60 pH Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v juliju 2003 Figure 5.5. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Jesenice na Dol. in July 2003 380 370 360 350 340 p 330 5 320 310 300 9,0 8,0 7,0 5,0 3,0 2,0 |__—Električna prevodnost_— — — Vodostaj_| Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v juliju 2003 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in July 2003 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ^c^rn^i/S^r^oocSö^c^on^i/S^r^oocSö^c^on^i/S^r^oocSÖ^ pH Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v juliju 2003 Figure 5.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in July 2003 |_Električna prevodnost_— — — Vodostaj_| Slika 5.8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v juliju 2003 Figure 5.8. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in July 2003 -TOC----Vodostaj_ Slika 5.9. Povprečne dnevne vrednosti TOC in vodostaja na postaji Savinja Medlog v juliju 2003 Figure 5.9. Average daily values of TOC and level at station Savinja Medlog in July 2003 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7,8 7,7 7,6 7,5 7,4 7,3 # 7,2 7,1 7,0 6,9 E O 236 £ O 238 E •3 242 .S •g 3 244 pH -Raztopljeni kisik Globina gladine Slika 5.10. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v juliju 2003 Figure 5.10. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in July 2003 238 g •3 o a 240 g 242 .g •g 3 244 ■Električna prevodnost Globina gladine Slika 5.11. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v juliju 2003 Figure 5.11. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in July 2003 68,6 68,4 68,2 68,0 67,8 67,6 67,4 67,2 67,0 66,8 238 g •3 o a 240 iS 242 .g "8 3 244 Globina gladine Slika 5.12. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v juliju 2003 Figure 5.12. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in July 2003 232 234 240 6,8 246 712 232 711 234 710 236 709 708 707 706 705 246 232 234 236 246 Nitrat 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7,6 7,5 7,4 7,1 7,0 6,8 6,7 pH -Raztopljeni kisik Globina gladine Slika 5.13. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v juliju 2003 Figure 5.13. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Ljubljansko p. Hrastje in July 2003 1575 1580 7,3 1585 7,2 1590 o 1595 M 6,9 1600 6,6 1605 O 432 B 431 1595 ™ ■ S -Električna prevodnost Globina gladine Slika 5.14. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v juliju 2003 Figure 5.14. Average daily values of conductivity and level at station Ljubljansko p. Hrastje in July 2003 434 1575 433 1580 1585 430 1590 429 428 427 1600 426 425 1605 |_Nitrat_— — — Globina gladine_| Slika 5.15. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v juliju 2003 Figure 5.15. Average daily values of nitrate and level at station Ljubljansko p. Hrastje in July 2003 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V juliju so bili vodostaji rek še vedno ekstremno nizki in se zaradi suhega vremena niso bistveno spreminjali. Rezultati meritev osnovnih fizikalnih parametrov na avtomatskih merilnih postajah na rekah tako ne kažejo bistvenih odstopanj stanja glede na pričakovane vrednosti. Kot posledico manjših dvodnevnih padavin od 4. do 6. julija smo zaznali prehodno zvišanje vodostaja Save in Savinje čemur so sledile rahle spremembe vrednosti merjenih parametrov kakovosti voda. Zaradi nizkih vodostajev rek in višjih temperatur vode smo sicer tudi v juliju v rekah izmerili nekoliko nižje povprečne dnevne vsebnosti raztopljenega kisika. Ob rahlem dvigovanju gladine podzemne vode na avtomatskih postajah Ljubljansko polje Hrastje in Sp. Savinjska dolina Levec ni bilo zaznati bistvenih sprememb v merjenih vrednostih osnovnih fizikalnih parametrov in vsebnosti nitratov. SUMMARY In July 2003 automatic stations at surface waters Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Veliko Širje and on groundwater Spodnje Savinjska dolina Levec and Ljubljansko polje Hrastje operated without major interruption. Because of the troubles with automatic station META the part of on-line measurements of basic physical parameters from Sava Medno is missing (1. - 12.7.). Because of to low water level the main water pumps were switched off at Sava Jesenice na Dolenjskem (21. - 30.7.) and Savinja Veliko Širje. Due to the troubles with automatic station MILOS (1. - 24.7.) we do not show the results of on-line water level measurements for Sava Jesenice na Dolenjskem. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen), TOC and nitrate concentration at the automatic stations (Sava Medno, Sava Hrastnik, Savinja Medlog, Spodnje Savinjska dolina Levec and Ljubljansko polje Hrastje) followed the stable hydrological situation. The results of on - line measurements are shown on the charts (Figures 5.1.-5.15.). 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji —julij 2003 6.1. Earthquakes in Slovenia - July 2003 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2003 zapisali več kot 210 lokalnih potresov, od katerih smo 102 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 40 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juliju 2003 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - julij 2003 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in July 2003 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Julija so prebivalci Slovenije čutili en potres, in sicer v sredo, 16. julija ob 4. uri in 53 minut UTC (oziroma ob 6. uri in 53 minut po lokalnem času). Njegovo žarišče je bilo v okolici Cerkelj ob Krki, lokalna magnituda pa je bila 1,1. Potres so čutili prebivalci Cerkelj ob Krki, Pirošic in Leskovca pri Krškem. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - julij 2003 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - July 2003 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2003 7 1 3 22 46,06 14,77 12 1,8 Litija 2003 7 1 15 24 46,40 15,19 9 1,3 Mislinja 2003 7 1 23 46 46,19 15,56 0 1,3 Pristava pri Mestinju 2003 7 2 8 34 45,96 14,67 7 1,1 Grosuplje 2003 7 2 23 4 46,07 14,77 8 1,0 Litija 2003 7 3 17 15 46,17 15,03 0 1,0 Trbovlje 2003 7 4 23 46 45,59 15,51 14 2,1 Ozalj, Hrvaška 2003 7 7 8 3 45,66 15,23 9 1,8 Semič 2003 7 8 3 20 45,44 15,19 0 1,2 Damelj 2003 7 8 3 21 45,66 15,23 9 1,1 Semič 2003 7 10 9 26 46,39 15,37 3 1,3 Zreče 2003 7 11 10 20 46,04 15,75 0 1,1 Klanjec, Hrvaška 2003 7 13 4 50 46,31 13,62 10 1,5 Krn - Lepena 2003 7 13 6 49 46,33 13,65 5 2,2 Soča - Lepena 2003 7 13 9 6 45,81 15,46 3 1,6 Opatova gora 2003 7 13 9 18 46,31 13,63 6 1,1 Krn - Lepena 2003 7 15 10 22 46,39 15,21 7 1,1 Kozjak 2003 7 15 15 26 46,20 14,08 15 1,1 Zali Log - Železniki 2003 7 15 18 0 46,06 14,76 7 1,6 Kresnice 2003 7 16 4 53 45,88 15,54 7 1,1 IV* Cerklje ob Krki 2003 7 16 16 50 45,36 14,14 0 1,4 Cičarija, Hrvaška 2003 7 17 11 54 45,91 13,78 19 1,0 Crniče 2003 7 18 7 1 46,28 13,52 15 1,7 Srpenica 2003 7 19 2 4 45,48 14,61 18 1,5 Gerovo, Hrvaška 2003 7 19 3 53 45,52 14,63 6 1,5 Gerovo, Hrvaška 2003 7 20 12 16 45,99 15,03 7 1,0 Gabrovka 2003 7 22 5 57 46,05 14,76 9 1,6 Velika Stanga 2003 7 22 11 48 45,91 13,71 20 1,2 Volčja Draga 2003 7 22 17 6 46,33 13,61 9 1,9 Bovec 2003 7 23 18 15 46,32 13,63 6 1,1 Bovec 2003 7 24 2 24 45,56 15,15 12 1,3 Črnomelj 2003 7 24 6 57 45,78 15,31 7 1,5 Gorjanci 2003 7 24 7 0 46,14 14,85 7 1,2 Vače 2003 7 24 21 9 45,65 14,26 13 1,2 Knežak 2003 7 24 22 4 46,64 16,15 12 1,7 Murska Sobota 2003 7 25 5 53 46,34 15,45 5 1,5 Slovenske Konjice 2003 7 28 8 17 45,93 15,10 8 1,0 Mirna 2003 7 30 4 40 46,01 15,27 8 1,5 Sevnica 2003 7 30 8 48 46,13 15,01 13 1,3 Zagorje ob Savi 2003 7 30 14 32 46,41 15,24 0 1,4 Mislinja 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 6.2. Svetovni potresi — julij 2003 6.2. World earthquakes - July 2003 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - julij 2003 Table 6.2.1. The world strongest earthquakes - July 2003 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 6.7. 19:10:27,2 40,46 N 26,01 E 5,7 10 zahodna Turčija 10.7. 17:06:37,4 28,34 N 54,15 E 5,8 5,5 5,7 10 južni Iran V potresu je ena oseba izgubila življenje, 25 jih je bilo ranjenih. Na jugu province Fars je bilo poškodovanih vsaj 3500 zgradb. 13.7. 01:48:22,0 38,30 N 38,93 E 5,6 10 vzhodna Turčija 15.7. 18:46:37,8 3,82 S 152,15 E 6,0 6,4 6,5 33 Nova Irska, Papua Nova Gvineja 15.7. 20:27:50,2 2,56 S 68,30 E 6,4 7,6 7,6 10 Carlsbergov hrbet 21.7. 15:16:31,5 25,96 N 101,31 E 5,4 6,0 6,0 10 Junan, Kitajska Potres je zahteval vsaj 16 življenj, 584 oseb je bilo ranjenih. zrušilo se je 24 000 hiš, 1 186 000 jih je bilo poškodovanih. Poginilo je vsaj 1 508 glav živine. Sprožilo se je tudi nekaj zemeljskih plazov. 25.7. 15:13:11,2 38,48 N 140,96 E 5,5 4,9 5,5 33 vzhodni Honšu, Japonska V potresih, ki so stresli vzhodni Honšu, je bilo ranjenih vsaj 421 ljudi. Sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov. Na območju Miyaka so bile poškodovane zgradbe in infrastruktura. 25.7. 22:13:30,3 38,51 N 140,98 E 6,1 5,8 6,1 6 vzhodni Honšu, Japonska Glavni potresni sunek, ki je stresel vzhodni Honšu. Sledilo mu je še več popotresov. Najmočnejša sta bila 26.7. ob 01:22 UTC in ob 07:56 UTC (Mw=5,2). 26.7. 08:36:48,7 37,99 N 28,87 E 5,1 5,2 5,4 10 zahodna Turčija Na območju mesta Buldan je bilo 10 odeb ranjenih. Nekaj hiš je bilo poškodovanih. 26.7. 23:18:17,6 22,82 N 92,32 E 5,5 5,5 5,6 10 meja Indija-Bangladeš Dve osebi sta v potresu izgubili življenje, 25 jih je bilo ranjenih. Na območju Chitttagong-Ramagati je bilo poškodovanih vsaj 500 zgradb, med drugim tudi vladna palača. 27.7. 02:04:11,4 21.11 S 176,60 W 5,9 6,6 213 Otočje Fidži 27.7. 06:25:33,1 47,17 N 139,24 E 6,5 6,8 481 Primorye, Rusija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2003. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -30" -50 -6D -12a' SO' O on 6 7 8 Mflrlluii Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - julij 2003 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - July 2003 60" 120 o □ ■ m □ 33 70 200 700 Globina [kmj 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 7. MEASUREMENTS OFPOLLENCONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Junija smo v zraku zabeležili cvetni prah 25 rodov rastlin. Od drevesnih vrst je bil v zraku cvetni prah pravega kostanja in bora - ruševja, ki je še vedno cvetel v gorah. Poleg kostanja so največ cvetnega prahu doprinesli naslednji rodovi rastlin: trave in koprivovke, v manjši meri pa trpotec, metlikovke, hmelj in pelin. Poleg naštetih vrst je bil v Primoiju v zraku tudi cvetni prah krišine. Količina cvetnega prahu v zraku je bila majhna. V Mariboru je znašal skupni seštevek povprečne dnevne koncentracije za ves mesec 2761 zrn, v Ljubljani 1936 in v Kopru 1207 zrn. V primerjavi z julijem 2002 je bilo v Mariboru zabeleženega 24 % manj cvetnega prahu kot preteklo leto, v Ljubljani 20 % manj, v Kopru pa 20 % več. Po izjemno toplemu juniju je temperatura zraka tudi julija ostala precej nad dolgoletnim povprečjem, predvsem na obali je bilo izrazito pomanjkanje padavin, ob sončnem in toplem vremenu pa se je suša nadaljevala tudi drugod po državi. Prvi dan meseca je ob sončnem in toplem vremenu pihal jugozahodni veter, v noči na 2. julij je bilo oblačno z manjšimi padavinami, vročina je 2. julija popustila, ob obali je sijalo sonce, prehodno je zapihala burja, drugod je prevladovalo oblačno, vendar suho vreme. 3. in 4. julija je bilo ob obali sončno, drugod pa precej oblačno in razmeroma hladno, pojavljale so se krajevne padavine, v Ljubljani dokaj izdatne. Med 5. in 7. julijem je bilo na obali jasno, drugod je bilo občasno nekaj več oblakov. 8. julija je bilo povsod sončno. 9. julija se je oblačnost povečala v Mariboru je bilo zvečer nekaj padavin. podobno vreme je bilo naslednjega dne. 11. julij je bil sončen, le v Ljubljani je zjutraj padlo nekaj kapelj. Naslednja dva dneva sta bila ob obali sončna, v Mariboru se je 12. julija pooblačilo, zvečer in zjutraj naslednjega dne so bile padavine, zapihal je severni veter. V Ljubljani je bil 12. julij večinoma sončen, naslednji dan se je pooblačilo in zvečer so bile padavine. N O h-l £ H >GO 250 200 150 — 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku julija 2003 Figure 7.1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2003 19 21 23 25 27 29 31 V Mariboru je bilo od 14. do 22. julija sončno in suho, v Ljubljani so bile manjše padavine le v noči na 18. julij. Ob obali je prav tako prevladovalo sončno vreme, ki so ga prekinile manjše padavine v noči na 17. in 18. julij. Ob obali je bilo večinoma sončno tudi 23. julija, le popoldne je padlo nekaj kapelj dežja. ' Inštitut za varovanje zdravja RS 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani je dopoldne še bilo nekaj sončnega vremena, v Mariboru pa je prevladovalo oblačno vreme, v obeh krajih so bile plohe. 24. julija je bilo največ sončnega vremena na Štajerskem, najbolj oblačno je bilo ob obali, kjer so bile tudi padavine. Od 25. do 27. julija je bilo sončno in vroče. 28. julija je bilo ob obali čez dan sončno, proti vzhodu države pa vse več oblakov, zvečer in v noči na 29. julij so bile ob morju in Mariboru padavine, Ljubljansko kotlino so obilne padavine zajele že kmalu popoldne. Predzadnji julijski dan je bil na obali sončen, v Ljubljani delno oblačen, v Mariboru pa je prevladovalo oblačno vreme. Mesec se je končal z oblačnim vremenom, v Ljubljani in Mariboru so bile padavine že čez dan, ob morju pa šele zvečer. N O J > w H 70 60 50 40 -h-30 20 10 Slika 7.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja julija 2003 Figure 7.2. Average daily concentration of Sweet chestnut (Castanea sativa) pollen, July 2003 Cvetni prah kostanja je bil v zraku ves mesec. V začetku meseca je bila koncentracija še visoka, potem pa se je ob ohladitvi in padavinah 3. in 4. julija močno znižala. Preostali del meseca je bila zelo nizka (slika 7.2.). N O J > w H 24 20 --■ 16 12 Slika 7.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav julija 2003 Figure 7.3. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, July 2003 Koncentracija cvetnega prahu trav je bila ves mesec nizka, v Mariboru in Ljubljani ni presegla vrednosti 18 zrn/m3 zraka. V Kopru je bila še nižja in ni presegla vrednosti 10 zrn/m3 zraka (slika 7.3.). 0 8 4 0 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo § N O ►J > H 250 200 - 150 100 -- 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 Slika 7.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk - koprive in krišine julija 2003 Figure 7.4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, July 2003 27 29 31 V juliju je bilo v zraku od vseh rastlin največ cvetnega prahu koprivovk, v Mariboru je delež znašal 68 %, v Ljubljani 55 % in v Kopru 46 % (slika 7.4.). Veter je prinesel cvetni prah ruševja z gora v dolino, koncentracija je bila na vseh merilnih mestih nizka (slika 7.5.). 10 § N O J > w H 6 - 4 - 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora julija 2003 Figure 7.5. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, July 2003 19 21 23 25 27 29 31 Cvetni prah navadnega pelina se je začel pojavljati v zraku sredi meseca, koncentracija cvetnega prahu je ostala zelo nizka (slika 7.6.). N O J £ w H 0 Koper I I Ljubljana 1 1 Maribor PELIN —i i i i i i i )i i it 1 IIII II lili 1 3 5 7 9 11 13 Slika 7.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina julija 2003 Figure 7.6. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, July 2003 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 2 8 6 4 2 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 § N O J > w H 0 | Koper | Ljubljana Maribor HMELJ 1 i i i i i i i i i i i 3 5 7 9 JÜ -H-4- Ul H—h 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hmelja julija 2003 Figure 7.7. Average daily concentration of Hop (Humulus) pollen, July 2003 Cvetni prah metlikovk in ščirovk je bil v zraku ves mesec, koncentracija je bila zelo nizka (slika 7.8.). 12 10 --- I Koper I I Ljubljana METLIKOVKE N O ►J > H 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk in ščirovk julija 2003 Figure 7.8. Average daily concentration of Goosefoot and Amarenth family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, July 2003 Cvetni prah trpotca je bil prisoten v zraku ves mesec v majhnih količinah. Največ ga je bilo v Ljubljani, vendar tudi tu je najvišja koncentracija 16. julija znašala le 15 zrn/m3 zraka, v Mariboru in Kopru pa se je ve čas gibala pod 10 zrn/m3 zraka (slika 7.9.). 18 15 3 ¡3 12 £ Pi N O 9 J > w H 6 3 0 9 6 --- 3 --- Ljubljana 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca julija 2003 Figure 7.9. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2003 19 21 23 25 27 29 31 8 6 4 2 8 6 4 2 0 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin and in Maribor. In this article we presented the daily pollen counts of the most abundant airborne pollen types measured in Ljubljana, Koper and in Maribor. The presentation listed the plant taxa as follows: Chestnut, Grass, Nettle family, Pine, Artemisia, Hop, Goosefoot and Amaranth family and Plantain. 62