glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XVII
Številka 29 (591)
Velenje, 24. julija 1981
Cena 7 din
YU ISSN 0350-5561
|7srednja slovesnost ob 40-letnici vstaje slovenskega naroda z odkritjem spomenika	"1
| Edvardu Kardelju v Ljubljani
i Tudi pri razvoju naših materialnih i osnov v korak s svetom
, Spomenik Edvardu Kardelju v Ljubljani (Foto Dragiša Modrinjak)
Na večer pred 22. julijem — praznikom vstaje slovenskega naroda, letos slavimo 40-letnico tega zgodovinskega dejanja, je bila na Trgu revolucije v Ljubljani veličastna manifestacija, na kateri se je zbralo več kot 80.000 delovnih ljudi in občanov (iz občin Velenje in Mozirje se je te jubilejne proslave udeležilo okrog 1.500 delovnih ljudi in občanov).
Zbrane je nagovoril član predsedstva SR Slovenije, dr. Marijan Brecelj, ki je med drugim poudaril, da z združitvijo praznovanja dneva vslaje z odkritjem spomenika Edvardu Kardelju — Krištofu poudarjamo njegov
■I
odločilni delež, ki ga je dal za zmago narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije slovenskega in bratskih jugoslovanskih narodov, za graditev samoupravne socialistične družbe in za urejanje novih odnosov med ljudmi in narodi vsega sveta in za neuvrščeno politiko in mir.
Slavnostni govornik na tej veličastni manifestaciji je bil predsednik predsedstva SFR Jugoslavije, Sergej Kraigher, ki je opozoril na pomen revolucionarnega dela Edvarda Kardelja za našo samoupravno socialistično družbo, spregovoril pa je še o aktualnih problemih v našem gospodarskem življenju, politiki neuvrščenosti in
odnosih s sosednjimi državami.
Tovariš Kraigher je še posebej opozoril, da lahko ob 40-letnici vslaje s ponosom ugotovimo, da vsak del naše domovine dokazuje, kako se je izboljšalo življenje delovnih ljudi, kako se je spremenila njihova izobrazbena in kulturna raven, kako se razmeroma hilro premošča nekdanji prepad in presegajo razlike med mestom in vasjo, kako smo ludi v razvoju materialnih osnov naše družbe držali korak z napredkom v svelu. Ti uspehi so bili mogoči, ker smo reševali protislovja našega družbenega razvoja in gospodarske težave v preteklih 30 lelih na temelju so-
cialističnega samoupravljanja in zlasti s krepitvijo in razvijanjem dveh njegovih temeljnih sestavin, to je samoupravnega položaja delavca v združenem delu in vseh delovnih ljudi pri odločanju o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela in odgovornosti socialističnih republik in avtonomnih pokrajin za svoj lastni razvoj in za razvoj federacije kol celote.
V tem času smo, kot je med drugim poudaril tovariš Kraigher zgradili celotno zgradbo političnega sistema socialističnega samoupravnega delovanja z osnovami samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v celotni družbeni reprodukciji.
J
KOORDINACIJSKI ODBOR SLOVENIJE ZA PRIPRAVO ffl. KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE
UREDNIŠTVO NAŠEGA
ČASA
VELENJE
Spoštovani!
Koordinacijski odbor Slovenije za pripravo IO. kongresa avljalcev Jugoslavije svoji zaključni seji 29. letos sklenil, da se za ko. ustvarjalnost pri pripravah in izvedbi kongresa posebej zahvali sodelavcem vašega uredništva, ki so pri-spevali svoj delež k uspehu kongresa.
Koordinacijski odbor obenem pričakuje, da boste enako zavzeti tudi pri spodbujanju uresničevanja kongresne resolucije.
Tovariški pozdrav!
Predsednik
Sestanki članov SZDL v Šaleški dolini
Pospešeno reševati vsa odprta vprašanja
inko Hafner
S sestankom, ki je bil zadnjo nedeljo v Belih vodah, so v Šaleški dolini sklenili sestanke članov SZDL, ki so jih bile sklicale vse krajevne konference SZDL na pobudo predsedstva občinske konference SZDL Velenje. Na sestankih, v nekaterih mestnih krajevnih skupnostih so jih sklicali po soseskah, so govorili o varno-stnopolitičnih vprašanjih v občini in širši skupnosti, posebej tudi o dogodkih na Kosovu, pa o letošnjih gospodarskih gibanjih in ukrepih za poživitev gospodarstva, akciji Nič nas ne sme presenetiti Velenje 1981, uresničevanju programa del, sprejetega ob uvedbi tretjega krajevnega samoprispevka občanov itd. Krajani Desnega brega, Levega brega in Šaleka — Gorice pa so, med drugim, razpravljali še o novi samoupravni organiziranosti v teh krajevnih skupnostih, ki naj bi jo uresničili "do prihodnjih skupščinskih volitev.
Prve ocene pravkar opravljenih članskih sestankov kažejo, da so delovni ljudje in občani Šaleške
doline pripravljeni opraviti vse naloge, ki jih terja sedanji družbenopolitični in gospodarski trenutek. Sicer pa so na večini sestankov člani SZDL poudarili, da je treba pospešeno razrešiti vsa odprta vprašanja, posebej tudi komunalna. Istočasno pa so opozorili na nujnost odgovornejšega obnašanja vseh nosilcev družbenih dolžnosti in odgovornih funkcionarjev v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Ugotovljeno je namreč bilo, da bi bilo mogoče z več dobre volje pristojnih dejavnikov marsikatero nalogo , hitreje razrešiti. Pri mnogih namreč manjkata volja in zavzetost za doslednejše uresničevanje dogovorjenih nalog.
Sicer so v teh poletnih mesecih pred organizacijami SZDL v Šaleški dolini tri poglavitne naloge, in sicer razprave o rezultatih, gospodarjenja, priprave na skupščinske volitve 1982 ter odpravljanje vseh negativnih pojavov v telesni kulturL
Rudnik lignita Velenje
Kljub požaru na dan po
17.000 ton premoga
Velenjski rudarji nakopljejo ta mesec kljub požaru, ki je divjal na enem od čel v jami Preloge (o čemer podrobno poročamo na 8. strani) v poprečju po 17.007 ton premoga. Do 22. julija zjutraj so ga nakopali 238.100 ton, sicer pa znaša letošnja skupna proizvodnja 2,715.100 ton oziroma v poprečju 17.823 ton.
Zaradi požara še niso mogli začeti z odkopavanjem lignita na novi spodnji etaži in so tako izgubili okrog 15.000 ton proizvodnje.' Računajo pa, da bodo začeli z deli na novi etaži 30 že konec julija.
Na rudniku lignita Velenje so povedali, da je julijska proizvodnja nad doseženo prejšnja leta. Se pravi, da so velenjski rudarji resnično zastavili vse sile, da bi — težavam navkljub — nakopali v tem letu rekordne količine tega prepotrebnega energetskega vira.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije
Soglasje k predlogu za poimenovanje
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na seji, kije bila 17. julija, obravnaval predlog skupščine občine Velenje, da poimenuje mesto Velenje po tovarišu Titu, in sicer Titovo Velenje, ki mu ga je s svojim mnenjem predložilo predsedstvo republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Izvršni svet se strinja s predlogom skupščine občine Velenje, da poimenuje mesto Velenje po tovarišu Titu in osvoji naziv Titovo Velenje.
Zveznemu izvršnemu svetu predlaga, da na podlagi zakona o uporabi grba, zastave in himne SFRJ ter uporabi podobe in imena predsednika republike Josipa Broza Tita dovoli preimenovati Velenje v Titovo Velenje.
Gornja Savinjska dolina
Ocena trenutnih razmer
Na pobudo občinske konference ZK Mozirje in ostalih družbenopolitičnih organizacij je občinski izvršni svet imenoval posebne delovne skupine, ki so v minulih dneh obiskale večino organizacij združenega dela. Poglobljeno so se pogovorili o trenutnih razmerah in predvsem s težavami, s katerimi se srečujejo. Razprave so bile celovite in so zajele vsa najpomembnejša vprašanja od položaja v delovni organizaciji, naložb, preskrbe z
reprodukcijskimi materiali in surovinami, pridobivanja dohodka, do položaja na trgu in podobno. Delovne skupine seveda s tem niso zaključile svojega dela. O njihovih poročilih je na zadnji seji že razpravljal izvršni svet, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi pa bodo razpravo o teh poročilih povezale z obravnavo polletnih rezultatov gospodarjenja v mozirski občini.
Izvršni svet SO Velenje
Merila za naložbe
Na ponedeljkovi seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje obravnavali realizacijo akcijskega programa izvršnega sveta, ki so ga na zadnji seji potrdili delegati občinske skupščine. Ugotovili so, da naloge, sprejete v akcijskem načrtu, uresničujejo v predvidenih rokih in da je potrebno s tako ažurnim delom tudi nadaljevati.
Sicer pa je trenutno ena od najpomembnejših nalog izvršnega sveta obravnava vseh investicij v občini. Posebna komisija izvršnega sveta je vse naložbe skrbno prouči* la ter ugotovila, v kateri fazi izgradnje so, kako je z denarnimi viri, kdaj naj bi pričele obratovati in ali bodo gradnjo prizadele tudi podražitve. V izršnem svetu so v
skladu z republiškimi zahtevami sprejeli merila, po katerih so naložbe v občini razdelili na tiste, ki jih bo potrebno dokončati, skrčiti, ustaviti ali odložiti. Vse investicije, katerih vrednost presega 50 milijonov dinarjev, pa naj bi pretehtala posebna republiška komisija. Ta naj bi odločila predvsem o sofinanciranju izgradnje bolnic v Celju in Slovenj Gradcu, o gradnji zdravilišča v Topolšici ter o gradnji vovega PTT centra v Velenju.
Člani izvršnega sveta so sprejeli tudi ukrepe, ki naj bi zagotovili financiranje izdelane urbanistične dokumentacije. Organizacije združenega dela so samoupravni sporazum že podpisale, vendar pa uresničevanje sporazuma ne teče tako, kot je bilo dogovorjeno. B. Z.
fpržavno člansko prvenstvo v atletiki
I Miklavžina prvak I | na 5000 metrov I
I
Velenjčan Stanko Miklavžina je na minulem
I državnem članskem prvenstvu Jugoslavije v Subotici ponovno dokazal svoje velike možnosti, ki jih je tokrat kronal tudi s4 presenetljivim naslovom drža-
Ivnega prvaka v teku na 5000 metrov in dopolnil s tretjim mestom na dvakrat daljši progi.
V soboto je v teku na 10.000 metrov zmagal
IJaničijevič pred Alempičem in Miklavžino, ki je progo pretekel v času 30:28,89. Tega dne je bil I uspešen tudi Popetru, ki je v teku na 1500 metrov s | časom 3:47,76 zasedel šesto mesto in pri tem med
I drugim premagal tudi Zdravkoviča, Lisca in Sveta. ■ Najbolj prijetno presenečenje je pripravil Mi- I klavžina v nedelio z zmago in naslovom državneea I
klavžina v nedeljo z zmago in naslovom državnega prvaka v teku na 5000 metrov. Dosegel je čas'
114:18,40.
V nedeljo je bil Popetru v počasnem, a izena-čenem teku na 800 metrov osmi, Anič pa peti v teku ^^ 3000 metrov z zaprekami.
2l\5	Od petka do petka	Številka 29 (591) - 24. julija 1981
r--------- „ m . .		
Občinska konferenca ZSMS Velenje
Presplošna akcijska usmeritev I
Prejšnji četrtek je bila programsko volilna konferenca občinske organizacije ZSMS Velenje. Mladi so ob tej priložnosti spregovorili predvsem o delu v obdobju po zadnji konferenci. Menili so, da so bile uresničene številne naloge, vendar pa je bila množičnost mladine, pri doseganju postavljenih ciljev, še zdaleč preskromna.
Po konferenci so v februarju največ pozornosti namenili ohranjevanju revolucionarnih tradicij NOB, širjenju bratstva in enotnosti in spoznavanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Več kot 500 mladincev in pionirjev občine Velenje ter mladih iz pobratenih občin se je udeležilo pohoda po poteh Štirinajste divizije. V počastitev obletnice pohoda so mladi v naši občini organizirali še več drugih prireditev in tekmovanj. Še v februarju so poskrbeli tudi za idejnopolitično izobraževanje mladih ter pripravili seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS. Seminar pa ni uspel tako, kot so si želeli, saj je bila udeležba skromna.
Marca so člani predsedstva občinske konference ZSMS obiskovali osnovne organizacije ter jim s svojimi nasveti skušali pomagati, da bi njihovo delo kar najbolj zaživelo. V aprilu je bila ena od poglavitnih nalog evidentiranje mladink in mladincev
za enote teritorialne obrambe. Pripravili pa so tudi občinsko tekmovanje Tito — revolucija •— mir" ter skupaj z zvezo kulturnih organizacij občinsko prireditev ,,Naša beseda 81".
V	aprilu pa je bil sprejem štefete mladosti v Velenju. Mladi so sodelovali tudi pri odkritju spomenika padlim borcem Šercerjeve brigade v Skornem. V mesecu mladosti so se udeležili regijskega tekmovanja ,,Tito — revolucija — mir" ter dosegli dobre rezultate tako, da so si priborili pravico sodelovati na republiškem tekmovanju. Mladi so bili uspešni že pri očiščevalnih akcijah, ki so jih organizirali v občini, pogosto pa so bili sami izvajalci teh akcij, ki bi sicer morale potekati v sodelovanju s krajevnimi konferencami SZDL oziroma z vsemi krajani posameznih krajevnih skupnosti. Ob dnevu mladosti je 67 mladincev organizirano obiskalo osrednjo prireditev v Beogradu.
V	tem času so se tudi skrbno pripravljali na akcijo NNNP ter ob sami akciji ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki so ovirale uspešnost delovanja mladinskih organizacij v izrednih razmerah in jih bodo v prihodnje odpravili.
Z velikimi težavami so se ves čas srečevali pri zbiranju kandidatov za mladinske delovne brigade. Za obe stalni brigadi so imeli prijavljenih 133 kandidatov, na zdravniški
Komunalna in stanovanjska oskrba
1
pregled pa jih je prišlo le 75. Na seji so menili, da bo potrebno določeno selekcijo med brigadirji narediti tudi za lokalne delovne akcije. Mladi so dali svoj prispevek še k pripravam na tretji kongres samo-upravljavcev, spregovorili pa so tudi o stanovanjskih problemih mladih delavcev, o težavah učencev v domu učencev Rudarskega šolskega centra, o izgredih mladincev in nekaterih drugih aktualnih vprašanjih, ki zanimajo mlade v občini Velenje.
Veliko misli je bilo na seji izrečenih o neaktivnosti mladine, saj se le manjši del mladincev vključuje v mladinsko organizacijo in sodeluje pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Mladi očitno v svoji organizaciji ne vidijo tiste sile, ki bi jim zagotavljala uveljavitev življenjskih interesov.
Na seji so sprejeli tudi akcijsko usmeritev občinske konference za prihodnje obdobje, ki pa je posebno za sedanje obdobje preveč splošna, brez konkretnih zadolžitev in rokov.
Ob tej priložnosti so mladi razrešili nekatere dosedanje člane predsedstva OK ZSMS ter izvolili nove člane. Za sekretarja občinske konference ZSMS pa je bil imenovan Dušan Jeriha iz TGO Gorenje, tozd Elektronika.
Boris Zakošek
I
Varčevalni ukrepi ■ tudi za uporabnike
Na pobudo izvršnega sveta skupščine občine Velenje je delovna organizacija Vekos Velenje pripravila predlog ukrepov, ki naj bi ublažili vpliv novih cen komunalne in stanovanjske oskrbe na življenjske stroške občanov. Sprejeto je bilo 7 ukrepov, ki jih bodo v kratkem tudi začeli uresničevati. Tako bodo preverili in po potrebi omilili sedanje kriterije za delno nadomestitev stanarin. Na osnovi podatkov o veliki specifični porabi pitne vode v gospodinjstvih v Velenju, ki dosega v družbenih stanovanjih 280 litrov na osebo dnevno, medtem ko je v individualnih hišah le 170 litrov na osebo dnevno, bodo ugotovili, v katerih družbeno stanovanjskih objektih imajo pretirano veliko porabo pitne vode. V njih bodo pregledali tesnost internih vodovodnih instalacij in iztočnih mest ter popravili pomanjkljivosti. Sprejet je bil tudi ukrep, da se zaostri odgovornost za neracionalno porabo vode v gospodinjstvih (zalivanje vrtov, pranje avtomobilov). Prav tako naj bi omejili neracionalno porabo pitne vode v industriji.
^ckmi
Tako kot pri pitni vodi so predvideni ukrepi tudi pri toplotni oskrbi, saj na tem področju še vedno niso izkoriščene šetvilne možnosti varčevanja. Tako naj bi pospešili vgradnjo toplotnih števcev v vse objekte široke potrošnje ter pričeli uveljavljati prehod na obračun po dejanski porabi. Sprejet je bil tudi ukrep, da se uveljavi različna pavšalna cena toplotne oskrbe med enodružinskimi in družbenimi stanovanji v skladu s sprejetimi standardi. Ta ukrep naj bi pospešil vgrajevanje toplotnih števcev in varčevanje z energijo.
Večjo skrb pa bomo morali nameniti tudi ohranjanju stanovanjskih objektov v družbeni lasti, saj so sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje preskromna. V prihodnje bodo morali bolj sodelovati sveti stanovalcev in hišni sveti pri vzdrževanju in upravljanju hiš v družbeni lasti. Oživeti pa bo potrebno tudi udarniško delo in solidarnost stanovalcev v soseskah.
B. Z.
Seminar za sekretarje 00 ZK
Seje zborov S0 Mozirje
Uresničevanje sklepov občinske konference
Komite občinske konference ZKS Velenje je pripravil v četrtek, 16. julija seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK iz Šaleške doline. Na seminarju so govorili o nalogah, ki jih je opredelila občinska konferčnca ZKS Velenje na zadnjih sejah, ko je razpravljala o uveljavljanju vodilne vloge ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja ter nadaljnji rasti in krepitvi ZK v občini. Gradivo in sklepe zadnjih dveh sej občinske konference ZKS Velenje bodo v osnovnih organizacijah ZK, v Šaleški dolini obravnavali tako, da bodo skušali ugotoviti, s katerimi konkretnimi slabostmi, ki so omenjene v gradivu in sklepih, se srečujejo v posameznih okoljih. Hkrati pa bodo opredelili tudi načine za razreševanje oziroma odpravo slabosti. Delovanje-osnovnih organizacij ZK v političnem sistemu in organiziranost za tako delovanje pa mora čimprej postati sestavni del slehernega partijskega sestanka, tudi kot oblika idejnopolitičnega usposabljanja in izobraževanja komunistov.
Na seminarju so se sekretarji osnovnih organizacij ZK dogovorili še, da se bodo najpozneje do 28. julija sestale vse osnovne organizacije ZK v občini Velenje, da bi ocenile polletno gospodarjenje. Komunisti naj bi ob tej priliki kar najbolj konkretno opredelili prednostne naloge za še boljše gospodarjenje, nadaljnji dvig proizvodnje in izvoza. Seznanili pa bi se tudi s problematiko naložb.
Sindikat delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije Občinski odbor Velenje
Po sklepu razširjene seje izvršnega odbora občinskega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Velenje
RAZPISUJEMO
5. proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev občine Velenje, ki bo v soboto, 12. septembra 1981.
Tekmovali bodo:
—	strugarji,
—	rezkalci,
—	strojni ključavničarji,
—	orodjarji,	*
—	varilci (plamensko varjenje, ročno elektroobločno varjenje, polavtomatsko varjenje v zaščiti COŽ, varjenje v zaščiti argona po TIG postopku).
Tekmovanje bo potekalo skladno s pravili 5. proizvodno delovnega tekmovanja kovinarjev občine Velenje. Prijave za udeležbo na 5. proizvodno delovnem tekmovanju kovinarjev občine Velenje zbira organizacijski odbor tekmovanja na prijavnicah do 24. avgusta 1981.
Razpise, skladno s pravili, informativne .skice delovnih predmetov, vprašanja za teoretični del tekmovanja in prijavnice, so prejela vodstva temeljnih organizacij združenega dela s področja kovinske industrije in Obrtno združenje Velenje. >
Izvršni odbor
Delo upravnih organov
Sredi prejšnjega tedna so se na samostojnih sejah zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Na vseh sejah so delegati obravnavali nekaj skupnih točk. Med njimi kaže omeniti razpravo in sprejem družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči ter samoupravnega sporazuma o oblikovanju ter nalogah organov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike. Delegati pa so sprejeli tudi poročila o delu upravnih organov občinske skupščine.
Zbora krajevnih skupnosti in združenega dela sta na svojih sejah med drugim sprejela spremembe in dopolnitve odloka o obveznem odvažanju in odlaganju smeti in odpadkov, pa odlok o delovnem času na področju prometa blaga na drobno, zdravstva, gostinstva, obrti in drugih storitvenih dejavnosti. Poleg tega so delegati sprejeli še odloka o povprečni gradbeni ceni in odškodnini za razlaščena stavbna zemljišča in potrdili cene za odmero komunalnega prispevka pri gradnji na izjemnih lokacijah.
10 Predsedstvo 0K SZDL Velenje
Poziv telesnokulturnim organizacijam
Odbor za telesno kulturo pri zvezni konferenci SZDL Jugoslavije je julija sprejel »Program konkretnih akcij«, v katerem so opredeljene aktivnosti za razreševanje in razčiščevanje razmer v nogometu in v ostalih športih (»Program« objavljamo na 16. strani)
V	programu so jasno opredeljene naloge vseh organizacij telesne kulture, družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih subjektov za razreševanje negativnih pojavov v nogometu. Program konkretnih akcij obvezuje vse športne organizacije, družbenopolitične organizacije in druge organizacije, da takoj pristopijo k realizaciji nalog.
V	skladu s programom, stališči in sklepi zvezne konference SZDL Jugoslavije ter stališči in sklepi problemske konference o nadaljnjem razvoju telesne kulture v občini Velenje in v SR Sloveniji morajo vse telesnokulturne organizacije in njihove zveze v občini Velenje takoj pristopiti k realizaciji nalog.
Vse telesnokulturne organizacije in njihove zveze morajo najpozneje do 1. septembra 1981 posredovati OK SZDL Velenje akcijski program konkretnih akcij in oceno dejavnosti svoje organizacije in dejavnosti zveze, v katero so povezani (tako strokovno kot organizacijsko). Organi samoupravnega nadzora pa morajo preveriti finančno materialno poslovanje društev in poročila prav tako posredovati OK SZDL Velenje.
Občinska konferenca SZDL Velenje poziva vse organizacije, da z vso potrebno odgovornostjo takoj pristopijo k uresničevanju nalog in o poteku aktivnosti sproti obveščajo tako občinsko konferenco SZDL Velenje kot sredstva obveščanja.
»NAŠ ČAS« glasilo SZDL. izdaji Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Kranliška Foita 10.
..NAS ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kol štirinajstdnevnik »ŠA-I KSKI RUDAR... kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS.. od I. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Slane Vrtvk (odgovorni urednik). Jane/. Plesnik. Taljana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Jzhaja ob petkih.
Uredništvo in uprava Velenje, ce-sia Kranliška Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev1 (za tujino 600 dinarjev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, lisk in odpre-ma: C C i P Večer. Maribor.
Ncnaročenih rokopisov in fotografij nc vračamo.
Za .>NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnegad.ivka od prometa proizvodov.
Dom učencev RŠC Velenje
Tudi nekvalitetno
delo draži gradnjo
V Velenju, pa tudi v drugih krajih občine, imamo precej objektov, ki tehnično niso prevzeti. Med temi so tudi številni stanovanjski bloki, prav tako je tudi dom učencev RŠC. Za bivalne stolpiče A2 in A3 je bil opravljen tehnični pregled 31. avgusta 1978. za stolpič Al in vezni trakt pa 10. aprila 1979. Investitor teh objektov je bil RŠC Velenje.
Pri pregledih,so t>ile ugotovljene številne pomanjkljivosti, ki so zadrževale izdajo uporabnega dovoljenja.
Na ponovno vlogo investitorja je bil vnovični tehnični pregled objektov opravljen 30. junija letos. Pri tem je bilo ugotovljeno, daje prišlo do poškodb na vodovodnih in elektroinstalacijah v kopalnicah. Med ogledom je v kopalnicah zamakala
voda v svetlobna telesa in po izjavi odgovornega vodje del voda zamaka tudi v električne razdelilce tako, da so bili že zamenjani dovodni energetski kabli in posamezni varovalni elementi v električnih razdelilcih.
Po mnenju odgovornega vodje del so instalacije v kopalnicah in straniščih take, da ogroža življenje in zdravje stanovalcev. Elektroenergetski inšpektor je zato zahteval, da se opravijo celotne kontrolne meritve zaščite. Če bodo te meritve negativne, je potrebno takoj izklopiti vse električne uporabnike. Izvajalec elektroin-stalacij se je obvezal, da bo meritve opravil do 10. julija letos in jih dostavil inšpekcijskim službam. Te naloge pa doslej še ni naredil.
B. Z.
Kako do uporabnega dovoljenja
Dogovarjamo se - odločamo
r*™ - — - — — —
Zbor združenega dela skupščine občine Velenje
1 VkmŠL
Znova preveriti naložbe
v Kurzivi -
- •
L
V času stabilizacijskih prizadevanj našega gospodarstva, so gotovo izjemnega pomena tudi poročila o poslovanju. Na zadnji seji zbora združenega dela skupščine občine Velenje so delegati obravnavali tudi analizo gospodarjenja za letošnje prvo trimesečje. Ugotovljeno je, da nismo v celoti dosegli rezultatov, začrtanih z resolucijo. Tako smo za prve tri mesece sicer dosegli celotni prihodek v višini 10.723 milijonov din, kar je za 41 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta, vendar so porabljena sredstva rastla še hitreje. Tako je bil dosežen čisti dohodek večji le za 35 odstotkov, v primerjavi s preteklim letom. Za razširitev materialne osnove dela je bilo namenjeno 46 odstotkov več denarja kot lani, vendar pa je to še vseeno premalo. Bolj zaskrbljujoče pa so visoke izgube, ki so dosegle kar 358 milijonov din. Največji delež izgub je nastal zaradi neusklajenega gibanja cen reprodukcijskega materiala v primerjavi s cenami gotovih izdelkov, kar je še posebno prizadelo delovni organizaciji TGO Gorenje in Gorenje Promet servis, ki sta zabeležila kar 99 odstotkov vseh izgub. Izgube so tudi v Vegradu, v Rdeči dvorani, v EFE, HPH in KK Ptuj tozda Tržnica Velenje. ,
Tudi z izvozom ne moremo biti zadovoljni, čeprav se je ta v primerjavi s preteklim letom povečal za 57 odstotkov. Žal je v istem času naraščal tudi uvoz tako, da smo uvoz pokrili z izvozom le 97 odstotno, medtem ko je bil v lanskem letu pokrit 131 odstotno. Še vedno je največji izvoznik in uvoznik Gorenje. Gorenje ustvari 98 odstotkov izvoza in 87 odstotkov uvoza. V občini Velenje pa je še nekaj organizacij združenega dela, ki bi svoje izdelke lahko izvažale, oziroma jih izvažale uspešneje, kot so jih doslej. Tu je RŠC s programom opreme za proizvodnjo hrane, ESO s proizvodnjo hidravličnega podporja, Plastika s proizvodnjo strojev za embaliranje in Veplas s programom desk za jadranje.
V prvih mesecih letošnjega leta so se tudi sredstva splošne porabe oblikovala in porabljala v skladu s sprejetim planom. Žal pa so se pojavile zelo visoke dodatne zahteve, s katerimi naj bi pokrili predvsem določene
stroške pri prehrani, zagotoviti pa moramo tudi sredstva za izvozne stimulacije organizacijam združenega dela v Jugoslaviji v višini 36 milijonov dinarjev. Vseh zahtev prav gotovo ne bo možno pokriti iz proračuna in bo potrebno poiskati dodatna sredstva.
Ob nastalih gospodarskih težavah je tudi izvršni svet SO Velenje sprejel akcijski program za mesec julij, ki naj bi pripomogel k hitrejšemu delovanju izvršnega sveta, obenem pa tudi k uspešnejšemu razreševanju problematike gospodarstva v občini.
Delegati so bili tudi seznanjeni, da v Sloveniji pripravljamo predlog zakona, ki ga bo 28. tega meseca obravnavala republiška skupščina in ki bo odložil, ustavil ali skrčil investicije na osnovi meril, ki so opredeljena v republiki, a jih po občinah niso upoštevali. To velja tudi za naložbe, ki so v teku. Kot je bilo ugotovljeno na seji zbora združenega dela, investicije v naši občini v glavnem niso takšnega značaja, da bi omogočale večji izvoz ter nadomeščale uvoz, razen investicij v razvoj robot Goro, razvoj izdelkov iz solikola in razvoj kolektorskega motorja, torej tudi ne ustrezajo republiškim merilom. Premalo je tudi naložb, ki vključujejo lastno znanje. V tem letu je prijavljena le ena investicija za sovlaganje.
V občini Velenje je v teku trenutno 44 investicij, vse pa bo potrebno ponovno pregledati in ugotoviti njihovo upravičenost. Ža štiri nove naložbe je že odobreno posojilo Ejubljanske gradnje, a še niso pričete, in sicer za zdravilišče Topolšica, za katero so delegati menili, daje zanimivo za nadaljnji razvoj občine, saj bo med drugim omogočala tudi stalen dotok deviz, in ptt center Velenje, ki bi glede na potrebe združenega dela in občanov pravzaprav morala biti zgrajen že pred leti, investicija tozda Plastika in izgradnje nove mlekarne v žalski občini.
Investicijski objekti, ki jih načrtujemo, a še nimajo odobrenoa posojila, pa so druga faza izgradnje Merxove trgovine v Gorici, žični sistem Golte ter ureditev naselja Šalek II. Izgradnjo vseh teh objektov bo moral potrditi ustrezen republiški organ.	B. Zakošek
I
I	Predsedstvo skupščine SR Srbije je sprejelo
sklep, da uvodni referati, kijih čitajo v skupščini ali posameznih zborih, praviloma ne smejo obsegati več
I I I I I I I I I
posameznih zborih, praviloma ne smejo obsegati več kot tri tipkane strani oziroma ne smejo trajati več kol
Šest minut.
O tem je delegate informiral Dragoslav Nikolič, predsednik zbora združenega dela skupščine SR Srbije.
Informacija je izzvala velik aplavz delegatov. Bo tako tudi drugod?, se je prejšnji teden vprašal
Večer.
Mi pa se vprašujemo, kdaj bomo zaslišali aplavz delegatov v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, namenjen sklepu da je določen, pravzaprav časovno omejen nastop »uvodničarjev« ter članov izvršilnih organov na sejah skupščin. Prav bi bilo, da na ta aplavz ne bi predolgo čakali! « *
J
Nesklepčnost skrajšala sejo
Delegati zbora združenega dela se na svoji zadnji seji niso posebno izkazali. Čeprav je bila na dnevnem redu tako pomembna točka, kot je obravnava gospodarskih rezultatov v naši občini in čeprav so o problemih svojih organizacij združenega dela ter nadaljnih načrtih govorili individualni poslovodni organi, je ostal po kratkem premoru zbor nesklepčen. Je mar večini naših delegatov vseeno, kako se prebijamo skozi težavno gospodarsko situacijo? Lahko takšni delegati sploh zastopajo interese delovnih ljudi naše občine? Prav gotovo niso bili izvoljeni zato, da čas, ki bi ga morali izrabiti za delo v skupščini, uporabljajo za druge namene, med katere sodi tudi nakupovanje. S svojo neresnostjo pa ovirajo samoupravno delovanje in krnijo ugled skupščine. Delegatom, ki se pogosto neupravičeno izmikajo delu, bi končno vendarle morali povedati, da ne ustrezajo in jih zamenjati. Sedanje zapletene gospodarske razmere tudi tu ne bi smele dovoljevati polovičarstva.
B. Zakošek
Gospodarjenje v občini Mozirje
Skupnost socialnega skrbstva in zbor združenega dela skupščine občine Velenje
Zaskrbljujoče pri pridelovanju mleka in mesa Brez alkohola do sedmih
Na zadnji seji, bila je prejšnji četrtek, so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje poglobljeno obravnavaliaktual-ne gospodarske razmere v republiki in občini ob koncu letošnjega polletja. Po temeljiti razpravi so sprejeli vrsto nujnih sklepov in ugotovitev. Med drugim so ugotovili, da je gos-* podarski položaj v občini v enaki meri kritičen, kot v širšem slovenskem prostoru. Gospodarska rast v občini je po zaslugi novih naložb v Glinu, Elkroju in Kovinarstvu zadovoljiva. Po drugi strani je zaskrbljujoč položaj na področju pridelovanja mleka in mesa, saj je znatno manjša, kot v lanskem letu, manj pa so pridobili tudi lesa iz zasebnih gozdov. Zato morajo delovne organizacije v kmetijstvu in
gozdarstvu temeljito proučiti stanje in najkasneje do 10. avgusta predlagati ustrezne ukrepe samoupravnim organom in izvršnemu svetu.
Glede na prvo tromesečje se je ob polletju izboljšala tudi zunanjetrgovinska menjava, čeprav načrtovanega obsega še vedno ne dosegajo. Člani izvršnega sveta menijo, da bi lahko v' Elkroju, Gorenju — tozd Mali gospodinjski aparati in v Smreki bistveno povečali izvoz. Prav tako morajo do 10. avgusta sprejeti potrebne ukrepe.
Veliko časa in pozornosti so namenili naložbam. Ugotovili so, da znaša njihova vrednost ob koncu junija dobrih 590 milijonov dinarjev. Ker pa mnoge naložbe iz prejšnjih let pri službi družbenega knjigovodstva še
niso zaključene in že dajejo gospodarske rezultate, ta znesek seveda ni realen. Vse te naložbe morajo biti zaključene do 1. avgusta. Med nje sodijo vse najpomembnejše naložbe zadnjih let, kot so na primer nova proizvodna dvorana v Elkroju in Kovinarstvu, tovarna pohištvenih sklopov in žagalnica V Glinu, blagovnica v Mozirju, večnamenski objekt v Solčavi in kmetijski preskrbovalni center na Rečici, vrtec v Mozirju", nazarski Delavski dom, telefonsko omrežje, pa dolga vrsta gozdnih cest in podobno.
Vrednost investicij, ki so jih nosilci prijavili do konca prvega polletja, le neznatno presega vsoto 87 milijonov. Tudi te naložbe je delovna skupina pri izvršnem svetu podrobno preučila in sklenila, da Gozdno gos-
podarstvo Nazarje nadaljuje z gradnjo strojne postaje. Delež vloženih sredstev je namreč že prevelik, pa tudi delovni pogoji v obstoječih mehaničnih delavnicah že zdavnaj niso več primerni. Prav tako bodo nadaljevali z izgradnjo gozdnih cest, ostale naložbe, prijavljene v tem obdobju, pa bodo večrffoma zaključene do 1. avgusta.
Seveda so veliko časa namenili nameravanim vlaganjem, Temeljito so jih proučili in jih še bodo. Upoštevaje kriterije prestrukturiranja gospodarstva in razvoja prednostnih panog v občini in republiki pa je izvršni svet že sprejel predlog, katere naložbe se bodo ustavile, katere skrčile in katere je mogoče nadaljevati.
J. P.
Število invalidov narašča
Primerna delovna mesta za invalide
Občina Velenje je po številu invalidov med prvimi v Sloveniji in prav zaradi tega bi morali posvečati temu vprašanju več pozornosti. Da bi se razreševanja vprašanj invalidov lahko celovito lotili, je skupnost socialnega varstva Velenje izdelala analizo, v katero so zajeli podatke o invalidih, zaposlenih v delovnih organizacijah, invalidih prve stopnje, ki zaradi zmanjšane zmožnosti dela nimajo statusa delavca in nezaposlene invalide, ki so pripravljeni pri skupnosti za zaposlovanje, kjer čakajo na zaposlitev oziroma so upokojemi.
Skupno je v občini okoli 1700 invalidov. Posebej po številu invalidov izstopajo REK, Tovarna usnja Šoštanj, Veplas in RŠC. Zaskrbljujoča je starostna struktura invalidov, saj jih je kar okoli 40 odstotkov mlajših od 40 let, v porastu pa je tudi število delovnih invalidov do 25. leta.
Iz analize, ki jo je izdelala skupnost socialnega varstva izhaja, da se število invalidov iz leta v leto povečuje, zato je potrebno temu vprašanju nameniti posebno družbeno skrb, saj po-
datki povedo, da se bo število invalidov ob takšni rasti podvojilo vsakih deset let.
Izgleda, da je bilo v preteklih letih pri preprečevanju invalidnosti narejenega premalo. Ob tem pozabljamo, da je nesrečo mnogo lažje preprečevati kot pa kasneje odpravljati njene posledice.
Pri zaposlovanju novih delavcev bo potrebno posvetiti vso pozornost doslednemu izpolnjevanju samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih življenjskih pogojev. Ob spreje-mnju delavcev na delovna mesta bi bilo potrebno upoštevati kriterije o zdravstveni sposobnosti delavcev za posamezna dela, .delovne sredine pa morajo močneje razvijati zavest o odgovornosti delavcev za lastno zdravje in varnost pri delu. Varnostniki v delovnih organizacijah naj bi bolj dosledno skrbeli, in predpisi iz varstva pri delu dosledno izvajali. V vseh delovnih organizacijah je potrebno ustanoviti komisije za varstvo pri delu, v katerih morajo biti strokovni sodelavci. Ti naj predlagajo za obolele de-
lavce premestitve in klimatska zdravljenja.
Ugotovljeno je bilo, da kar 70 odstotkov zaposlenih invalidov ne opravlja primernih del. Za opravljeno delo pa prejemajo vse mogoče veljavne in druge ugodnosti in odklanjajo vse posege v zvezi prerazporejanja in prekvalifikacije. Teh 70 odstotkov invalidov priča, da v delovnih organizacijah ni primernih delovnih mest oziroma ta niso prirejena za invalide. Izplačana nadomestila invalidom, v občini Velenje znašajo okoli 40 milijonov letno, terjajo sistematično proučitev in obravnavo v smislu upravičenosti porabe, glede na delovni učinek, ki ga dajejo ti delavci, ki so v večini na neustreznih delovnih mestih in svojih delovnih zmožnosti ne izrabljajo v možni oziroma potrebni meri.
Izpeljati bo potrebno odločno družbeno akcijo, v katero bo potrebno pritegniti prav vse. V delovnih organizacijah naj bi pregledali delovna mesta in ugotovili, če je na njih mogoče zaposlovati invalide. Tam, kjer te mo-
žnosti nimajo, naj bi priredili nekaj delovnih mest, kjer bi lahko invalidi enakovredno delali. Sprejeti pa je potrebno tudi obveznost o prerazporejanju invalidov med tozdi in delovnimi organizacijami v občini. Delovne organizacije, ki ne bodo imele delovnih mest za invalide, bodo morale obvezno nameniti denar za odpiranje in prirejanje novih delovnih mest v drugih delovnih organizacijah oziroma v invalidskih delavnicah. Slehernega mlajšega invalida je potrebno prekvalificirati oziroma mu omogočiti dodatno izobraževanje. Pri ocenjevanju invalidnosti bo potrebno upoštevati različne metode glede na nastanek invalidnosti. Invalidi naj bi imeli prednost pri pridobivanju kooperantskih del, izdelati pa bi bilo potrebno tudi evidenco teh del. Hitreje je potrebno razvijati invalidsko delavnico tozd Plastični izdelki. Za vse invalide, ki jih ne bo mogoče zaposlovati vde-lovnih organizacijah, naj bi v občini združevali denar za ustanovitev posebnih invalidskih delavnic,	M. Zakošek
Konec maja letošnjega leta je skupnost socialnega skrbstva Slovenije obravnavala poročilo o uresničevanju akcijskega programa boja proti alkoholizmu. O tej problematiki so na zadnji skupni seji govorili tudi delegati skupščine skupnosti socialnega skrbstva Velenje in zbora združenega dela skupščine občine Velenje.
Alkoholike beležimo pri nas med vsemi strukturami občanov in kar je še najbolj pereče, tudi med mladino. Alkoholiki so pogosto nesposobni za delo v najbolj produktivni dobi. poleg tega pa povprečno v enem letu kar dva meseca izostanejo z dela. Mnogo delovnih invalidovje alkoholikov. Stalno pa narašča tudi število prometnih nesreč. ki jih poveča alkohol. Žrtve alkohola pa niso le uživalci te pijače, temveč tudi v katerih živijo. Otroci alkoholikov pogosto kažejo različne vedenske motnje, slabo napredujejo v šoli. v velikem številu pa kasneje postanejo tudi sami alkoholiki. Zaskrbljujoč je podatek, da poraba alkoholnih pijač pri nas skokovito narašča, saj porabimo na prebivalca že 15 litrov čistega alkohola in samo s to količino prehiteli že vse države na svetu razen Francije. Ob tem pa je potrebno povedati, da pijejo Francozi predvsem vino, med tem ko se pri nas popije kar 80 odstotkov alkohola v obliki visoko koncentriranih alkoholnih pijač.
Točnih podatkov o tem Icoliko je pri nas v Sloveniji alkoholikov nimajo, sklepajo pa. da jih je okoli 90 tisoč, to pa pomeni, da trpi zaradi alkoholizma kar okoli 300 tisoč Slovencev. Močno pa narašča tudi število mladih alkoholikov.
Razreševanja teh vprašanj se v preteklosti nismo lotili dovolj zavzeto. Akcije, ki so bile začrtane niso bile dovolj konkretizirane, prav tako pa tudi nosilci niso bili dovolj točno določeni. Naloge tudi niso bile dovolj obvezujoče, preslab? pa je bila tudi kadrovska zasedenost psihiatričnih služb. Nedvomno pa je na odpravljanje tega problema v veliki men vplival neprimeren način obravnavanja alkoholika. ki bi moral biti vsestransko obravnavan, vključeval naj bi poleg zdravstvene službe še družino in delovno organizacijo.
Ker je tudi v občini Velenje problem alkoholizma pereč", saj število kršitev javnega reda in miru ter prometnih nesreč storjenih pod vplivom alkohola stalno narašča, so že pred leti pristopili k razreševanju teh vprašanj. Imenovana je bila posebna skupina, ki je iripravila program boja proti alko-lofizmu. Ta program so letos ponovno pregledali in ga dopolnili, obravnavala pa sta ga tudi svet za zdravstveno in socialno politiko ter koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri občinski konferenci SZDL Velenje. V program vključujejo zdravstveno službo, delovne organizacije, šolstvo, samoupravne interesne skupnosti ter organe javne varnosti, pravosodja in

gostinstva. V kar najkrajšem čSsu naj bi v zdravstvenem domu Velenje odprli dispanzer za zdravljenje alkoholizma. ki naj bi deloval po načelu socialno terapevtske skupnosti. V vseh delovnih organizacijah naj bi ustanovili klube zdravljenih alkoholikov. Več sodelovanja pa bo potrebnega tudi med zdravniki splošne prakse in vsemi, ki razrešujejo problematiko alkoholizma. Prav tako načrtujejo tudi-večjo povezavo z bolnicami za zdravljenje alkoholikov, kamor naj bi napotili vse tiste, kijih ambulantno ne bo mogoče pozdraviti. Klubi zdravljenih alkoholikov pa morajo zagotoviti zadostno število terapevtov. Posebne naloge na tem področju so naložene tudi delovnim organizacijam. Vodstva se morajo seznaniti s sodobnimi pogledi na alkoholizem. Spoznati morajo, daje to bolezen in jo poizkusiti odkriti že v zgodnji dobi. Vsakemu alkoholiku je potrebno omogočiti sodobno skupinsko družinsko zdravljenje in celotno rehabilitacijo. Prav tako pa je potrebno poskrbeti na dodatno zdravljenje vseh. ki so se vrnili z zdravljenja. Delovne organizacije morajo tudi z najstrožjimi ukrepi preprečiti popivanje med delovnim časom in na delovnem mestu. Posebno pozornost bi morali posvetiti tistim delavcem, ki pogosto neopravičeno izostajajo z dela. Proučiti bi bilo potrebno njihov način življenja in ukrepati.
Da bi preprečili a alkoholizem med mladimi, je potrebno v šoli organizirati razgovore na katerih bi mlade seznanili z nevarnostjo alkohollzfna in narkomanije. Imenovali pa naj bi tudi mentorje za boj proti alkoholizmu. Pripraviti bi morali razna predavanja iz teh področij.
Ker veliko delavcev odhaja v invalidski pokoj prav zaradi alkoholizma bi bilo prav, da bi merila za invalidsko upokojevanje zaostrili.
Poostrili naj bi tudi kazni za tiste voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola. Te kontrole naj bi večkrat opravljali. Vse voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola, pa naj bi poklicali tudi na zdravniški pregled in ugotovili, če so alkoholiki. Ukrepati pa bo potrebno proti tistim gostinskim delavcem. ki kršijo predpise in točijo alkoholne pijače vinjenim osebam. Prav tako pa bi bilo potrebno te delavce seznaniti s problematiko alkoholizma in jih vključiti v boj proti alkoholizmu.
Na zadnji seji so delegati skupnosti socialnega varstva in zbora združenega dela sprejeli tudi ukrepe in prepovedi. Soglasni so bili, da je potrebno prepovedati točenje alkoholnih pijač v slaščičarnah in kioskih, točenje alkoholnih pijač pred 7. uro, obdavčiti pa je potrebno tudi prosto kuho žganja.
Nalog, ki so jih potrdili delegati na zadnji seji, se moramo lotiti z vso resnostjo v slehernem okolju, saj bomo le tako preprečili širjenje zla, ki uničuje mnoge srečne družine in ki povzroča tudi ogromno gmotno škodo.
Po požaru na enem od čel v jami Preloge rudnika lignita Velenje
Rudarji zmagali v boju z ognjem
Skupen razvoj, izdelava in trženje domačih računalniških sistemov
Rudarjem in jamskim reševalcem je uspelo zadnjo soboto, 18. julija delno že zapreti mehanizirano čelo v vzhodnem predelu južnega krila jame Preloge velenjskega premogovnika, kjer je začelo goreti 7. junija.
Na tem mehaniziranem čelu Hemscheidt 335 metrov pod zemljo je začel goreti lignit zaradi samovžiga. Ko so se približali odkopni meji, se je zaradi prepihovanja vžgal lignit. Izredna višina čela, in sicer okrog 25 metrov, je preprečevala, da bi stropni del čela že preje zaprli z jalovino.
Ker požara niso uspeli omejiti so 3. julija začeli izdelovati demontažne komore, 11. julija pa so začeli odstranjevati opremo, ki je bila na čelu, vredno skupaj okrog 80 milijonov dinarjev. S tega 85-metrov širokega čela so umaknili kombajn, 2 od-kopna transporterja in drugo opremo ter 45 (od skupno 54) odkopnih sekcij. Na čelu je še ostalo 9 odkopnih sekcij in mehanski del — stropi. Vrednost opreme, ki je ostala na čelu, ocenjujejo na okrog 10 milijonov dinarjev.
V zadnjih dneh je bilo pri gašenju požara, demontaži opreme in sanacijskih delih zaposlenih v vsaki izmeni po 30 cudarjev in jamskih reševalcev. Ti so bili v jami po 9 do 10 ur na dan, saj so se menjavali na delovišču. Njihovo delo je bilo, kot je povedal
glavni inženir proizvodnje in vodja jamske reševalne čete diplomirani inženir Avgust Trglav nadvse zahtevno, naporno in nevarno. Polovica jih je morala delati z aparati, saj je bil na čelu ogljikov monoksid v življenjsko nevarnih količinah, ogenj pa je spremljala tudi povečana koncentracija metana. Razmere so se izboljšale zadnjo soboto, z delnim zaprtjem čela. Koncentracija ogljikovega monoksida se je namreč zmanjšala tako, da ni bilo treba več delati z aparati.
Požar na čelu v vzhodnem predelu južnega krila jame Preloge sodi med večje, s katerimi so se morali v zadnjem času spoprijeti velenjski rudarji. Omeniti velja, da gre za čelo, na katerem so, kot smo že zapisali, dosegli mejo odkopavanja. Torej bi že kmalu prenehali s pridobivanjem lignita. Zato so že imeli pripravljeno za odkopavanje novo, spodnjo etažo in na njej nameščeno potrebno mehanizacijo. Bodo pa pozneje, kot so računali, začeli pridobivati premog na tej novi etaži, saj so bili rudarji zavzeti z deli na čelu, kjer je gorelo. Zato bo proizvodnja v velenjskem Rudniku lignita nekaj časa manjša za okrog 1.800 ton dnevno, in to vse dotlej, dokler ne bodo začeli delati rudarji na novi etaži. Sicer se z zaprtjem čela, na katerem je gorelo, reševalna akcija še ni končala. Mesto požara je
treba dokončno sanirati, se pravi, da je treba ogenj povsem pogasiti, da ne bi imeli težav potem, ko bodo začeli izkoriščati spodnjo etažo. Za sanacijska dela pa bodo potrebovali dodatno opremo (vrtalne garniture, črpalke in drugo). Med temi deli pa bodo skušali s čela, kjer je gorelo, rešiti še preostalo opremo.
Kljub požaru pa je bila julijska proizvodnja (do sobote, 18. julija) nad predvideno. Velenjski rudarji so na dan nakopali v poprečju po 17.238 ton lignita, ali 38 ton več, kot določa operativni načrt. Sicer so ta mesec, do prejšnje sobote, skupaj nakopali 201.000 ton premoga, letošnja skupna proizvodnja do 18. julija pa znaša 2,678.000 ton.
Se pravi, da je proizvodnja za okrog 45.000 ton višja do načrtovane. V dneh, ko so bila reševalna dela v največjem razmahu, je prišlo iz velenjskega rudnika okrog 16.600 ton premoga.
Podobno kot že velikokrat doslej so tudi tokrat velenjski rudarji v boju s to naravno ujmo izšli kot zmagovalci, zahvaljujoč veliki prizadevnosti in osebni zavzetosti ter, ne nazadnje, tudi požrtvovalnosti, saj pogoji, v katerih so delali, tudi za razmere v rudnikih niso običajni. Zato si resnično zaslužijo vse priznanje.
Termoelektrarne Šoštanj
Končan remont 275 MW bloka
v šoštanjskih Termoelek- gim, predvideli za to leto tudi ga 275 MW bloka obratoval trarnah so z letnim delovnim redni remont četrte faze (red- že več kot 70.000 ur, so isto-načrtom in skladno z elektro- na remontna dela opravljajo T časno predvideli tudi energetsko bilanco, med dru- vsaki dve leti). Ker je kotel te- jAzamenjavo 123 ton cevi v kot-
-^Hu, ki so se obrabile (nove cevi so izdelali v tovarni parnih kotlov Zagreb, zamenjavo pa so opravili delavci tovarne Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda).
Z deli so začeli po prvomajskih praznikih, 2. julija pa je bil ta 275 MW blok ponovno na omrežju in začel obratovati s polno močjo. Cas, prvotno predviden za redni remont, so morali podaljšati za 14 dni, in sicer zaradi kasnitve dobav kotlovskih cevi, ki so bile potrebne za obnovo naknadnega prvega pregrevalnika pare. Sicer so med dvomesečnimi remontnimi deli obnovili naknadni pre-grevalnik pare številka 1, zamenjali so zunanji pepelovod, zamenjali in predelali so visokotlačne elemente na parovodih sveže pare. Nadalje so predelali in obnovili visokotlačne reducirno-varnostne postaje kotla, zamenjali srednji sloj grelnih elementov grelnika zraka, opravili revizijo hitroza-pornih in regulirnih ventilov visokega in srednjega tlačnega dela turbine. Obnovili in predelali so kurilne in dogorevalne sisteme kotla, opravili korozijsko zaščito notranjosti hladilnih cevovodov in izvršili revizijo celotnega prši-šča hladilnega stolpa s konzervacijo prizadetih betonskih površin itd. Opravljena pa so bila remontna in režijska dela tudi na vseh drugih napravah tega bloka.
Prvi preizkusi naprav in začetno obratovanje kažejo, da so bila dela, izvajalo jih je okrog 500 delavcev, veljala pa so okrog 100 milijonov dinarjev, dobro opravljena. Siccr pa bo kakovost opravljenih remontnih del najbolje pokazala obratovalna pripravljenost tega 275 MW bloka v naslednjih dveh letih, to je v času do drugega rednega remonta.
Med remontnimi deli so, med drugim, opravili tudi revizijo celotnega pršišča hladilnega stolpa in konzervirali prizadete betonske površine ter izvedli antikorozijsko zaščito notranjosti hladilnih sistemov
I
I I
I
I
I
I
I
I
I L
Kmalu nova delovna organizacija za računalništvo v Sloveniji
Predstavniki sestavljenih organizacij združenega dela Iskra, Elektrotebna in Gorenje, gospodarske zbornice Slovenije, izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, skupščine mesta Ljubljana in skupščin občin Ljubljana-Bežigrad, Velenje in Kranj so med razgovorom, ki je bil prejšnji teden v Ljubljani, vodil pa ga je predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Janez Zemljarič, ocenili dosedanje rezultate v pripravah za oblikovanje skupnega programa razvoja, proizvodnje in trženja lastnih računalniških sistemov.
Člani iniciativnega odbora, ki so ga maja letos oblikovali Iskra, Gorenje in Elektroteh-na so poročali o dosedanjih rezultatih pri pripravah za
ustanovitev skupne delovne organizacije, ki se bo ukvarjala z razvojem, s proizvodnjo in trženjem računalniških sistemov. Dogovorili so se, da bodo skupno, novo delovno organizacijo ustanovili v najkrajšem času, je sporočil republiški komite za informiranje. Ustanovitelj naj bi bila SR Slovenija. Kadre in sredstva zanjo bi zagotovile delovne organizacije TGO Gorenje Velenje, Iskra — Elektromehanika Kranj, Elektrotehna — Delta Ljubljana in socialistična republika Slovenija.
Za uveljavljanje družbenega interesa in izvajanje nalog iz republiških planskih dokumentov pri delovanju in razvoju nove delovne organizacije bo ob njej ustanov-
ljen družbeni svet. Ta bo skupno s samoupravnimi organi te organizacije skrbel za zagotavljanje družbeno smotrnega razvoja proizvodnje in trženja računalniških sistemov.
Udeleženci razgovora so pozitivno ocenili dosedanje delo iniciativnega odbora, ki ga vodi Janez Kocijančič, v njem pa so predstavniki vseh treh sestavljenih organizacij združenega dela.
Dogovorili so se o postopkih pri ustanavljanju nove delovne organizacije in opredelili izhodišča o predmetu poslovanja, sredstvih, o povezovanju z drugimi organizacijami v jugoslovanskem prostoru in nekaterih drugih odprtih vprašanjih
Seja delavskega sveta sozda Gorenje
Sprejeti temelji plana 1981-1985
Te dni se je konstituiral novoizvoljeni delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Za predsednika so izvolili Jožeta Vrboleta (Gorenje — Fecro Slovenj Gradec), za podpred-
sednika pa Ernesta Kaisber-gerja (Gorenje Promet Servis) in Vinka Sernca (TGO Gorenje).
Delavski svet sozda Gorenje je na seji sprejel, med
drugim, samoupravni sporazum o temeljih plana te sestavljene organizacije združenega dela za obdobje 1981-1985. O tem bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
Turistična pisarna v Mozirju
Tokrat morajo uspeti
Resnična pripovedka o razdrobljenosti nosilcev turizma v Gornji Savinjski dolini, o borni ponudbi, vse manjšem številu gostov in še o čem, je znana že dolgo in vsi jo poznajo. Prav tako v en glas zatrjujejo, da je ureditev osrednje turistične pisarne prvi korak v boljše čase. Nekaj poskusov je v razdrobljeni nedorečenosti že šlo po zlu, tokrat pa kaže, da gre vendarle zares.
Vodja pisarne je odslej Robert Klemenak, ki mu volje, delovne vneme in dobrih idej vsekakor ne manjka. Teh sicer ni manjkalo že prej, vendar so se ob pomanjkanju pripravljenosti za sodelovanje pri povsem nepovezanih nosilcih turistične in gostinske dejavnosti izgubile. Sedaj bo drugače.
Samoupravni sporazum o delovanju in financiranju osrednje turistične pisarne je že pripravljen. Turist, Rdeča dvorana, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, Izletnik, turistična zveza in občinsko obrtno združenje zagotavljajo, da ga bodo tudi podpisali. S tem bi začasno rešili problem financiranja do konca letošnjega leta, če pa bo načrtovani obseg dela dejansko zaživel in Robert Klemenak je prepričan, da bo, potem bi se pisarna v prihodnjem letu na podlagi provizijskih odnosov že preživela sama.
Predvidena dejavnost je resnično raznovrstna. Predvsem naj bi bila to osrednja recepcija za Gornjo Savinjsko dolino, ki bi bila zmožna prodajati praktično vse zmogljivosti na tem področju. Zbiranje tekočih podatkov seveda terja sodelovanje vseh nosilcev, od Golt, Turista, Izletnika, turističnih kmetij, do zasebnikov. Za začetek kaže dobro, saj so podatki v pisarni že zbrani. Večja bo morala biti zlasti povezava s turističnimi društvi, ki jim dejavnosti danes sicer ne
manjka, slabost je le v tem, da delajo vsako zase. Skupščina občinske turistične zveze, opravili naj bi jo v septembru, pa mora odpraviti tudi to pomanjkljivost.
Načrtov je seveda še več. Zal pridejo v poštev |ele za prihodnjo sezono, letošnja je vsekakor že zavožena. Predvsem bi bilo treba pripraviti več izletov za goste, ki se bodo odločili za letovanje v mozirski občini. Omogočiti bi jim morali ogled naravnih in kultur-' nih znamenitosti ter prireditev. Sedaj so več ali manj prepuščeni samim sebi, kar seveda velja tudi za udeležence izletniškega turizma, ki morda tudi zato za dolino in njen turizem niso niti dohodkovno koristni. Vodja pisarne bo torej nastopal tudi v vlogi vodiča, vsaj dotlej, dokler je kadrovska zasedba na sedanji ravni. Zaposlena sta namreč dva. Za prehodne goste bo treba čimprej urediti tudi kamp v Logarski dolini, s katlrega gradnjo so že pričeli. Pozabiti namreč ne smemo, da poleg velikega števila turistov z osebnimi avtomobili, v dolino vsako leto pripelje najmanj 400 avtohusov
Za prihodnjo sezono, tudi že za zimsko, bodo v Mozirju pripravili celovite turistične pakete in vanje vključili tako Golte, kot dolino s kmečkim turizmom vred. Pisarna bo seveda poleg tega poskrbela tudi za celotno propagandno dejavnost in sodelovala še pri oblikovanju turističnega koledarja. Vsaj v začetku bo tudi nekakšen podaljšek Izletnikove turistične agencije in bo torej lahko organizirala izlete, dopuste in podobno. Dela je torej obilo, volje tudi in ob resničnem sodelovanju vseh nosilcev turistične in gostinske dejavnosti, bi tokrat morali uspeti.
J. P.
Bo čudovita dolina poleg svoje lepote gostom končno ponudila še kaj več in od njih več tudi
dobila?
Inšpektorji ugotavljajo
Premajhna skrb za okolje
Spomladi smo se v občini Velenje odločili za pospešeno akcijo urejanja okolja. Takrat smo dokaj uspešno odpravili
nje, zato bo potrebno sprejeti odlok o tem. Vekos pa bi moral ob sodelovanju krajevnih skupnosti do 20. septembra
Hišice na otroškem igrišču so potrebne obnove
številne pomanjkljivosti s področja komunalne urejenosti in urejenosti okolja. Potem so aktivnosti na tem področju zamrle. Prvotna zavzetost je minila in ponovno so se začele pojavljati nekatere slabosti in problemi.
Pred dnevi so inšpekcijske službe ponovno opravile ogled Velenja ter ugotovile mnoge nepravilnosti, ki prav gotovo veljajo tudi za vse druge večje krajevne skupnosti.
In katere so bile pomanjkljivosti, ki mestu Velenju najbolj kvarijo izgled in ki jih moramo vsekakor odpraviti, še posebno zato, ker bomo jeseni poimenovali mesto po tovarišu Titu. Potrebno je odpraviti nekatere pomanjkljivosti na Titovem trgu. Tako bi bilo treba zamenjati posamezne plošče, popraviti stopnice pred domom kulture ter urediti vprašanje parkiranja pred kulturnim domom, kjer je parkirni prostor popolnoma nesprejemljivo ograjen z verigo. Preurediti bi bilo potrebno park ob reki Paki, pred gimnazijo in šolo Gustav Šilih, kjer so polomljene vse klopi in kjer tudi zelenje ni vzdrževano tako, kot bi v takšnem parku moralo biti. Velik problem so neprimerne postavitve košev za smeti, zato bi morali ponovno preveriti stanje in postaviti potrebne koše. V Velenju bi morali urediti tudi plakati ra-
urediti vse poškodovane zelenice.
Komisija je ob svojem pregledu ugotavljala, da je dokaj pomanjkljiva čistoča na velenjski tržnici ter da marsikje primanjkuje stojal za kolesa ali pa so ta neprimerno vzdrževana. Tudi centralno otroško igrišče, ki smo ga trudoma s precejšnjimi- sredstvi uredili predlani, ni nič kaj vzorno oskrbovano. Njegovo podobo najbolj kvarijo polomljene hišice. Na marsikaterem bloku v mestu bi bilo potrebno obnoviti fasado, ob sodelovanju vseh stanovalcev pa bi morali zagotoviti stalno urejanje okolice hiš. Tudi reklamne table, tako v središču mesta kot v bližnji okolici, niso takšne, da bi bile vredne pohvale.
Precej težav povzroča parkiranje osebnih avtomobilov. Vozniki pogosto parkirajo vozila na zelenicah ali drugih neprimernih prostorih. Postaja milice bi morala v takšnih primerih odločneje ukrepati.
Komisija je ob svojem ogledu ugotovila še vrsto drugih pomanjkljivosti, zapisali pa smo le najvidnejše. Komisija je tudi menila, da se odlok o javnem redu in miru ter komunalni ureditvi izvaja premalo-dosledno in tako število pomanjkljivosti narašča iz dneva v dan.
Boris Zakošek
V soboto slavje pri Andrejevem domu ,
L
Prijeten planinski dom na Slemenu v Šentvidu nad Šoštanjem, ki so ga šošlanjski planinci in delavci tovarne usnja zgradili leta 1952 ter nato poimenovali po svojem častnem predsedniku, prvo-borcu in predvojnemu revolucionarju ter pobudniku gradnje doma, Andreju Stegnarju, je v četrtek 16. julija ob 10. uri dobil dolgo let težko pričakovani električni priključek. Hkrati so dobili elektriko tudi pri znanih partizanskih kmetijah Radmanu in Orlu, bližnji vikendi, poslopje gozdnega gospodarstva in planinsko zavetišče Termoelektrarn Šoštanj. Tako je po besedah Vlada Topolška, ki je vodil tehnične priprave, elektrificiran zadnji zaselek v občini Velenje. Še letos pa bodo dobile elektriko posamezne hiše na Forhlene-ku in Lomu ter nekaj kmetij nad Belimi vodami pod Smrekov cem.
Izredno veselo je bilo ta dan v Andrejevem domu, saj
se je na ,,likofu" zbralo preko 50 delavcev in električarjev skupaj z direktorjem TOZD Elektro Slovenj Gradec Maksom Jordanom, vodjem gradnje Francem lršičem ter območnim vodjem Stankom Srotom in elektromojstrom Vladom Topolškom iz Velenja. predsednikom gradbenega odbora Alojzom Campom in predstavniki krajevne skupnosti Zav odnja, ki je bila investitor in nosilec te hvalo redne akcije, s katero so po 15 letih raznih dogovarjanj končno le uspeli elektrificirali zaselek Šentvid. Električarji in domačini so torej proslavljali svojo novo delovno zmago. za veselj? pa je poskrbela dobra Radmanova Micka, ki je ves popoldan neumorno igrala na harmoniko.
Tudi sam sem bil kol vnet planinec vesel tega pomembnega dogodka za Andrejev dom in Šentvid, zalo sem prosil upravnika doma Marjana Kogelnika in pred-
sednika gradbenega odbora Alojza Campa za kratek razgovor. Rade volje sla se pridružila še oba elektrostro-kovnjaka Slanko Šrot in Vlado Topolšek. Povedali so marsikaj zanimivega o poteku elektrifikacije. Več kol kilometer trase iz Zavodenj je financiral DLŠ Slovenj Gradec, ostale štiri kilometre pa sofinancirali Termoelektrarne Šoštanj, Tovarna usnja Šoštanj. Gozdno gospodarstvo Nazarje — obrat Šoštanj, lastniki vikendov in krajevna skupnost Zavodnje. Ogromno pa je bilo narejenega tudi z udarniškim delom, saj so od lanskoletne predračunske vsote 3,600.000 din porabili le 2.900.000 din,ostalih 700.000 dni pa je bil prispevek v drogovih, ki jih je dalo gozdno gospodarstvo in udarniško delo vseh zainteresiranih. Še zlasti veliko pa sta prispevala Franc Coper, po domače Kep. ki je odstopil velik del najboljšega gozda za traso in ga tudi sam posekal, ter Franc
Leskošek, po domače Rad-man, ki je opravil veliko dela s prevozi. Kot so mi zatrjevali sogovorniki, delo na težavnem planinskem terenu nikakor ni bilo lahko, saj so morali postaviti kar 86 drogov in zgraditi tri Irafo postaje-
Ob tem velja povdariti, da je bil prvi sestanek gradbenega odbora v Andrejevem domu lansko lelo julija in sedaj po enem letu je končno Šentvid elektrificiran, kar je nova delovna zmaga vseh, ki so si že pred tem dolga leta prizadevali elektrificirali zaselek Šentvid in kmetije, ki so veliko prispevale med NOB.
Svečana otvoritev pa bo v soboto 25. julija ob 12. uri pri Andrejevem domu s krajšim kulturnim programom in ljudskim rajanjem, katerega organizator je Tovarna usnja Šoštanj, ki vabi vse, da se lega slavja in planinskega srečanja udeleže v čim večjem številu.
V. Kojc
Vsi so zadovoljni — Kupčija je sklenjena '
Velenje - Desni breg
Obudili star običaj
Mladinci Šercerjeve in Jenkove ulice v Velenju še niso pozabili na star ljudski običaj, šranga-nje. K tej akciji so preteklo soboto pritegnili tudi starejše občane tega predela Velenja tako. da se jih je zbralo okoli 400 in šranganje je zares dobro uspelo.
Za nevesto Mijo Avberšek so mladinci zahtevali kar 10 milijonov dinarjev, ženin Slavko Bastl pa je skupaj s svojo pričo uspel vsoto zmanjšati na 8.750 dinarjev. Uporabil je tudi številne zvijače. Med drugim je položil na mizo 830 dinarjev v drobižu in
zahteval, da mladinci v kar najkrajšem času ugotovijo, koliko denarja je. Ker mladinci uganke niso uspešno razrešili, so morali zahtevano vsoto za nevesto zmanjšati. Postavil pa je še več drugih ugank.
Po dolgem usklajevanju mnenj lahko zapišemo, da so odhajali prav vsi zadovoljni. Ženin, ker je uspel znižati zahtevano vsoto samo na 8.750 dinarjev, mladinci. ker so dobro zaslužili in vsi krajani, ki so bili navdušeni nad starim običajem.
L. Ojsteršek
Razočarani rudarski upokojenci
..Preživele" reklamne table bi bilo potrebno zamenjati
Ze od nekdaj posveča Rudnik lignita Velenje veliko pozornost svojim upokojencem, ki se jih spomni tudi ob stanovskem prazniku, 3. juliju. Prejšnja leta jim je prek društva upokojencev razdelil tudi bloke za malico za piknik na velenjskem gradu. Letos pa so upokojencem delili bloke izključno na velenjskem gradu, in sicer je blok lahko dvignil samo upokojenec osebno. Dvigniti ga ni mogel njegov svojec, pa če tudi je imel vsa pooblastila upokojenca. Menim pa, da to ni prav, saj je med rudarskimi upokojenci veliko ostarelih ljudi, ki se piknika na velenjskem gradu niso mogli udeležiti. Malice pa so delili tudi v prostorih Družbene prehrane in Delavskega kluba v Velenju.
Mislim, da bi bilo za v prihodnje bolje, da bi vsakemu upokojencu poslali blok za malico ob rudarskem prazniku na njegov naslov skupaj s čestitko. Tako bi resnično čutil, da jih delovna organizacija, v kateri so delali dolga leta, ni pozabila.
Prav gotovo ni prav, da svojcem
upokojencev delovna organizacija Rudnik lignita Velenje ne zaupa toliko, da bi lahko dvignili bloke za maliče. Mnogo nas je bilo takšnih, ki smo se udeležili rudarskega praznovanja na velenjskem gradu in smo nameravali dvigniti tudi malice, pa smo se vračali razočarani in se spraševali, kdo se je okoristil z neizdanimi bloki, ki so bili namenjeni upokojencem in ki sami zaradi bolezni niso mogli priti na velenjski grad.
Dora Rozenštajn
Srečanje ansamblov na Graški gori 26. julija
Na Graški gori bi moralo biti v nedeljo 6. srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin. Prireditev pa je zaradi slabega vremena odpadla.
Organizator, Prosvetno društvo Plešivec, se je odločilo, da prestavi srečanje na nedeljo, 26. julija ob 14. uri.
Krajevna skupnost Plešivec
4. kmečki praznik
Svet krajevne skupnosti Plešivec bo pripravil v nedeljo 9. avgusta četrti kmečki praznik. Tradicionalna in zanimiva prireditev, ki v to vasico privablja številne obiskovalce bližnje in daljnje okolice, bo tako kot lansko leto pri kmetu Edu Lipnikarju. Pokrovitelj letošnjega kmečkega praznika bo izvršni svet skupščine občine Velenje. Svojo pomoč pa bosta nudila tudi turistično društvo Velenje in ERA — temeljna organizacija kooperantov Kmetijstvo Šoštanj.
Na kmečkem prazniku se bodo ekipe iz krajevnih skupnosti pomerile v košnji in grabljanju trave ter žetvi. Pripravili pa bodo tudi tekmovanje v lupljenju hloda s kolom in razstavo domačih jedi. Pripravljene jedi bodo na prireditvi tudi prodajali.
Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri. Ekipe pa se lahko prijavijo do 3. avgusta svetu krajevne skupnosti Plešivec. Za vsako disciplino lahko iz krajevnih skupnosti prijavijo po eno ekipo.
S to prireditvijo, ki vsako leto žanje več uspeha in večje zanimanje, ohranjamo tudi v občini Velenje nekatera že skoraj pozabljena kmečka opravila, saj tudi na podeželju ročna dela vse bolj izpodrivajo stroji.
Na kmečkem prazniku v Plešivcu pa bodo poleg že omenjenih opravil prikazali tudi, kako so včasih pridobivali oglje, podkovali konja, kako so mlatiči spretno vihteli svoje cepce in mlatili žito ter še nekatere druge običaje. Poskrbeli bodo še za dobro domačo hrano in zvrhano mero dobre volje.
B. Z.
Z lanskega kmečkega praznika
*
Zanimivosti
Številka 29 (591) - 24. julija 1981
Nagradna križanka
»3. julij"
Razdeljene nagrade
V	uredništvu »Našega časa« smo prejšnji petek, 17. julija izžrebali nagrajence, ki so pravilno rešili nagradno križanko »3. JULIJ«.
Prvo nagrado (300 din) prejme Franc Hudomal, Ravne 181, Šoštanj, drugo nagrado (200 din) dobi Rudolf Štante, Tomšičeva 11, Velenje, tretjo nagrado (200 din) pa prejme Ernest Špeh, Mozirje 258. Knjižne nagrade (od 4. do 8. nagrade) pa prejmejo Josip Slomšek, Jurčičeva
I,	Velenje, Matjaž Kovač, Ljubija 110, Mozirje, Jože Jager, Veljka Vla-hoviča 38, Velenje, Slavko Fišer, Rudarjeno 8, Črna na Koroškem in Jože Dravinec, Celjska
II,	Velenje.
Pravilna rešitev
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Dan rudarjev. Tretji julij, Anina, raja, kanasta, KT, Asa, palček, peni, Oriana, premori, Tabriz, brv, Salinas, li-gament, luetik, Ibanez, Aja, Mars. dleto, ha. Ain, kismet, matineja, Iri, do-liv, Ita, ES, finale, Abt, averoizem, ris, KJ, 1R, Tara, Alaska, Arp, Lena, Erivan, Ta, Nal, kosi, Ina, rajanje. Bari, aragonit, Epidaurum, tank. SR, imenje. Po, litota, Skok čez kožo, etamin, kulak, kopači, aneks, rana, Ilo-rin, Ana.
V	križanki je, žal, izpadel opis za vrsto kalcijevega karbonata, vendar pa so reševalci ugotovili, da gre za »aragonit«,Za napako se, sicer z zamudo, opravičujemo.
riezikovno razsodišče
' Jezikovno spodrivanje I
I I I I I I I I I I
Gotovo ste že opazili, kako pri določenih slojih naše družbe slovenščino spodriva srbohrvaščina. To je obžalovanja vredno zlasti še takrat, ko se tako »mešano« izražajo vodilni ljudje, tj. tisti, ki so sami že zaradi svojega položaja tudi v tem nekak zgled nižjim. Jn če se slovenščina v posameznostih seseda tem, kaj se potem ne bo drugim: že tistim, ki smo doma v Sloveniji, še neprimerno bolj pa našim zamejcem in drugim, ki so čisto odtrgani od rodne materine zemlje in v stalnem stiku z drugače govorečimi!
Da: če človek svoje materinščine ne uporablja za vse, o čemer mora govoriti, ampak za nekatera področja uporablja tuj (ali predvsem tuj) jezik, mora še posebej skrbeti za to, da se mu stavba materinščine ne bo začela krušiti na vseh koncih in krajih, končno pa morda tudi podirati. Tisti, ki imamo v Jugoslaviji pogost stik s srbohrvaščino, smo posebej ogroženi, saj prvine drugega jezika spodrivajo domače za govorečega skoraj neopazno, ker sta si slovenščina in srbohrvaščina vendar tako bli-
Tako kar na lepem začnete namesto slovenskih uporabljati srbohrvaške: 1. besede: poedinci (posamezniki), sprovajati (izvajati), napram (nasproti), SIP (SZZ = sekretariat za zunanje zadeve), krivica (krivda), razde-_ lati (Obdelati), donekle(doneke ■ mere) ipd.; 2. slovnico: komiteta
(komiteja), izpod častjo (pod č.), kar zadeva drugih predstavnikov (druge p ), in etnično in širše (tako — kot), ta zadeva je tako začela (se je z.) itd.; 3. v bese-dotvorju: region (regija, domače seveda področje), Izseljeništvo (izseljenstvo), po vezah (po zvezah), odnošaji (odnosi), povratek (vrnitev). Temu in podobnemu se mimogrede pridružijo še druge »cvetke«; npr. brez da si ■ povabljen (brez povabila, nepo- I vabljen), kot to določa predpis | (brez to), brez zadnje misli (skrite), za emigracijo in izseljeništvo (zadošča izseljenstvo).
Vse take slabosti bi bilo treba zbrati in izdati v •drobnem zvežčku, po katerem bi ogroženi lahko vsak čas posegel ali pa bi mu drugi pri tem pomagali. Potem njegova vse bolj razslove-njena slovenščina poslušalcev ne bo motila, ampak bodo nemoteno sledili njegovi misli, zaradi katere drug drugega poslušamo in drug drugemu govorimo.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošilajajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
I I
I I
I
I
I
I
I
II
«1	■ V V	■ H
Prg/sce misli
Vsa naključja našega življenja so snov, iz katere lahko oblikujemo, kar hočemo.	NOVALIS
Lepo je samo tisto življenje, ki v njem niso potrebni čudeži.	N. MANDELŠTAM
Strpliivost je v bistvu sestavina pravičnosti.
M. AVRELIJ
Nobena sužnost ni bolj sramotna od prostovoljne.
SENEKA
Komercializem je še zmeraj stržen moderne civilizacije.	g. AUROBINDO
Staranje je trpljenje brez zdravila in upanja, je trajajoča smrt.	i. ANDRlC
Navada je ubijalec vseh resničnih zadovoljstev.
M. SELIMOVIČ
Sreče ni in vse lepo in ljubljeno ostane le kratko pri nas.	H. HESSE
Vest je začetek vseh naših prikazni.
P. ZIDAR
Svobodna vedoželjnost učenje bolj spodbuja kot sila in strah-	A. AVGUŠTIN
Izletniki pri Prešernovi koči
(Foto: Roman Germadnik)
Velenjski planinci na Gorenjskem
Iz sivega betona v svet zelenja, planinskega cvetja in skal
Cilj letošnjega devetega izleta članov planinskega društva Velenje so bili Dobrča, Begunjščica — Roblek in Stol. Tega dvodnevnega izleta se je udeležilo 40 ljubiteljev planin iz središča Šaleške doline, organiziral in vodil pa ga je Roman Germadnik. Planinci so v dveh dneh hodili skupaj 16 ur, se pravi, da je bil to eden od kondi-cijsko zahtevnejših izletov.
Planinci so se zbrali predzadnjo soboto, 11. julija na avtobusni postaji v Velenju z željo, da bi skupaj spoznali dobršen del naših Karavank. Pot do Brezja pri Tržiču, kjer so se poslovili od avtobusa, je sorazmerno hitro minila. Tam so se začeli vzpenjati po strmi in zahtevni poti proti Dobrči. Pri Kostanjčevi koči so imeli uro časa za počitek in sončenje. Skozi gozdove so zatem nadaljevali pot na Podgarsko planino in se odločili še za manjši vzpon na Cisovec. Po dveh urah hoje pa so prišli do planšarske koče na Prevalu. Zal je ta planšarska koča kot mnoge v naših gorah, zapuščena. In že se je strmo začela vzpenjati pot na Begunjščico. Spotoma je planince razveseljevalo dišeče planinsko cvetje, rdeče murke, klinčnice, pa planike in zlata jabolka. Z vrha Begunjščice se je odprl čudovit razgled proti Stolu. Treba se je bilo nagledati lepote, ki širijo na vse strani, prav tako pa se ozreti še enkrat na celotno dotlej opravljeno pot.
Na Roblek so prišli velenjski planinci v poznih popoldanskih urah, v spremstvu rosenja dežja. Po večerji so veselo zapeli in se odpravili k počitku. Vso noč je
deževalo. V oblačnem jutru so nadaljevali pot po ostrih^ skalah Begunjščice, pozneje pa so se po meliščih spustili do Zelenice. S poti proti Šiji je bil enkraten razgled do melišč, ki se spuščajo globoko v v dolino. Do Prešernove koče so prišli med rahlim rosenjem. Po petih urah hoje je bil že čas za počitek. Zatem pa še spust do Val-vazorjeve koče, da bi v Žirovnici znova sedli v avtobus.
In še nekaj besed o tem delu naših Karavank. S 1.635 metrov visoke Dobrče je čudovit razgled na vse strani. Prijetna Kostanjčeva koča stoji tik pod vrhom 2.063 metrov visoke Begunjščice, ki je široka, lepo oblikovana gora s tremi vrhovi. Srednji in obenem najvišji je Veliki vrh, vzhodni je Begunjska vrtača, zahodni pa Srednji vrh, ki pa ne zaostaja veliko za najvišjim. Na severni strani so v varstvu senc znana smučišča na Zelenici. Tam je
domovanje kozorogov, ki se velikokrat sprehodijo prav do avtomobilske ceste, ki vodi iz Tržiča proti Ljubelju. Severno ostenje je na več krajih prekinjeno z do vrhov segajočimi melišči in žlebovi, ki se včasih spustijo prav globoko v dolino, med njimi tudi Veliki plan in Mali plaz, in ki omogočajo direktne pristope in sestope, vendar le za izkušene planince. Med zimskim pohodom se je povzpelo na Stol tudi 10 velenjskih planincev, je pa kljub temu planinsko društvo Velenje vključilo Stol kot eno od točk zadnjega izleta, in to zaradi njegovega pomena iz časov narodnoosvobodilne vojne. 20. februarja 1942 je vodila jeseniška Cankarjeva četa na Stolu hude boje s sovražnikom, tudi za Stol. Prenašanje tradicij NOB na mladi planinski rod je namreč ena od pomembnih nalog planinske organizacije.
Julijana Hočevar
Fotoklub Velenje - Naš čas
Natečaj za počitniško fotografijo
Nekateri ste že krepko zavihali rokave, prve slike so prispele, natečaj počitniške fotografije je zaživel. Seveda pričakujemo še mnogo več. Pričakujemo, da se boste odzvali v kar največjem številu in nam poslali svoje na barvnem ali črno belem papirju zabeležene počitniške vtise. Velikost fotografij ni pomembna, le dobro jih zavarujte in pošljite na naslov: FOTO KLUB VELENJE, DOM UČENCEV, EFENKOVA 61,63320 VELENJE.
Najboljše fotografije bomo objavili v Našem času, ob koncu natečaja (15. septembra) pa bomo pripravili razstavo prispelih fotografij in najboljše tudi nagradili s praktičnimi nagradami.
MARJAN BREGAR
ilir SE vRnCn
9. Dolgo je stopal navzdol. Vetrovni dan seje nagnil v večer, ko je stal ob reki, kalni in narasli od tajajočega se snega. Hodil je po obrežju, se umikal v grmovje, kadar je opazil slemena slamnatih streh v bregu nad seboj; ko pa je mrak postal dovolj teman, je reko prekoračil po mostu, ki ga je zgradila napol narava, napol človeška roka.
Onstran reke se je zagrizel v hrib in slednjič zrl v mrko obzidje Gradišča.
Poslopja, ki jih je doslej gledal le z gora, so ga hladno pozdravljala z ozkimi, srepimi linami.
Legel je v grmovje, zadržaval dih in krotil srce, ki je grozilo, da razžene prsi. S pogledom se je prisesal v obzidja, v dlani pa je stiskal meč — taisti meč, ki je pred mnogimi desetletji gospodaril nad temi zidovi...
Slednjič se je luna skrila za bežečimi oblaki in sova je naznanila, da je vse pospalo.
Ken je vstal. Ni vedel, da se je vzravnal na kamnitem griču pod obzidjem, na gomili svojih davnih prednikov, a čutil je to. Nenavadna moč se je razlila po njegovih udih in srce mu je pričelo šteti sekunde. Kot daje stokrat opravil to pot, ki je zanjo vedel le iz očetovega pripovedovanja, tako lahkotno je stopal po obzidju. Vzpel se je nanj, ga preplezal kot zver in stal pred tihim, napol priprtim oknom knezove spalnice.
Tu pa mu je korak zastal.
Ob steni, nedaleč odtod, je slonel stražar, ki bo zdaj zdaj dvignil kopje ...
Ken je bil hitrejši.
Njegova jeklena desnica je oklenila stražarjev vrat, še preden je planil glas iz grla, in Kelt je — kot davi volk — negiben zdrsnil na tla. Pot v spalnico je bila odprta.
Koledar
Petek, 24. julija - KRISTINA Sobota, 25. julija — JAKOB Nedelja, 26. julija — ANA Ponedeljek, 27. julija — SERGIJ
Torek, 28. julija — ZMAGO Sreda, 29. julija — MARTA Četrtek, 30. julija — JULITA
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Petek, 24. julija —dr. Natkova (dnevna), dr. Kopitar (nočni)
Sobota, 25. julija — dr. Župančič (dnevni), dr. Hrastnik (nočni)
Nedelja, 26. julija — dr. Zupančič (dnevni), dr. Hrastnik (nočni)
Ponedeljek, 27. julija — dr.
Pustovrh (dežurni), dr. Grošelj (pomožni dežurni)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Sobota, 25. julija — dr. Božo Jevšek, Velenje, Kidričeva 17
Nedelja, 26. julija — dr, Božo Jevšek, Velenje, Kidričeva 17
(Dežurni od 8. do 12. ure v zobni ambulanti ZD Velenje, sicer v pripravljenosti na domu)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Petek, 24. julija — dr. Lazar Sobota, 25. julija — dr. Lazar Nedelja, 26. julija — dr. Lazar Ponedeljek, 27. julija — dr.
Dovšak
Torek, 28. julija — dr. Dovšak Sreda, 29. julija — dr. Lazar Četrtek, 20. julija — dr. Gluši-čeva
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE - SEDEŽ ŠOŠTANJ
Od petka, 24. julija do četrtka, 30. julija — dipl. veterinar Franc Blatnik. Velenje, Prešernova 22/a. telefon 852-253.
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD VELENJE POROKE:
Jožef Oblak, roj. 1958, šofer iz Lepe njive in Majda Radoslovnik, roj. 1959. delavka iz Skornega; Alojz Bas ti, roj. 1961, strojni tehnik iz Pariželj in Marija Avberšek, roj. 1961, študentka iz Velenja; Ivo Šinigoj. roj. 1961, avtomeha-nik iz Gabrk in Marija Ledinek, roj. 1962, tehnična risarka iz Gabrk.
SMRTI:
Marija Rajšter, gospodinja iz Pake Pri Velenju, stara 82 let; Lucija Petelinšek, gospodinja iz Podkraja pri Velenju, stara 59 let.
Antonija Dobrovnik, gospodinja, Šoštanj, Metleče št. 1, stara 54 let; Terezija Gominšek, druž. upokoj., Migojnice št. 111, stara 75 let; Marija Kranjc, kme-tovalka, Studence št. 44, stara 74 let; Ivan Javorič, upokojenec, Ko-stel pri Pregradi št. 24, star 72 let; Ivanka Klemenšek, kmetovalka, Logarska dolina 27, stara 67 let;
Kino
L
REDNI KINO VELENJE
24. 7. — petek ob 18. in 20. uri: DESETKA — ameriška sexi komedija. V glavni vlogi: Dudley Moore.
25., 26.7. — sobota in nedlja ob 18. in 20. uri: ZADNJI OBJEM -ameriška grozljivka. V glavni vlogi: Dudley Moore.
27., 28.7. — ponedeljek in torek ob 18. in 20. uri: SEDMERICA, KI SEJE SMRT — ameriška kriminalka. V glavni vlogi: Willi-am Smith.
29., 30.7. — sreda in četrtek ob 18. in 20. uri: BEGUNKE - zahodno nemški, sexi drama. V glavni vlogi: Doris Arden.
31.7,- petek ob 10. uri: DIVJA TOLPA — ameriški vestem. V glavni vlogi: William Holden.
31.7. — petek ob 18. in 20. uri: ROCKERJI — ameriško-japon-ska glasbena komedija. V glavni vlogi: Leroy Wallace.
KINO DOM KULTURE VELENJE
30.	7. — četrtek ob 20. uri: ROCKERJI — ameriško-japon-ska glasbena komedija.
KINO ŠOŠTANJ
25.	7. — sobota ob 19.30: SEDMERICA, KI SEJE SMRT
—	ameriška kriminalka.
26.	7. — nedelja ob 17.30 in 19.30: DESETKA - ameriška sexi komedija.
27.	7. — ponedeljek ob 19.30: ZADNJI OBJEM — ameriška grozljivka.
29. 7. — sreda ob 19.30: ROCKERJI — ameriško-japonska glasbena komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
24. 7. — petek ob 20. uri: ZADNJI OBJEM — ameriška grozljivka.
28.	7. — torek ob 20. uri: DESETKA — ameriška sexi komedija.
31.	7. — petek ob 20. uri: SEDMERICA, KI SEJE SMRT
—	ameriška kriminalka.
Miličniki so zapisali
Mali oglasi
ODDAM SOBO starejšemu moškemu. Naslov v upravi lista. PRODAM Philipsov radio-kase-tnik (specialni stereo avtomatik) Cena po dogovoru. Bojan Stropnik, Foitova 6, Velenje.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bo slaščičarna MOVH v Šoštanju zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 27.7. do vključno 11. 8. 1981.
PRODAM dobro vino izabela. Josepina Korun, Velenje, Šalek 43, (Celjska cesta)
PRODAM OKROGLO stekleno mizo za dnevno sobo. Cena 3.000 ND. Draga Pilih, Šaleška 19, Velenje
IŠČEM POMOŽNEGA DELAVCA, ki se želi priučiti za sodarja ali polkvalificiranega mizarja. Tel. 884-114. Naslov v upravi lista.
ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM sedežno garnituro,-otroško sobo Garant, nadstropno posteljo in štedilnik (2 plin, 2 elektrika) Tel. 852-877.
KUPIM kombiniran otroški voziček. Tone Dolejši, Celjska cesta 100. Tel. 852-655, zvečer.
UGODNO PRODAM 6 let rabljena balkonska vrata in okna. Informacije na tel. 850-030 int. 581 ali popoldan 850-182
PRODAM štiridelno omaro za spalnico in emajlirano pomivalno korito. Trampuž, Trebuška 22, Velenje
KUPIM hišo v Pesju, Šoštanju ali Velenju do 200 s miljonov. — Naslov v upravi lista.
V ATOMSKIH TOPLICAH oddam sobe. Možnost kuhanja. Naslov v upravi lista. _
KULTURNO DRUŠTVO ŠMARTNO 0B PAKI
praznuje v letošnjem letu visoko obletnico svojega obstoja, zato vabi vse, ki hranijo kakršnokoli gradivo o delovanju društva (slike, priznanja, spominke in podobno), da nas o tem obvestijo ali pošljejo.
Prosimo za sodelovanje!
KRŠILI JAVNI RED IN MIR
—	V hotelu Paka v Velenju je 12. julija okoli 23. ure zvečer močno vinjen E. C. izzival goste k pretepu, nato pa je še fizično napadel taksista R. F. To pa mu še ni bilo dovolj. Odšel je v ženske sanitarije, kjer se je slekel in vznemirjal ženske. Posredovati so morali delavci Postaje milice, ki so storilcu priskrbeli za to noč ustrezno prenočišče. Račun pa bo moral poravnatki pri sodniku za prekrške.
—	Okoli 13. ure sta v Kajuhovem domu v Šoštanju 16. julija letos vinjena N. J. in N. K. izzivala goste k pretepu, pa tudi med sabo sta fizično obračunaval^ Opozoril osebja nista upoštevala in ti so za pomoč prosili delavce Postaje milice. Ti so ju, da bi preprečili še druga kazniva dejanja, pridržali do iztreznitve. Napisali pa bodo
seveda tudi prijavo sodniku za prekrške.
— V nedeljo 19. julija se je okoli 15. ure v Kolodvorski restavraciji v Velenju zadrževal vinjeni A. A. Ker mu natakarica ni hotela po-streči z alkoholno pijačo, je pričel razbijati kozarce in razgrajati. Nemir so prekinili miličniki, ki so A. A. prepeljali na Postajo milice, kjer je ostal do iztreznitve. Čaka pa ga še zagovor in račun pri sodniku za prekrške.
NEREGISTRIRANO VOZILO
Na Križišču Kidričeve in Celjske ceste sta 15. julija letos okoli 22. ure trčila voznik neregistriranega avtomobila Alija Nešič in voznik avtomobila CE 698—Stanislav Hubrom. Nešič je namreč s preveliko hitrostjo zavijal v križišču, pri čemer ga je zaneslo v avtomobil Hubroma. Oba voznika sta se pri nesreči lažje telesno poškodovala.
Miličniki pa so ugotovili, da je vozil Alija Nešič ne le z neregistriranim avtomobilom, temveč tudi brez vozniškega dovoljenja.
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Klavdija Jug četrta
Podobno kot Stanko Mi-klavžina, Tomislav Popetru, Dragan Anič in Obrat Lažič sta tudi mladi velenjski atletinji Jana Pečovnik in Klavdija Jug uspešno nastopili na državnem prvenstvu v atletiki.
Jugova je v teku na 100 metrov ovire dosegla četrto mesto s časom 15,21. Pečo-vnikova pa je bila v teku na 400 metrov ovire deveta. V polfi-nalnem teku pa je dosegla nov republiški rekord za mlajše mladinke. S časom 64,79 je skoraj za tri sekunde izboljšala dosedanji slovenski rekord. V svoji skupini v polfi-
Vaš prijatelj domači tednik Naš čas
nalni tekmi pa je imela tako močne tekmice, da se kljub tako dobremu rezultatu ni uspela uvrstiti v finale.
Uspeh, ki sta ga mladi atletinji dosegli na državnem prvenstvu je vsekakor izredno velik. Od mladih atletinj pa še veliko pričakujemo.
H. J.
Velenje
Trim plavanje
Komisija za šport in rekreacijo pri zvezi telesno kulturnih organizacij občine Velenje bo pripravila v nedeljo od 9. do 13. ure trim plavanje kluba na velenjskem bazenu. Vsi udeleženci bodo prejeli značke, obenem pa bodo preverili svoje plavalne sposobnosti.
DOM VELENJE
delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš Velenje razpisuje javno dražbo za prodajo
a)	osebnega vozila ZASTAVA 430 K, KOMBI, leto izdelave 1975. Vozilo je registrirano do 8. 11. 1981. Izklicna cena 12.000,00 din (dvanajsttisoč din)
b)	dveh motornih koles tip TOMOS 250 - 11 - TRICI-
KEL — leto izdelave 1975 (nista vozna). Izklicna cena enega motornega kolesa je 2.870,00 din (dvatisočosemsto-sedemdeset din). Vozili nista registrirani.
Na dražbi lahko sodelujejo družbeno pravne osebe, občani, društva in druge civilno pravne osebe, ki položijo akontacijo v višini 10 %.
Rok za sklenitev kupne pogodbe je 15 dni po izvedbi dražbe, oz. plačilo se mora izvršiti najkasneje v 15 dneh po izvedbi dražbe na žiro račun DOM, DO za vzdrževanje stanovanjskih hiš, Velenje.
Vozila si je mogoče ogledati eno uro pred dražbo v prostorih
delavnice DO DOM-a, Celjska 9/a, Velenje.
Vse stroške prepisa oz. morebitne davke je dolžan plačati
kupec.
Dražba bo 29. julija 1981 ob 8. uri v prostorih delavnic DO DOM Velenje, Celjska 9/a.
Morebitne informacije v zvezi z dražbo lahko dobite po telefonu štev. 851-648 (Ivan Novak).
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
STANISLAVA ZLOBKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, sočustvovali z nami in ga
spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi!
r
| T02
I
■ Avt
L
vabi na zaključno slovesnost elektrifikacije Šentvida na Slemenu nad Zavodnjami,
ki bo v soboto, 25. 7. 1981 s pričektom ob 12. uri pri Andrejevem domu na Slemenu.
Po končani slovesnosti bo zabava s plesom na prostem. Avtobus bo vozil od 11. ure naprej od Tovarne usnja Šoštanj,
slabem vremenu bo prireditev naslednjo soboto, 1. avgusta.
1 I
s^^jjj
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Velenje
Rudarsko-elektroenergetski kombinat Velenje
DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor
Komisija za delovna razmerja pri DSSS DO RLV
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
VODENJE ODDELKA RUDARSKIH ŠKOD
Pogoji: — visoka šolska izobrazba	,
—	3 leta delovnih izkušenj
—	strokovni izpit
—	družbenopolitična angažiranost
Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 5, Velenje.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objavljenega roka.
Srečno!
Izvršni odbor skupščine Sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občine Velenje na podlagi 99. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki ter statuta sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občine Velenje
OBJAVLJA za šolsko leto 1981/82
I.	ŠOLNINE ZA IZOBRAŽEVANJE OB DELU V VELENJU:
—	10 delavcem v kovinarski usmeritvi — za profil KV
—	5 delavcem v elektro usmeritvi	— za profil KV
—	3 delavcem v kovinarski usmeritvi — za profil tehnik'
—	2 delavcem v elektro usmeritvi	— za profil tehnik
—	1 delavcu v kovinski ali elektro usmeritvi
— višja
II.	ŠOLNINE ZA IZOBRAŽEVANJE OB DELU AU POSEBNIH OBLIKAH IZOBRAŽEVANJA IZ DELA V DRUGIH IZOBRAŽEVALNIH CENTRIH:
3	delavcem 8 delavcem
4	delavcem 2 delavcem
1	delavcu v
2	delavcem 1 delavcu v
10 delavcem • 5 delavcem
v lesarski usmeritvi v gostinski usmeritvi v gradbeni usmeritvi v gradbeni usmeritvi lesarski usmeritvi v gostinski usmeritvi
drugih proizvodnih usmeritvah
— višja
za strokovne specializacije za tečaje tujih jezikov
—	za profil KV
—	za profil KV
—	za profil KV
—	za profil tehnik
—	za profil tehnik za profil tehnik
III. ORGANIZIRANE OBLIKE SEMINARJEV OZIROMA TEČAJEV ZA:
—	200 delavcem za opravljanje osnovnega tečaja iz varstva pri delu,
—	30 delavcem za opravljanje tečaja iz higienskega mini-. murna,
POGOJI:
1.	Vlogo za pridobitev šolnine vloži delavec na Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev zasebnega sektorja občine Velenje.
—	Po pošti: Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev
zasebnega sektorja občine Velenje Prešernova 1, p. p. 63, 63320 Velenje
—	Osebno: Stavba sodišča, III. nadstropje
(Občinski svet ZSS Velenje)
2.	Vloga mora vsebovati naslednje podatke:
—	ime in priimek,
—	točen naslov,
.— čas zaposlitve pri samostojnem obrtniku (od kdaj),
—	delo, ki ga opravlja,
—	najvišjo končano šolo,
—	v katero usmeritev se vpisuje in,
—	mnenje samostojnega obrtnika.
3.	V primerku, če bo interesentov več, kot je razpisano število v posamezni usmeritvi, bodo imeli prednost tisti delavci, ki:
—	so zaposleni v deficitarni dejavnosti,
—	imajo daljšo delovno dobo,
—	so se izkazali z dosedanjim delom in
—	so družbenopolitično aktivnejši.
4.	Sklad poravna stroške šolnine neposredno izobraževalni organizaciji, v kateri se delavec izobražuje. Ob vpisu dobi delavec od sklada potrdilo, da bo sklad plačnik šolnine.
5.	Delavec, ki se izobražuje, je dolžan pokazati spričevalo oziroma indeks ob koncu šolskega leta. Uspešno zaključen letnik je pogoj za podaljšanje šolnine.
6.	Delavec je dolžan v dogovorjenem roku končati izobraževanje. V kolikor delavec samostojno, brez objektivnih vzrokov, prekine šolanje je dolžan v določenem roku vrniti šolnino.
7.	Za izobraževanje v centrih izven občine Velenje se skladno s pravilnikom, povrnejo tudi drugi materialni stroški, ki jih ima delavec v zvezi z izobraževanjem (potni stroški, stroški bivanja v strnjeni izobraževalni obliki).
8.	Pred pričetkom izobraževanja skleneta sklad in delavec pogodbo v kateri so opredeljene dolžnosti in pravice.
Foto kronika • Fotokronika • Foto kronika • Foto kronoka • Foto kronika • Foto kronika • Foto kronika • Foto kronika • Foto kronika • Foto kronika1
Šoštanj
Meddržavno tekmovanje
ribičev
Šoštanjski ribiči so v teh poletnih dneh še posebno aktivni. Zelo dobro so se izkazali na državnem prvenstvu, sedaj pa pripravljajo meddržavno srečanje ribičev, ki bo v Šoštanju 1. avgusta.
Ribiči iz Avstrije, Švice, Nemčije in Jugoslavije se bodo ob 10. uri dopoldne pomerili v suhih disciplinah na stadionu v Šoštanju, po krajšem premoru pa bodo nadaljevali s tekmovanjem ob šoštanjskem jezeru.
Izhajajoč iz sklepov zvezne konference SZDL Jugoslavije o usmerjanju aktivnosti v socialističnem samoupravnem razvoju telesne kulture je odbor za telesno kulturo sekcije za izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo zvezne konference SZDL Jugoslavije ocenil, na osnovi pojavov nepravilnosti v nogometu, stanje in probleme na področju pojavov nepravilnosti v nogometu, stanje in probleme na področju nogometa in ostalih vrhunskih športov. V delu odbora so poleg članov odbora sodelovali tudi predstavniki nogometne zveze Jugoslavije.
Odbor je ocenil, da razmere v nogometu in ostalem vrhunskem športu presegajo normalne okvire, in je zato sprejel naslednji
PROGRAM KONKRETNIH AKCIJ
1. Vse družbenopolitične, telesnokulturne, strokovne in druge organi-
. V nedeljo zvečer so nogometaši Rudarja gostovali na stadionu za Bežigradom v Ljubljani. Nogometaši Olimpije, ki jim je bila to ena zadnjih preizkušenj pred nedeljskim začetkom državnega prvenstva, so bili prepričljivo boljši in so zmagali s 5:0 (2:0). Strelci so bili Martinovič, Rožič, Prelogar in dvakrat Petrovič. Poleg strelca Prelogarja je v Olimpijinem mo-
zacije morajo takoj pričeti s široko družbeno akcijo za odkrivanje in odklanjanje vseh vzrokov in negativnih pojavov v nogometu in drugih športih.
Proti vsem nosilcem negativnih pojavov je treba sprožiti najstrožji postopek ter zahtevati osebno in kolektivno odgovornost vseh organov v klubih, kjer se pojavljajo negativni pojavi, ki so tuji našemu samoupravnemu socialističnemu družbenopolitičnemu sistemu.
2.	Do konca tega leta morajo SDK, organi samoupravne kontrole in drugi organi prekontrolirati finančno materialno poslovanje vseh športnih klubov. Za realizacije te naloge so neposredno odgovorne družbenopolitične organizacije.
3.	Zveza za telesno kulturo Jugoslavije in vse športne zveze v Jugoslaviji morajo v dogovoru z telesnokulturni-mi zvezami republik in pokrajin
štvu zaigral tudi Hudarin.
Rudar je igral v naslednji postavi: Stojanovič, Mišetič, Djurič, Djurovič, Raukovič, Kolenc, Narandja, Kikič, Kodre, Rusmir, Omladič, poleg njih pa so zaigrali še Cvetkovič, Buškovič, Tolazzi, Osterc, Klampfer in Selimbašič.
najkasneje do konca leta 1981 izdelati podrobno in celovito oceno stanja na področju vrhunskega športa, izhajajoč iz stališč in sklepov zvezne konference SZDL Jugoslavije, sprejetih 27. 5. 1981. Vse organizacije morajo skupaj z oceno predložiti tudi program konkretnih ukrepov za trajno in učinkovito reševanje vseh problemov v vrhunskem športu.
4.	Vse zveze telesnokulturnih organizacij Jugoslavije morajo v sodelovanju z zyezo za telesno kulturo Jugoslavije in SIS za telesno kulturo republik in pokrajin predložiti do konca tega leta nove oz. korigirane sisteme tekmovanja, ki morajo upoštevati ekonomske, racionalne in etične razmere našega samoupravnega sistema v skladu s stališči in sklepi ZK SZDL Jugoslavije.
5.	Odbor dosledno vztraja na zahtevi ZK SZDL Jugoslavije da: »V kolikor nekatere športne organizacije želijo še naprej delovati na načelu profesionalizma in profesionalnega organiziranja svojega članstva, se morajo konstituirati v skladu z zakonom o združenem delu in da se financirajo na osnovi lastnega ustvarjenega dohodka ter da se njihovo sodelovanje in povezovanje na športnem področju regulira v skladu s sprejetimi dogovori in normami obnašanja. V zvezi s tem mora zveza za telesno kulturo Jugoslavije sprožiti prek družbenih organizacij in upravnih organov iniciativo za pravno reguliranje statusa profesionalnega športa in da se predpišejo pogoji za doseganje statusa profesionalnega športnega društva.
6.	Ponovno je potrebno preveriti postopke za prevzemanje organizacije mednarodnih športnih prireditev v naši državi in da se v bodoče vsa taka
tekmovanja lahko sprejemajo samo, če je predhodno sprejet odgovarjajoč družbeni dogovor.
7.	Vsi športni klubi in športne organizacije, njihove zveze in druge asociacije telesne kulture morajo obvezno spoštovati družbeni dogovor o kadrovski politiki in še dosledneje izvajati pobudo tovariša Tita o kolektivnem vodenju in odgovornosti.
8.	Zveza za telesno kulturo Jugoslavije, vse športne zveze, zveze sodnikov. zveze trenerjev, združenja ligašev in vsi odgovarjajoči družbeni subjekti s področja telesne kulture morajo do začetka septembra 1981 izdelati akcijske programe konkretnih akcij iz aktivnosti za izvajanje programa in sklepov ter stališč ZK SZDL Jugoslavije o smereh aktivnosti za samoupravni socialistični razvoj telesne kulture.
9.	Za realizacijo teh nalog so posebej odgovorni vsi organi za telesno kulturo v socialistični zvezi delovnega ljudstva in zvezi socialistične mladine. Njihova naloga in odgovornost je, da neposredno in aktivno sodelujejo pri sprejemanju konkretnih ukrepov in akcijskih programov in da že v mesecu septembru analizirajo sprejete ukrepe in konkretne akcije.
10.	Sredstva javnega obveščanja morajo v vseh teh akcijah odigrati pomembno vlogo v razkrivanju vzrokov in nosilcev negativnih pojavov in ukrepih za dokončno razčiščevanje odnosov in pojavov v športu, ki so tuja našemu socialističnemu samoupravnemu sistemu.
Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije
Odbor za telesno kulturo sekcije za izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo
Varnost na kopališču
Prijateljski nogomet
Olimpija: Rudar 5:0 (2:0)
Gradnja severne šaleške magistrate počasi napreduje. Pred nedavnim so delavci Gradbena dejavnost RLV asfaltirali del ceste od Raven proti Gaberkam. Investitorje REK, iz. sklada za rudarske škode. Cesta je za krajane Raven velikega pomena, saj bodo dobili boljšo povezavo z občinskim središčem.
Na pašniku visoko pod mozirskimi planinami se ponosno paseta tale lipicanca. Oba sta prava paša za oči, žrebička pa tudi ob vsej pozornosti mamice, prava porednica. Obe sta last Jožeta Marolta iz Mozirja, ki skupaj s še štirimi rejci na teh prostranih pašnikih upravlja s pašno skupnostjo, eno prvih v dolini
Med nalogami velenjske SIKSje tudi vzdrževanje cest in ulic v Velenju in Šoštanju. Zato bodo letos porabili 4,450,000 din. V teh dneh so delavci KOC urejali tudi del Koroške ceste skozi Staro vas. Žal pa ni bilo zadosti denarja, da bi na celotnem odseku, ki so ga urejali, položili robnike...
V Škalah ureja Rudnik lignita Velenje spodnji del struge Lepene. Izvajalec del je Nivo Celje. Strugo so pričeli urejati letošnjo pomlad, dela pa bodo predvidoma zaključena konec prihodnjega tedna. Ureditev struge, ki bo veljala več kot 5 milijonov dinarjev, bo preprečevala zamočvirjanje bližnjega območja.
Šport, telesna kultura, rekreacija
Med kopalci
RŠC Velenje
Uspešna akcija
v skladu z učnim načrtom za predmet obramba in zaščita smo za učence vseh drugih letnikov šol RŠC pripravili in izvedli streljanje z vojaško puško.
Na to zahtevno akcijo smo se pripravljali prek celega šolskega leta. Maja pa so učenci ponavljali postopke na strelišču in streljali z zračno puško, pa tudi z vojaškimi manever-skimi naboji.
Začasno strelišče smo pripravili na Trebeliškem. Na strelni črti se je prvi dan zvrstilo okoli 200 učencev, ki so dosegli v povprečju prav dobre rezultate. Drugi dan pa nam jo je zagodlo vreme. Dež je lil kot iz škafa, naši učenci, tudi ta dan jih je bilo okoli 200, pa'so kljub temu disciplinirano prihajali na strelišče. Prav tako disciplinirano in brez ugovarjanj so streljali z vojaško puško v ležečem položaju in dosegli zelo dobre rezultate.
Učenci so dokazali, da se bodo „ pripravljeni v vsakem trenutku, če bo potrebno, vključiti v obrambo naše domovine.
Pa še to! Vsi, ki smo to akcijo pripravljali in tisti, ki so streljali, smo pričakovali, da nas bo na strelišču obiskal predstavnik naše delovne organizacije. Toda naša pričakovanja se niso uresničila. Prepričani smo, da bi si nekdo le vzel nekaj časa in nas obiskal, vzpodbudil k še boljšemu delu in s tem dokazal, da obramba in zaščita ter SLO in družbena samozaščita niso le skrb učiteljev obrambe in zaščite ampak' vseh delavcev — tudi vodilnih v šolah RŠC.
Aktiv obrambe in zaščite
rekreacija za vse
Kopanje je lahko tudi nevarno
V poletni vročini se mnogi hladijo na velenjskem bazenu, kjer se ob dela prostih dneh zbere tudi prek tisoč kopalcev. Med njimi je tudi precej otrok. Nekateri med prijetno igro pozabijo, da so slabi plavalci, ali da ne znajo plavati. To pa je tudi najpogostejši vzrok nesreč.
Z željo, da bi nesreče preprečevali, so na velenjskem bazenu organizirali varnostno službo. Na bazenu je reševalec, ki je usposobljen za reševanje potapljajočih iz vode, skrbi pa tudi za red na bazenu. Na velenjskem bazenu sta zaposlena dva reševalca. Marjan Urlep, ki je na bazenu zaposlen kot vzdrževalec, opravlja v teh poletnih dneh delo reševalca.
. ,,Delo je naporno," pravi, ,,saj moram budno spremljati vse dogajanje na bazenu. Kjerkoli se kopalci zberejo v preveliki skupini, obstaja nevarnost utopitve. Kadar je obiskovalcev zelo veliko, in to je
prav sedaj, ko imamo lepo vreme vsak dan, je resnično težko spremljati dogajanje na bazenu. Mojo pozornost lahko pritegne nekaj na onem koncu bazena, med tem pa
Marjan Urlep
na drugem koncu že lahko pride do česa nepričakovanega.
Nekaj takšnih dogodkov so letos na velenjskem bazenu že imeli. Utapljalo se je že nekaj plavalcev, vendar pa so se vse nesreče srečno končale, saj so utapljajoče takoj rešili in jim hitro nudili prvo pomoč, kar je v takšnih primerih najbolj potrebno. Posebno skrb pa povzročajo reševalcem otroci, ki pogosto ne upoštevajo njihovih navodil. Starši bi svoje otroke vsekakor morali opozoriti, da kopanje zlahka postane tudi nevarno. Tako bi uspešneje preprečevali nesreče. Voda je lahko zelo prijetna, saj se v njej v teh vročih dneh ohladimo in sprostimo, lahko pa postane tudi naš sovražnik in nam največkrat zaradi neprevidnosti, vzame življenje. Zato je prav, če smo malo bolj previdni, posebno previdni pa naj bodo starši in naj skrbno spremljajo svojega otroka med igro v vodi.	M. Z.
Nastopil je dolgo pričakovani počitniški čas, ki ga preživljamo na različne načine. Mnogi se v teh vročih poletnih dneh hladijo v morju, drugi pa so se dopustu zaradi visokih cen tudi odpovedali.
Prenekateri Velenjčan preživlja dopustniške dni, ali pa samo proste dopoldneve oziroma popoldneve, na bazenu. Še posebno veliko pa je tam šolarjev.
Pred dnevi smo obiskali kopalce na velenjskem bazenu. O kopanju — poletni rekreaciji so takole pripovedovali:
BLAŽ TUKA-RIČ: »Poleti, ko je vroče, si najbolj želim v vodo in v Velenju imamo res srečo, da imamo bazen v neposredni bližini mesta, tako da lahko tukaj preživimo prosti čas. Če je vreme lepo, sem vsak dan na bazenu. Obiskovalcev je precej, tako. da je bazen že kar premajhen.«
a sem letno vstopnico za plavalni bazen in na njem preživljam vse sončne dni. Je zares prijetno, samo včasih je že kar prevelika gneča. Voda je primerno topla, le čista ni vedno tako, kot bi morala biti.
Letni plavalni bazen je za Velenje vsekakor velikega pomena, vendar pa je že kar čas, da bi začeli razmišljati o novem, saj sedanji ne zadošča več potrebam mesta.«
FRANJO ČA-BRADI: »Zaposlen sem v rudniku lignita Velenje, kjer posvečamo skrbi za rekreacijo zaposlenih vso pozornost. To je prav, saj si delavec, ki se v prostem času sprosti in nabere novih moči, tudi bolje in uspešneje dela.
Da bi se delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata kar najbolj množično rekreirali, je naša delovna organizacija kupila letne vstopnice, za katere moramo prispevati le po 150 dinarjev.«
--------------SLAVCI LI-
POVŠEK: »Ker letos s starši ne grem na morje, preživljam lepe poletne dni na velenjskem bazenu, kjer mi je všeč. Tukaj je mnogo mojih prijateljev. Igramo razne igre v vodi. Menim, da je plavanje ena najlepših rekreacij.«
ANICA RIBIČ: »Sem gospodinja, v varstvu pa imam tudi otroke, večkrat jih odpeljem na bazen, saj sej-adi kopajo, pa tudi sama rada plavam. Na bazenu je zelo prijetno, le bazen je za številne obiskovalce premajnen, tako, da je voda zaradi mnogih kopalcev pogosto umazana.«
M. Zakošek