Posamezna številka 5 din ZASAVSKI TRBOVLJE, 6. decembra 1951 Štev. 49. — Leto IV. LO OSVOB ODILNE E OKRAJA TRBOVLJE Slovesna proslavitev Dneva republike PROSLAVA V DELAVSKEM DOMU V TRBOVLJAH Trbovlje so si k Dnevu republike nadele slavnostno lice. Vsa poslopja so bila okrašena z zastavami in slikami naših voditeljev. Mestni ljudski odbor Trbovlje je imel minulo sredo popoldne slovesno zasedanje, posebno proslavo sta imela tudi kolektiva CRD in cementarne v Trbovljah, ki je slavila tudi izpolnitev svojega letnega plana. V Delavskem domu pa je bil ob 7. uri zvečer slavnostni koncert v počastitev našega velikega državnega praznika, 29. novembra. Na tej proslavi so bili navzoči vsi vidni predstavniki oblastnih forumov in političnih organizacij, prav tako naši ljudski poslanci in ostalo občinstvo. Sekretar MO OF Trbovlje tov. Oskar Levec je odprl slovesnost, rudarska godba pa je zaigrala himno. Nato je imel slavnostni govor predsednik MLO Trbovlje tov. Dominik Kužnik, nakar je sledil koncert »Zarje«, kjer so pevci zapeli več partizanskih, umetnih in na. rodnih pesmi. Med odmorom je rudarska godba zaigrala dva glasbena komada, ob zaključku pa so pevci »Zarje« ob sprem-ljevanju delavske godbe zapeli himno »Hej Slovani«. Na dan 29. novembra je bilo v Trbovljah v počastitev Dneva republike medaktivno fizkulturno tekmovanje, ki ga je organiziral sindikat uslužbencev državnih ustanov. Proslava Dneva republike v Zagorju Prav lepo so proslavili Dain republike v Zagorju. Na slovesni akademiji je bilo nad 500 ljudi, tako da je bila dvorana FizkuMurnega doma za to prireditev premajhna. S slavnovstnim govorom iin pisanim sporedom akademije so bili udeleženci zadovoljni, zlasti pa so se zanimali za nastop »starih« pevcev. Organizacija AFŽ je ob državnem prazniku obdarila socialno šibke smrčke in starke. Denarna sredstva so dale množične organizacije in ustanove. PROSLAVA V HRASTNIKU Tudi v Hrastniku so dostojno počastili praznik 29. novembra, kjer so imeli na predvečer uspelo proslavo v svojem Mladinskem domu. Pri tej lepi slovesnosti sta sodelovali obe hrastni-ški godbi, dramska skupina in recitatorji. Slavnostni govor o pomenu praznika 29. novembra je imel tovariš Kenk. Dan republike so nadalje prav lepo proslavili 29. novembra v Kemični tovarni v Hrastniku, kjer so praznovali Kako bomo rešili problem zaposlitve ženske delovne sile v Zasaviu Nova tovarna salonita v Trbovljah Vprašanje zaposlitve razpoložljive ženske delovne sile v trboveljskih revirjih je bilo v zadnjem času že večkrat na dnevnem redu. Ta problem postaja n zasavskih rudnikih, kjer se množi prebivalstvo, od leta do leta aktualnejše. Ker je v rudnikih v pretežni meri težko delo, ki terja predvsem fizično krepke ljudi, pride v njih v poštev v večini moška delovna sila, ženske delovne moči pa predstavljajo v taki težki industriji komaj eno petino vseh zaposlenih. Ob takih okoliščinah najdejo v rudnikih svoj kruh sinovi naših rudarjev, žal pa ne vse hčerke, ki si morajo iskati zaposlitev v drugih krajih ali pa kak drug priložnostni zaslužek v domačem kraju, ali pa ostajajo brez službe in dela, kar je seveda za naše revirske kraje velika gospodarska Skoda. Tukaj bi pripomnili, da je med zadnjo vojno našlo znatno število žensk našega Zasavja svoj kruh in delo v velikem šivilskem obratu »Westa« v Zagorju. Ta veliki obrat pa je postal leta 1944 žrtev požara, ki je uničil na stotina šivalnih strojev, za katere nismo dobili nadomestila. To je seveda za zasavske kraje spričo številnih razpoložljivih ženskih delovnih moči zelo velika škoda v gospodarstvu Zasavja. Kako rešiti pereče vprašanje zaposlitve žensk v naših revirjih vsaj delno, la začelo na hvalo razmišljati tudi vodstvo Industrije cementa in apna na Sani, ki ima svoj sedež v Trbovljah. Direkcija tega podjetja je sporazumno s svojim upravnim odborom, delavskem svetom in drugimi odločilnimi činitelji sklenila zgraditi novo tovarno na desnem bregu Save v Trbovljah. Zgraditi nameravajo tovarno salonita, v kateri orfo izdelovali azbestno-cementne produkte. Proizvodni stroški salonita bodo cenejši, kot drugje, ker so glavne surovine za ta industrijski izdelek na razpolago v neposredni bližini, ki jih bo mogoče dovažati v novo tovarno z žičnico z minimalnimi transportnimi stroški. Ceneni transportni stroški za dobavo potrebnih surovin pa so, kakor znano, velikega pomena za proizvajalce stroške in ta moment je bil odločilnega pomena za uresničenje tega hvalevrednega projekta. Načrt predvideva izgradnjo te to-nrne v 8 mesecih, tako da bi to novo Podjetje začelo obratovati že prihod- A? -!fsen’ fo Pa seveda, če ne bo posebnih zadržkov. diu^ ,nov} tovarni bo mogoče zaposliti r„» ‘retjini žensk, s čimer bo delno ■ eno to vprašanje v naših revirjih, dnr 'rrb°vljah bo začelo graditi na-mt, ™stno podjetje »Splošno strojno dr~a:itvo* veliko tovarno pohištva in zar?"1. Iesn*b izdelkov, kjer bo našlo Poslitev okrog 100 ljudi. Tudi kera-if ' na tovarna u Izlakah bo zaposlovala n*ke delovne moči iz Zagorja, zač i • 0(ttočilnih krogih v Zagorju so steki razmišljati o gradnji tovarne vil* V Zaa°rJ?> ki bi absorbirala šte-Zn preuvoiunin sesianKin, luu-oastotna delno, to pa zaradi nediscipline rezerv- I udeležba mladine na volitvah do 12. ure Slavko Pengov »Napad* 11 ih oficirjev, v celoti pa je ta bojni |x>hod uspel, zlasti še, ker so obvezniki predvojaške vzgoje spoznali način napadanja na sovražne postojanke, kjer so svoje vojaško znanje s pridom uporabili. Na splošno smemo trditi, da so člani Zveze borcev v Trbovljah in Hrastniku kakor tudi vsi ostali desetletnico JA dostojno počastili. opoldne, ustanovitev 13 dramskih družin s preko 350 člani in 25 nastopi doma in na gostovanjih, 35 izletov s 1500 udeleženci, 6 novourejenih mladinskih sob, 32 fizkulturnih in Šahovskih prireditev z nad 1500 sodelujoče mladine, .9578 prostovoljnih ur na raznih javnih delih v vrednosti 150.000 din, ustano-(Nadaljeuanje na 3. strani.) v preteklem tednu POLOŽAJ NA KOREJI Po poročilih United Press ob koncu preteklega tedna je ob črti za ustavitev sovražnosti — mir. Kakor izgleda, je Združeno poveljstvo dalo nalog, naj se čete Združenih narodov vzdrže večjih akcij. Napadov kitajsko-severnokorej-skih sil ni bilo, vendar so za razmejitveno črto priprave za nadaljevanje bojev. V zadnjih dneh so opazili na cestah Severne Koreje premikanje rekordnega Števila kamionov — 9200 po številu. Med oficirji Združenega poveljstva prevladuje mnenje, da pomenijo ta premikanja priprave za primer, če bi razgovori obeh strank doživeli neuspeh. Delegaciji obeh vojujočih se sil nista dosegli napredka v nadaljnjih razgovorih. Vprašanje zmanjšanja dovoza oboroženih sil in dovoljenje komisiji za premirje, da bi lahko prihajale v vse dele Koreje, je še vedno sporna točka obeh delegacij. Odposlanci Združenega poveljstva so izjavili, da ne morejo soglašati s predlogom generala Nam Ila o postopnem umiku vseh oboroženih sil. Predsednik ZDA Truman je ponovno opozoril na škodljivost vsakega prenagljenega zmanjšanja naporov Združenih. narodov v Koreji. Rekel je, sovražnosti niso ustavljene in ne more priti do tega, dokler ne bo podpisan sporazum o premirju. Naša naloga je, je dejal, da nadaljujemo naša prizadevanja, dokler ne bodo doseženi cilji Združenih narodov. Generalna skupščina OZN v Parizu Po vesteh iz Pariza minulo soboto je zastopnik SZ sprejel predlog Pakistana, Sirije in Iraka o ustanovitvi pododbora za razorožitev, v katerem naj bi pod predsedstvom predsednika Generalne skupščine delali zastopniki štirih velesil. Kakor pravi Reuter, je Višinski na tej seji dejal, da je pripravljenost zahodnih sil za sporazum in omiljenje mednarodne napetosti le »navidezna«. Trdil je, da so oborožene sile SZ za polovico manjše od armad ZDA, Velike Britanije in Francije. Za Višinskim je rekel ameriški delegat Jessup, da je Višinski napačno razumel ali napačno prikazal vse govore zahodnih zastopnikov; zahodne sile si bodo na vso moč prizadevale, da olajšajo delo razorožitvene komisije in upajo, da bo SZ delala skupaj z njimi za dosego sporazuma. Na seji posebnega političnega pododbora so v razpravi o predlogu jugoslovanske resolucije govorili zastopniki raznih držav. Vsi so podprli jugoslovansko resolucijo. Delegat ZDA John Sherman Cooper je med drugim rekel, da pomenja akcija sovjetske vlade in njenih zaveznic, ki jih jugoslovanska vlada obtožuje sovražnih dejanj proti njej, neizpolnjevanje tistih najnujnejših običajev, ki jih določa Ustanovna listina OZN. Jugoslovanska obtožba navaja podatke o položaju, ki resno ogroža varnost na Balkanu in mednarodni mir. Zastopniki Velike Britaniji, Cileja, Grčije, Ekvadorja, Nove Zelandije in Francije so podprli jugoslovansko resolucijo in opozorili na napetost stanja, ki je nastalo zaradi napadalnega pritiska na FLRJ. Izrekli so priznanje konstruktivnemu stališču Jugoslavije, ki je predlagala zmerno in razumno resolucijo. Pariški list »Populaire« piše o delu posebnega političnega odbora in pravi, da se jugoslovanskemu delegatu Milovanu Djilasu ni bilo treba veliko truditi, da bi dokazal sovražno ravnanje Rusov in njihovih satelitov proti Beogradu. List navaja, da je Djilas brez težav dokazal, da vzhodnoevropske države že tri leta in po ukazu moskovske vlade izvajajo močan pritisk na jugoslovanske narode. Ta pritisk, ki postaja vedno hujši, je po svojem sistematičnem značaju dejansko grožnja svetovnemu miru. V vsem tem času, pravi »Populaire«, se je Jugoslavija trudila, da bi sporna vprašanja uredila po diplomatski poti. Ko se ta list dotika govora sovjetskega delegata Sobo-Ijeva, poudarja, da je večina delegatov podprla jugoslovansko delegacijo. Vojaški državni udar v Siriji Po poročilu listov zadnjo soboto, je šef štaba sirske armade, polkovnik Ši-šakli izvršil pretečeno sredo državni udar in strmoglavil populistično vlado Marifa Davalibija. Po vesteh United Press je populistična stranka zasledovala politiko proti predlogu zahodnih velesil o ustanovitvi obrambe na Srednjem vzhodu. Prav tako je odstavljena vlada zastopala politiko navezovanja tesnejših odnošajev med arabskimi državami in sovjetskim blokom. El Kuri, šef sirske delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN v Parizu, je izjavil, da ne pričakuje nobene spremembe v zunanji politiki svoje države Prepričan je, da bo ostala sirska delegacija na zasedanju v Parizu nespremenjena. Vloga volivcev pri adn Hunskega odbora O delu ljudskega odbora v Hrastniku nismo prejeli poročil. Ko smo se pozanimali za življenje in delo volivcev in ljudskega odbora v hrastniški dolini, smo ugotovili, da izvajajo tamkaj številne naloge, prav tako pa so v teku razne spremembe in pripravljajo se načrti za delo v prihodnjem letu; vzporedno s tem pa obravnavajo v tem kraju vprašanje, kako približati delo ljudskega odbora volivcem in kako vključiti volivce v delo ljudskega odbora aktivneje. Ta ljudski odbor ima vse razumevanje za vključitev volivcev v to delo. Takšno sodelovanje se ustvarja s prirejanjem zborov volivcev ter s številnimi komisijami in sveti državljanov pri ljudskih odborih. Zbori volivcev so v Hrastniku dobro pripravljeni in so zadovoljivi tudi po vsebini. Prireditelji teh zborov težijo za tem, da volivci povedo svoje mnenje o delu posameznih ljudskih odbornikov in ljudskega odbora v celoti in to kar r.ajsproščeneie in kritično. Na zborih se obravnavajo tndi vprašanja dela v državnih gospodarskih podjetjih. Na dveh zborih volivcev, ki so bili v zgornjem in spodnjem Hrastniku, so volivci iznesli razna aktualna vprašanja, ki jih teže, grajali pa tudi delo posameznih odbornikov in 6vetov. Po poročilu predsednika in tajnika o delu ljudskega odbora v Hrastniku so številni volivci naglasili, da je treba posvetiti večjo skrb hrastniški cesti; tukaj je bila iznesena kritika, da za to delo odgovorni ljudje niso napravili ničesar za zboljšanje ceste; padle so tudi kritične opazke na račun CE-GRAD-a, da skrbi za cesto premalo. Volivci so nadalje grajali cestno razsvetljavo in zahtevati ureditev tega vprašanja. Na dnevnem redu je bilo tudi stanje v gospodarskih podjetjih in vprašanje preskrbe Hrastnika, kjer so volivci sprejeli razne sklepe. Tudi na zboru volivcev na rudniku so obravnavali razna tekoča vprašanja. Dotaknili so se neaktivnih odbornikov, pri čemer je bilo izrečeno mnenje, da bo treba kandidate za ljudski odbor pri prihodnjih volitvah skrbneje izbi- ... m doma Prezidii Uutiske skupščine FLRJ je odlikoval tovariša Tita, Mošo Pijada in Borisa Kidriča Ob praznovanju letošnjega državnega praznika, 29. novembra, je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval z Redom junaka socialističnega dela predsednika zvezne vlade maršala Jugoslavije Josipa Broz-Tita, podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Mošo Pijada in predsednika Gospodarskega sveta vlade FLRJ Borisa Kidriča. Odlikovanje jim je izročil predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar na slavnostni seji Prezidija dne 29. novembra. Maršal Tito je dobil to visoko odlikovanje za neutrudno delo in izredne zasluge v vodstvu borbe naših narodov pri graditvi socializma in krepitvi ne- Slika prikazuje tri poštne znamke, ki jih je izdala OZN. Posvečene so tej mednarodni zvezi; prva za 2 centa predstavlja mir, pravico in varnost. V sredini je znamka za 5 centov, ki pomenja organizacijo UNICEF; na znamki je roka odraslega, ki drži otroško ročico, in je simbol mednarodne pomoči prizadetim otrokom. Tretja znamka predstavlja palačo tajništva OZN v New Yorku; njena vrednost znaša 50 centov. Prvi dve znamki sta tiskani v modrem, zadnja pa v zelenem; napisi so v angleškem, francoskem, ruskem, španskem in kitajskem jeziku. Adolf Sfarks MODRI ABDULAH Povest ir Orienta »Posla! sem pote. Abdulah.« Je zaiel veliki kalif, »da rnz-odi.« o nekem sporu, kjor ne moremo najti resnice ne jas ne moji svetovalci. Pomagaj mi! Pravijo, da »i modrijan Pokaži, da res zasluži* to Imel« In Abdulah so Je priklonil, da se je s Celom dotaknil tal. »Veliki poglavar vseh pravovernih, kaj jo Človeška modrosti Ladja na morju je. sama sohi prepuščena, puščica izstreljena brez ci,lia, semensko zrno v vetru. Ce je Alahova volja, pošlje plh vetru in alej: ladja Ih> prebredla valove in prišla v mirni pristan, puščica ho zadela svoj crlj In seme bo našlo zemljo, v kateri bo pognalo korenine in vzklilo. Vsa fetoveška modrost je Alahov dih! Pri Alahif je vse naše znan te vsa "«*« modrost in pravičnost, ljudje pa smo slepi in gluhi!« »Govoriš. Abdulah, kakor se spodobi modrijanu: samo bedaki so pre-pričami. da nekaj vedo 8vdaj pa poslušaj. Abdulah, kaj se je zgodilo: Sinoči je v Bagdadu spet izbruhnil požar. 7, okna svoje palače sem videl, kako so Svig nili plameni kvišku, kuko so je dvigal dim v nono. Hitro sem poslal na pogorišče vojščake svoje telesne straže, da zavarujejo nesrečnim j»ogorelcem iz plamenov oteto lastnino, da ne bi zamegli h udobni, brezvestni ljudje oropati teh nesrečnikov, ki jih ie divjanje strašnih elementov tako hudo prizadelo. Potožili so mi da so hudobni pohlepni ljudje izkoristili zmedo na pego rišču: kradli »o in ropali! Da. Se več: celo taki ljudje so na svetu ki prav zaradi -tegu delajo strašne požige Tokrat so zgorple tri hiše: palača juvelirja Hasana, hiša pisari l Kelim i in mu,la koča (•kaka Alija Danes aiuUst smm poklical vse tri nesrečne Pogorelce v svojo palnfto. da jim pošteno vrnem njihpvo lastnino, ki 60 jo moji zvesti vojaki s ti ra niti v moji palači. Ko s« si delili svojo lastnino, je potekalo vse gladko, nobenega prepira ni bilo mod njimi zn to in ono. kajti vsi trije Izglodajo, da so pošteni in spodobni ljudje. Toda. Abdulah. kako prav govori modrijan, ki pravi, da preži v lepem ženskem telesu hudi duh, ki omami in zapelje celo največje pošt en jake! Poleg blaga so moji zvesti vojščaki pri-l>e!jali s pogorišča tudi mlado žensko, ki so io rešili Iz strašnih plamenov, žensko, ki jo lepa in ljubka kot sonce, in vitka kot gazela In glej. Abdulah: vsi trije, ki so pri blagu vedeli, kaj je njihovo, da sem bil kar vesel njihove poštenost i. so možje postali lažnivci zaradi lepe ženske; vsaj dva od n i i h lažetn, ne govorita resnice, kajti vsi trije trdijo, da je ta ženska njihova zakonska žena. Ul h ko bi žensko vprašal sam. kdo je njen zakonski mož, toda kdo naj veruje ženski besedili Hasan je bogat. Kelim moder in spoštovan, ubogi, revni Ali pu močan in lep mož. Kako naj vem, če ni hudi duh zapeljal žensko, da laže, ali iz pohlepa po bogastvu, častihlepja ali pa strasti po čutnih nasladah! Kdor verjame ženskim besedam, zida hišo na poseki Ali imam prav. Abdulahi »Da, pravično govoriš, poglavar vseh pravovernih! Colo pri možu so bosede laž. neresnica, kadar mu želja po denarju, po časti ali pa po ljubezenskem uživanju zasenči pamet in razsodnost. Koliko bolj še pri ženski ki nima duše. ki je otrok, ki ne ve. kaj je Veenioa Im kaj ni!« »Kako naj torej razsodim, Abdulahi Vsi trije možje trdijo eno in Isto, vsak pravi, da Je ta ženska njegova zakonska žena. Nobenega moža no morem poklicat* za pri- odvisnosti, ugleda in moči FLRJ; za dolgoletno in neutrudno revolucionarno delo za osvoboditev delavskega razreda in delovnega ljudstva ter izredni osebni prispevek v borbi za ustvaritev neodvisnosti ter demokratični in socialistični razvoj države je bil odlikovan Moša Pijade, medtem ko je Boris Kidrič prejel to visoko priznanje za izkazane delovne zmage pri vodstvu gospodarske dejavnosti pri graditvi socializma ter krepitvi moči in ugleda FLRJ. Milijardni prihranek potrošnikov Kakor znano, je zvezna vlada odredila, da morajo vsa državna trgovska podjetja na drobno znižati maloprodajne cene tekstilnemu blagu za 15 %, izdelkom iz polivinila za 20 %, cene vinu za 25 %, suhomesnim izdelkom za 15 %, čokoladi in čokoladnim bonbonom za 10 %. Znižanje cen predstavlja za potrošnike letni prihranek 34,4 milijarde dinarjev. Mladinska proga Doboj—Banjaluka Dela na mladinski progi Doboj-Ba-njaluka se bližajo koncu. Do 20. decembra, ko bo predvideno stekel prvi vlak, bo dograjeno vse razen predorov Ljeskove Vode in Tromedja. Za nadaljevanje Se potrebnih del se je priglasilo okrog 100 novih mladinskih brigad, pri-glašajo se pa še vedno nadaljnji prostovoljci. Izgubil sem osebno izkaznico številka F-0723210/930. Proglašam jo za neveljavno. Stane šenkiš, Trbovlje. čo, kor pač še ni videlo nobeno drugo moško oko te ženske, kakor %e to verniku spodobi. In vendar moram iareči razsodbo Abdulah, tl, ki živiš v milosti Alaha, razsodil« »Poskusiti hočem, visoki poglavar vseh pravovernih! Ali je ta ženska v tvoji pn lačil Ce je. odloči takoj, da jo pripoljojo. Možje pa naj modtom čakaio v tvojih sobanah na razsodbo. Dovoli mi še. da pošljem po razne stvari, ki jih potrebujem za izvr-šitov tvojega naročila.« »Smeš ukazovali — in Alah naj je s teboj!« Cez nekaj časa se je stari Abdulah spet prikazal; na hrbtu je nosil težak sveženj spisov, v roki pa je nosil skrinjico, ki jo je postavil pred žensko, zastrto s pajčolanom. »Rešiti moram še razno splso. dragi moj otrok,« je nagovoril dobrohotno Abdulah mlado žensko. »Ti pa se medtem časom zabavaj z gledanjem nakita v tel skrinjici Znano mi jo, da ženske ljubijo nakit in bisere.« In Abdnhah so je zntopil v svojo spise — mlada ženska pa je modlom sprva plaho potem pa, ko je videla, da je nihče no gle da, je vodno drzneje šarila po skrinjici: radovedno In sumOdopadl |lvo le iomaln na kit za nakitom iz njo. Preizkušala je nnkil na sebi in so nečimrno in dopadljivo gledala v ogledalu. »Lepa Fatima.« jo je nagovoril spet Abdulah čez nekaj časa. »ali si tako ljubezniva in mi pomaguš; vzemi to papirje in mi iz njih poišči neki list, ki so n» njem napisani izreki Temnna. List boš lahko spoznala po finem porgamentu, po krasni pisavi in po tem. da so črke pisauc s tušem 111,00 s tinto.* Nevoljno se je lepa Fatima lo'čila od na kita. Začela ie listati po papirjih. Večkrat jih Je premetala, potem pa rekla Abdulahu plaho, boječe: »Ne huduj so nad menoj, go spod, ker lista ki ga želiš, ne morem najti. »Dobro, nič hudega, hvnla tl lemi! Šajn bom poiskal papir!« In spot se Jo Abdulah zamislil v svojo spise, ženska pa so jo vr- prihaja »sc boli no izraza (Z ZBOROV VOLIVCEV IN ZASEDANJA KLO HRASTNIK) rati. Ne «me se več zgoditi, da je nekatere odbornike še na zasedanje ljudskega odbora težko dobiti, kaj šele. da bi posvečali težnjam volivcev potrebno skrb. Tako so grajali delo odbornika v VIT. volivni enoti ki ne prihaja na zasedanje odbora, še manj pa, da bi skrbel za svoje volivce. Ti so upravičeno zaskrbljeni. Izrazili so se, da je sklicanje volivcev v tej volivni enoti nujno potrebno, da odborniki poročajo o svojem delu. Pri obravnavi vprašanja preskrbe prebivalstva s krompirjem so volivci grajali to delo. Poimensko so navedli člane potrošniškega 6veta, ki ne skrbe za ustrezno delo sveta in se tudi ne shajajo. In prav zaradi te nedelavnosti in brezbrižnosti je prišlo pri prodaji krompirja do velikih nepravilnosti. Nekateri so si zamogli nakupiti velike množine krompirja, niso pa pomislili na druge, ki ga niso dobili niti za najnujnejše potrebe. Na zboru so razpravljali tudi o gradnji nove ceste skozi Hrastnik, govorili nadalje o bodoči preskrbi upokojencev ter kritično ocenili poslovanje državnih gospodarskih podjetij. Prav tako so obravnavali delo na šoli. Volivci so zahtevali, da pridejo vsa iznesena vprašanja na dnevni red na zasedanju ljudskega odbora. V petek, 23. novembra, je zasedal ljudski odbor v Hrastniku. Če izvzamemo nekatere odbornike, ki svojih nalog ne vrše, lahko rečemo, da ostali odborniki res predstavljajo v odboru ljudsko voljo, saj so že pred tem zasedanjem razpravljali z volivci o njihovih težnjah, prav tako pa tudi o bodočem delit in nalogah ljudskega odbora. Že več dni pred zasedanjem je bilo precej debate o tem. Po gospodarsko-političnem referatu predsednika ljudskega odbora tov, Franca Krežeta in poročilu izvršnega odbora, ki ga je prebral tajnik ljudskega odbora tovariš Tone Klemen, se je razvila obširna razprava. V njej so se odborniki dotaknili obeh poročil, iz katerih je razvidno, da je ljudski odbor kljub po-manjkljivostim v svojem delu napravil vendar precejšen korak naprej, Da se uredi vprašanje preskrbe hrastniškega prebivalstva, je bil že na zadnjem zasedanju storjen sklep o reorganizaciji državnih gospodarskih podjetij: v Hrastniku so ustanovili trgov-sko-gostinsko podjetje, kateremu je od njegove ustanovitve do danes uspelo preskrbeti prebivalstvu zadostne količine mesa, mesnih izdelkov, mleka in še drugih živil in potrebščin z izjemo krompirja, za čigar preskrbo pa se podjetje še nadalje trudi. Tudi oskrba in postrežba v gostinskih obratih je mnogo boljša. Iz računskih zaključkov je razvidno, da so vsa podjetja aktivna Kritično pa so na tem zasedanju ocenili delo obrtno-storitveuiih podjetij- nekaj je neaktivnih, za kar je odgovorna dosedanja uprava teh podjetij. V zvezi s sklepom, sprejetim že na zadnjem zasedanju, in v zvezi z bojem proti šušmarstvu je bilo v tem pogledu že nekaj storjeno, vendar premalo. Odborniki se vprašujejo, zakaj v Ljudski oblačilniei ni dela, čeprav v Hrastniku ni druge šivilske obrti, je pa tamkaj okrog 6000 prebivalcev. Sprejeli so sklep, da se glede zatiranja šušmarstva store ostrejši koraki. Pri razpravi o delu obrtno-storitveniti in komunalnih podjetij so spričo prehoda na nov finančni sistem in gospodarjenje v podjetjih, ki jih vodijo sedaj delovni aktivi sami. napravili sklep da se dosedanja uprava obrtno-storitvenih in komunalnih podjetij razpusti, da pa se ta podjetja pod nadzorstvom IO KLO upravljajo sama Ustanove komunalnega značaja bo vodil v bodoče ljudski odbor sam. Na zasedanju so sprejeli tudi odločbe o odpravi nekaterih manj pomembnih podjetij, ustanovili pa so v Hrastniku podjetje »RentonU. ki naj skrbi za razna popravljalna dela zidarske, ključavničarske, mi tarske in pleskarske stroke. Poleg tega se priključi k trgovsko-gostiinskemu podjeaju pet tr- nlla k nakitu; najmani desetkrat »i ie pomorila zlati Pas. k.i .ie imel z biseri okrašeno zainonko. To pas ji je bil od vsega nakita najbolj všeti. Čez nekaj Časa je Abdulah zložil vse sob-' na kup in jih začel vezati v sveženj, ali vsaj poskušal je. da jih zveže. Pri tem delu pn se je pokazal tako nespretnega, da je vsakokrat, kadar le hotel svoženl vzdignili, vezel popustil, papirji pa so mu zletoll po tleh. Končno je tudi ženska opazila njegovo brezupno prizadevanje: vsa srečna, da mu more pomagati, nriskoč-1 k Abdulahu in začne zbirati papirje; z neverjetno spretnostjo in lahkoto jih je povezala v sveženj. jih z vrvico omotala in napravila vozel Nato pa si* jo to precej težko breme urno ta Lahkotnornnložlla na ramo ta vpra Sala; »Kum naj nosom te papirje, gospodi« »Prav lena t.i hvala, dragi otrok! Kar pustit« In Abdulah pristopi k ženski in ji vzame breme z lame. nato na »e obrne k sužnju ki je stal pri vratih; Sporoči poglavarju vseh pravovernih, itn i lakot noši ie po vse tri možo. Pripravljen sem, da Izrečem sodbo!« Pred prestolom velikega kalifa so že stali vsi trije možje, ko je vstopil Abdulah, z njim pa s pojčolanom zakrila žonskn. Po časi je Sel k tem možem, nato pa se spot obrnil, prijel za roko lo*o Fatimo in ,1e peljal k Aliju rekoč: »Ali. vzemi svojo ženo in ;>o,|dl z njo domovi Odpusti obema osta lima. ki sta li jo hotela vzeti Spomni se. da je odpuščanje nallepša zahvala vsemogočnemu Alahu, ki ml jo razsvetlil pamet, da sem spoznal resnico.« Ob teh besedah sta juvollr in pisar padla na kolena in vzdignila roko k velikemu kn llfu. naj bo usmiljen z njiniH In naj jima odpusti. Abdulah na le nadaljeval: »Poslušni me. velik' poirlnvnr vseh pravo vernih, kako sem prišel do svojo razsodim, potem pa odloči, če imam nrav! Ti poglavar vseh prnvovornlh. sl prej dejal, da le ženakH kot otrok Ko si izgovoril to besede sem začutij u tvojih ust Aluhov (lih Ali si žo gov-skih poslovalnic bivšega Okrajnega magazina. V nadaljnji živahni razpravi so odborniki iznašali težnje volivcev in votivnih enot. Tukaj je bilo opaziti, da nekateri odborniki prav dobro razumejo svoje naloge. Tako se je odbornik tov. Tone Sihur, ki ga lahko štejejo med najboljše, upravičeno vpraševal, zakaj pri gradnji novih stanovanjskih hiš v steklarni niso mislili na dohod k hišam. Dohod je zelo težaven, kajti treba se je umikati železniškim vagonom. Tudi ostali odborniki so iznesli razna vprašanja; tako so govorili o potrebi preskrbe zadostnih količin pitne vode, o popravilu cest in gradnji novih cest. Razpravljali so tudi o nekaterih kmetijskih vprašanjih, med njimi o uničevanju sadnih in drugih škodljivcev, zlasti pa. o zatiranju koloradskega hrošča, ki se je pojavil tudi v Hrastniku. Storjeni so bili potrebni sklepi. Ko so govorili o odpravi nekaterih obveznih odkupov in o odkupu žit, so ugotovili, da je odkup žitaric izpol- j njen stoodstotno, teko da je KLO Hrast- I nik v tem pogledu med najboljšimi v okraju. Na dnevnem redu je bilo tudi vpra- f sanje vplačevanja davkov. Davki so dobro izterjani, za kar gre zahvala ne- j katerim aktivistom, tako na primer Jožetu Zoretu. Antonu Bevcu. Hajniju Medvedu, Stanku Robarju in še drugim, ki so pripomogli, da je bila dohodnina pravočasno vplačana, s čimer se je KLO Hrastnik uvrstil v okraju med prve. Živahna je billa prav tako razprava o skrbstvu za šole, v katero so posegali upravitelj osnovne šole in šole učencev v gospodarstvu, ravnatelj gimnazije in še drugi. Nadalje so obravnavali socialno skrbstvo, kulturnoprosvetno delo, komunalno dejavnost itd. Sklenili so, da se pošlje pismena zahvala tov. Francu Rotarju, ki je s svojim neutrudnim delom pripomogel, da so glavna dela na Zadružnem domu v Praprotnem opravljena, tako da so ta dom ob Dnevu republike lahko že izročili svojemu namenu. Sklenili so nadalje, da se pismeno pohvali postaja Ljudske milice za njeno požrtvovalno delo. V razgovoru o bodočem delu ljudskega odbora v Hrastniku in o nadaljnji aktivizaciji volivcev za delo pri ljudskem odboru so ugotovili, da so dosedanji sveti zelo delavni. Ti sveti so posamezna vprašanja reševali celo bolje kot izvršni odbor; v diskusiji o bodoči ureditvi ljudskega odbora so de- janski položaj pravilno ocenili in pred- J lagali, naj se ti sveti v bodočem ljud- 1 skem odboru še bolj okrepijo, prav- teko pa naj se na ljudski odbor in na svete prenese dosedanje delo izvršnega odbora Ob tej priliki so se odborniki vpraševali, če bo po novi ureditvi ljudskih odborov še potreben obstoj izvršnega odbora. Mnenja so, da bo v tem pravcu potrebno še nadaljnje delo in prenašanje nalog na ljudski odbor in volivce. Po izčrpni, vsestranski razpravi so na tem zasedanju izdali še odločbo glede zaščite poslopij pred letalskimi napadi, odločbo o čuvanju državne, zadružne in zasebne lastnine ter odločbo o vzdrževanju reda in čistoče v naseljih in okolici stenovan iških zgradb. Sprejeli so še nekatere odločbe za pospešitev dela ljudskega odbora. Ob zaključku so resumirali vse sklepe, ki so bili sprejeti že med diskusijo. Vsi ti sklepi predstavljajo delovni načrt ljudskega odbora do njegovega prihodnjega zasedanja. Na koncu se je oglasil k besedi Š# član 10 OLO Trbovlje tov. Alojz Ko-rimšek. Ta je med drugim pripomnil' da je iz poročil, diskusije iin sklepo* spoznal, da KLO Hrastnik pravilno razume naloge, ki mu jih je zaupalo l judstvo, potrebno pa je seveda, da odbor svoje delo še pomnoži. Ko je tov. Ko-rimšok govoril še o nalogah ljudskega odbora glede preskrbe prebivalstva i'1 o nadaljnjem delu. jo ljudskim odbornikom k doseženim uspehom čestital. T. K. kdaj opazoval otroka pri iurll Co sl ga x> trnasti pergamcl, in po krasni pisavi h tušem in vprašal se. ko žensk« ni naši« teua lista: ali ž«1!. pisarja, ki mora pripravljati možu peffjjj ment. ki mu mor« prirezovati peresa in pripravljati tinto. ne razloči tlnte od tu*lj Takoj sem vedel, da tudi Kelim ni gov#r resnice. Toda vsemogočni Alah mi Je pomagal- \ som premagal še zadnji dvom: ko som % pri vezanju spisov pokazal nerodno««, mL-5 žensk« takoj priskočil« na pomoč SpfjJ-* ml je zvezal« vse papirje Prav tako jo V*-ska to precej težko breme z lahkoto nila na ramo. kot zna to le težak Ali naj se toga nauči len« liivelfrja ali P« y sarjal Tako sem spoznal d« je ženska z*14 ska žen« Alij«.« .«• Tn veliki kalif je zaukazal, dn se t« sodba vpiše v zlato knjigo, na čnsl mmi^L Abdulahu in v slavo vsemogočnemu A ki s svojim dihom vodi ladjo v vaie" stan puščico, da zadcoo svoj cilj. ekrb’ za semensko zrno na poliu, Z OBČNIH ZBOROV NAŠIH KULTURNIH DRUŠTEV Začetek nove sezone v Radečah Stopamo v novo sezono kulturno-prosvetnega dela, na katero smo se v Radečah dobro pripravili. Občni zbori SKUD »Ivana Cankarja« kakor tudi vseh njegovih odsekov so bili uspešno zaključeni. Novoizvoljeni odbori so nam porok, da bo kulturno-prosvetno delo in življenje v Radečah napredovalo kot doslej iz leta v leto, kar dokazujejo že mnoga priznanja od IO LP okraja Trbovlje in LP Slovenije v Ljubljani. Na občnem zboru SKUD, ki je bil 22. novembra, je bilo prikazano vse njegovo delo in uspehi, pa tudi težave, s katerimi se morajo ubodati kulturno-prosvetni delavci v Radečah. Največ dela v preteklem delovnem letu je pač opravilo sindikalno gledališče, zlasti pri kulturni reviji ob 10. obletnici OP Slovenije, lahko pa bi napravilo še mnogo več. Najuspešnejša pa je bila Ljudska univerza, ki je kot prva v okraju prejela priznanje in nagrado 8000 din od LP Slovenije v Ljubljani. Novo delovno leto je začelo sindikalno gledališče s premiero Cankarjeve Občni zbor Delavske godbe v Trbovljah Pred kratkim je tudi rudarska godba v Trbovljah na občnem zboru pregledala svoje delo v tem letu. V okrašeni lastni glasbeni dvoTani se je zbralo 38 godbenikov, ki so po poročilu predsednika in tajnika obravnavali vse dobre in slabe strani svoje godbe v minuli delovni sezoni. Občni zbor je pozdravil tudi zastopnik IO Ljudske prosvete okraja Trbovlje, nadalje delegata SKUD »Lojze Hohkraut« jn okrajnega Sindikalnega sveta. Vsi trije govorniki so naglašali potrebo vzgoje mladega godbenega kadra, ki mu bo moral novi odbor posvetiti večjo pa.žnjo kot doslej. Kljub raznim težavam, s katerimi se je tudi ta godba ubadala skozi vse leto, zaznamuje njen kolektiv vendar lepe uspehe. Pod skrbnim vodstvom njenega dirigenta tov. Toneta Hudari-na se godba spopolnjuje strokovno ter hoče ostati na navoju, na katerem je že bila in je še. Vsi godbeniki so na občnem zboru sklenili, da bodo vlagali ves svoj trud v proč vit glasbene dejavnosti ter hočejo nositi naslov državnega prvaka tudi v nadalje. Ta godba na pihala šteje trenutno 38 aktivnih članov; v teku leta je imela dva redna letna koncerta, sedem propagandnih koncertov pa izven okraja; sodelovala je na 22 proslavah in raznih drugih prireditvah, nadalje pri 73 pogrebih. V vsem letu je imela 75 vaj. Razen izpopolnjevanja v glasbeni umetnosti so člani te godbe pomagali v svojem prostem času pri razširitvi in tlakovanju trboveljske glavne ceste in drustod. Delavski godbi v Trbovljah želimo mnogo uspeha v njenem nadaljnjem delu iti širjenju glasbene dejavnosti v našem okraju, pripominjamo pa, da si prebivalstvo Trbovelj želi več promenadnih koncertov, ki naj bi jih ta priljubljena godba prirejala tudi v prihodnje na trgu na Vodah in v Zgornjih Trbovljah; tu in tam pa morda še v večjih stanovanjskih kolonijah. Ljudska univerza v Zagorju V petek, 23. novembra, so Imeli v okviru Ljudske univerze v Zagorju že drugo predavanje. Predaval je inž. Ivo Pust o vtisih its Zahodne Nemčije, kjer je kot član trgovinske delegacije prebil poldrugo leto. Svojo poljudno in zelo zanimivo predavanje je inženir Pust dopolnil z lepimi skioptičnimi slikami. Govoril je o industriji in življenju ljudi v Zahodni in Vzhodni Nemčiji, omenil je tudi Avstrijo, ter prav nazorno orisal vse gospodarske probleme, ki so nastali v teh deželah po drugi svetovni vojni. S tega nad dve uri trajajočega predava; nja je vsak poslušalec nekaj odnesel, bodisi da je poglobil "svoje zna.je v geografiji ali pa o prometu, o alpinistiki, industriji itd. Za predavanje je vladalo veliko zanimanje, saj ga je obiskalo okrog 300 ljudi, med njimi tudi mnogo mladine. Lahko rečemo, da je Ljudska univerza v Zagorju v pogledu obiska predavanj že prebila led in da bodo tudi prihodnja predavanja dobro obiskana. Naslednje predavanje bo v petek, 7. decembra, o temi »Zgodovina in razvoj Zagorja«. • IZUD »PARTIZANSKI VRH« JE POLOŽIL OBRAČUN SVOJEGA DELA Tretji občni zbor IZUD »Partizanski vrh« je v zadnjih dneh pokazal, da tudi na Partizanskem vrhu kulturuo delo poteka uspešno, čeprav se borijo s težavami, ker nimajo tamkaj še svoje dvorane. Občnega zbora se je udeležilo 25 članov in članic. Iz poročil je bilo razvidno, da se je to društvo v teku leta povečalo za 10 članov, tako da imajo sedaj 37 aktivnih članov. Člani društva so se redno shajali na svojih sestankih ter so med letom priredili eno gledališko igro, sodelovali pa tudi pri raznih proslavah. Člani društva so priredili nadalje tekmo koscev in pomagali pri elektrifikaciji kraja. Med letom so napravili popis vseh, ki so od osvoboditve dalje delovali pri gledališkem delu in delajo tudi sedaj v dramskem odseku IZUD. Gledališka družina je v zadnji zimi naštudirala zgodovinsko igro »Gamberška kronika«, ki jo je igrala trikrat, in sicer v Čečah, Kotredežu im Št Jurju ob Taboru. Meseca julija je društvo priredilo tekmo koscev in več skupnih izletov za utrditev tovarištva in skupnosti Člani so pomagali s prostovoljnim delom vdovi umrlega člana društva tov. Torija. Knjižnica ima trenutno 71 knjig, sklenili so pa, da jo spopolnijo in preuredijo. Pri volitvah je bil ponovno izbran za predsednika društva Ivan Bokal. Izvolili so tudi delegata za okrajno skupščino Ljudske prosvete. Sklepi občnega zbora kažejo, da ima mlado društvo voljo za nadaljnje delo. Kakor že rečeno, bodo izpopolnili svojo knjižnico, razširili pa tudi krog bralcev Naučili se bodo najmanj dve igri, s katerimi bodo gostovali v Kotredežu, Čečah in na Kleku. Da bodo z igrami lahko nastopili tudi doma, bodo med zimo im v zgodnji spomladi uredili dvorano v spodnjih prostorih šolske stavbe. farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki jo je uprizorilo dne 29. novembra zvečer v proslavo Dneva republike. Na to uprizoritev se je gledališče vestno in skrbno pripravilo pod vodstvom izkušenega režiserja Ivana Pešca st. Igro so ponovili v soboto, 1. decembra zvečer in v nedeljo, 2. decembra popoldne. Pri predstavah je sodelovala jazz godba »Marjana Nemca«. V decembru se nam obeta še premiera veseloigre »Zadrega nad zadrego« ter koncert 'mešanega pevskega zbora. Mladinski oder se nam bo v tej sezoni predstavil z igro »Mojca« in to kmalu po Novem letu, V okviru mladinskega odra se snuje tudi lutkovno gledališče in obetajo nam, da bomo kmalu videli uspehe, kar bo zlasti razveselilo naše malčke. Tudi Ljudska univerza bo ta mesec začela spet z rednimi predavanji. Težave pa so nastopile v delovanju godbe na pihala predvsem zaradi odhoda petih članov k vojakom, pa tudi zaradi nepotrebnih trenj v vodstvu, kar je za nekaj časa njeno delovanje Zavrlo. Izgleda pa, da se bodo razmere kmalu uredile in da bo godba postala spet aktivna. Tako vidimo, da je kulturno-prosvetno delo v Radečah zajela velika razgibanost, in upajmo, da bo tako tudi ostalo ter bo naše kulturno življenje šlo po poti, ki jo je hodilo doslej — to je vedno naprej in navzgor. V. M. P / S E J O NAM... Kljub vztrajni borbi tudi v novembru rudarlem ni uspelo doseči plana Trboveljski in hrastniški rudarji so si v minulem mesecu mnogo prizadevali, da dosežejo mesečni plan svojega rudnika, vendar jim to ni uspelo stoodstotno. Kako neomajna in trdna je bila volja rudarjev za izvojevanje zmage, vidimo iz tega. da se je velika večina rudarjev odzvala delu za izpolnitev svoje proizvodne naloge tudi 29. in 30. novembra, to pa zlasti zaradi tega, da zadostijo potrebam premoga našim železnicam in tovarnam. Mesečni plan je kolektiv rudnika Trbovlje-Hrastnik izpolnil z 99,6 odstotka. Med posmeznimi rudniškimi obrati je bila v novembru najboljša jama Ojstro, ki je opravila svoj plan s 114,2 odstotka, za njo pa jama Hrastnik s 109,4 odstotka, nato vzhodni obrat s 103,3 odstotka, medtem ko je zahodni obrat dosegel v proizvodnji le 97,3 odstotka, dnevni kop pa 66,1 odst., in to zaradi tega, ker je plazovje pokrilo pripravljene odkopne kraje in zavrlo tudi odvoz premoga. Obe hrastniški jami sta v minulem mesecu s produkcijo premoga izredno dobro odrezali, kar je zelo razveseljivo. Trboveljski in hrastniški rudarji so te dni začeli bitko za dosego plana zadnjem mesecu letošnjega leta. Trdno so odločeni, da tudi letošnje plansko leto zmagovito zaključijo. AFŽ V ZAGORJU V TEKMOVANJU ZA 10-LETNIC0 JA Organizacija AFZ v Zagorju bi bila lahko mnogo boljša, če bi se vključile v delo starejše članice, ki so bile v minulih letih delavne in požrtvovalne. To smo slišali na se ji mestnega odbora AFŽ, kjer so kritično presodili delo organizacije v tekmovanju. Čeprav je število članic, ki delajo, majhno, imajo vendarle lr”p n. •'■ehe; te člainice so se zlasti odlikovale pri volitvah v terenske odbore OF ter je v veliki meri zasluga žen, da so bili občni zbori dobro obiskani. Pa tudi v drugih akcijah ne zaostajajo; za praznik 29. novembra so obdarile socialno ogrožene starke in starčke, ki so jih po večini obiskale na domu. V kratkem bodo priredile šivi’ ki in kuharski tečaj, pripravljajo se pa tudi že na Novoletno jelko, k* naj bi predstavljala družinski praznik, kjer bodo obdarili otroke od treh let starosti naprej. Za to prireditev nameravajo priskrbeti tudi kak primeren film. MLADINA OKRAJA TRBOVLJE V LETU 1951 Jajce, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ (Nadaljevanje s 1. strani) vitev 6 društev Ljudske tehnike, nad 80 slovesnih sestankov, na katerih se je mladina seznanjala z zgodovino in vlogo Osvobodilne fronte. Ti podatki nam služijo o politični aktivnosti in zrelosti mladine. Tekmovanje v počastitev 10. obletnice OF je bilo zaključeno z okrajnim mladinskim taborom pod Partizanskim vrhom s kulturnim programom in razglasitvijo uspehov tekmovanja. Za zavzemanje in uspehe v tem tekmovanju je dobila mladina trboveljskega okraja vse priznanje in pohvalno pismo CK L MS kot eni izmed najboljših organizacij LM Slovenije. Po uspešno končanem tekmovanju na čast desetletnice OF je mladina okraja Trbovlje stopila v tekmovanje v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, 22. julija 1941; prvi del tega tekmovanja je bil posvečen 59. obletnici rojstva maršala Tita, ki jo je mladina počastila z organizacijo Titove štafete in z vpoznanjem življenja in dela maršala Tita v blaginjo jugoslovanskih narodov. Bilo je 36 slovesnih sestankov z okrog 2000 navzočih mladincev. S teh sestankov je mladina okraja Trbovlje poslala večje število pozdravnih pisem s čestitkami in zagotovili predanosti tovarišu Titu. V Titovi štafeti je bilo 161,6 km pretečene proge med tekači in spremljevalci 87 % mladine. Manifestacij ob tej priliki se je udeležilo 2450 mladincev in mladink. Razstavo OF v Ljubljani, ki je bila v teh tekmovalnih dneh, je obiskalo 468 članov in članic. Za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu je ta mladina prispevala 152.734 din. Drugi del tega tekmovanja je bil posvečen mladini v predvojaški vzgoji. V vseh predvojaških centrih so bila interna tekmovanja, iz katerih so bili izbrani najboljši mladinci za okrajno tekmovanjem na dan proslave 22. julija. V tem tekmovanju so se najbolj izkazali predvojaški centri steklarne Hrastnik, rudnika Trbovlje, Dola pri Hrastniku in Izlak. Ob tej priliki je mladina trboveljskega okraja podelila prvoborcem trboveljskega okraja za njihovo delo v narodnoosvobodilni vojni tovarišu Mihi Marinku, Lidiji Šentjurčevi in drugim spominske plakete. Najboljši centri in posamezniki so dobili lično izdelane diplome in praktična darila. Mladina je obiskala večje število par- tizanskih družin, katerih člani so darovali življenje v NOV. Proslava dneva učencev v gospodarstvu, ki predstavljajo močan odstotek organizirane mladine v okr. Trbovlje, ni mogla iti mimo mladinske organizacije. Poleg slavnostnih akademij v vseh industrijskih centrih okraja, kjer je njih program sestavila vajeniška mladina sama, je ta mladina prikazala svojo strokovno in ostalo dejavnost z okrajno vajeniško razstavo, samostojnimi razstavami v Hrastniku in Zagorju, večjim fizkulturnim tekmovanjem v republiškem merilu v Zagorju, nogometnim turnirjem nogometnih moštev vseh šol učencev v gospodarstvu in industriji ter številnimi šahovskimi srečanji; tako je bila odigrana šahovska simultanka 40 vajencev proti enemu izmed republiških šahovskih mojstrov Poleg teh prireditev v proslavo Dneva učencev v gospodarstvu je bil sprejem najboljših učencev in najzaslužnejših učiteljev vajeniške mladine pri predsedniku OLO Trbovlje. Prvi kot drugi so bili nagrajeni s primernimi darili Gradnje tretje mladinske proge Do-boj-Banjaluka se je udeležilo 117 mladincev in mladink našega okraja. Tu moramo omeniti vse pohvale vredno specialno četo mladinskega kolektiva na industrijski šoli v Trbovljah, ki je sodelovala na enem izmed najtežjih objektov te proge, na prodoru Trome-dj a. Trenutno je mladinska organizacija v času proslavljanja 32. obletnice SKOJ. Do sedaj je bilo predvsem na sektorju Zagorje in Hrastnik izvedeno večje število dobro organiziranih slovesnih sestankov, na katerih se mladina, ki ni šla skozi boje ljudske revolucije, seznanja z deli in podvigi SKOJ, ki je prejel leta 1948 za vztrajnost in heroizem v borbi s protiljud-skim režimom v bivši Jugoslaviji, za heroizem v NOV in za nesebično prizadevanje v obnovi v vojni opustošenc domovine najvišje odlikovanje — Red narodnega heroja. V okviru teh proslav je trboveljska mladina lepo počastila vseslovensko mladinsko konferenco SKOJ iz leta 1937 z odkritjem spominske plošče na Dobovcu. Ob' tej obletnici se mladina spominja vseh. ki so za današnjo družbeno ureditev darovali svoje življenje. Tako je bila ob tej priliki odkrita najmlajšemu Skojevcu — pionirju okraja Trbovlje, tov. Borisu Pu- stu, na kraju njegove junaške smrti spominska plošča pod Kalsko planino, ki bo današnji mladi generaciji in prihodnjim rodovom govorila o junaškem zadržanju enega izmed stotisočev mladih patriotov v borbi proti osvajalcem slovenske zemlje in zatiralcem naših narodov. Prednji podatki naj služijo kot površen pregled dejavnosti mladine trboveljskega okraja v letošnjem letu. Mladina je poleg teh del napravila še vrsto drugih, za njo samo in za celotno družbo koristnih del. Da omenimo še nekaj nalog, ki stoje pred našimi osnovnimi organizacijami in v zvezi s tem pred vsemi odgovornimi družbenimi orfani za vzgojo mladine: ena izmed prvih nalog je organizacija in izvedba letnih konferenc, na katerih bo mladina pregledala svoje dosedanje delo, napravila načrt dela za prihodnost in si izvolila nova vodstva. Pri sprejemanju delovnih načrtov za prihodnost je potrebno, da so programi dela odraz hotenj in želja posameznih mladinskih aktivov, obratov, podjetij, ustanov, vasi in kraja, kjer bodo aktivi mladine potrebovali pomoči starejših in izkušenih prijateljev mladine. Organizacij a dobro pripravljenih političnih in drugih predavanj, ustanavljanje novih ali razširitev že obstoječih kulturnih in fizkulturnih društev z raznimi novimi sekcijami, izvedba izletov mladine, formiranje društev Ljudske tehnike, organizacija strokovnih in drugih izobraževalnih tečajev tako v industrijskih krajih in na vasi, prirejanje zdravih kulturnih razvedril itd. so oblike dela, ki se jih poslužujemo v delu z mladino. Jasno je, da se v zvezi s tem postavljajo pred nas številna vprašahja, materialnega in vzgojnega značaja, med njimi vprašanje prostorov, kje naj se shaja mladina aktiva ali društva, nakup fizkulturnih in drugih rekvizitov, vprašanje odnosa in vključevanja posameznih odgovornih ljudi za delo z mladino v društvih in pristop mladine v društva. Z malo dobre volje, pripravljenosti in razumevanja za vse te naloge >d partijskih in množičnih organizacij, organov ljudskih oblasti, prosvetnih in drugih družbenih činiteljev bomo uspeli odpraviti v naših revirjih marsikakšne, vse prej kot koristne in častne pojave in vzgojili našo mladino v vzgledne člane naše socialistične družbe. Prosito po Scottu: ČRNI BRATJE Možjo so obstali. Garsonov pogled je preletel sobo: Garrlsh ,|o še vedno zvezan ležal pod inlzo, Merrivalc Jo bil broz suknjiča v spalnici, sredi sobe pa le stal nc-jnanec z železnim, negibnim obrazom. Gar ®°“ Jo bil čisto zmeden z»rli?.vl K,as Merrlvalea ea Jo zbudil, ki , Imžje Ima! Pazite! Vzel Je brzojavko. V1,,J® včeraj poNlal II utvar ril« Oniu revolverji so se usmerili proti Lnldwcllu, ki ni trenil z očmi. *N°,j J®, menil Garson. »na čedno družbo mo naleteli! Nekoliko presenetljiva je za as In menda tudi zn Friderika... So o dečko!*1 *aSU 8,110 ' • • Odloži orožje, ... S Posmehljivim poklonom Je Caldtvcll (l,i . Gargona In spustil revolver na tla, k“ stopnic Jo zaslišal skozi vrata nagle nko. nato pa precej mlad glas. No, no. kaj se Jo zgodilo? Kaj . . .« Garson se Je široko zarežal In se obrnil rt..,!'«,® Pridi bliže. Allan. In sl oglej tole n»i ,i P* Gnenltna družba! Kakor kaže. le jas ljubi Friderik v najini odsotnosti stopil 8nn' ™ s"k s spoštovanim gospodoni Mo- ' Zdi so ml pa. da je hotel Imeti ilo ,c®k vsega bnrantunja le Moravec!« n«>Li^",ln iy«H.r Jo z omahovali lem In z vsilil strahom url Im Jul bliže Ko Je stal z««*. m0* nl" I® 1,11 pregled sohe še oh*/7 ko *u. "® H1" možje umaknili, te Je i? „*kiakor ."Z1 8!r,‘'" ,a<1®t: njegov obraz i® nirllSIm polil rdel- zagledal Ir moža proti severom n so merili revolverji vseh mož; Ur*7J"n' ki Je stal poleg njega Je ujel '»Ikcrjcv preširašen Sp ohnptm pogled... •Za božje Ime . • Nekaj sekund Jo bilo vse tiho. Tv..,, 1 ''ožje Imel« le nadaljeval naposled .jaikcrjov glas »Ta mož tu . sploh nl Moravec. To- Jc Stcelc od tajne službe , . .« Merrlvnlc se Je prvi spet zbudil Iz presenečenja In *a«el govoriti: »VI... vi.. ■« Je jecljal razburjen. »Kdo ste?« »IValkcr Jc pravkar povedal.« »Toda .. . kako ... za vraga! Kako Jc mogel priti sem?« Garson Je še vedno strmel vanj kakor v božje čudo, Mcrrlvale se Je spet obrnil k ujetniku. »VI , .. vi ste Stecle? To Je vendar nemogoče . . . Steeleja sem videl! To Jo nemogoče!« Vse se Je vrtelo okoli njega. »Ne razumem ničesar več. Moravec . . Moravec Je pobegnil ...!« »Tnko Je,« Jo potrdil ujetnik. »Moravec. Je tudi nameraval priti k vam. Pa nl prišel.. .« Medtem ko Je Mcrrlvalo zmedeno lovil besede, jc stopil Garson tesneje k Steelen »Itcs jel« je godrnjal. »Našminkan je možak, zato ga nisem tukoj spoznal, čeprav sva že .skupni sedela za Igralno mizo « Gar-snn so je obrnil k Merrlvaleu. »To Je Steele! Zanesljivo Je Stecle!« Merrivalc nl mogel odgovoriti. Mož. ki so ga poznali kot Mnravra oziroma Cald tvclla. tudi nl rekel besede. Garsonnve po teze so postalo ostrejše. Njegov glas Je bil hripav, ko Jo Jezno rekel: »Za vraga, možak Ima našo knjigo s pravilnikom!« Naglo jc strgal črno knjižico Steelen Iz rok lil Jo vtaknil v žep »No Sterle,« ga Je nahrulil, »sedaj govori' Kaj Iščeš pri nas?« »To bi pravzaprav morali vedeti.« »Res,« Je rekel Ghrson. »res Je to lahko uganiti. Tvoja nesreča, dragi dečko, da vemo le predobro, po kaj sl prišel k nam.« »Rojim se. da nl nesreča na vaši struni,« Je mirno menil Stecle. »Zakal pa?« »VI sle namreč Izgubljeni. Gnrsnn. Prav tako val drugi,« je hladnokrvno odgovoril Stecle. »Kmalu bo konec črnih bratov enkrat za vseloj. Gez pol ure boste vsi, ki ste zdajle v tej hiši. 6edell v zaporu « Garsonov odgovor Je utonil v krohotu vse druščino. »Kdaj Je prišel ta možak semkaj?« je vprašal Garson Merrlvalea. »Snočil* »Kako?« »Z limuzino kakor običajno. Prav previdno smo ga vozili semkaj.« Vodja črnih bratov Jo bil zelo bled »Takol« Je Stcclea nahrulil Garson »Ho tel sl zaigrali malo komedijo z nami, kaj ne, Stecle? Ha. ha. Priti mora že kdo drug. da so bo lahko malo ponorčeval Iz nas. Kaj morda ne veš. kje sl? Ali veš, kdo smo ml?« Mcrrlvale sl jc popravil ovratnik »On . . on ve vse! Videl je pisma z mojim našlo vom!« Garson Je vprašaje pogledal Steelen v obraz. »Kdaj Jc bilo to?« »Kakšno minuto preden sl prišel Imel Je revolver, pa . . .« »Ali prej n! vedel še ničesar o nas?« »Prav gotovo ne!« »Potem Jc vse v redu Mislim, dragi Stecle. da bodo Imeli tvoji prijatelji mnoge dela. preden bodo našli tvoje truplo.« Steelo nl rekel besede. »Kar sl Iskal, «1 našel,« Jo še pripomnil Garson. »Friderik, kakšne papirje, praviš Je vzel?« •Zadnjo notvarilovo brzojavko.« »Kje Jo Ima?« •Menda v žepu.« »Tako? Ali le nl morda skril kje v sobi?* »NI utegnil; držal Jo Je še v roki ko ste vstopili • Garson Je vprašajo pogledal Steelen v obraz. »Vrni papirje!« Stecle le skomignil z rameni »Papirje?* Je ponovil začudeno, »prav nobenih papir jev nimam!« •Lažete!« ga Je nadrl Mcrrlvale »Saj sem videl, kako ste brali papirje; Imeli str v rokah brzojavko In prevod.« • Steele Je zmajal z glavo. »Ponavljam, da nimam takih papirjev.« »Grogan. pridi sem!« Garson Je pomignil enemu femed mož. »Pomagaj ml pri pre. Iskavll« Oba moža sta natančno preiskala Mal comea Stcclea Garson Je jezno renčal, ko nl našel ničesar. Začela sta ga še enkrat še skrbne,le preiskovati. Garson je našel žepno svetilko in Jo pomolil očitajoče Merrlvaleu pod nos »Tl sl dopustil, da sl jc to pridržal?« se je hudoval Garson nad Merrlvaleom. »Saj... saj sem vzel baterije Iz nje* »Tako!« Jezno je pogledal Merrlvalea In Iskal dalje ... čud no le bilo to. da tudi pri drugi telesni preiskavi niso našli ploščatega kovinskega predmeta, podobnega stcklenlčlrl Ko Garson nl našel pri njem brzojavke Jc Jezno zaklel In stopil nazaj. »Strgal inu bom cunje s telesni« se Jc ponudil orjak Garrlsh •Ne. nl potrebno. Gotovo Je papirje skril kje v sobi « Garsonov glas Je priča) da Jc bil o tem prepričan. »Iščite po sobi In videli boste, da boste v neknj sekundah našli papirje.« »Daj sl dopovedati. Viljem.« jc menil Mcrrlvale, »da nl utegnil skriti papirje drugje kot v svoji obleki.« »Ne čenčaj - takoj jih bomo našli!« Minute so minile, ko so brskali po sohi Trikrat so dali vse narobe, a našli niso ničesar Naposled Je zaklenil Garson vrata In stopil z vzdignjenim revolverjem k Strelcu. »Ali Ima zate kak pomen, da nam ne poveš, k le so papirji?« Je rekel »Ponavljam še enkrat, da .« »Drži gobec! To sl nam že dostikrat rekel Itnd bi samo vedel Steele. kaj hočeš s tem doseči Zadeva bo kljub vsema Imela samo en konec Friderik, ali nl morda vrgel papirjev skozi okno?« • Hotel le to, a nl tega storil. Vem zn nesi Jlvo.« Globok molk Je nastal med tremi možmi medtem kn so ostali Iskali dalje Grozeče se Je postavil Garson pred Merrlvalea. »Ali ste dečka stražtll od trenutka, ko Je prišel sem?« »Niti minute nl bil sam.« »Ali ste ga preiskali takoj ob prihodu?« »Nnjskrhneje.« »In zanesljivo ni mogel priti v stik s kakšnim človekom od zunaj? Ali Je dobil kakšno pismo? Ali Je on dajal kakšne znake, da bi ga kdn na cesti slišal?« • Nemogoče I« »Ali mu zanesljivo niste postili olkaklne priprave za dajanje znamenj?« • Prav gotovo nel« Je zagotovil Merrivalc. »Sam sem ga preiskal « Garson le zaničljivo skomignil z rameni »Grogan, pridi še enkrat seml Možaka bova še enkrat preiskala!« Z napetostjo so ostali opazovali telesno preiskavo Zadaj so našli kovinsko stekleničim. »Oba!« Je zaklical Garson In se zagledal v najdeni predmet -Prej oa tegale nismo našli!« Z zanimanjem sl je ogledoval čudno reč Jo dvigal proti luči In naposled stresel, i Zaslišal se Je rahel šum. podoben šumu pre-1 mikajoče sc tekočine. ! »Kal le to?« i Odgovor Je zvenel prav tako ostro kot i vprašanje »Nn to vprašanje ne odgovorim, Garson!« I »Preklelo malo časa še Imaš za ndgo i variante« je zasikal Garson Pridi sem, ■ Friderik! Zakaj sl mn pustil tole reč? Kaj 1 ie to? Kako se odpre?« Več sekund se le (rudll Friderik Merrivalc da hi odprl stcklenlčlrl podoben pred met Steele ga le pri ndplrantu napeto opazoval Kn nl šlo le Garson popadel kn vinski predmet tn gs porinil Steeleu v roko »Odprite.« mn le zapovedal »pa hitro!- Mirno le Malrome Steele začel odvijati vijak pr! kovinskem oredmetu Naenkrat se Je zaslišal kratek kovinski zvok In predmet le zletel Iz Steeleovlh rok s tako hitrostjo da so možje okoli Steeles koma* mogli slediti nlegovemo letu Predmet Je treščil v šipo na oknu In med žvpnketanlem razbitih šip Izginil zunal * temi Mcrrlvale le zaklel Garsnn Je presenečen pogledal najprej stcclea. nato Merrlvalea. nazaduje pa proti oknu. mmI Ameriški film ,Morja široka cesta1 Leta 1887 s© .ie v New Redford v ZDA vrnila z uspešnega lova kitolovs-ka ladja. Na u:’ 1-----------J~ilec njej j© bil kapitan stari Berling, daleč okoli znani izvrstni pomorščak. Pričakovali so. da bo šel v pokoj in prepustil poveljstvo mlajšemu, vendar noče o tem slišati', ker hoče še enkrat na kite. Obveljala je želja kapitana Joya, ki vzame s seboj svojega vnuka Jeda in mladega pomorskega oficirja. Na ladji mu naroči, naj v prostem času poučuje vnuka. Med Danom in vnukom starega kapitana se razvije trdno prijateljstvo. Sredi morja oipazuje deček delfina in razpravlja z Danom o pomorski biologili, računstvu, fiziki in drugih učenosti. Ladja pluje čez ekvator na iug in nekega dne se začuje z jambora: »Kit!« MaJi vnuk gleda z dedom, kako se mornarji spravijo na velikansko žival. Deček opazuje, kako raztelesijo kita, kako nalagajo njegovo mast, kako jo topijo itd. Spet se pojavijo kiti in zdaj smo tudi mali Jed z njimi na lov. V megli pa se čoln, v katerem je Jed, zgubi in prvi oficir Dane, ki mu je posadka zaupana, pozabi na vsa pravila in gre reševat pogfšane. „ Kapitan Jov leži bolan v kabini, ladji pa poveljuje Dane. Posadko doleti še zadnja preizkušnja, ko ladja zadene ob ledeno goro in nastane v boku ladje luknja. Valovi za- ganjajo ladjo ob led. Ko se zdi, da je vse izgubljeno, se pojavi na krovu stari kapitan Joy Berling, da zadnjič prevzame poveljstvo nad svojo ljubljeno ladjo. Nekai dni pozneje so zapisali v dnevnik ladje: »Danes je umrl kapitan Joy Berling. Rodil se je in umrl na tej ladji.« Ne samo otroc-i, tudi odrasli bodo občudovali ta film predvsem zaradi njegove čudovite fotografije in lova na kite. Film bo na sporedu v teh dneh v kinu »Trbovlje«. KINO TRBOVLJE bo predvajal ameriški film »Morja široka cesta« Predstave od sobote do ponedeljka. — Naslednji teden ameriški zabavni film »VEČNA EVA« 'VV\ ZASLUŽENA ZMAGA KOROTANA V TRBOVLJAH Korotan : Rudar 1:0 (1:0) Povratni dvoboj med Rudarjem In prva kom Slovenije. Korotanom, se je končal z zmaco moštva iz Kranja, ki se je predstavilo našemu občinstvu kot izredno požrtvovalna nogometna ekipa, ki zna tudi v odločilnih trenutkih izkoristiti položaj pred golom. Akoravno je moštvo Rudarja pokazalo tehnično boljšo igro, mn je vendar manjkalo odločnega strelca na vrata. Vse do 16-inetrskega prostora je bila igra do mačinov v redu. toda preigravanje In podajanje pet metrov pred golom pa ne more roditi uspeha; žc večkrat smo to omenili, zlasti še, če je treba streljati iz lt-metrskega Nogometni brzoturnir v počastitev 29. novembra Nogometni klub »Rudar« iz Trbovelj je v petek. 30. novembra, organiziral nogometni brzoturnir zasavskih mladinskih nogometnih mostov. Na turnirju so sodelovali nogometni klubi »Rudar«, »Reitje« iz Trbovelj, »Proletarec« in »Svoboda« iz Zagorja oziroma Kisovca. Mladinska moštva so se kosala med seboj po sistemu izpadanja. V prvi tekmi sta se srečali moštvi Rudarja in Proletarca. S tesnim rezultatom 1:0 je zmagal Rudar. V drugi tekmi sta nastopili moštvi Retja in Svobode. Zmago so odnesli mladinci Retja z izidom 1:0. V finalni tekmi ie mladinsko moštvo Rudarja premagalo z rezultatom 1:0 mladince Retja, kar pa je za mlado moštvo Retja vendar velik uspeh, saj je mladinsko moštvo Rudarja nastopilo v postavi liginega mladinskega moštva, ki se bori za prvenstvo Slovenije. MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE RUDAR : KOROTAN 4:0 (3:0) V predtekmi so mladinci Rudarja v dobri Igri premagali mladince lz Kranja z visokim rezultatom 4:0, s čimer so se še bolj učvrstili na čelu lestvice. Zadnjo tekmo v jesenskem prvenstvu bodo mladinci Rudarja igrali v Ljubljani proti tamošnjemu Slovanu. Upajmo, da nas tudi v tej tekmi ne bodo razočarali in si osvojili jesensko mladinsko prvenstvo. ^—) LETALA, KI JIH MORAJO HLADITI Ameriška letalska industrija razpolaga z letali na raketni pogon« ki so se razvili iz letal »Douglhs Skyrocket«. Ti avionj imajo tako veliko brzino. da jih morajo zaradi silnega zračnega trenja ohlajati Medtem ko so v drugih avionih vgrajeni motorji, ki jih morajo zaradi zmrzovanja v visokih zračnih plasteh ogrevati, so na teh raketnih letalih motorji — s hladilnimi napravami. Brez takega hlajenja bi se toplota na letalih *Skyrocket« pri njihovi največji hitrosti dvignila do 100 stopinj Celzija. Tehnične podrobnosti novih raketnih letaj, ki So jih doslej zgradili tri, so še zavile v tajnost. Pričakujejo pa, da bodo imele izkušnje, ki jih zbirajo pri letalnih poskusih teh avionov. velik vpliv na bodočo konstrukcijo »železnih ptičev«. »Skyrocke(« je pri poskusni vožnji dosegel višino 20.000 m. Waldorf Astoria bo prodan Cela Amerika je z začudenjem sprejela novico, da bo Waldorf Astoria, največji in najslavnejši hotel na svetu, prodan. Njegov sedanji lastnik želi iti končno v pokoj. V hali tega newyorškega hotela, veliki kot kakšna katedrala, lahko srečamo celo reko slavnih ljudi: kralje, vojvode, diplo filmske zvezde in mili mate, znanstvenike, ionarje, ker je VValdorf Astoria postal na celem svetu pojem najvelikopoteznejšega in najudobnojšega hotela, kar jih premore svet. Ničesar ni, kar bi gostom manjkalo v tem nebotičniškem hotelu: od dentista do banke, od otroškega igrišča do privatnega poučevanja, od krojača do kina. V 47 nadstropjih tega velikanskega hotela je poleg velikih dvoran, trgovin in pisarniških prostorov še 2200 sob. S prtljago obloženi gostje se lahko od železniške i>o-staje pripeljejo po posebnem tunelu, podobnem kakšnemu stranskemu hodniku, naravnost v sredino hotela. Celo podzemska železnica ima pomožni tir za privatne železniške vagone. Razkošna stanovanja, od koder je krasen razgled na ceJ Ne^ Vork, stanejo dnevno 125 dolarjev, medtem ko je cena za »navadno sobo«, seveda z vsemi v Ameriki mogočimi udobnostmi, 7 do 10 dolarjev. A niti •■na soba tega hotela ni enaka drugi, kajti dekoraterji so imeli nalog, da preprečijo vse, kar bi spominjalo na »hotelsko a trn o sfero«. Poseben sloves uživa velik in razkošno urejen strešni vrt s premikajočo stekleno streho. Prvi pogled, ki se nudi gostu v sprejemni hali hotela, jo reka vidnih in nevidnih služabnikov ki samo čakajo, da izpolnijo kakšno tvojo željo. Samo v kuhinji je zaposlenih 151 oseb. Poleg tega je v hotelu še mala, iMipolnoma opremljena bolnica z izbranimi zdravniki, ki so vedno pripravljeni, da skrbe za zdravje gostov. Obsežni register, kjer je vpisanih doslej že 5,4 milijona gostov, navaja tudi vse njihove posebno želje. Ta na; večji hotel sveta je stalno prenapolnjen. Njegovi dnevni dohodki znašajo okrog 50.300 dolarjev Leta 1944 je imel hotel skoraj 13 milijonov prometa, a čisti dobiček Je dal nad pol milijona dolarjev. Odkar, so v jeseni lota 1945 snemali in prikazovali na filmskem platnu »Zaključek tedna v \Valdorfu«, se hotel ne more rešiti svojih gostov. v bolnišnici sosednega taborišča, ker ga je sam poslal tja. Stalinov sin naj bi bil pokopan v množičnem grobu pri Lamsdor-fu. Svečenik je sporočil Stalinu, kje je ta grob, in mu predložil, naj namesto ponu-denih milijon rubljev za najdbo groba izpusti za komaj sto* rubljev enega izmed nemških ujetnikov. UMETNO MILO Sintetična pralna sredstva se v ZDA iz dneva v dan vse bolj prerivajo v ospredje, kar kažejo statistični podatki ameriškega ministrstva za gospodarstvo. Poraba navadnega mila je v zadnjih dveh letih padla in znaša le 10 kg na osebo, kar je manj kot lota 1922. Nasprotno pa se je dvignila potrošnja sintetičnih pralnih sredstev od komaj 0,4 kg leta 1942 že na 3 6 kg lansko leto. Sintetična pralna sredstva so priljubljena, ker so topljiva tudi v trdi vodi in ne puščajo za seboj sledov. Pri izdelovanju navadnega mila uporabljajo neuaitve lo.jf in druge maščobe kot na primer kokosovo olje, ki so njegova glavna sestavina, medtem ko igrajo pri sintetičnih pralnih pripomočkih živalske in rastlinske masti le pičlo vlogo. Glavna surovina pri novem milu sta petrolej in katran. fizični observatorij, ki ga vodi v Faen/.i jugovzhodno od Bologne, nima za to pri mernih teleskopskih naprav, vendar je ob stoj teh planetov izračunal po dolgem, ne utrudnem delu. S pomočjo ustreznih priprav bi te planete lahko fotografiral, ki jih opisuje po obsegu kot velikanske. Ti planeti so oddaljeni od sonca 7, 12, 18 in 30 bili- jonov kilometrov, a zavrtijo se okrog sonca po enkrat v 385, 782. 1357 in 2865 letih. prostora, toda vse nič ne pomaga. Ta bolezen se drži napadalne vrste Rudarja In je ni mogoče ozdraviti. Trboveljsko moštvo je nastopilo doma v nekoliko drugačni postavi kot v Kranju: Butkovec ni mogel igrati, ker je ranjen. Igrali so: Ahlin, Šorel. Klančišar, Blatnik. Sore, Tauš, Ameršek, Florjane, Koncilja. Orač In Gorenc. PREMOČ RUDARJA V PRVEM POLČASU ENAKOVREDNA IGRA V DRUGEM POLČASU V prvih minutah Igre so bili na terenu gospodarji gostje, vendar brez uspeha. Napad Rudarja je postajal vedno močnejši ter je bilo domače moštvo ves prvi polčas v ofenzivi, toda odločnega strela na gol ni bilo. pač pa so Kranjčani izkoristili kot, ki so ga streljali v 15. minuti, kjer so iz gneče dosegli zadetek, ki ga je dal v prazen gol Brezar. Rudar je bil sicer v premoči, toda napadi gostov so bili nevarnejši. Tudi v drugem polčasu je imel v začetku igre iniciativo v rokah Korotan, kar je prišlo do izraza v treh zaporednih kotih. Rudar je polagoma uredil svoje vrste, vendar vse njegove akcije niso šle dalje kot do kazenskega prostora Proti koncu igre so vzeli spet gostje iniciativo v roke ter so že računali na uspeh, toda sodnik je I zapiskal. Letošnja bitka Rudarja za vstop v II. | zvezno ligo se je končala kakor lani oz. kot letos spomladi: Rudar se je kvalificira! i razliko enega gola. Vprašanje Igranja Rudarja v II. zvezni ligi še ni zagotovljeno, ker ga čakajo še tekme s Šibenikom In prvakom Črne gore. Tekmo je avtoritativno vodil In tov. Erlich iz Ljubljane. sodil 195 tekmovalcev v Trbovljah Sindikat uslužbencev pri OLO Trbovlje je organiziral v počastitev našega državnega praznika, 29. novembra, medsebojno tekmo vanje fizkulturnih aktivov v 11 disciplinah. Za tekmovanje se je preglasilo 195 tekmovalcev in sicer z OLO Trbovlje, iz elektrarne in cementarne v Trbovljah, iz CRD v Trbovljah. z Mestnih gospodarskih podjetij v Trbovljah ter z rudnika Trbovlje-Hrastnlk Tekmovali s© moški v teku na 100 metrov, ženske v teku na 60 metrov, z vsiljenim maršem na 12 km. keglja’«Jejn. moškLro lir* ženskim streljanjem, v odbojki, namiznem tenisu, balinanju, šahu in metu granate. V celokupnem tekmovanju je dosegla največ točk ekipa OLO Trbovlje in zasedla prvo mesto s 101 točko, na drugem mestu je elektrarna s 63 točkami, na tretjem cementarna s 57 točkami, na četrtem CRI) s 55 točkami, na petem rudnik Trbovlje (Del. tehnikum In kovin Šola) s 34 bočkami. na šestem pa Mestna gosp. podjetja 8 17 točkami. V teku na 100 metrov je na I. mestu kot ekipa CRD, na II. mestu elektrarna, na III. mestu na čemer.tarna: med posamezniki je bil najboljši Edi Blatnik iz elektrarne (13 sek.), drugi Marjan Hladnik iz cementarne (13,1 sek.), tretji pa Zvone Leskovec (13,3 sek.) V teku žensk na 60 metrov je zmagala ekipa OLO Trbovlje, na drugem mestu je cementarna, na tretjem pa elektrarna: med tretja pa Tončka Ciglar z OLO Trbovlje (9,5 sek.). Koliko ljudi živi na svetu Po podatkih statističnega urada pri OZN ie bilo sredi lanskega leta na svetu sledeče Število ljudi: Evropa (brez Sovjetske zveze) 396.400.b00 Azija (brez Sovjetske zveze) 1 272.000.000 Afrika 198,000.000 Severna Amerika 216,300.000 Južna Amerika 111,400.000 Sovjetska zveza 193,000.000 Oceanija 12,900.000 Skupaj . . . 2.4000,000.000 Navedbe za Sovjetsko zvezo so iz leta 1946 __... __________________i * zi is _____i ter so zadnji razpoložljivi podatki o številu do leta 1950 se je število ljudi Zagonetna bolezen v Koreji Tz Seula poročajo, da se je v nekaterih četah Združenega poveljstva v Koreji poja vila skrivnostna in nevarna bolezen, ka lere glavni znak je močna rdečica v očeh Glavni zdravnik v generalnem štabu ZDA za Daljni vzhod je izjavil da predstavlja rdeča očesna bolezen« za znanost Zahoda nekaj povsem novega Stanje ene petine vseh obolelih povzroča velike skrbi, ker se v teh primerih pojavlja še zastrupljenje krvi in obolenje ledvic. Odkritje štirih novih planetov Associated Press poroča, da je profesor Rafael Benriati, direktor observatorija v Kaenzi izjavil, da je odkril Štiri nove. zelo oddaljene planete v sončnem sistemu. Planetov, pravi, sicer ni videl, ker geo- prebivalstva; do tamkaj povečalo ie na 200,000.000. Po ocenitvi iivi na Kitajskem 103,500.000 ljudi. V Indiji IStelje marca 1951) 356,892.000, Združene driave Amerike * dem do prenočišča, in som srečno uspel s tem mul nAirAmn, /I <■ a a n, nrlruu-om nviinvA no .Til' pod pogojem, da sam odnesem prijavo nami' lico. v kar sem privolil, ker mi drugače ni v kar _____________ kazalo. Oh 22 uri sem odnesel prijavo i® se vrnil ob 23. uri, ko sem končno lahko odšel spat. Potujem žo pet let po naSi republiki in j® bilo zgoraj navedeno prvi primer- takeg* ravnanja lastnika prenočišča proti gostu-Rad bi vedel, kdo nese na Narodno milioo prijavo v krajih, ki so oddaljeni po eno do dve uri od postaje Narodne milice, ko sprejme gost išče goste ob 23 uri ali Se kasneje-To izjavo podajam zaradi toga. ker je lastnica izjavila, da vnaprej no bo nihče dobil prenočišča, če se no bo že ob lfi. uri pri-iavil. Viktor Jankovič, s. r. Dobro založen trboveljski trg Zadnjo sobot© Je bil trboveljski živilski trg v primeri z zarinllmi tedni spet dobr® založen Tako je bilo na trgu precej zelenJav©. zelja, jabolk. Jajc In druuih dobrot, ki ©* so bile precej »zasoljeno«. Sele po 16. url d©- poldne. ko so nekateri prodajalci videli da n© bodo spravili v promet vsega blaga. s© Moderne operacije na očeh V zadnjem času govore sivet o prenosu očesa. Človek z vidom je ismudil slepcu eno girAlib *4*a,ill, oAi l’n ilrmrt ut fnni nu ]){ svojih zdravili oči. Po drugi strani pa bilo Še slišati, da je bil tak prenos ros na pravilen. Poglejmo sedaj Izjavo etrokovnja ka. ki jo je dal pred kratkim listu »Rhoi nische Post«. Co beremo o prenosu očesa, je v resnici mišljena presaditev roženlce. Jo to veliko potezna operacijska metoda, ki so jo sed n j tnih poskusih opravili po stoletnih poskusih opravili končno z največjimi perspektivami. Vendar je s tem slepcem žal iM>rnagano šele delno; saino tam kaj, kjer postane rotonica p© poškodbi ali infekcij! kalna- motna In neprozorna, ostali vidni aparat pa ni poškodovan, Je mogoče •motno« šipo izmenjati. Za to pa ni treba tvegati zdravega očes«. Boženini umrlega človeka opravi lahko lato službo. Taka presaditev Pa ta večje klinike • limes ni več problem. Danes presadimo lahko samo tako telesno tkivo. ki ima veliko obnovitveno sposobnost očesne mrežnice, ki ne rastejo več. če en krat odmrejo, podobno kot razrušene živčne celice po možganski poškodbi. Kako neznansko občutljiva je mrežnica. Vidimo jh» tem. da žo najmanjša krvna motnja — zamašitev ene izmed mnogih malih žilic — vodi že k odmiranju očesnih celic in to na nepoškodovanem očesu Presajanje celotnih organov je po seda njem stanju znanosti fto vedno nepregledno in problematično, kakor kaže dosedanja pre saditev kože in kosti; če bo uspelo s teh ničnimi pripomočki ustvariti umetne oko ki ho delovalo kot naravno, je prepuščeno št* daljni prihodnosti. Poskusi v tem pravcu so že v teku. Oo-Zast so cene znižale, kjer je cena Jajc padla ©d 20 na 16 din Na trg n so bila naprodaj jajca po 20 dl©« kaša 120 din kg. ajdova moka 120 din. J*' belka 25 30 din. solata 50 din. čebula 70 din* motovilec (merica) 10 din hruške 35 dl©* ješprenj 80 din, kranjske klobase 300 din kg» zelje 20 25 din, surovo maslo 500 din, lešniki 20 din liter Na stojnicah mestnega trgovskega pod' Jctin so se dobile hruške po 20 din, jabolk* 26 din. fige 135 din. rožiči 125 din. ohrovt 12 din. korenje '0 din peteršilj 12 din. bula 70 din, solata 25 din ln zelje v glava© 10 din. Na stojnici državnih posestev le bil n1 raziHolago česen po 160 <11 ti kg čebula 73 dli pesa 15 din Jabolka 30 din. rožiči 125 dlk korenjček 14 din tajen 18 din. solata 35 rudniška uprava, kakor doslej, šla * roko in ji tn nudila orl gradnji keglJ»JJ potrebno tehnično pomoč. kei hi ga dol©1, ljudje zlasti rudarji, zelo telilo, da se, prostem čusu razvedrijo tudi a to vf* športa. krvni’ obtok, tako da pride vroča kopel do Vendar je olu> tako silno kompliciran in svojo polne veljave. Profesor Lamport pri j občutljiv organ, da ga upajo pač šole kornuj povedujo o nekem bolniku, pri katerem je | v celoti nadomestiti, torej ie njegov najod .........................................da I pornejši dad — rožonloo. Zlu« a pregrevanjem enega uda prišlo do odpada I pornejši del — roženloo. Zlasti ao občutljive PRODAM GLOBOKI OTROfcKI VOZIČEK Vprašati: Trbovlje — Kurja vas 131. MKSTO VODJE UEftILNIH POSTAJ v okraju Trbovlje razpisuje Svet zu ljud »ko zdravstvo. Prod pogoj jo dobro poznanje šoferske in mohanične stroke. — OLO Trbovlje. Vsa podjetja, ustanove in of ganizacije ter vse tiste, ki že 1» čestitati za Novo leto, opozaj' jamo, da sprejemamo čestitK® de vključno 20. decembra 195*' Uprava