PoStnina plačana v gotovini. 11 V Ljubljani, dne 6. februarja 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI LIST pokrajinske nprave za Slovenijo. ]fo«btna: Uredba o sodnem postopku mešanega razsodišča, sestavljenega po členu 188. mirovne pogodbe v Neuillyju ob 8eini med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bolgarijo. — Razglasi osrednje vlade Razglas o žigosanju obveznic predvojnih negaziranih posojil bivše avstro ogrske monarhije. — Razglasi pokrajinske upravo za Slovenijo: Odobritev šolskih knjig. Razglasi o izpremembab v občinskih gerentstvih. Razglas o omejitvi uvoza in prevoza prežvekovalcev in prašičev, nadalje živalskih sirovin iz Romnuij«. Razglas o zvišani skočnini za ph menjenje kobil. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave. 20. Uredba o sodnem postopku mešanega razsodišča, sestavljenega po členu 188. mirovne pogodbe v Neuillyju ob Seini med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bolgarijo.”1 Mežano razsodišče, sestavljeno med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bolgarijo po členu 188. mirovne pogodbo v Neuillyju ob Seini, je določilo sodni postopek, ki se tukaj razglaša s prevodom 'red.** V Beogradu, dne 11. januarja 1922.; št. 21;”. Pred sed ni št v o ministrskega sveta, oddelek za izvrševanje mednarodnih pogodb. Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve: Nik. P. Pasic s. r. tesano razsodišče, sestavljeno po kra-*jevin| Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bolgariji. : Sodni postopek. I. Poslovanje razsodišča. Člen 1. Sestava. Razsodišče je sestavljeno 1/. predsednika in dveh razsodnikov, odrejenih po členu 188. neuillyjske mirovne pogodbe. Odloča z večino Klasov. Člen 2. J ezi k. Uradni jezik razsodišča je francoski. Vendar {>a se sme po skupni privolitvii strank ^porabljati nemški jezik za pisanje pravdnih spisov 'n pri ustni obrani pred sodiščem To privolitev je smatrati za podano, če je tožba ali katerikoli Pravdni spis sestavljen v nemškem jeziku in ne bi 'Ifuga stranka v dveh tednih zahtevala uporabe francoskega jezika. Razsodišče si pridržuje pravico zahtevati, da se 'Pora rabiti pri obrani pred razsodiščem francoski jedk. Člen 3. Tajništvo. Tajništvo je v Ženevi, Gorraterie 22. Člen 4. Kraj za sej e. Seje razsodišča so pra-dloma na Dunaju, I., Sehmerlingplatz 10 (justična Palača). Toda predsedniku je pridržana pravica, d*i ^ vsakem posameznem primeru svobodno določi „raj za seje (mirovna pogodba, člen 188., dodatek § 9.). Člen 5. Vročila. Vročila, priobčila in vabila raisodiš6a se pošiljajo s priporočenim pismom taj-P^Stva na povratni prejemni list. II. Pooblaščenci strank. Člen 6. Zastopstvo strank. Stranke mo-hiti zastopane po pooblaščencih, toda razsodišče "Pa vsak čas pravico zahtevati, da pridi stranka osebno prednje. * Priobčena v »Službenih Novinah kraljevine hrba, Hrvata i Slovenaca* št. 17 A, izdanih dne Manuarja 1922. (Izredna številka.) * »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i ovenaca* razglašajo srbski izvirnik in francoski Prevod. V veljavi ostanejo določila člena 8. o zastopanju po državnem zastopniku. Člen 7. I z b o r p o o b 1 a š č e n c e v. Za pooblaščence smejo biti izbrani: 1. a) odvetniki države strank aii one, kjer ima sodišče seje; b) odvetniki drugih držav, ki jih »prejme predsednik; 2. ) profesorji pravnih fakultet in sodni uradniki ob istih pogojih kakor odvetniki; 3. ) v patentnih pravdah patentni zastopniki prizadetih držav. Vendar pa sme razsodišče izključiti osebe, ki so bile predmet kazenskih ali disciplinarnih odredb ali ki bi žalile dostojanstvo razsodišča. III. Državni zastopniki. , Člen 8. Udeleževanje pri prav d i. Zastopnikom prizadetih držav je dovoljeno zastopati svojo države in intervenirati v vsakem stadiju pravde. Državni zastopniki zastopajo svoje siromašne rojake v meri, določeni po njili vladi. Pojem siromaštva določa nacionalni zakon. Vsa priobčila in vročila, ki jih dobivajo stranke, morajo fetotako dobivati državni zastopniki. IV. Pravdni spisi. Člen 9. Oblika. Pravdni spisi morajo biti nar pisani s pisalnim strojem ali natisinjeni in podpisani po pooblaščencu stranke, od katere izhajajo. Člen 10. K o p i j e. Pravdnim spisom se prilaga- 1. ) toliko kopij, kolikor je zasebnih nasprotnih strank; 2. ) pet kopij, določenih za člane razsodišča in državne zastopnike. Obveznost, predložiti kopijo, se razprostira tudi na priloge, toda predsednik sme dovoliti, da se obširni sestavki ne predlagajo v jn-episu ali da se priloži prepis v izpisku. Člen 11. Priloženi sestavki. Sestavkom, priloženim pravdnim spisom, se doda, če niso spisani v nemškem jeziku, nemški prevod. Člen 12. Vročanj o. Tajništvo označi na pravdnem spisu dan njegovega prejema ter izda o tem stranki potrdilo. Nasprotna stranka se obvesti s priporočenim pismom na povratni reeepis. Ce odkloni sprejem pisma, se smatra ta odklon za izvršeno vročitev. Člen 13. R a č u na n j e r o k o v. Meseci se ra-čunijo od dne v mesecu do onega dne v mesecu, ki se sklada z njim po številu, ako pa v poslednjem mesecu tega števila ni, do poslednjega dne tega meseca. Tedni se računijo od dne v tednu do dno istega imena. Poslednji dan se šteje v rok, ako pa je ta poslednji dan v kraju tajništva praznik, obseza rok naslednji delavnik. V. Tožba. Člen 14. Pričetek pravde. Pravda se prične, čim so vloži tožba pri razsodišču. Člen 15. Rok. Tožba se mora vložiti pri tajništvu v nastopnih rokih, ki se podaljšujejo do dne 31. maja 1922., če potečejo prej: a) V primeru člena 177. tri mesece od dne, ko je tožitelj zvedel za škodo ali za odločbo pristojnega oblastva, na katere podstavi se mu njegova imovina ne vrača, ali tri mesece od dne, ko je prišel v posest svoje imovine. b) V primeru člena 188., lit. b), alineje 2. prvega stavka, tri mesece od dne, ko bi bilo vprašanje pristojnosti nacionalnih sodišč ene izmed zavezniških, pridruženih ali nevtralnih sil rešeno negativno, bodisi s sodno odločbo, bodisi z izjavo pristojnega oblastva te sile. Ako tožitelj ne more predložiti take sodne odločbe ali take izjavo, se prične pravda v rokih, določenih spodaj pod črko č). V primeru, omenjenem v členu 188., lit. b), na koncu, mora stranka, ki hoče spraviti stvar prej razsodišče, to storiti pred dnem 1. junija 1922. ter obenem predložiti izjavo pristojnega oblastva svoje države, ki potrjuje, da njegov nacionalni zakon temu ne nasprotuje. c) V primeru člena 189. tri mesece od dine, ko se je razsodba tužitelju priobčila ali, če se mu ni pri-občila, od dne, ko je z vrsi el za razsodbo. č) V vseli drugih primerih, kjer je razsodišče pristojno, preti dnem 1. junija 1922. ali, če je tožitelj pozneje zvedel za činjenice, ki so dale povod sporu, od dne, ko jo tožitelj zvedel zanje. člen 1(5. Z a k e s n i t e v. Tožbe, vložene po preteku rokov, se smejo odkloniti na zahtevo nasprotne stranke ali pa uradoma. Razsodišče odloča svobodno o sprejemanju zakesnelih tožb, uvaževaje razlogi zakosnitve, interese v zadevi in pravičnosti. Člen 17. Pred jem. Da se zavaruje plačilo sodnih stroškov, mora vsak tožitelj ali tožitelj v nasprotni tožbi predhodno položiti v švicarskih frankih vsoto sto šviearskili frankov in poleg tega 2 °/oo od vrednosti spora. Razsodišče sme to vsoto pozneje svobodno zvišati; vendar pa celokupni znesek ne smo prese za ti desettisoč šviearskili frankov. Vsota, ki jo je plačati po prvi alineji tega člena, se izračunava po srednjem kurzu, prakticiranem na ženevski borzi na dan, ko se prejme tožba, ali |«i po poslednjem kurzu, prakticiranem do tega dno. Stranka, obvezna glede predjema, mora položiti določeno vsoto pri banki Banque de Geneve (rue de Commerce a Geneve), skladno z objavo, ki ju je ekspediralo tajništvo, in sicer v 40 dneh od dne te objave. Ako se predjem ne položi v tem roku, se sme smatrati tožba ali nasprotna tožba za nično in n> vloženo. Ko se pravda konča, odloči sodišče svobedno o eventualnem povračilu dela položene vsote. Toženca sme obsoditi, da povrne tožitelju vso vsoto ali del te vsote. Državni zastopniki niso zavezani polagati predhodnega predjema, če zastopajo svoje države ali svoje siromašne rojake. Člen 18. Vsebina. Tožba obseza: a) točno in določno označbo strank, obenem z označbo njih državljanstva in domicila in označbo tožiteljevega pooblaščenca; b) označbo pooblaščenca za vročanje v mestu, kjer je tajništvo; za, pooblaščenca za vročanje se nadalje lahko odredi državni zastojmik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu (ministrstvo za zunanje zadeve) in državni zastopnik bolgarski, komisariat bolgarske vlade pri med-zavezniški komisiji v Sofiji, ulica Aleksandra !•, št. 2; c) označbo činjenic, iz katerih je razvidno, da so se vpoštevali roki člena 15.; č) razložitev činjenic, ki utemeljujejo tožbo. * označbo dokazil; d) pravno razloži tov, ki obseza v vsakem primeru točno označbo zakonitih besedil in jurisprudeno::, na katero se sklicuje; e) zaključke toži tol je ve; f) soznamek listin, priloženih za podkrepitev tožoe-ne zahtove, mod katerimi mora bili v primeru členov 185. in 189. prepis razsodbe ali odločbo, zoper katero se zahteva pomoč; g) če tožitelj ne zahteva plačila določene vsoto di narja, označbo vrednosti, ki jo pripisuje sporu, člen 19. I z p r e m e n b a z a k 1 j u č k o v. Zaključki so smejo izpremeniti, dokler so no dovr&i poizvedovanje, ako se s tem ne izpremoni bistvo sporne stvari. Člen 20. V r o č a n j e. če se priporočeno pisano, ki obse za tožbo, ni moglo vročiti tožencu — razen v primeru, navedenem v členu 12., alineji 2. — ali če se vidi iz, ugotovitve enega državnih zastopnikov, da jo toženčevo bivališče ali stan oval išče neznano, naprosi predsednik zastopnika one države, katere podanik je toženec, naj izvrši vročitev po zakonih, te države. VI. Odgovor, replika in duplika. člen 21. Rok za odgovor. Tožencev -algo v or se mora vročiti tajništvu v dveh mesecih od dne. ko se mu je vročila tožba. Člen 22. Vsebina. Odgovor obsoza: a) točno in določno označbo strank in tožencevegu pooblaščenca, nadalje označbo njih domicila; 1») jasno priznanje ali zanikanje vsake činjenice, navedene v tožbi; ako te činjenice niso osebna dejanja ali opažanja toženčeva, se sme toženec omejiti na izjavo, da jih ne pozna; c) razloži,tov činjenic in pravnih pom očkov, na katere so toženec opira; pravna razložitev obsoza v vsakem primeru točno označbo zakonitih besedil in jurteprudence, na katero se sklicuje; č) toženčevo zaključke; d) seznamek priključenih prilog. člen 23. Replika i n d u p 1 i k a. Ko se odgovor vroči tajništvu, odredi predsednik po vrsti nove roke tožitelju, da vloži repliko, in tožencu, da vloži dupliko. členi 24. S k 1 e p ti v od u e g a p o i z v e d o -vanj a. Če se tožencev odgovor ni vročil v roku člena 21. ali če odgovori toženec o pravem času po vročitvi replike in dupliko ali po jtreteku roka za repliko in dupliko, se proglasi uvodno poizvedovanje za zaključeno. Dopustno ni nobeno naknadno izmenjavanje spisov, razen čo odredi razsodišče ponovno otvorit >v uvodnega poizvedovanja, ustanavlja je točko, na katero se mora to poizvedovanje nanašati. člen 25. Molčeče priznanje. Molk in vsak izbežni odgovor one stranko, zoper katero so uveljavljajo določne činjenice v tožbi ali v enem izmed zgoraj označenih spisov, sme razsodišče tolmačiti za priznanje dotičnih činjenic. Vil. Prigovori. Člen 2t>. Obli k a i n, r o k. Vsak prigovor, ki ga uveljavlja toženec, da se ne bi spuščal v glavno stvar, mora biti naveden v odgovoru na tožbo in toženec ga mora omeniti v začetku svojih zaključkov. Člen 27. O d 1 o č b a. Razsodišče sme na podstavi odgovora na tožbo odločiti, da se takoj razpravljaj o prigovoru. 0 tem nato obvesti toženca tor določi tužitelju rok, da ae izjavi. Ko ta rok mine, odloči razsodišče, ne da bi zaslišalo obrano. Vlil. Intervencije in združevanje. Člen 28. P r o s t o v o 1 j n a i n t e r v e n c i j a. Vsakdo, ki trdi, da ima zakonit interes v sporu, se sme vtekniti v spor s prošnjo, ki imenuje poleg označbe strank kraj vročitve, skladno s členom 18., ter navaja, činjenice in prava, zaključke in seznamek predloženi') dokazil. Člen 29. Ugovarjanje. Intervencija se priobči strankam in državnim zastopnikom. Če ni v dveh tednih po tej priobčitvi zoper njo ugovora, se smatra intervencija za dopuščeno. Če se vloži ugovor, odloči razsodišče o dopustnosti intervencije, kar pa ne zadržuje razsodbe o glavni stvari, ako jo zrela za rešitev, če se prošnja za intervencijo zavrne, odloči razsodišče takoj o stroških, ki jih provzroča intervencija in ki jih trpi intervenient. če je intervencija dopuščena, določi razsodišče roke, ki se mu vidijo potrebni za stranke, da se izjavijo o činjenicah, ki jih je navedel intervenient, in o njegovih pravnih pomočkih. člen 30. Poziv na udeležbo pri sporu. Toženec, ki misli, da ima pravico pozvati tretjo osebo, ki bi vo lila pravdo namesto njega ali obenem z njim, mora to storiti jred vsakim odgovorom na glavino stvar v roku, določenem za odgovor. Poziv se učini tako, da se tajništvu, na, naslov tretje osebe, vroči posebna prošnja, skladno s členom 18., ki se priobči tožitelju in državnim zastopnikom. Pozvana tretja oseba dobi ob istem času prepis originalne prošnje. Člen 31. Združevanje in razdruže-v a n j e. Razsodišče ima vedno pravico, odrediti združevanje in razdruževanje sporov. Preden odloči, odredi razsodišče strankam rok, da. se izjavijo. IX. Odredbe glede zavarovanja. Člen 32. S p 1 o š m a dol o č i 1 a . a) Na prošnjo ene stranke ali državnega zastopnika, a tudi prod začetkom postopanja sme razsodišče ukreniti glede zavarovanja Vso, kar se mu zdi pravilno in potrebno, ko zasliši, ako je mogoče, osebo, zoper katero je ukrep predlagan, h) Razsodišče sme od prosilca predlagatelja zahtevati varščino, določeno, da zajamči škodo, ki jo utegne provzročiti dotični ukrep. c) Če se je ukrep odredil pred začetkom pravde, določi razsodišče prosilcu na zahtevo vsake osebe, prizadete s tein ukrepom, rok za začetek pravde. č) Odločba o ukrepih glede zavarovanja, odreja njih obseg in njih pogoje. Vroči se strankam in državnim zastopnikom tor ima, isto izvršilno moč kakor sodna razsodba, toda glede glavne sporne stvari ni obvezna v ničemer. d) Razsodišče sme naprositi pristojnega državnega zastopnika, naj da izvršiti to razsodbo celo tudi pred vsako vročitvijo; (a vročitev pa se mora učiniti v ošinili dneh po izvršitvi. Člen 33. Ugovarjanje. Vsakdo, ki se ga Uče ukrep zavarovanja, mu lahko ugovarja z obrazloženo prošnjo, o kateri odloči razsodišče, ko postavi prosilcu rok, da se izjavi. Ugovarjanje odloži izvršitev samo. ako razsodišče tako odloči. X. Dokazovanje. člen 34. Dokazila. Dovoljena »o vsa, dokazila, toda razsodišče presoja vrednost dokazov po s v obodnem i zpr e v id u. člen 35. O d J o č b a r a z s od is e a. Ko se zaključi uvodno poizvedovanje po gorenjem členu 24., odloči razsodišče o važnosti činjenic, navedenih zaradi dokaza, in o dokazilih, o katerih začne razpravljati. ko zasliši, ako se rnu zdi potrebno, pooblaščenec strank in državne zastopnike. člen 36. Dokaz po pričah. Lista, z označbo imena, poklica in domicila prič, o katerih želi vsaka stranka, da bi bile zaslišane, se vloži pri tajništvu v roku. ki se odredi z odločbo razsodišča, navedeno v prejšnjem členu. V tej listi se označi za vsako pričo, omenjeno v njej, ali se mora na prošnjo zaslišati juri drugem oblast,vu, ali pa, naj jo zalsliši razsodišče. Vsaka stranica sme ugovarjati zaslišanju priče, ki ni označena ali ni jasno označena na tej listi. Sodišče odloča svobodno v primerih, navedenih zgoraj v drugi in tretji alineji. Člen 37. Poziv prič. Priče, ki jih mora razsodišče zaslišati, se pozovejo po državnih, zastopnikih na zahtevo, vročeno razsodišču po stranki, Ivi želi, da b; se zaslišale. Pozivi se morajo vročiti pričam vsaj teden dni pred zaslišanjem. člen 38. P r e d li o d n i p r e d j e m. Razsodišče določi strankam rok, da polože tajništvu potrebne vsote za, povračilo stroškov pričam, katerih zaslišanje žele. Ako se to ne stori. Nine razsodišče odločiti, da se no zaslišijo. člen 39. Delegacij a. Razsodišče sme določiti enega »vetjih članov’, da, zasliši priče, ki jih mora razsodišče zaslišati. člen 40. Izključi t v e. Za priče »e ne smejo zasliševati: a) predniki ali potomci ene izmed strank; b) bratje in sestre; c) strici in ujci, si,novci in sestriči; č) soprog, tudi če jo ločem Vendar smejo stranke zahtevati, naj se zaradi pojasnila zaslišijo tudi te osebe, ne da bi se zaprisegle. Člen 41. Zasliševanje prič. Priče se za-prisezajo ter pu tem obljubljajo, da bodo govorile čisto resnico in ničesar drugega nego resnico brez mržnje in naklonjenosti do katerekoli istrauko. Razsodišče oprosti prisege, če se mu vidi, da okolino«ti to zahtevajo. Razsodišče določi odškodnine, ki se dolgujejo pričam. Predsednik sme odrediti, da se izjave zapišejo v protokol in podpišejo po pričah. Člen 42. P r o š nje za zaslišanj a. Prošnje za zaslišanje in dokazovanje odreja razsodišče. Pošiljajo se po državnih zastopnikih pristojnemu oblast vu domicila ali stanovališča prič, ki naj se zaslišijo, v obliki, predpisani s krajevnim zakonom. člen 43. Glavna p r i s e g a. Glavno prisego sme ponuditi ona stranka, ki jo zadeva breme dokazovanja, ali pa jo sme vrniti druga stranka. Sodišče se sme uradoma in vpoštevaje vse okolnosti ali pa na obrazloženo zahtevo stranke, ki ji je bila prisega ponujena, upreti ponudbi glavne prisege. Člen 44. Dopolnilna priseg a,. Razsodišče sme naložiti prisego eni stranki, bodisi uradoma, bodisi na predlog ene stranke ali državnega zastopnika, ako je začetek dokaza zadosten. Sodišče svobodno presoja dokazilno moč dopolnilne prisege. člen 45. O g 1 e d na I i c u m e s t a. Razsodišče sme odrediti ogled nal licu mesta. Člen 46. Dokaz p o izvedencih. Razsodišče isme odrediti dokaz po izvedencih. Člen 38. se tu uporablja. Razsodišče določi enega ali več izvedencev, za-slišavši stranke. Izvedenci se za prisežejo. Mnenje izvedencev so predloži tajništvu v troh izvodih. Stranke ga smejo tu v,pogledati in ako niso dobile enega izvoda neposredno od izvedenca, lahko dobe ob svojih stroških njegov prepis. Razsodišče sme odrediti na zahtevo ene stranko ali državnega zastopnika, da se dokazovanje po izvedencih dopolni ali da se izvrši nasprotno takšno dokazovanje. člen 47. Polog listin. Razsodišče sme vsak čas ukreniti vse, kar je primerno, da zagotovi pri tajništvu ali na drugem kraju, ki ga označi, polog spisov ali dokumentov, ki se mu vidijo potrebni, da so stvar pojasni. Stranke ali njili pooblaščenci in državni zastopniki jih imajo pravico vpogledati pri tajništvu v dveh tednih pred dnem, določenim za narok. Zlasti je razsodišče pooblaščeno naložiti prisego na zahtevo ilrupre stranko, pravice ene stranke na drugega, teče pravda dal je, ako je dozorela za odločbo. Ako stvar ni zrela za odločbo, se pontupek preloži, dokler ga ne povzamejo novi zakoniti zastopnik, pravni nasledniki ali novi pooblaščenec. Ako ti °dlašajo s tem, sme razsodišče na zahtevo druge atranko ali zastopnika njene države določiti imter-nsentom rok, da povzamejo postopek ali da privolijo, naj se izreče razsodba. Ako se ne izjavijo, so Pravda nadaljuje. člen 62. Zastaranj e. Ako ena stranka v letu ‘ini ni započela nobenega pravdnega dejanja, smo .druga stranka v odgovor na- prvo dejanje za na dalj. vnnjo pravde vložiti prigovor zastaranja. Razsodišče odloči o prigovoru zastaranja in ako Ka sprejme, trpi stroške ona stranka, ki jo zadeva odgovornost zbog zastaranja. Zastaranje postavlja stranke v položaj, v kato-rf,|o b} bile, da se postopek ni pričel. XVI. Popravek razsodbe in obnovitev pravde. Člen 63. Popravek. Razsodišče sme uradoma *1* na zahtevo ene stranke ali državnega zastopnika Popraviti razsodbo, katere dispozitiv je nejasen, ne- Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, dne 23. januarja 1922.. I) br. 1125. Razglasi pokrajinske uprave -za Slovenijo. Št. 334 m 335. Odobritev šolskih knjig. Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je z razpisoma z dne 26. januarja 1922., št. 334 in 335, odobrila nastopni šolski knjigi: 1. ) Dr. Fran Sturm: »Francoska vadnica. Prvi letnik.* Cena vezani knjigi 18 dinarjev (72 K). V Ljubljani 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna. 2. ) »Slovenska čitanka za I. razred srednjih šok* Sestavil Josip W e s t e r. Cena vezani knjigi 19 dinarjev (76 K). V Ljubljani 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna. V Ljubljani, dne 28. januarja 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za (nosveto in vere. Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Raltič s. r. Št. 3711. Poleg dosedanjih prisednikov občinskega gorenjskega sosveta v Nasovi je imenovan za prisednika tega sosveta še Matija C e r n c e c, posestnik isto-tam. Št. 3894. Poleg dosedanjih prisednikov občinskega gerent-skega sosveta v Trbovljah jo imenovan za prisednika tega sosveta še Martin Gričar, posestnik na Ploskem št. 7. — Namesto odstopivšega inž. Alojzija Kolka je imenovan kot zastopnik Trboveljsko premogokopne družbe za prisednika istega gerent-skega sosveta, Julij Gorjup, rudniški uradnik v Trbovljah. Št. 4069. V sedanji občinski gerentski sosvet v Dolnji Lendavi so imenovani še za prisednike: dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi; Anton Sok, uradni živin ©zdravnik v Dolnji Lendavi; Ivan Kokot, trgovec v Dolnji Lendavi; Vinko Žgur, višji poštar v Dolnji Lendavi; Ivan Gerič, trgovec v Dolnji Lendavi; Jožef A s c li e r 1, stavbni mojster v Dolnji Lendavi; Jožef Horvat, viničar v Lendavskih goricah; Mikloš F e h e r, posestnik pri Treh mlinih; Jožef Wolf, čevljar v Dolnji Lendavi; Jožef Toth, kovač v Dolnji Lendavi. št. 4070. Namesto Franca K o s e 1 a, ki je nevarno obolel, je imenovan za občinskega gerenta v Mežici Anton P r a t n e k a r, posestnik v Mežici, za njegovega namestnika pa Juri Vc s e 1 k o, občinski tajnik istotam. V L j n b 1 j a n i, dne 30. januarja 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranjo zadeve. Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Baltič s. r. št. 294/vet. Razglas. Po odloku ministrstva za kmetijstvo in vode v Beogradu z dne 18. januarju 1922., vet. št. 502, se objavlja interesentom v znanje in ravnanje: Ker iso v Romuniji živalske kužne bolezni vobčo — zlasti pa slinavka in parkljevka in svinjska kuga — jako razširjene, je odločil ministrski svet v soji dne 5. januarja 1922. na predlog gospoda ministra za kmetijstvo in vode, da se na podstavi določil zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni ne more dopuščati uvoz, pa tudi ne prevoz prežvekovalcev (govedi, ovac in koz) in prašičev iz Romunije v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. odnosno preko nje. Uvoz in prevoz kopitarjev (konj, mezgov, oslov), žive in zaklane perutnine, živalskih sirovin kakor tudi svežega in predelanega mesa (razen konjskega) in masti je dovoljen, toda samo po železnici s predpisanimi potrdili o izvoru in zdravstve-nosti, in sicer edino preko Žombolje, kjer izvršuje naš državni veterina-]' kontrolo in pregled po predpisih, veljavnih za obmejne veterinarske postaje', vet. br. 6593 z dne 9. novembra 1920. V Ljubljani, dne 27. januarja 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo. Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Baltič s. r. Št. 538. Razglas. Dosedanja taksa (skočnima) za plemenjcnje kobil se ne sklada več s stroški, ki so združeni z vzdrževanjem žrebcev. Zato se določa,, da je od začetka letošnje plemenilne dobe, t. j. izza dne 1. marca 1922., plačevati to-le s-kočrnimo: 1. ) za državne žrebce, ki so v zasebni oskrbi, in za, licencirane privatnu žrebce mrzlokrvno in toplokrvne pasme 25 Din (100 kron); 2. ) za državne mrzlokrvne žrebce -na državnih plemenilnih postajah 25 Din (100 kron); 3. ) za toplokrvne žrebce na državnih plemonilmih postajah 15 Din (60 kron); 4. ) za toplokrvne žrebce na plemenitih postaji v radovljiškem okraju 25 Din (10(5 kron). Skočnina se mora plačati pri prvi zaskočitvi; nadaljnji »koki (vsega skupaj največ pet skokov) so brezplačni. V Ljubljani, dne 28. januarja 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo. Zastopnik pokrajinskega namestnika. dr. Baltič s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. C 9 22—1. 137 Oklic. Andrej Kebe, posestnik v Cerknici št. 135, toži Jero Milavčevo i/, Cerknice zaradi priposestvo-vanja. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 17. f (? h r u a rja 1 9 2 2. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 1. Ker je bivališče Jere Milavčeve neznano, se ji postavlja za skrbnika Lovrenc Premrov v Cerknici. Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II., dno 2(1. januarja 1922. C 11/22—1. C 12/22—1. 142 Oklic. O tožbi Ivana Strupija v Kupi zoper Martina S t r u p i j a in tovariše, odnosno njih neznane pravne naslednike, zaradi zastaranja terjatev ho narok 14. februarja 19 2 2. ob devetih. Skrbnik tožencem: Rajko Peterlin v Kranju. Okrajno sodišče v Kranju, oddelek III., dne 2. februarja 1922. T 1 148/21—6. 145 Sklep. Glede proglasitve Janeza Ge r vola iz Solčave za mrtvega se ediktalna doba, določena, s tusodnim sklepom z dne 15. oktobra 1921., T 1 148/21—2, na dan 1. junija 1922., v zmislu § 10. zakona z dne 16. februarja 1883., št. 20 drž. zak., skrajšuje do dne 10. februarja 1 9 2 2. Janez Gervol »e pozivlje, naj se do takrat zglasi pri sodišču, ker bi se sicer po tem dnevu na novo prošnjo proglasil za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 31. januarja 1922. E 231/21—7. 136 Dražbeni oklic. Dne 13. februarja 1 922. ob desetih bo pri [»odpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba vinograda in hrama, vpisanih v zemljiško knjigo za Orehovico vi. št. 696. Cenilnna vrednost 10.450 K, najmanjši pomidek 6.966 K 66 v. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelju, ki je ravnal v dobri veri. Sicer [»a se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek II., dne 14. decembra 1921. E 178/21—6. 147 Dražbeni oklic. Dne 13. februarja 1922. ob desetih se bo pri podpisanem sodnem oddelku na javni dražbi oddajal v zakup gostilničarski in točilni obrt s koncesijo vred, na katere podstavi se izvršuje ta obrt v Novem mestu št. 36. Zakup velja najprej za eno leto do dne 1. januarja 1923. Izklicna cena znaša mesečno 500 K. Kot varščino mora založiti vsak ponudnik 1000 kron v gotovini. Zakupni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodnem oddelku med uradnimi urami in na dan dražbe pri uradniku, ki bo vodil dražbo. Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek IV., dne 22. decembra 1921. Dostavek. Pri zadrugi: Hranilni in posojilni konsorcij uradnikov v Mariboru, r. z. z o. z. (Uradni list 5, str. 66, točka 37.) se je pomotoma razglasil samo en del doti čnega sklepa. Dostaviti je treba temu vpisu še to-le: Člani načelništva so: Avgust Pavlinič, revident južne železnice; Rudolf Glabutschnig, mestni stavbni adjunkt; Anton Petek, višji revident južne železnice; Anton Arzenšek, pisarnik južne železnice; Simon Lorger, višji izprevodnik južne železnice — vsi v Mariboru; potem že vpisana odbornika: Kar d Staudinger, mestni kranilniški knjigovodja v p.; Alojzij Sedlaschek, šolski ravnatelj v p. — oba, >. Mariboru. Pravico zastopati zadrugo ima načeliništvo. Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva. Razglasitve kakor tudi vabila na občni zbor se izvršujejo z nabitkom na zadružni deski. Vabila na občni zbor so morajo objaviti vselej najmanj osem dni pred zborovanjem ter morajo natančno navajati kraj, čas in dnevni red občnega zbora. St. 34. Razglasilo. Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., je pokrajinska komisija za agrarske operacije v Ljubljani postavila dvornega svetnika drja. Ivana Vrtačnika krajnim komisarjem za agrarske operacije, da se izvrši uredba užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vlogo št. 117 davčne občine svetokatarinske, sodni okraj tržiški. Uradno poslovanje tega krajnega komisarja se prične takoj. S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izrecil, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarske operacije. V Ljubljani, dne 30. januarja 1922. Za pokrajinskega namestnika kot predsednika: Detela s. r. Št. 56. Objava. Dopisni urad pokrajinske uprave za Slovenijo je po nalogu predsedstva pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 20. januarja 1922., št. 647, dno 31. januarja 1922. ustavi,! svoje obratovanje ter se bo meseca februarja likvidiral. V Ljubija n i, dne 1. februarja 1922. Vodja dopisnega urada: Jos. Prunk s. r. št. 161/P—1. Razpis nadučiteljske službe. Z dovolitvijo višjega šolskega sveta z dne 16. januarja 1922., št. 118, se razpisuje v stalno namestitev nadučiteljska služba na petrazredni osnovni šoli na Bregu pri Ptuju. Pravilno opremljene prošnje naj sc vlože po predpisani službeni poti do dne 2 8. februarja 192 2. pri krajnem šolskem svetu na Bregu pri Ptuju. Okrajni šolski svet ptujski v Ptuju, dne 30. januarja 1922. Predsednik: dr. Pirkmajer s. r. Št. 45.582/1921. 102 3—2 Natečajni razglas. Podpisana direkcija razpisuje s tem javni natečaj (licitacijo) za prodajo nastopnega starega železnega materiala: I. Stara pločevina, železna tenka, cca. 100.000 kg. II. Stara pločevina, železna debela, cca. 60.000 kg. III. Lito staro železo, cca. 40.000 kg. IV. Staro železo v kosih nad 1 kg, cca. 290.000 kg. V. Staro želszo v kosih pod 1 kg, cca. 80.000 kg. VI. Stara cinkova pločevina, cca. 6000 kg. Navedeni material je v našem skladišču mate riala v Dravljah, razen 4000 kg cinkove pločevine, ki je v skladišču materiala v Zagrebu. Material se lahko pogleda v navedenih skladiščih. Ponudbe, sestavljene po predpisih in kolkovane s kolkom za 20 Din, morajo prispeti najkesneje do dne 2 0. februarja t. 1. ob dvanajstih v ekonomski oddelek podpisane direkcije ter se v tem oddelku otvorijo in prečitajo istega dne. Otvarjanju ponudb smejo prisostvovati ponudniki ali njih zastopniki. Varščino (kavcijo), ki znaša 10 % vrednosti zahtevane kupnine, je treba položiti do dne 17. febru- arja t. 1. ob dvanajstih, sklicevaje so na številko tega razglasa, pri glavni blagajni podpisane direkcijo v Zagrebu. Material so mora najkesneje v enem mesecu po prejetem obvestilu o odobrenem nakupu spraviti iz skladišča. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 10. januarja 1922. Št. 717/G—1922. ' ~ 123 3—2 Natečajni razglas. Podpisana direkcija razpisuje s tem javen natečaj (licitacijo) za nabavo silicijsko-brončene žice, in sicer za telefonski vod 3 mm debeline, 25.000 do 33.000 kg. Ponudbe, kolkovane s kolkom za 20 dinarjev, •‘e morajo najkesneje do dne 2 0. marca 1 922. ob dvanajstih izročiti po pošti ali osebno oddelku «G» podpisano direkcije, v sobi št. 13. Ponudbo se otvorijo in prečitajo v omenjenem oddelku dne 20. marca ob dvanajstih. Otvarjanj'i smejo prisostvovati tudi ponudniki, odnosno njih zastopniki. Varščino (kavcijo), ki znaša 5 % vrednosti ponujenega materiala, je treba položiti do dne 15eg® marca 1922. ob dvanajstih, sklicevaje so na št> vilko tega razglasa, pri glavni blagajni podpisane direkcije. Ves material se mora oddati najkesneje čez mesec dni po prejemu naročila. Licitacija se opravi po predpisih zakona o državnem računovodstvu členih 86. do 98. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu. dne 21. januarja 1922. —1 ----.——— Razne objave. t:u Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.. Stanje dne 8. januarja 1922. Aktiva: Dinarjev Metalna podloga................ 395,647.902 »t Posojila...................... 586,872.754 "17 Dolg države.................. 4.418,405.576'10 Vr.-dnost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic , . 2.138,377.163 — Saldo raznih računov ..... 120.942.41 Pa. Iva: 7.539,424.337« Glavnica..................... 13,084.000*- Rezervni fond.................... 1,837.279*71 Novčanice v tečaju........... 4.667,034.380 • — Razne obveznosti............... 719,091.514*5'! Terjatve države za založene domene 2.138,377.163 *— Saldo raznih računov......... — 7.539,424.337*26 Št. 868/III. 116 Razglas družbe južne železnice. Vozninski stavki, razglašeni pod št. 8690—III v »Uradnem listu pokrajinsko uprave za Slovenijo* * dne 9. januarja 1922., se izpremimjajo tako-le: od 90 par na 100 par, od 90 |»ar na 100 [>ar, od 70 par na 80 par, od 120 par na 140 par, od 100 par na 110 par, vozninski stavki, razglašeni pod št. 8691—IH, pa. od 80 par na. 90 [»ar. V Ljubljani, dno 30. januarja 1922. Št. 870—III. 169 Razglas družbe južne železnice. Lokalna tarifa, del II., za prevoz mrličev, živih U-vali in blaga, veljavna izza dne 15. aprila 1920. Uvedba dodatka II. Z veljavnostjo izza dne 1. februarja 1922. s® uvaja dodatek II., ki obseza zvišbe voznanskih stavkov! in postranskih pristojbin, veljavne izza dm? 1. januarja 1922. V Ljubl jani, dne 31. januarja 1922. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.