ffoB ufam phtcVtDS ▼ gotovini« Leto LXV., St. 264 Ljubljana, sobota 19. novembra len Cena Din 1.* 4 Dto 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, vecjl tneeraU petit ijfTRiJAWA Knftflu» „IW « MARIBOR, Grajski trg St. 8--— — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100, vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratm dave* posebej. — >Slovenski Narod« wuduawa, auujvvs unca v*, o NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--— velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 2122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. NEMČIJA V ZADREGI Francoski in angleški razorožitveni predlogi so spravili nemško oSicielno politiko v zadrego, ker pomenijo konec njene demagogije Berlin, 19. novembra. AA. V tukajšnjih vladnih krogih so sprejeli izvajanja angleškega zunanjega ministra Simona na razorožitveni konferenci v Ženevi z zadovoljstvom. Vsaj tako poročajo listi. Dejstvo je tudi, da so vsi nemški listi pričeli hvaliti Simona, češ, da je v svojem ženevskem govoru krat-komalo priznal nemško tezo v voiaški enakopravnosti. V resnici pa je po mnenju nevtralnih diplomatskih krogov to nemško zadržanje dokaz za velikansko zadrego, v katero je zašla nemška diplomacija s svojo ofenzivo proti Franciji. Poklicati si je treba samo v spomin nekaj dejstev iz zadnjih mesecev. Ob koncu avgusta je berlinska vlada iznenadila svet z zahtevo po vojaški enakopravnosti in si je to stvar tedaj krat-komalo zamišljala tako, da naj ji Francija takorekoc pod roko in preko ver-saillepke mirovne pogodbe prizna pravico do vsaj delne oborožitve. Francija je to odklonila iz načelnih razlogov, češ, da versailleske mirovne "pogodbe in njenih vojaških določil o nemški razorožitvi ne more enostransko razveljaviti ena sama sila, ker je za tako razveljavljenje potreben pristanek vseh držav-podpisnic. To francosko stališče je nato potrdila tudi angleška vlada. Nemčija se je tedaj na videz umaknila. Izjavila je seve v dvoumni obliki, da ji ne gre za ponovno oborožitev, marveč za razorožitev drugih držav, in če se te države ne razorože, da bo sama posegla po ponovni oborožitvi. Da izbdje tudi to orožje Nemčiji iz rok, je nato francoska vlada obljubila razorožitveni konferenci svoj lasten načrt o splošni razorožitvi. Ta načrt je izpopolnila obenem z obsežnimi varno staiimi predlogi, ki gredo tako daleč, da pomenijo pravcat sistem organizacije trajnega miru in varnosti za vse narode Evrope in sveta. Nemčija je bila s tem načrtom v živo zadeta. Nekaj dni so nemški listi kar molčali in niso prišli do sape. Šele čez nekaj časa so začeli kritizirati francoski načrt s splošnimi izrazi, češ, tu ni bil sprejet simpatično, tam ga odklanjajo, a stvarnega nemško časopisje ni vedelo poročati ničesar. Najboljše znamenje za zadrego Nemčije pa je bil trdovraten molk nemške vlade in nemškega zunanjega ministrstva. Iz te zadrege je Nemčijo rešil angleški zunanji minister Simon z govorom, ki ga je imel v Ženevi. Nemško časopisje je govor pozdravilo ne morda iz načelnih razlogov, saj zahteva Simon zmanjšanje najmočnejšega orožja sedanje Nemčije, omejitev njenega letalstva na najnižjo možno stopnjo, temveč zato, da oponira Franciji. Simon pa je v svojem govoru izrecno poudaril, da Anglija nikoli ne bo dopustila ponovne oborožitve Nemčije in da je naloga raz- orožitvene konference le ta, da razoroži druge države. Tak je torej položaj v razoroži tve-nem vprašanju. Če prodrejo francoski ali angleški predlogi, morda tudi oboji, ker se med seboj izpopolnjujejo, se bo pojavilo vprašanje, kaj bo storila nova nemška vlada, čeprav bi bila hitlerjev-ska? Eno je jasno, s svojimi revizdjonistič-nimi zahtevami glede vzhodnih meja napram Poljski, kakor tudi z zahtevami po ponovni oborožitvi ne bo mogla uspeti. Posledice v notranjosti Nemčije take neuspešne politike pa se bodo kaj kmalu pokazale. Računati je treba v te mprimeru z močnim odporom nacionalističnih krogov in ni izključeno, da bo prišlo med njimi do hudega medsebojnega obračunavanja. Demagogija, ki je zadnja leta napihovala Nemčijo napram vsej ostali Evropi, bo morala tirjati svoje žrtve. Varšava. 19. nov. Namestnik zunanjega ministra grof Szembek je imel po nalogu poljske vlade v Londonu, Parizu in Bruslju konference z voditelji zunanje politike teh držav o razorožitvenem vprašanju. Govori se, da bo grof Szembek imel razgovore o tej zadevi tudi v Berlinu z zunanjim ministrom Neurathom. Razen tega se bo zunanji minister Beck na potu v Ženevo ustavil v Berlinu ter posetil zunanjega ministra. ištvo brani svoje pravice Hitler pri Hindenburgu Popolna negotovost v političnem položaju — Hitlerjeve! zahtevajo še vedno popolno oblast — Narodni socialisti proti bivšemu prestolonasledniku Berlin, 19. novembra. Zaradi obveznosti strankinih voditeljev, da morajo pogajanja O sestavi nove vlade čuvati v strogi tajnosti, ni nobenih novih poročil o njihovem poteku. Policija je za današnji sprejem Hitlerja pri državnem predsedniku v Wilhe'mstrasse odredila obsežne varnostne ukrepe, ker se je zadnji dni pred palačo državnega predsednika zbirala velika množica radovednpžev. Pričakujejo, da bo prišlo v \Vilhe mstrasse veliko število narodnih socialistov, da bi priredil: svojemu voditelju ovacije. V splošnem je razpoloženje v narodnosocialističnih krogih o možnosti sporazuma zelo optimistično »Vossische Zeitung« objavlja izjave, ki jih je dal prejšnji predsednik državnega zbora Goring ntkemu italijanskemu listu, o teh izjavah je sporazum med Hitlerjem in Papenom izključen. Prav tako je izključen kompromis med narodnimi socialisti ;a drugimi strankami zaradi sestave vlade na parlamentarni podlagi. Narodni socialisti bi ! prevzeli vlado le tedaj, ako ji bosta zajamčena potrebna avtoriteta in polna politična odgovornost, kar pomeni, ako bodo dobili mesto kancelarja in ostala politično j važnfl mesta. Pruska tiskovna agencija nerodno-eoci-alistične stranke objavlja članek poslanca Kubeja, ki nastopa zelo ostro proti monarhiji in napada bivšega prestolonaslednika. Pri tem poudarja, da narodni socialisti ne bodo nikoli smatrali prestolonaslednika z* moža. ki bi prišel v poštev kot voditelj tretje nemške države. Berlin, 19. nov. AA. Predsednik Hinden-burg je izdal odredbo, ki loči pristojnost državnega komisarja od delokroga ustavne vlade na Pruskem. Državni svet je sprejel sklep, s katerim obsoja zlorabo državne oblasti proti raznim nemškim deželam. Sklep je bil sprejet z veliko veČino. Predložitev novega državnega proračuna Danes je bil Narodni skupščini predložen predlog državnega proračuna za L 1933-34 ki znaša 10,438.326.575 dinarjev Beograd, 19. novembra. Finančni minister dr. Milorad Gjorgjević je predložil Narodni skupščini predlog proračuna za leto 1933 34, ki je bil izročen v proučitev finančnemu odboru. Opoldne je finančni minister sprejel novinarje ter jim iz javil, da je predlog proračuna za leto 1933 34, ki je bil danes predložen Narodni skupščini, izdelan predvsem s tendenco, da se državni izdatki zmanjšajo na najnižjo mogočo mero ter spravijo v sklad, v kolikor je mogoče, s sedanjim stanjem narodnega gospodarstva. Skupna vsota predloga držav, proračuna znaša 10.438,326.575 Din. Proračun, ki je sedaj v veljavi za I. 1932 33, je bil od boren v iznosu II. 323,200.000 Din ter je torej predloženi novi proračun manjši za 884 milijonov 873.421 Din. Beograd, 19. nov. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 10. dopoldne. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je bilo objavljeno, da je finančni minister predložil proračun za leto 1933/34. ki je bil takoj izročen finančnemu odboru. Nadalje je bilo objavljeno, da so dovršili svoje delo odbori za trgovinsko pogodbo med našo državo in Grčijo, za konvencijo o pospeševanju turističnega prometa med nami in Češkoslovaško in za mednarodno konvencijo o teža tovorov, ki se prevažajo z ladjam?. Nato je bilo prečitanih več interpelacij. Na dnevnem redu je bila trgovinska pogodba z Brazilija, ki. pa je bila sporazumno s skupščino odstavljena z dnevnega reda za prihodnjo sejo. Skupščina je zatem prešla na verifikacijo poslanskega mandata za srez Otočac. V imenu večine verifikacijskega odbora je poročal posl. Gjorgje Brankovič, ki je predlagal, naj se verificira mandat Mihajla Jeftiča, v imenu manjšine pa je zahteval poročevalec Jesa VicKc, naj se verificira izvolitev dr. Milana Bića. Debate se je udeležilo večje število govornikov, pri glasovanju pa je večina skupščine potrdila mandat dr. Milana Ilica ter s tem sprejela predlog manjšine verifikacijskega odbora. S tem je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za torek ob 10. dopoldne. Postani in ostani dan Vodnikove Odločitev o vojnih dolgovih spomladi VVashington, 19. nov. Vsi politični krogi in vsa javnost razpravljajo o vprašanju vojnih dolgov. Vsa znamenja kažejo, da sta tako ameriški parlament kakor Javnost odločno proti podaljšanju Hoovro-vega moratorija. Roosevelt bo pred vao javnostjo očrtal svoje stališče v tem vprašanju, kakor tudi o celotni politiki šel« spomladi, ko bo sklican novi parlament in prevzel ameriško vlado. Poklon hitlerjevcev fašistom Rim, 18. nov. Princ Avgust Viljem, ki je narodno - socialistični poslanec v PrusijL je včeraj na čelu narodno-socialistične deputacije položil v imenu predsednika državnega zbora Goringa venec na spomenik padlih fašistov. Pri tem je godba fašistične milice svirala fašistično himno. Svečanosti je prisostvovalo okoli 100 fašističnih poslancev. Po svečanosti je imel princ Avgust Viljem nagovor na tajnika fašistične stranke Staracea. Poudarjal je, da pomeni položitev venca izraz občudovanja nemškega narodno socialističnega pokreta za italijanski fašizem. Bombe v Barceloni Barcelona, 19. novembra. V trgovini 8 pohištvom sta eksplodirali dve bombi. Ranjenih je bilo 14 oseb, med njimi dva policista. Francoska davčna afera Parii, 19. novembra. Državno pravdni-štvo je na uradno prijavo uvedlo preiskavo v novi aferi neplačevanja davkov. Hišna preiskava pri grofu De Chabrignac, korespondenci neke ženevske banke, je dognala, da je grof Chabrignac izplačeval kupone inozemskih vrednot, ne da bi pri tem odtegoval zakonite davke. Državno pravdništvo je odredilo zaslišanje dveh upravnih svetnikov banke. Japonska ofenziva v Mandžuriji Sanghaj, 19. nov. Japonske čete so pričele širokopotezno ofenzivo, da očistijo se-vero-zapadni del Mandžurije od upornikov kitajskega generala Supinvena. General Su-pinven je vložil brzojaven protest pri Društvu narodov zaradi bojnih metod japonskih čet. Film o Gorgutovu Moskva, 19. novembra. A A. Poročajo, da bo sovjetska filmska družba za izdelovanje zvočnih filmov izdelala film. ki bo slikal življenje ruskih emigrantov. Glavna postava v njem bo Gorgulov, giljotinirani morilec predsednika francoske republike Doumerja-Film se bo tudi imenoval po Gorgulovu. Albanci na rimskih šolah Pariz, 19. nov. AA. Iz Tirane poročajo, da je albanska vlada sklenila poslati v Italijo na nadaljevanje študija v poljedelske Sole 28 uradnikov ministrstva za narodno gospodarstvo. Protest našili obrtnikov pooblaščenih Ljubljana, 19. novembra. Včeraj so naši obrtniki in diplomirani tehniki na prav dobro obiskani anketi protestirali proti načrtu zakona o pooblaščenih inženjerjih, ki obrtništvu preti vzeti večji del zaslužka, zlasti pa ograža graditelje, tesarske in mizarske mojstre, ključavničarje, mehanike, instalaterje vodovodov, centralnih kurjav in toplovodnih naprav, elektro-instalaterje in podobne obrti. Po vsestransko utemeljenih govorih na anketi, ki sta se je v knenu ZTOI udeležila tudi podpred* sodnik g. Jo&ip Rebek in tajnik g. dr. Pretnar, je bila sprejeta naslednja spomenica: Pripadniki na zboru zastopanih obrtniških strok in predstavniki njihovih organizacij ugotavljamo, da predlog zakona o pooblaščenih inženjerjih, ki ga je izdelalo ministrstvo za zgradbe, globoko posega v interese in delovanje gospodarskih krogov osobito pa v pravice Številnih obrtniških strok. Omenjeni zakonski predlog omogoča vel ©podjetjem, ki se bavijo s prodajo tehničnega materijala :Srce igTačk«. Zvečer ob 20. uri pa Zudkmaverjev »Veseli vinograd«. Obe predstavi sta izven abemmana po običajnih dramskih cenah. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 19. novembra: Manon. Premijera. Red A. Nedelja, 20. novembra ob 15.: Rigoletto. Izven. Znižarte cene. Ob 20. Viktorija m njen huzar Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 21. novembra: Plesni večer Katje Delakove. Izven. Znižane cene. OPERA Drevi bo v ljubljanski operi prva letošnja vprizoritev prekrasne opere »Manon«, z gospo Zlato Gjungjenac v naslovni vlogi. Režija C. Debevčeva. Dirigent g. Stritof. Predstava se vrši za red A Nedelja v ljubljanski operi. Popoldne ob 15. se poje opera Rigoletto«. Dirigira g. Anton Neffat. Zvečer ob 20. priljubljena opereta Viktorija in njen huzar. Zasedba glavnih vlog je izvrstna. Za obe nedeljski predstavi veljajo znižane operne cene. Režijo »Viktorije« vodi letos g. Zupan, dirigira g. dr. Svara. Sorzna poročila* INOZEMSKE BORZE Curi h: Pariz 20.37 in četrt, London 17.12, Newyork 520, BruseJd 72.07 in pol, Milan 26.63. Madrid 42.50, Amsterdam 208.77 ln pol Berttn 123.60. Sofija 3.76, Praga 15.39, VarSava R* Pri Jerneju« na šentpeterski cesti, nekaj razgovorov je bilo tudi drugod, in to v času. ko zamisel glede Bovega društva še ni imela jasnejše oblike. Odločitev ni bila lahka: Jope in udobne prostore zamenjati s slabimi, pričeti iz ničesar nekaj ustvarjati in pričakovati uspehov od nejasne bodočnosti, uspehov, ki zahtevajo vztrajnega dela nekaj po-kolenj. Mladina ima već poguma kot uvažavanja. Ako se pogum in odločnost družita s smotreno vztrajnostjo v delu, je pogum boljši kažipot kot strahopetno uvaževanje, ki rado vidi pred seboj same etrahove in ovire. Kdo je bila ta mladina. Nacionalno krepka, po kulturnih nazorih ja^no opredeljena, socialno malopomembna — trgovski in obrtniški pomočniki z dobro izobrazbo ter par t. zv. inteligentov. Mladina hoče delati, se udej-stvovati, svoje nazore spraviti v dejanja, svet psedrugačiti. Zato podira pred seboj vse, kar smatra za staro, ne več časovno. Zato je nastajal v tedanji csokolski javnosti uvoni — velik dvom in siunničen j»\ ako ne nastaja nov heretični Sokol v Ljubljani. Vzhodna Ljubljana je bila predmestje z malomeščanskimi nazori, z majhno civilizacijo, duhovna usmerjenost pa bolj podeželska kot mestna. Purgarjiv s.> gledali na nas z nezaupanjem, gmotne pomoči za ustanovne, stroške, nabavo telovadnega orodja, društvenega inventarja itd. ni bilo od nikoder pričakovati. Krepka voija premaga vse. Ovire zlomi, nikdar se ne ukloni, ako veš. da si na pravi poti! V septembru 19->7 se je izvršil ustanovni občni zbor Sokola l. v stari meščanski pivnici na šentpeterski cesti. Vpisanih članov je bilo nekaj nad 40. prijavljenih nekaj nad 70. Prvi društveni prostori so bili malo dvosobno stanovanje v Ilirski ulici 2'J. Tu se jo vko-reninjalo s^me prve sokolske setve za vzhod no Ljubljano. Odtod ee je idejno seme prenašalo plodonosno dalje in vedno dalje Sokol I. se je razvijal organično in jh> premišljenem načrtu. Mlade fante, ki so že nosili v sebi potrebno razpoloženje in ugodno podlago, je bilo treba prekvasiti v duhu sokolskih naukov in resnic Nagovori pred vrstami v telovadnici so opozarjali na razliko med sokolskim hotenjem in med praksa zasebnega in javnega življenja tedanja dobe V svrho poglobitve poznavanja sokolske misli se je zbiralo vsako nedeljo popoldne 10—14 mladih Sokolov k predavanju v društveni sobi. Iz teh so zrasli najbolj vneh in najbolj zvesti delavci v vseh panogah društvenega delovanja. Z malimi začetnimi sredstvi je bila osnovana društvena knjižnica, s češkimi tečaji so bili najmarljivejši upe-ljani v razumevanju češkega strokovnega časopisja, kar je bila nujna potreba za nadaljnjo poglobitev društvenega dela. Sokol se je vodil med Cehi, tam je to delo najbolj razvito, sokolska literatura je med Cehi najbolj bogata in poglobljena. Brez studija tega slovstva in časopisja ni pravega smotren^ga napredovanja v drugih zemljah. Prosvetno in vzgojno sokoNko delo je bilo temeljni kfc men, na katerega se je opiral takoj ves nadaljnji razvoj Sokola I. v prvih letih. Prosvetno delo je bilo tudi v praksi dvignjeno po svoji važnosti na isto stopnjo kot de*o v telovadnici. Poudarjanje važnosti prosvetnega dela pa se je v naslednjih letih prenesio rudi na vsa ona okoliška društva, kamor sc zahajali bratje Sokola I.. na vsa društva, ki so kasneje tvorila sokolsko župo Ljubljana I. in ki so stopila v idejni krog Sokola I- po izdajanju društvenega, pozneje Enpeega »Vestnikac. Iz enostranske fizičnostj se je prešlo na notranjo, duševno in prosvetno plat sokolovanja. Po češkem vzoru je bilo treba, da pritegnemo pod vpliv sokolske odgoje vse sloje, oba spola in vse starostne dobe v telovadnico. Načrt je bil ta-le: najpreje moško članstvo — s tem skrb za močan vaditeljski zbor, ki naj postopno prevzame tudi vodstvo dru-oddelkov. Nato naj sledi moški naraščaj za starost od 14—18 leta. Nato naj pridejo na vrsto članice, potem ženski naraščaj in kasneje deca obeh 3polov. Kot rečeno, k temu spada zadostno število strokovno ln moraluo močnih vaditeljev, vaditeljic in telovadni prostori. — Društveni vaditeljski pouk je bil uveden že 1. 1908. ob nedeljah dopoldne, prvi razširjeni in sestavni društveni vaditeljski (prednjacki) tečaj pa se je vršil v obsegu približno sedanjih župnih prednjackih tečn-jev 1. 1909. na Ledini. Pri tem je še sodeio-val blagopokojni, odlični sokolski delavec br. Gvido Sajovic. takrat profesor na poljanski gimnaziji. Tečaja so se udeležili največ bratje in nekaj sester iz novih že ustanovljenih in se še snujočib društev in odsekov t. j. iz župe IfpMjana L Oapeh lega tečaja . je bil zelo zadovoljiv Bratje in »astre so debili pobudo za nadaljnje razmišljanje, Vitanje sokolskih listov in delo po društvih. Sokol I. je zaključil svojo organizacijo telovadbe z vsemi oddelki 1. 1910. Probojno propagandni učinek na našo javnost — posebno v tedanjih nasilnih političnih prilikah — morejo imeti le večji nastopi in na široki osnovi sestavno zamišljena organizacija po župan, kot smo poznali to organizacijo tedaj v češkem Sokolstvu. Sokol I. je mislil na sebe in za sebe. pa tudi za drutie in namesto dmsih* da je šel razvoj organizacije Sokolstva med nami v pospeš >-nem času naprej v dobro napredka celokupnega Sokolstva. — 2e v 1. 1908., še bo*j pa naslednje leto iščejo bratje iz Sokola I- ozke vezi s Sokolom II., snuje se društvo štejmnia va*>. ods<*k Most^ pri Ljubljani, odsek Jezica, nekaj kasneje I) M. v Folju. prvi poizkusi v Grosupljem. £ent Vid nad Ljubljano. Litija. Ribnica, Trbovlje. V vse te kraje prihajajo v teh letih bratje od Sokola I. v lastnosti vaditeljev, h predavanji, pregledovanjem dela pred javnimi nastopi itd. Spominjam se bratov, ki so bili zaporedoma 8 nedej pri zunanjih društvih in niso predlagali računov niti za potne broške, ker denarja ni bilo niti za druge najbolj nujne potrebe. Ozke prijateljske in bratske vezi eo vzpostavljene in dani so pogoji za sodelovanje mnogo teh društev v višji edinici sokolskega delovanj — v obliki sokolske župe-. Na ta način ie bila ustanovljena Sokolska župa Ljubljana I. jeseni 1. 1009. To je b'la prva sokolska župa na jugu. druge so sledile v naslednjih letih. Tudi to delo je naletelo na različne od zunaj prihajajoče pomisleke. Organizirano delo na širši osnovi potrebuje žive besede. Enako važen pa je tudi tisk. >$okolski Vestnikc ki ga izdaja Sokol I. m izhaja po potrebi, je začetkoma sicer Hčen list* skromen po obsegu, bogat in mnogovrsten po vsebini, Ko se razvije Sokol I. v močno in vsestransko po vseh granah delujoče društvo in ko ima za seboj novo usta-novo v sokolski župi in s tem nekaj močnejše denarno ozadje, se tudi Ust sorazmerno dvigne. Naklada raste, krog simpatij in čita-teljev se širi. V letih 1911,—1914. pristopijo v krog tega lista župe Gorenjska, Dolenjska, Celjska in Goriška. Zadnja številka, ki je bila stavljena že na 40 straneh, je imela iziti v avgustu 1914. Svetovna vojna je takoj ob začetku ukinila sokolovanje in preprečila zadnjo številko tega lepo se razvijajočega lista, ki še danes nudi mnogo idejne pobude. Jačino rn živahnost kažejo po društvih številni, dobro pripravljeni j*vni nastopi in izleti. Ta sredstva društvenega delovanja služijo propagandi dobre stvari. Javnost naj vidi resno delo in prizadevanje za druge, za splošno korist v smeri telesnega in moralnega dobra za vse. Zanimivo bi bilo videti tabelarično statistično sliko društvene živahnosti Sokola I. na tem polju. Smelo si upam trditi, da je bil Sokol I. v onih letih v tem pogledu brezprimerno živahen. Disciplinirani izletu i nastopi v krojih (40—00 oseb) takorekoč vsako drugo ali tretjo nedeljo je spremljal 12—lb' bratov močan društveni trobentaški zbor. Ta je narastel v 1. 1912. na 20 bratov. Vrhunec vsega je bil, da nas je na politični pritisk Šolska oblast (menda 1. 1912) vrgla iz šolskih telovadnic na Ledini in na gimnaziji na Poljanah. Padal je mrzel jesenski dež in naletavale prve snežinke in še smo se držali droga na Accetovem dvorišču blizu sedanjega Tabora, kjer smo imeli neka i let pred vojno tudi društvene prostore. Zakaj pripovedujem vse to? Ne v spomin in slavo preteklosti, temveč v pobudo sedanjosti. Dolga je pot od ideje do uresničenja. Ta pot zahteva mnogo, mnogo. Ta pot do uresničenja v popolni dovršenosti nima konca, vendar vi iz sedanjosti korakajte krepko, morda spomin na preteklost vaše moči osveži in ojači. Dalje in naprej! Dr. P. Pestotnik. Da bo miza obložena Danes je bilo na živilskem trgu nekoliko živahnejše kakor sicer ob sobotah Ljubljana. 1° novembra. Nedelja bo m ljudem se zdi, da je vredno živeti samo zaradi nedelj, zato pa mora biti ob nedeljah miza dobro obložena, sicer nimaš nič od nedelje. To se tudi nekoliko pozna na živiljskcm trgu, čeprav ne prihaja mnogo takšnih ljudi tja. ki sedajo za preveč obložene mize. Kljub mrazu, so se gospodinje potrudile zgodaj na trg, kajti drže se načela, da kdor prej pride, prej melje. Seveda je rudi precej nežnih gospodinj, k: si ne upajo izpod odeje, ko je zunaj takšen peklenski mraz. Iti pomislite, danes ie bito že 4 stopinje pod niči >! Kdove, morda je kdo že zmrznil?! Slana je na debelo pobelila polja in še celo naše ceste so bile bele od nje. Zima se tihotapi v deželo in ljudje se je menda ne vesele preveč. Nedvomno pa imajo ljudje ob mrazu boljši tek. kar se je poznalo danes na trgu, saj je bilo celo neko'iko boli živahno kot navadno ob sobotah. Zlasti so se ljudje gnetli pri mesarjih. Meso jim diši čedalje bolj, čeprav se je podražilo. Pri stojnicah, kjer prodajajo govedino po 5, 6 Din kg, je bila takšna gneča, kot da kupujejo meso z nakaznicami kot med vojno. Najbrž to meso ni tako slabo, sicer bi ga ljudje ne kupovali tako radi. Gospodinje ao se pa gnetle tudi pri stojnicah, kjer prodajajo samo boljšo govedino. Cene se bodo menda še nekaj časa držale na tej višini. Prvovrstna govedina je Še povsod najdražja »le« po 12 Din. Mesarji, ki prodajajo govedino po 5 do 7 Din kg, tudi dele meso v prvovrstno in drugovrstno. Po 7 Din je prve vrste. Te delitve mesa po »kuTegorijah« zaradr tega nekateri ne razumejo. Kajti zakaj je meso prvovrstno to in ono. ko je vendar taksna razlika v ceni? Da ni tako strašno hudo na svetu, kot se zdi nekaterim, se je poznalo tudi na perutninskem trgu, kjer so gospodinje zopet kupovale putke m peteline, kot da nameravajo prirediti pravi pravcati banket. Perutnine je na trgu vedno mnogo, zato je pa cena stalna, ker se regulira rud: znatno po živahnem povpraševanju. Par piščancev. prav za prav že precej starih piščancev ali kokel. je po 30 do 40 Din. Barantaš lahko vedno z manjšim ali večjim uspehom, prodajalke pač težko prodajo toliko perutnine. Jajca se več ne podraže. gospodinje ce-Jlo upajo, da se bodo zopet pocenila. Jajce »po 130 Din je pač dovolj drago, zlasti, če pomisliš, da je kilogram krompirja po dinarju, da dobiš debelo zeljnato glavo za dinar in da so že zelo lepa jabolka po 3 .Din kg. No, ne smemo pozabiti, da je govedina po 5 Din kg in da kilogram govedine zaleže skoraj toliko kot tucat jajc. Na zelenjadnem trgu je čedalje več kislega zelja in repe in vedno manj zelenjave. Vendar je bilo danes mnogo zelenjave in ee slana v tem pogledu ni poznala. Zelenjava se v splošnem zadnje čase ni več podražila, salatne glave so še vedno po 50 par do dinarja, merica motovilca je po dinarju, le špinača je po 1 50 merica. Precej je še vedno tudi cvetače, a glave so bolj drobne, prodajajo jih po 2 Din kg. Zelo so različne cene fižolu, liter po 2 do 4 Din. Ostale cene se v bistvu niso spremenile. Sadja so pripeljali kmetje zopet nekoliko preveč, da bi ga mogli lahko prodati. Jabolka so bila danes celo nekoliko cenejša tu in tam. Ponujali so kanadke po 2.50 Din kg, zelo lepe vošcenke pa po 4 Din. Največ jabolk slabše vrste je bilo po 2 Din kg, lahko si jih pa dobil še ceneje. Ker je bil že takšen mraz, so bile gobe na trgu •danes nekakšna senzacija. Prodajali so celo jurčke, ki pa niso biii preveč okusni na pogled. Bili so črvivi m že nekoliko sumljive barve. Merica po 4 Din. Prodajali so pa tudi gobe posamezno, ena goba 3 Din Je pa vseeno že nekoliko preveč. Sivke niso tako drage, bilo jih je mnogo po dinar merica Prodajalce je povsod že nekoliko zeblo, zlasti tiste, ki niso skoraj nič prodali. Tudi na Sv. Petra nasipu so se kmetje dolgočasili pri zelju in krompirju. Zelje so pripeljali pokrito, ker bi mu mraz sicer škodoval. Cene se niso spremenile. Kg zelja je po 80 do 90 par, krompir pa od 80 par do dinarja. Sport Iz delovanja SK Tržiča Preteklo soboto je .polagal SK Tržič bilanco svojega delovanja v minulem letu. Iz poroč.l posameznih funkcijonarjev na dobro obiskanem občnem zboru je bilo razvidno, da- je bik> klubovo delovanje zelo uspešno in da se je odbor zavedal svojih nalog. Med najlepše klubove uspehe v preteklem, letu je treba pač šteti napravo modernega tenišča, ki pozimi služi za drsališče. Ten išče Je edino v mestu in je bilo zato zelo potrebno za razvoj belega sporta, še bolj je pa seveda dobrodošlo mladinj za drsanje pozimi. Klub ima S sekcij, od katerih so nekatere prav agilno delovale. V prvi vrst: je omeniti zira-skosportno, ki je priredila 8 smučarskih tekem, med klubske vztrajnostne in slalom, nogometaši so pa igrali skoraj vsako nedeijo tekme doma aLi zunaj. Hazenska sekcija se ni toliko uveljavila, pač pa se ;e zelo iepo razvil ping pong. Triiški pingpongaši so priredili celo medmestne turnirje. Letos je bila tudi ustanovljena šahovska se>kclja. ki si je pridobila lep krog interesentov ter uveljavila svoje znanje napram drugim šabovskira dru-š:vom na Gorenjskem. Blagajniški promet je znašal ofcrod 50.000 Din, nekoliko manj kot v minulem letu. Kriza se je poznala tudi tu. Na obenem zboru je bil sestavljen tudi program bodočega dela, zlasti pa za nastopajočo sezono. Tržiški okraj ima krasne smuške predele in naloga odbora bo, da privabi v Tržič ln njegovo najbližjo okolico čim več prijateljev krasnega zlmsKega sporta. — Vsekakor gre SKT za njegovo delovanje vse priznanje, dolžnost javnost; pa je, da ga moralno in gmotno podpira pri njegovem delu. — SK Korotan : SK Tržič se srečata jutri ob pol 15. uri na Korotanovem igrišču v Kranju. SK Tržič smo videli v Kranju za-d ji krat pred dvema letoma. Nogometno sekcijo je klub zadnje Čase precej uredil in ojacil ter je prošlo nedeljo Korotanovo rezervo odpravil gladko 6 6:2. Ker Tržiča-nov ne smejo podcenjevati, so domačini svojo postavo za nedeljo nekoliko ojačili. V predtekmi ob pol 14. uri igra Korotanova hazenska družina drugo poizikusno tekmo za sprejem v Jugoslovenski hazen^ki savez, in sicer z ljubljansko Ateno. _ Kolesarsko in motocikl isti en o društvo »Sava« v Ljubljani Ima jutra v nedelo dne 20. t. m. v spodnjih prostorih hotela »Belleuve« c* 15. uri športni prijateljski sestanek, na katerem se razde!e darila dirkačem — zmagovalcem, ki so se udeležili letošnjih dirk >Savec, kakor tudi (Mrk pododbora »Ljubljane«, 2SK v Hermesa<: in koles, društva »Sore« §t. Vid. Prijatelji kolesarskega sporta se vabijo, da se tega sestanka v čim večjem števim udeleže. Odbor. ijajte se slepih! Izjema med kulturnimi prireditvami Izredno dobro obiskan večer agflnega društva »Krke« Ljubljana, 19. novembra. derno likovno umetnost Dolenjske, katere Dočim imajo nekatere kulturne prireditve zelo pičlo število obiskovalcev, tako da se že načenjajo vprašanja, kaj nej pomeni tako slab odziv obinstva, je pa sinoćnji večer »Krke« združil v veliki kletni dvorani pri MikliČu toliko elitne ljubljanske pujblSce, da je presenetil prireditelje in publiko samo. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička in* še in še so morali postavljati mize in stole vanjo. Mnogo občinstva jo moralo oditi, ker ni dobilo več prostora. Zasedena je bila celo veža pred dvorano, odkoder so gledali skozi široka steklena vrata na platno, kjer 60 se prikazovale najprej skioptič.ie, potem pa filmske slike. Večer je otvoril. potmi ko je jazz Odeon zaigral več glasbenih komadov, predsednik »K Are« g. Rostau. Zahvalil se je keramični tovarni »Dekor« v Zg. Šiški za pozornost, ki jo je izkazala društvu s tem. da je postavila na vsako mizo umetniško izdelano vazo s pepelnikom. nak:ir je podal besedo konservatorju dr. Steletu. Dr. Štele je kncl tako krasen. poljudm in izčrpen govor o umetnosti Daleujske in njene metropole, da je govoril predsednik Koštan vsem iz srca, ko je povedal, da izide predavanje v posebni knjižici. Predavanje so spremljale številna skioptične sliike najdragocenejših umetnostnih spomenikov na Dolenjskem in v Beli Krnjini. Dr. Štele je dodal svojemu predavanju tudi pregled čez sodobno mo- glavni predstavnik: so Vavpotič, brata Kralja, Jdkac in pa Perušek. Med kratkim odmorom je nastopil mladinski sekstet, ki je zapel več narodnih pesmi. Navdušeno aplavdiran je mora! še in še dodajati. Nato je zavrtel prof. Jakac več kratkih filmov: izlet društva »Krke« na Gorjance, Pugljevo slavnost v Novem me* aru in Ljubljano ob velesejmu Krasne so bile slike z vrh Gorjancev, odikoder se vidi velik del Dolenjske kakor nd dlani. Umetniško dovršen^ so bili tudi posnetki iz Novega mesta. Film je podal prav lepo sliko o tem, kako velike množice ljudstva so se zbrale, da počaste Pugljev spomin. Fikn Ljubljane je nehote vzbujal primerjavo s filmom »Bele Ljubljane« Svetloton-filma. Pokazal, je kakšen je film. če «a vrti umetnic, kakor je naš Jakac. Med Jakčevim.] filmi je igral jazz Odeon nerodne pesmi, ki jih je prepevala vsa dvorana, okoli petsto grl! Nad tem so bili očaran vsi, ki jih je »Krka« prvič privabila v svojo sredo. Tako prisrčno domače razpoloženje. k4'.fvor ga je manjkalo v Ljub* ljani! V »Krkinih« prostorih se je pričela ustvarjati družabnost, o kateri smo že mislili, de je nemogoča v Ljubljani. Po tem »oficijelnem« delu se je vršila prosta zabava. Sodba vseh je bila, da bodo obisfeali sleherni večer »Krke«, kjer se počutijo tako domaČe. Siromašna kmetica povila trojčke Zena najsiromašnejšega kmetica v trebanjski občini povila tri zdrave deklice Trebnje. 18. novembra. Redka krstu,i slavnost se je vršila danes pri krstnem kamnu farne cerkve v Trebnjem. Domeči župnik in dekan g. Ivan To-mažič je krstil tri 12 ur stare in krepke deklice revne družine Jeričeve iz Studene pri Trebnjem. Na Ci'fco Mico in Ančko 60 jih oblili pri krstnem kamnu in revščina je dobila svoj božji blagoslov. Studence so vas, podgorska vas pri Trebnjem, ki že na zunaj kaže hudo revščino vseh vaščanov In tu pre* biva pod boro slamnato streho revna družina Jeričeva. oče, mati in kup otrok. Oče že od nekdaj nesrečen, mati bolehna, slaboumna in od gorja vsa strta in onemoala. L'soda jim je zapisala trpljenje ... Komaj je prišla mati Jeričeva iz umobolnice po težkih napadih živčne razdraže-nosti, že je zanosila. Od tedaj se ji je zdravje boljšalo in veselila se je, da postane m-ati. Pa je dočakata, še več! Popolnoma nepripravljena po manjšem razburjenju je postala mati — trojčkov. Tri krepke deklice je povila in že naslednji dan so jih krstili Obilen božji blagoslov, pa še sedaj na zimo, je presenetil družinico. Po vasi so zbrali potrebno in krst je bil mogoč. Kako bo pa mogoče življenje? Izposoditi si ne morejo hitro da, dviikrat da. prav ničesar, kako pa, ko nikdo revežu da* nes ne zaupa več. Dobra botra je preskrbela materi za prvo silo 100 Din in s temi jo Čaka vsa nega, ki jo potrebuje, kot porodnica — treh otrok, in s tremi naj si nakupi vse, kar potrebuje za nego svojih hčerkic. Da, revščina je in še velika, revščina je trojna. Zato naprošamo dobre ljudi, da priskočijo sirotam na pomoč, da omilijo bedo, ki se je naselile v to družino. Pomoč je nujna, in uboga kmečka mati, ki nam je dala troje krepkih hčera, zealuži, da «e je usmilimo, zasluži, da jo druge bolje situirane matere, ki razumejo kaj je materinstvo, podpro in nudijo oporo po revščini onemogli materi krog katere se zvija troje lačnih Črvičev, Vse tri novorojene deklice so za silo povite v plenicah, krog vratu na trakih pa nosijo listke z napisi: Cilka, Mici, Ančka. Deiklice so ei tako podobne, da bi jih ne mogel razločiti. In tako je štorklja naložila materi še dolžnost paziti, da ostane Ci'ka Cilka, Ančka Ančka in Mici Mici. Županstvo občine Trebnje sprejema za to družino darove in prosimo dobre ljudi, da darujejo bodisi v denarju, blagu ali živilih. Vsak pa tudi najmanjši dar — kdor Iz Tržiča — požrtvovalne kola&ice. Zima trka na duri in vedno večje je Število tistih, ki so javne pomoči potrebni. V Tržiču so naše vrle Kola&ce tisti činitelj, ki je po-krenil zopet akcijo za pomoč vsem ubogim in potrebnim. S prodajo oljik na cvetno nedeijo je bil položen temelj za letošnjo podporno akcijo, vendar ta temelj še davno ne zadošča. Zato sklicujejo Kolašice sestanek vseh svojih članic in vsakogar na nedeijo zvečer ob 6. uri v hotel »Pri pošti«, kjer se bodo pomenili o razdelitvi podpor m o božićnici za revne otroke. Kolikor je tudi razgovor o teh stvareh mučen in včasih neprijeten radi kopice predlogov in naziranj, toliko bolj pričakujemo od tega sestanka uspehov že zato, ker se bo vršil ob gorkem čaju, ki ga bodo udeležencem ponujale tržiške gospe pod vodstvom predsednice ge. Anke Polakove. Kako potreben je letos tak sestanek, dokazuje najbolj višina lansko leto izdanih podpor, ki doseza nad 10.000 Oin, in nihče ne bo trdil, da so se časi letos obrnili na bolje. Vsi, ki so dobre volje, bodo radi pomagali in nudili tržiškim Kolašicam svojo pomoč. Iz Kranja — Yo-yo v Kranju. Najmodernejšo igračko yo-yo ,ki je razširjena že po vsem svetu, je začela izdelovati tukajšnja tvornica gumijastih izdelkov »Semperit«. Raz* pošilja jo po vseh večjih mestih države; v Kranju se je še nit?mo privadili. Gotovo pa bo za Miklavža vzbujala mnogo zanimanja, ker je zelo poceni in zanimiva. — Ponarejeni desetdinarski srebrniki. Pred dnevi je zapazil pri pregledovanju in zaključku dnevne blagojne trgovec g. Anton Božič med ostalim kovanim denarjem ponarejeni desetdinarsdo srebrnik. Novec je zelo spretno potvorjen, vendar pa ga temna barva izdaja, da ni pravi. Narejen je iz aluminija in svinca, srebra ni n?Č v nje*n. Toda na prvi pogled ga lahko zamenjaš s pravim, tudi po teži se ne razlikujeta. Kdo g« je prinesel in kdo ga je kasiral. ni znano. Orožniki poizvedujejo in iščejo onega, ki ga je prinesel. — Uspela mladinska igra. Pravljična mladinska igra s petjem in godbo v 4 slikah Krojaček-junaček je v sredo nad vse uspela. Spisal jo je C. A. Gorner. posloveni! Oton Župančič. Režiral g. Makso Res. Igro ponovijo jutri ob pol 10. uri dopoldne in ob pol 3. uri popoldne. Primerna je za šoloko mladino in odrasle. Dijaki in 1 ju ds k o-šolska mladina plačajo samo 2 Din. Začetek točen. — Tonkino v Narodnem domu vprizori drevi ob pol 9. uri in jutri ob 5., 7. W 9, uri senzacionalni pustolovski zvočni film Človek z neba. V glavni vlogi Harry Piel. Dodatek: Ufa zvočni tedn'k. domače novosti in Mickv miška. Predstave se vrše nepreklicno ob napovedanih urah. KOLEDAR Do nes: Sobota, 19. novembra katoličani: Elizabeta, tmica, pravoslavni 6. novembra. Jutri: Nedelja 20. novembra katoličani: Srečko V. Vladiboj, pravoslavni 7. novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: >Zasanjane ustnec. Kino Ideal: »Ples se nadaljuje .. .c Kino Dvor: Pat in Patachon med ljudo-žrei. ZKD: »Rango« ob 14.15 v kinu Matici. Slavnostna akademija Sokola I. ob 20. na Taboru. Društvo »Tabor« akademija ob 20. y TJnionu. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: »Zasanjane ustne«. Kino Ideal: »Ples se nadaljuje ...« Kino Dvor: Pat in Patachon med ljudo-žrci«. ZKD: >Rango« ob 11. dopoldne v kinu Matici. Sokol I. družabni večer s plesom ob 20. na Taboru. Izredni občni zbor Organizacije gradbeno rokodelskih šol ob 9. v Delavski zbornici. Trgovsko in bolniško podporno društvo v Ljubljani občni zbor ob 10. dopoldne t Trgovskem domu. Delavski oder »Svobode« »Karijera Mo-žine« ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice. Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru ob 16. »Začarani gozd«. Primorje : Rapid (Maribor) prvenstvena tekma ob 14.30 na igrišču Primorja Ilirija : Hermes prijateljska tekma ob 13. in 14.30 na igrišču Ilirije. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bahovec, Kongresni trg št. 12, Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, Ljubljana VH, Celovška cesta 34. &xt>cci sita in rešeta Kar zlepa smo sredi najljutejšega kulturnega boja. Možje čistega srca in borci še čistejših namenov $o si v laseh, da lete cunje na vse strani. Gesla o lepoti in svobodi se razlegajo kakor fanfare in naši esteti so privlekli na bojno polje najtežje topove z najsmrdljivejšimi bombami. Tudi Bismarck je bojeval kulturni boj in opešal v njem, — narodi so izkrvaveli za svobodo vesti tn za svobodo izraza, a borili so se za velike ideje, mi smo pa Slovenci En, če gledamo to kruto borbo s te ali one strani, se nam zdi. da se borimo v resnici le za to, kar je izvojevol ie Prešeren. Po prarici povedano, da nam gre samo za uveljavi jen je dreka. »Pustimo jim celiga!« m Bodočnost je tistega, ki v njo veruje. Naša umetnost v tujih očeh Holandski listi o jugostoveuski umetnostni razstavi v Amsterdamu — Tone Kralj naš največji slikar? (Nadaljevanje poročila z dne 5. t. m.) V dnevniku >D e Telegraafi, ki je med najbolj čitanimi amsterdamskimi listi, je 1. oktobra ob dvekolonski reprodukciji Toneta Kralja Kmečke svatbe napisal Kasper Niehaus enokolonsko poročilo, kjer po uvodu pravi: »Dela >velikth kamnov« (kanonov) Rosan d: Ca in Mest rovi ć a — ki so visoko nad vsem ostalim — so vrhunci mlade jugo-slovenske plastike. Toda ona slavi tudi triurofe v skulpturah Lojzeta D o 1 i n a r. r a n t« reprodukcijo dveh dečkov Nande-ta Vidmarja z naslovom >Kmetje« in reprodukcijo portreta žene Toneta Kralja ter nadaljuje z opisom slikarjev in pravi, da je med slikarji prav malo tipičnih koloristov, nato pa opisuje Konjoviča, Uzelca in Šumanoviča ter govori o Mihi-novićevem neo impresionizmu in nadaljuje z novim odstavkom: >V pokrajinah Nandeta Vidmarja, zlasti pri njegovih kmetih v pokrajini, je značilno: dominira zelo intenzivna modra Tone Kralj: Moj oče in moj dom — na desni slikar sam J a, — imenujem n. pr. močan ženski tor-so v vrsti kamna, ki slabše izraža materijo, iz katere je človeštvo ustvarjeno, kakor mehko rožnata terracotta, in sedečo žensko figuro, ki v svoji tihi enostavnosti spominja na modernega francoskega kiparja Marcela Grimonda. Ta razstava kipov vzbuja tudi spoštovanje tako z lepimi lesenimi skulpturami bujnih nagih in oblečenih ženskih figur Tine ta Kosa, časti vrednimi portretnimi bustami, z reliefi Sretena Stojanovića . . . Morda se prav zaradi teh kiparskih del pričenja v mednarodnem umetniškem svetu računati z Jugoslavijo!« Ko kritik govori splošno o naši umetnosti in vplivih nanjo, omenja ob Martis-su in Picassu v oklepaju Uzelčevo Odali-sko v gvašu. nato pa pričenja nov odstavek: »še najfoolj -bodenstandig-t (tudi v ho-landskem originalu rabi avtor med navod-n:cami ta nemški izraz) sta morda brata France in Tone Kralj, katerih prvi je tudi kipar, drugi pa tudi kot grafik zelo dobro zastopan. Morata se pač opirati na narodno umetnost svoje domovine, (škoda, da na razstavi ni te lepe narodne umetnosti, ki krasi celo hiše revežev). Sicer ima ogromna slika »Kmečka svatba« Toneta Kralja bolj naroden značaj zaradi predmeta, kakor zaradi načina dela, ki pikturalno ni ravno gosposko civilizirana in je bolj risarska nego slikarska umetnost. Toda ta risba je močna kontura — ki je izpolnjena z živimi barvami — jasna. Prešerna kmečka družba okrog dobro obložene s.avnostne mize se ne dolgočasi, Jugosloveni so menda pač prav taki jedci, pivci in objemalci kakor stari Hoiand-ci: Kot možje grabijo po predpasnikih in vrčih (holandski verz!), radi imajo godbo, harmonike in ples, pri čemer nosijo groteskne visoke rumene ali modre pustne kape in pokrivala. Tudi druga dela Toneta Kralja so neke vrste priložnostne pesnitve (v originalu »Gelegenheitsgedichten«): portret očeta in soproge slikarja kjer se v ozadju samem vid jo njegov vrt in dvorišče z možem, ki cepi drva, in z voli vprežen voz ali i>a kamnoseki na odru okrog dimnika Njegov bolj nemško-ekspresionistično vplivani mlajši brat France se kaže v svetlem skupinskem portretu otrok prav za prav kot fnejši slikar.« Prav na kratko nato kritik omenja še šumanoviča ter samo imenuje Milunovi. ĆSL, Zoro Peirović. Plančića in Radoviča in konča, ne da bi se spomnil vsaj z imenom vseh drugih naših doma tak^ slavnih mojstrov. Milostljivejši je anonimni kritik lista >N" ieuvve Rotterdamsche C o u -rant«. največjega dnevnika v Rotterda-mu. ki 1. oktobra obiavlja reprodukcijo Meštrovićevega Mojzesa ter fotografijo Rosand ča, kako na amsterdamski razstavi sedi meu svojima skulpturama prepevajoče žene in Violinistom. V prvem odstavku povzdiguje kritika naše kioarstvo. nato pa pravi: »Impresionizem (Jakopiča, Vesela i. dr.) ne napravi tako zelo vtisa, da ni zares izražalo narodu lasten način gledanja in prikazovanja. Nastal je pod zunanjimi vplivi, zlast1" Mdnchena in ne zraste nad evropsko povprečnost. Isto velja za ono. kar je nastalo v pariškem miljeju ali kar je utonilo pod pariškim vplivom (za sedaj imenujem šumanoviča. Petrovičevo, Milunoviča in Uzelca) ... Slikarska umetnost je najmočnejša, kjer zajema :z biblije — novega testamenta — ali iz življenja naroda, o katerem pripoveduje celo v ozadjh nekaterih portretov (Tone Kralj, ki je, kakor njegov brat France, eksnresionist in tudi kipar). Pozornosti vredno je, da realizem pogosto vpliva religiozno, med tem ko sakralni prizori najdejo v realizmu moč izražanja. Nadalje se nam zdi. da slikarstvo šele sedaj pričenja kazati svojo lastno silo. saj je nared kot nova narodna skupnost še mlad. Morda je ta pojav umet-nostnozgedovinska koincidenca.« Po opisu Meštroviča in Rosandiča. zaključuje kritik: »Enostaven lesen kipec mlade žene Ti-neta Kosa in portreta a studija Lojzeta Dolinarja iz brona privlačita pozornost poleg de' Meštroviča in Rosandića.« Dne 7. oktobra objavlja kritik lista »Nieuwe Rotterdamsche Cou- . barva, prepletena z zeleno, vijolično in rdečo, bela pa v lučih; na pastozni podlagi (n. pr. na »Pokrajini«) so drevesa, linije streh in slemen hiš itd. zračno naznačene. Veselje za oči so te pokrajine, naivnost v razumevanju kmetov. Najdalekosežnejši izraz se mi zdi delo mladega Toneta Kralja. Držal se je daleč od evropskih vplivov in našel je, naslanjajoč se na primitiviste svoje dežele, lasten jezik enostavnih in velikih oblik z ostrimi obrisi mirnega in plemenitega poteka. Razen v sliki ogromnih dimenzij »Kmečka svatba«, ki ima kakor ožgan ton in pisane barve, — tu so prav za prav zelo visoke ocen^ vredne kvalitete — ga pa zlasti spoznamo iz portretov njegove soproge in njegovega očeta. Na prvi pogled je karakteristično razmerje življenja na prostem napram portretom v interijerju. Niso postavljeni sami zase, temveč so v širši zvezi med seboj. Tu je pogled na živahno kmečko življenje, portretiranci pa tudi ne sede kot modeli, marveč tudi žive svoje življenje. Barve so pri obeh portretih v rahlem in ljubeznivem razpoloženju, a risba rok in glav, zlasti pa podrobna izdelava pri očetu, je izredno fina Od ostalih slikarjev imenujem Se Jakopiča, Petrovičevo Plandiča in V e s e-1 a kot predstavnike različnih smeri, ki jim je jugoslovenska umetnost bila v teku svojega novega postanka podvržena. In končno Franceta Kralja, ekspresioni-sta, ki se že približuje stilu, ki sliči dekorativnemu.« »Haagsche Post« jc &iino razširjen tednik iz prestolnice Haag in 8. oktobra piše V a r v e r v njem predvsem o Meštrovicu in Rosandiču ter omenja Uze L ca in v tej zvezi pravi: »Modernejši, nekako rusko orientiran, toda ne brez namena, je Tone Kralj, kar pa ne sprečuje, da ne bi napravil svežega vtisa.« Ko kritilt omeni še Milunoviča, konča: »Med slikarji je mnogo povprečnosti, ki ne opravičuje velikega prostora, ki jim je dodeljen.« »De Čete m« poroča 9. oktobra o prirediteljih, razstavljalcih in otvoritvi razstave ter pri besedah iz otvoritvenega govora ministra g. Terpstre, ćeš, da je umetnost brez nacionalnega karakterja mrtva umetnost, pravi krit.k N. H. Wolf, da naj to velja tudi za skulpture slavnih mož kot so Rosandič in Meštrovič prav tako zelo, kot pri manj znanih, kot so Kralj, D o 1 i n a r, Stojanovič in drugi. »De nieuwe Eeuw« (»Novi vek«) 13. oktobra objavlja prav obširno kritiko Jana Engelm«-wia, ki predvsem mnogo piše o Meštrovicu in Rosandiču in ugotavlja: »Tudi pri drugih: pri Lojzetu Dolina r j u, Tinetu Kosu, Francetu Kralju, Sretenu Stojanoviču nahajamo veliko mednarodnih izražanj. V tem ozkem okvirju o tej stvari težko razpravljam: jugoslovensko kiparstvo zasluzi brez dvoma obširno in pazljivo opazovanje. Zaslužilo bi posebno poglavje v pregledu današnje likovne umetnosti. Pomlajujoči se narod sodeluje z njim na pomemben način pri evropski kulturi na specifično niansiran in samoroden, duhovno gibčen in religijozen način.« (Konec sledi.) Z Jesenic — Sokolsk; dramatični odsek ponlvi drevi ob 20. uri in jutri ob 15. uri opere-»Ptičar«. — Občinski proračun za tekoče poslovno leto odobren. Kr. banska uprava je 14. t. m. o-iobrila proračun jeseniške mestne občine za leto 1&32, ki predvideva 1,391.022 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. V te' vsoti je zapopadena tudi postavka Din 70.000 za mestni ubožni sklad. Banska uprava je dobila 100'/» doklado na nedržavne davke in občinsko trošarino v istem iznosu kot v letu 1931. Proračun za poslovno leto 1933 je v glavnih obrisih že Izgotovljen ter je v občinski pisarni interesentom v v,pogle.d, na kar pride pri prvi občinski sejj v razpravo. Proračun za 1. 1933 predvideva 1,394.000 Din dohodkov in isto toliko Izdatkov. _ Majski hrošč v novembru. G. Rudolf Završnik, uradnik bratovske skladnioe n* Jesenicah, nam je poslal majskega hrošča ki ga je ndel na jablani na vrta bratovske ekladnjoe. Bela Krajina oživela Jutri bodo ustanovni občni zbori tajsko prometnih Metlika, 19. novembra. Bela Krajina, nekdaj nadvse živahna m cvetoča deželica, je v zadnjih desetletjih skoro zaspala. Promet voznikov, ki je v predželezmičnih časih prinašal mnogo življenja, je z otvoritvijo železnice prenehal, gospodarska depresija zadnjih let ps Je povzročila popolem zastoj v vsakem pogledu in v vseh gospodarskih panogah, pa tudi v družabnosti. Sele ljubljansko društvo »Bela Krajina« na čelu s predsednikom dr. K očetom in »Belokranjska zadruga« na Čehi z dr. Fuxom sta zdramila bele rojake Iz vedne zaspanosti in \xlamosti v božjo voljo: bo že bog dal Ideja pospeševanja tujskega prometa v Beli Krajini se je rodila v Ljubljani. Enako je Ljubljana »poslovala izletniške vlake do Meti tke, za kar ima velike zasluge zaradi svoje uvidevnosti in uslužmosti inž. g. Klodič. Ljubljana je prva pričela propagando za Belo Krajino, Ljubljana je izdala prospekte o njej, Ljubljana je vedno denarno in materijalno pomagala, ljubljanski časopisi so ji posvečali vedno več pozornosti, a zlasti priljubljeni »Slovenski Narod«, pa končno niso niti Belokranjcl mogli ostati gluhi. Zdramili so se ki tudi sami prijeli za delo. Ideja tujsko prometnih društev je uresničena, jutri bodo ustanovni občni zbori. Treba je javno pohvaliti največje razumevanje nekaterih domačinov, med njimi zlasti sreskega načelnika g. Ernesta Karla varisa in trgovca g. Ivana Malešiča, ki sta poleg več drugih resno vložila svoj trud v delo za napredek kraja. Enako kakor v Metliki, so se tudi v Črnomlju mnogi resno zavzeli za delo. Ne bo ga malo. Kraj je živel dosedaj bolj v svoji zgodovini, negoli v duhu časa. Precej so krive temu tudi nesrečne lokalne razmere, kakršne so reden pojav v vseh takih malih podeželskih mestih. Upamo pa, da bo sedaj pri novem delu vse to izginilo, ker bo le v skupnosti dober uspeh. Metlika ima vse pogoje za napredek. Mnogo je delavnih in živahnih mladih moči, katerih vseh povezano, skupno društveno delo bo dosegalo sedaj se večje uspehe. Vso pohvalo zaslužita učiteljici gdč. Gan-glova Marija in Wost»erjeva Julka in učitelja gg. Stane Turk m Vladimir Tončič, ki redno v korist drugih društev prirejajo gledališke predstave, pa so tako priredili prosio nedeljo burke »Trije tički« in »Bu-cek v strahu«, jutri pa prirede v korist do-brovoljnega gasilskega društva burko »Španska muha«. Njihov talent je res prvovrsten, njihovo delo pa nadvse požrtvovalno in upamo, da bodo svoje delo tudi enako marljivo nadaljevali. Za zabavo in dobro voljo tujcev je torej vedno dovolj poskrbljeno, če pa se bo posrečilo prihodnje leto zgraditi še kopališče na Kulpi, se bo Metlika res lahko razvila v lepo letoviščarsko mesto, ki bo tujcem po na j zmernejši h cenah nudilo prijeten odmor in razvedrilo. Resnega društvenega dela je le treba, ki bo pod svojim okriljem zbralo vse brez razlike m delovalo za povzdigo Metlike. Tujskoprometno društvo bo jutri oživelo. Od njega je mnogo odvisno, vendar pa bodo nedvomno njegovi voditelji z največjim razumevanjem in požrtvovalnost Jo pristopili delu. Mi jim želimo obilo uspeha m napredka! R—y. Marjan Rus na novinarskem koncerta V naši operi poje šele od marca, pa je že splošno priljubljen Ljubljana, 19. novembra. Novinarski koncerti se odlikujejo po bogatem, izbranem sporedu in so največja glasbeno pevske revije, kar jih je mogoče prirediti v okviru koncerta. Najboljše iilasbene in pevske moči sodelujejo v6ako IMo na novinarskem koncertu in zato ni čuda, da je zanimanje za to prireditev vedno tako veliko. Tudi letos nam pripravljajo novinarji koncert, ki bo z njim zadovoljno še tako razvajeno občinstvo. Poleg drugih odličnih moči se nam predstavi letos na novinarskem koncertu član naše opere, basist g. Marjan Rus. Tega pevca odličnih kvalitet smo prav za prav šele nedavno odkrili, pa je že tako priljubljen in popularen, da bo gotovo privabil tudi 1. decembra v Union množico svojih Čeetilcev. Marjan Rus je bil rojen v Kranju, kjer je leta 1925. maturiral na humanistični gimnaziji in že zadnji dve leti pred maturo je obiskoval tudi ljubljanski državni konserva-torij, kjer je študiral pri mojstru Hubadu solopetje. Naslednja štiri leta je obiskoval kot slušatelj filozofske fakultete v Ljubljani solopevski pouk na konzervatoriju pri našem mojstru Betettu do njegovega odhoda v Munchen. Potem je moral k vojakom. Leta 1930. je pa diplomiral na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. 2e za časa svojih visokošolskih študij j»; pogosto nastopal kot solist na internih in javnih produkcijah konzervatorija, na koncertih akademskega pevskega zbora in dru. gih glasbenih prireditvah ter v našem radiu. Letos v marcu je pa debutiral v ljubljanski operi v vlogi don Baeilija v >Seviljske;n brivcu«, do konca sezone je pa pel kot gost poleg te partije še župana v >Pohujšanju<, Ramfisa v >Aidi« in Povodnega moža v >Ru-salki<. V novi sezoni je nastopil kot angažirani član v štirih novih vlogah. Poznamo ga zlasti iz opere >Hlapec Jernej«, kjer je kot sodnik naravnost očaral občinstvo. Seveda je pa tudi v vseh drugih vlogah mož na svojem mestu- Če smo rekli, da smo Marjana Rusa Šele nedavno odkrili, smo mislili s tem njegove nastope v operi, kjer je lahko prišel njegov simpatični, izredno melodijozni glas do popolne veljave. Pred tako številnim avditorijem, kakor je novinarski koncert, pa nastopi naš Marjan Rus 1. decembra v Unionu prvič in prepričani smo, da mu bo ta nastop še bolj utrdil sloves. Skrbimo za uboge izseljence Prva adventna nedelja bo odslej praznik naših izseljencev Ljubljana, 19. novembra. Prihodnja nedelja bo pomemben dan za naše izseljence. Na pobudo pristojnih organizacij so na občnem zboru v Splitu razpravljali, kaj je treba storiti, da bo domovina v čim tesnejših stikih s svojo emigracijo, zlasti pa z izseljenci, ki jih imamo skoraj 400.000. Sklenjeno je bilo. da se bo v ta namen vsaka prva adventna nedelja v letu praznovala kot izseljeniška nedelja. Tako bo prihodnjo nedeljo prvič ves naš narod v tujini in doma proslavil izseljeni-eki praznik. Za ta praznik je bil sestavljen poseoen program. Vsakdo, ki ima svojce ali prijatelje v inozemstvu, naj se jih spomni na ta način, da jim piše vsaj nekaj vrstic. V tzvezi s tem se bo v raznih društvih predavalo o izseljeniškem vprašanju. minister •za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, ki je bil nekoč sam v vrstah izseljencev, bo pa v radiu govoril o izseljeniškem vprašanju. O tem problemu bodo v radiu govorili še drugi zastopniki izseljencev. Na enak način se bodo naši izseljenci v tujini spominjali svoje domovine in svojih dragih v stari domovini. Vsi naši ljudje v tujini niso imeli »reče, nekatere je prav hudo prizadela splošna gospodarska kriza, prav mnogi so se morali vrniti še bolj siromašni, kakor so odhajali v tujino. Ze lani je bila uvedena akcija za pomoč tem siromakom, ki niso po lastni krivdi zašli v bedo. Na inicijativo g. bana ie bil ustanovljen poseben sklad za podpiranje izseljencev, ki ga upravlja osemčlanski odbor pod predsedstvom senatorja g. dr. Ravnina rja. Dolžnost vseh naših premožnejših slojev doma in v tujini, pa tudi naših denarnih zavodov je, da se o priliki izseljeniškega praznika spomnijo naših siromašnih izseljencev, ki so se morali vrniti. Prostovoljni prispevki naj se pošljejo na naslov »Sklad za podpiranje izseljencev«, Hranilnica dravske ba- novine v Ljubljanu Znano je, da so naši izseljenci pred svetovno krizo mnogo storili za svojo domovino in za svojce. Milijoni in milijoni so se stekali iz tujine k nam, marsikomu so pomagali, da si je opomogel, skoro v vsaki vasi vidimo hiše. zgrajene z denarjem ki so ga poslali ali prinesli naši izseljenci Sedaj, ko se jih na stotine vrača domov, siromašnih m izčrpanih, je naša dolžnost priskočiti jim na pomoč. Naloga vseh narodnih organizacij je, da posvete svoje delo in svoje moči tudi temu vprašanju, o priliki izseljeniškega praznika naj prispevajo v sklad za podpiranje izseljencev. Naših izseljencev je v tujini okrog 335.000. Samo v USA jih je 250.000, v Argentini 20.000. v drugih državah Južne Amerike 5800, v Kanadi 6000. v Avstraliji 300, v Nemčiji 30.000. v Franciji 16.000, v Belgiji 3000, na Holandskem 3000 in v Avstriji 1000. V primeri s prejšnjimi leti, ko se za te izseljence razen sreskih vojaških referentov in orožnikov, ki so imeli fante zabeležene kot vojaške begunce, ni nihče zmenil, se je položaj zdaj bistveno izpremenil. Začelo se je z vso vnemo delati na to, da se prepričajo ne samo naša ministri in v poštev prihajajoče oblasti, temveč tudi vsa javnost, da je treba izšel j en isk emu vprašanju posvetiti največjo pozornost. Mnogo se je že storilo, toda še vedno premalo. Zato je upravičen poziv k na daljnemu vztrajnemu delu. Za vse izseljence, tudi one iz savske, primorske, drinske ali dunavske banovine, skrbi v največji meri Izseljeniški urad v Ljubljani, ki ga vodi referent kr. banske uprave g. Fink v palači Delavske zbornice. Urad daje izseljencem potrebne informacije, rešuje razne izseljeniške zadeve, posreduje glede izplačila zapuščin, zavarovalnin in rent po naših, v tujini umrlih iz- seljencih itd. Samo v zadnjih treh letih je urad na ta način rešil dva in pol milijona Din. ZIMSKE SUKNJE in vsa druga OBLAČILA v največji izbiri J. Maček, Ljubljana Aleksandrova 12 Lepo domače delo Ljubljana, 19. novembra. Pasantje Šelenburgove ulice so pred kratkim občudovali krasno kontrabas-kitaro • čudovitimi lepimi vložki, ki zlasti zato zasluži naše priznanje, ker je popolnoma do» mač izdelek Lepi instrument je namreč napravil Ivan Bajde ml., ki je s tem svojim delom dokazal .da nam v bodoče ne bo treba kupovati dragih inozemskih fabrikatov. Kitaro je preizkusilo več domačih in tudi tujih strokovnjakov, ki so vsi izjavili, da je instrument prava mojstrovina. Mladi mojster dela pri svojem očetu Josipu Bajdetu, ki ima delavnico za generalno popravljanje klavirjev in drugih instrumentov. Čeprav je mladi umetnik rojen v Londonu leta 1911., je vendar popolen Ljubljančan, saj je njegovega starega očeta po mnogih izumih in izpopolnitvah raznih inetru« mentov, ki so bile patentirane tudi v inozemstvu, poznala vsa Ljubljana, njegove sinove pa prav tako po istih talentih in po izvrstnem petju. Po svojem očetu in starem očetu prirojenega talenta pa Ivan ni zapravil in se je popolnoma posvetil svoji strcfci, čeprav je bil določen že za trgovca in se je trgovine tudi že izučil. Kakor smo od njegovega starega očeta dobili med drugimi izumi tudi orkestralni avtomat s krožnim lofcom. ki ga je razširila po vsem svetu firma Hupfeid *t Zimmermann, tako se nadejrmo, da tudi mladi Bajde postane izumitelj in poveča sloves našega nadarjenega naroda v tujini. pride! „SERVITOR pripe Pred decembrskimi umetniškimi dnevi Ljubljana, 1«. novembra. Društvo »Krka« priredi prihodnji mesec več izrednih prireditev, ki se bodo vršile pod skupnim naslovom »decembrski umetniški dnevi«. Kot uvodna prireditev se bo vtnsila razstava slovenske pokrajine in človeka. Društvo je prav te dni poslalo vabila likovnim umetnikom, v katerih jih prosi, naj pošljejo svoja dela za razstavo najkasneje do 3. decembra. Novost za našo razmere je, naj pošlje vsak tolitko del, ko-lifltor jih žeđi razstaviti. Ker ni žirije, naj posije vsak slikar (kipar) kvalitaUvno najboljše stvari, če se izkaže, da je razstavni prostor premajhen za poslano število slik in kipov, se vposlana dela izločijo iz razstave v sporazumu z razstavljale!. Ureditev razstave je v rokah prosvetnega odseka društva »Krke« (akad. slikar Božidar Jakac). Razstava bo odprta od 8. do 31. decembra. Otvoritev bo oddajala radijska postaja, prav tako pa tudi vodstva po razstavi, s katerimi namerava društvo »Krka« poživeti zanimanje za razstavo. Sploh se bo društvo potrudilo, da bo imela razstava tudi finančni efekt, saj je znano, da so naši likovni umetniki v veliki stiski. Društvo je poslalo vabila za razstavo na podlagi seznama naših likovnih umetnikov pri Narodni galeriji. Kdor bi vabila iz enega ali drugega razloga ne prejel (marsikdo nima navedenega točnega naslova), naj ga reklamira na naslov »Društvo »Krka«, Ljubljana, Gajeva ulica 9.« V okviru razstave se bodo še vršili: Literarni večer poezije (samo še živečih pesnikov). Spored sestavi urednik »Doma ln sveta« dr. Tone Vodnik. Zanimivo je, da bodo pesniki sami recitirali svoje pesmi, tako da bo imelo občinstvo priliko, da jih osebno spozna. Literarni večer proze (samo še živečih pisateljev). Spored sestavi urednik »Ljubljanskega Zvona« Pran Albreht. Tudd na tem večeru booo književniki sami recitirali, v kolikor ne bodo skrbeli za recita-torje. Organizacija teh dveh literarnih večerov je zelo težka, zato je društvo poskrbelo, da sestavita spored književnika ki nudita največ garancij, da bosta večera kolikor toliko objektivna in reprezentativna Glasbeni večer (samo de živečih skladateljev). Spored sestavi M. L. Skerjanec. Društvo »Krka« se nadeja, da bo naša javnost vedela ceniti njena plemenita stremljenja in da bo vse naštete prireditve počastila s svojim otiskom. Danes ob 4., 148. in M10 zvečer — jutri (v nedeljo) ob S., 5., 14 8 in 1^10 zvečer! Najlepši film v tej sezoni FIlm najglobljih čustev, c^-j srečnejše ljubezni in srce trgujoče tuge! Zasanjane ustne z eprijavo< za odmero dra. ginjskih dokiad in vse priloge, kakor j h predpisuje uredba o dravinjskih dokiad ah državnih upokojencev št. 11.330/1. od 14. marca 1932, objavljena v >S!užbenem liscu kr. banske uprave dravske banovine« v Ljubljani, kos 24 253 — 25. marca 1932. Na vrhu prijave je napisati opombo: >še ne prejemam penzije.c Prijave se dobe pri društvu upokojencev v Ljubljani in v trafikah v večjih krajih. — Seja poslovnega odbora zveae mest. Jutri dopoldne bo na Sušaku seja poslovnega odbora zveze mest. Prededoval ji bo zagrebški župan dr. Krbek. Razpravljalo se bo o navodilih finančnega ministrstva o sestavljanju obč.nskih proračunov za prihodnje leto. Iz Ljubljane se udeleže seje župan dr. Puc. podžupan prof. J are, dr. Rant, za župansko zvezo pa dr. Fux. — Pomožna aki-i.ia v drav>ki banovini. V popolno razumevanje namenov, zaradi kat -rih je bil ustanovljen Osrednji pomožni odbor dravske banovine, se pojasnjuje, da pomožna kciia tega odbora ni omejena le na pomoč brezposelnih delavcev, ampak ^Sljeme<*. pr.re-di jutri za svoje čiane skupni izlet na Mariborsko kočo na Pohorju. Udeleženci se odpeljejo iz Zagreba danes ob 18. — Za lastnike vrtov zeio poučno predavanje bo jutri ob pol 14. v Šent \ :du. Predsednik šentviške podružnice g. Frido Lenard bo namreč na novem vrtu veletr-»ovca g. Verliča predaval o pravilnem sajenju visokega m pritličnega sadnega drevja, obenem bo pa na pravilno in nepravilno vsajenem in privezanem drevju tudi praktično demonstriral, kako je tretja delati, da drevje raste in dobro uspeva. Predavatelj je namreč pripravil tudi na različne načine nepravilno vsajena drevesca, da se bodo udeleženci predavanja z lahkoto naučili pravilnega sajenja, ki je tako važno za dobro uspevanje dreves. Obenem bo pa predavatelj razkazal tudi svoj vrt. ki se z njim ne more merit« noben sadovnjak v mestu in okolici, saj je na njem nad 200 dreves in spali rje v v vseh. mog-očih oblikah. Razen t krasnih piramid in najrazličnejših palmet ter kor. donov vidimo na tem vzornem vrtu tudi redke stožčaste forme m spirale, kandelabre in valjaste oblike umetno gojenega drevja, kakršnih menda ni v vsej Ljubljani in okolici, gotovo pa ne v tako skrbno gojeni in popolni obliki. Krasni so tud: prosto stoječi in stenski špaLrji. med njimi tudi vi sok odebelni. ki so najpriprav-nejši za dvorišča mestnih hiš, skratka, na vrtu našega odličnega specialista g. Frida Lenarda je prav vse, kar umen in moderen sadjar sploh more vzgojiti. Udeleženci predavanja naj izstopijo na predzadnji postaji električne železnice, nato pa gTedo po ulici proti pošti, ki nikakor ni zakotna uEčica. temveč zaradi svojih vzornih nasadov ob vseh hišah in poslopjih gotovo najlepša ulica, ki je nanjo lahko ponosen ves šent Vid, saj niti v vsej Ljubijani na tako malem prostoru ni nikjer tako lepo urejenih vrtov. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 6. decembra ponudbe glede dobave 35.000 kg pšenične moke, 2000 kg riža. 2400 kg svinjske masti. 400 kg bučnega olja, 400 kg kave. 1300 kg koruznega zdroba, 600 kg terpen-t:novega mila. 300 kg cikorije in 400 kg poprnatih viečic. — Predmetni og-las z natančnejši m i podatki je v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Ciril Metouova uriižba je pričela razpošiljati nove božične razglednice. — j Cena 1 komad 1 Din. Pripomnimo. da I nekateri odjemalci še niso plačali starh računov. Ker družba potrebuje denar, prosimo za poravnavo. 622u — Vreme. Vremensna napoved pravi, da bo zjutraj megleno in mrzlo, čez dan pa večinoma jasno. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 10, v Mariboru in Zagrebu 5. v Ljubljani. Beogradu in Skoplju 4. stopinje. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.3, temperatura je znašala —4. Zvočni kino Sokolski dom v Šiški (za. mitnico). Telefon 33—87. Dnnes ob 18. in 20. uri. — Jutri ob 151-, 18. in 20 v, uri. — Ponedeljek ob 20. uri krasna ROBERT STOLZEVA opereta Pesem9 poljub, dekle V glavnih vlogah: Mart ha Eggerth, Gustav Frohlich, Fox« zvočni tednik. Prid«*! Moja žena hohšlaplerica! Pride! — Tragedija starega berača. Pretekli teden smu poročali, da so našli v Pod-s-mreki nezavestnega TIMetnega berača Matevla Žvoklja z Dobrove. Revež je bil ves /bit. V boLnici so ugotovili poleg vidnih zunanjih tudi notranje poškodbe, po-leg tega je jm*d zvokelj dvakrat zmolje-no roko. Berač je izpovedal, da ga je nekdo z vilam! tako pretepel, ker je ležal v njegovem hlevi; Kakor nam poročajo iz bolnice, je nesrečni berač te dni poškodbami podlegel. Ubijalca zasledujejo oblasti, da prejme za svoj surov: čin primarnu kazen. — Vlom \ blagajno zagrebške borze dela. v četrtek ponoči je bilo vlomljeno v Liagajno zagrebške borze dela, toda vlomilci niso imeli sreče, kajti odnesli so samo nekaj nad 700 Din. Tudi za vlomilce so prišli slabi časi. ker so blagajne prazne. — Najel ga je, da bi namestu njega odsedel kazen, v Novem Sadu je bil Ko-ioman Zelič obsojen na tri mesece zapora, pa je najel drugega, da ba namestu njega odsedel kazen Oblasti so pa prisile slepariji na sled in zdaj bo Zeliču kazen seveda zvšana. — Zagonetna smrt mlade matere. V vasi Donja Narta pri Bjelovaru je umrla v četrtek ponoči na zagoneten način Stana Jurčič iz vasi Bojane. Mati je prišla proti večeru v vas s svojo hčerko in prosila za prenočišče pri kmetu Franju Niko-liču. Kmet jo je sprejel pod streho, zjutraj je bila pa mrtva. Domači so bili zelo prestrašeni. ker ie bila žena na videz zdrava Ogled trupla in zaslišanje njene hčerke je pokazalo, da je mož Martin Jurčič ženo pretepal. Prav vzrok smrti pa še ni dognan. — Moško dete postalo žensko. Neki družini v Rači pri Sarajevu se je rodil otrok in babica je izjavila, da je deček. Starši so ga odnesli h krstu in dobil je ime Milan. Ko so se pa vrnili od krsta, so opazili, da je deklica. — Težka nesreča, v Velikem Trojstvu pri Bjelovaru se je pripetila v četrtek ponoči težka nesreča. V parnem mlinu je ek?plod;.ra!a steklenica kisika in nadmli-narja Andreja Deželica je tako razmesa-rilo, da so mu morali amputirati obe nogi in je nesrečnež v bolnici kmalu izdihnil. — Lepoto je treba ohraniti. Lepe bele zebe je treba negovati z Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo preoričal. Tuba Din 8.— Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgrasi, slabosti, erlavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazati, da se alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katariu, v kratkem času zopet dobili veselje do iedi z uporabo staro preizkufiene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefo-\*a« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. • -? Danes zvečer v»i v »Uni°n« na prireditev »Tabora«. 523/n Iz Ljubljane —lj Novinarski koncert na praznik ujedinjenja 1. decembra bo letos za vse sloje prebivalstva našega mesta prav posebna privlačnost, saj bo poskrbljeno, da pridejo v polni meri na svoj račun tako ljubitelji lepih koncertov, kakor tudi prijetne družabne zabave. Novinarji so pridobili tudi letos za svoj koncert odlične moči, sodelovala bosta operni pevec g. Marjan Rus .vijolinist Uroš Prevoršek, pevska zbora s Ljubljanski Zvone in »Ljubljana«, Orkestralno društvo Glasbene Matice in državni konservatorij ter najstarejše slovensko pevsko društvo kamniška Lirat. Koncert tako velikega obsega je v Ljubljani samo enkrat na leto in zato prav nič ne dvomimo, da bo tudi letos zanimanje za to prireditev splošno. —lj V nebotičniku bodo v pritličju štirje trgovka! lokali. Izložbe so že vzidane. Lokali niso posebno veliki, saj je zazidana ploskev nebotičnika le 400 m- m zavzemata precej prostora tudi veža m stopnišče. Nosilni stebri so v pritličju zelo močni, vendar je pa ves prostor tako umno izrabljen, da so lokali kljub vsemu prostorni. Ni treba še pripominjati, da bodo lokali urejeni najmodernejše, že izložbe, ki izpolnjujejo skoraj vso zunanjo steno, napravijo vtis, da so lokali res moderni. Iz vsakega lokala drže stopnice v poslovne prostore v prvo nadstropje ali v tako zvani mezzanm. Stopnice bodo skrite in so zgTajene tako, da je prostor izrabljen čim bolj. — Tudi Adamičeva tri-nadstropna hiša na Sv. Petra cesti je že dograjena in zdaj vzida vajo izložbe. Ta trgovina bo zdaj ena najmodernejših na Sv. Petra cesti. Novih hiš na tej cesti ni in ne tako živahnega prometa, kakršen bi lahko bfl. Da bi regulirali cesto, bi morali podreti skoraj vse stare hiše. Zdaj bi pa bilo najbolj potrebno podreti hišo št. 33, ki stoji med novo Adamičevo hišo in vogalno hišo, ki sta že obe umaknjeni v stavbno črto. —lj Tramvaj na dolenjski progi je postal kar čez noč nenavadno poskočen. Dr-dra kot sam Elijin nebeški voz ter poskakuje in se ziblje na vse strani kot Noeto-va barka. To ni končno nič čudnega, saj je še aploh velika sreča, da tramvaj na tej progi sploh vozi. Proga bi morala biti že zdavnaj obnovljena m lani .so računali, da bode letos obnovili vse stare proge. Motorji pri 30 let starih tramvajskih vozovih so tudi že doslužili, pa so jih začeli izmenjavati z novimi. Baje so pa novi motorji nekoliko premočni in zaradi tega tako zanaša voz. —lj Zahvala. Ob priliki svojega jubilf.iu so mi izkazali: uprava narodnega gledališča, novinarsko združenje, združenje gledal, igralcev in slavno občinstvo morda preveč pozornosti in so ponovno izrazili svoje simpatije napram meni. Res. ganilo me je prav do srca in ne moreno najti pravih besed, v katerih bi zadostil svojemu občutju in se Vam s tem oddolžim. Zato le skromne besede, v katerih pa govori vsa moja d-uša: ^Iskrena hvala!c Ves Vaš Bojan Peoek, član narodnega gledališča. —lj Hišni posestniki, ki še do danes niso vložili prijav dohodkov od zgradb za leto 1933 se vnovič opozarjajo, da jih vlože vsaj do 8. decembra 1932, ker se bodo zbirali po tem datumu za hiše ,za katere do tedaj ne bodo vložene prijave, vsi za odmero zgra-darine potrebni podatki po odposlancih davčne uprave na licu mesta. Vrhu tega se bo predpisala vsem zamudnikom, ki do tedaj ne bodo vložili prijav, v smislu čl. 137 zakona o neposrednih davkih 10% davčna kazen. Ker se dogajajo še sedaj slučaji, da hodijo posestniki popravljat vložene prijave na po septembru znižane najemnine, se uradno pojasni, da se znižanje najemnin po septembru t. 1. po obstoječih postavnih določbah ne more upoštevati pri odmeri zgrada rine za leto 1933. ne gojenke in gojence berlinske visoke šole za telesno kulturo, kako se uče vseh spretnosti smučanja na sipi že poleti. Tak suh. smtiflkl tečaj bi prav lahko priredili tudi povsod pri nas. saj imamo dosti mivke. Proslava 25letnice obstoja Sokola I na Tabora V soboto 19. novembra ob "20. ari slavnostna akademija Cene prostorom 20, 15, 10, 5 Din V nedeljo 20. novemb. ob 20. uri: zabava s plesom VSTOP PKOST. 13440 Zares lepe frizure sa plese, koncerte in gledališče Vam naredi renomirana česalnica »VeSna«, last. Olga Gorazd, Beethovnova ul. (Dunav). —lj Mraz ,mraz___Vsi smo davi tožili nad mrazom, ki nas je presenetil. Čeprav je že tako pozna jesen. Slana je pobelila Ljubljano, da je človeka kar zazeblo že ob pogledu na pobeljene strehe in vrtove. Končno pa tudi ni šala 4 stopinje pod ničlo, če nisi popolnoma nič pripravljen na zimo in če se ne veseliš smučanja in podobnih zimskih radosti. Zato je razumljivo, da se je marsikdo ustrašil slane, čeprav tako pozna slana navidez nikomur ne škoduje. —lj Angleško-jugosio\ensko društvo v LJubljani si je zastavilo nalogo, delovati v smeri kulturnega zbližan j a med obema narodoma Prirejalo bo tudi javna predavanja, ki naj dvignejo zanimanje našega naroda za pokrajine, prebivalstvo in kulturne pojave anglosaške kulturne sfere, t j. onega velikega dela zemeljske površine, ki je bil in je še pod vplivom idej in stremljenj, ki imajo svoj izvor v Veliki Britaniji. Predpogoj poznavanja vsakega naroda pa je poznavanje pokrajine, ki je s prebivalstvom neločljivo zvezana in je ena izmed komponent, ki oblikujejo način življenja in značaj. Ga. Fanny S. Co-pelandova bo v četrtek, dne 24. t. m predavala ob 18. uri v univerzitetni zbornici v angleščini o >Pestrosti britanske pokrajine« (The varietv of the Britiah Landacape). Predvajala bo Številne ski-optične slike. Prejeli smo vest, da bo v kratkem izšla v Londonu brošura o Sloveniji, ki bo vsebovala več prispevkov onih članov društva »Le Play Socdetv«, ki so letos poleti potovaM po Sloveniji. —rj Smoftko telovadbo smo letos tudi v Izubijani pričeli gojiti in se tako pripravljati na smučanje. Seveda v Ljubljani začetniki smučajo le po sobah, zato naj pa gredo pogledat Se v kino Matica, kjer vidimo le ▼ bele plavamo oMeMcc obleče. u— Danes »Ranao« v Elitnem kinu Ma-tic«<. Že dolgo ni ZKD nudila svojim zvestim pristašem tako lepega filma kakor sedaj, ko predvaja v kinu Matici krasni film jz eksotične Sumatre, film »Rango«. V tem filmu nam je predočena idila življenja v čarobnem svetu neprodirnega pragozda, kjer domuje ob človeku kolo-nizatorju tiger in druge najbolj divje zveri teh krajev. Vsebina je izredno mikavna, predstavlja nam malega fantka, ki si je udomačil opico, mladega orangutana. Zvesto ga spremlja mladi tovariš po vseh njegovih potih, dokler ne pade v kremplje krvoločnega tigra. Poleg ftilma >Rau-goz je na programu zanimiva šaloigra s priljubljeno miško Mickv, ki bo nedvomno v veselje mladini in vsem posetni-kom tokratnega lepega sporeda ZKD. Film se bo predvaja! danes ob 14.15 in jutri ob 11. —lj Miklavževanje .=»i>*ola II. tinako kot prejšnja leta priredi Sokol II tudi letos Miklavžev večer za mladino in odrasle. Prireditev bo 4. decembra v Kazini in bo pri mladinskem Miklavževanju obda-lovanih okoli 200 otrok, radi česar se Sokol II obrača na svoje podpornike s prošnjo, da vsakdo prispeva kak majhen dar in s tem pripomore k čim uspešnejši do-biodelni akciji. 620/n —lj P le8 ni zavod »Jenko« — Kazina — drevi <>b pol 9. plesna vežba — nedeljski popoldanski tečaj od pol 4. do 7. — Posebni »začetniškj tečaj« v ponedeljek in petek. Nadaljevalni tečaj vsak torek ob 8. zvečer. Informacije in posebne plesne ure dnevno. Dijaki popust. 618'n —lj Evangeljska cerkvena občina. Jutri ob 10 uri klužba božja. 621/n —lj Zaprta cesta. V ponedeljek in torek bo cesta čez železnico pri kemični tovarni v Mostah zaprta od 8. do 17. za vožnjo, vendar bo pa za pešce prehodna. Zaklad vsake žene je lepota Negujto jo! Prave nasvete o negi in uporabi mazil dobite v ZAVODU ZA KOZIVfE-TIKO, Beethovnova ulica 4, pritličje, — Proti zmernemu honorarju Vam je na razpolago v Parizu diplomirana kozmetičarka. —lj Delavski oder »Svobode«. V nede_ ijo, dne 20. novembra 1932 ob 20. % bo v dvorani Delavske zbornice veselo-žalost-na zgodba -Karijera Možna«, ki jo je napisal pisatelj A. Cerkvenik. Režira Joža j 0. Zanimivi, veselo-žalostni in resnični bo-I do dogodki na odru. ZaLo le pc vstopnice, j ki so po 10.—, 8.—, 6.— in 4.— Din. —\j Dunajsko pranje, svetlolikanje — Šimenc, Kolodvorska ulica 8. — Cešpljevegu kaparja in druge škodljive žuželke na sadnem grevju je treba zatirati že jeseni z ARBORIN-om. Navodila daje tvrdka: »CHEMOTECHNA«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. — Ribana in jaegrovo perilo, damsko in moško, kupite najugodneje pri tvrdki Milo* Karničnik. Stari trg 8. —lj Tečaj za tkanje perzijskih preprog se prične v ponedeljek 21. t. m. na drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. —lj Ob priliki nedeljske promenade vas vabim, da si ogledate speci jemo razstavo kravat v notranjih prostorih trgovine Kette, Aleksandrova cesta. 625'n —-lj Kavarna Central danes v soboto in v nedeljo do 4. ure zjutraj odprta. 619/n —lj Aretacija. Policija je prijela brezposelnega Omerja Murgiča iz Velike Kla-duže v Bosni, ki se preživlja večinoma s hazardiranjem. Murgič živi že od leta 19-24 v Ljubljani. Prva leta je pridno delal, zdaj pa samo pohajkuje in išče žrtve za svoj posel. Policija ga je izročila sodišču, po prestani ka/zni bo pa izgnan Iz . Ljubljane. Iz Trebnjega — Sodnijska vest. Sodnik g. Janko Picek iz znane rodbine Pickove iz Ribnice je nastopil mesto sodnika pri okrajnem sodišču v Trebnjem. — Tečaj francoščine in nemščine. Ker je bila med tukajšnjimi dijaki in tudi drugimi izražena želja, da se priredita francoski in nemški tečaj, bo sprejemal drevi ob 20. v stari občinski pisarni g. Ciril Jančar prijave in opozarjamo vse, ki se hočejo učiti nemščine o1i francoščine, da pridejo na sestanek. — Občinska pota. Vsa pota, za katera je bilo razglašeno, da jih prizadeti popravijo, bodo v dnevih od ponedeljka do četrtka pregledana. One. ki se ljudskemu delu niso odzvali, zadenejo posledice zakona in bodo v to prisiljeni. V torek se bo potom ljudskega dela popravljala pot iz Velike Sevnice do Križa po Hribovcih. Zavezanci naj se istega dne točno ob 8. url zjutraj zgiase na licu mesta s potrebnim orodjem. O kozmetiki Katera žena ne želi biti irpa in ohraniti svoje lepote In svežine tudi v poznejših letih? Malo jih Je, ki imajo brezhibno, svežo in mehko polt, malo jih je še pri nas, kj vedo, da jv treba kožo negovati, vztrajno in Bisti matično. Kozmetika je danes veda. katero naše žene le preveč omalovažujejo. Poleg vsakodnevne jutranje ženske gimnastike na svežem zraku, da se ohrani telo mladostno in prožno, je zlasti važna nega kože obraza, na kateri Be najbolj pozna vsaka najmanjša tndlspoaioija in prvi znaki staranja. Osnovni pogoj je čistoča in nega ponoči, ko koža počiva. Počitek je popoln. Če koža temeljito osnažena. Prodno gremo zvečer h počitku, naj se očiste obraa s komadićem vate, namočenim v olivnem ali mandeljoveui olju. Cisti pa se ne od če!a navzdol, temveč- navzgor, v enakomernih potezah od brade proti očem in čelu in od ustnic proti sencem. Posoibne francoske obrazne vode služijo za čiščenje kože. Po čiščenju z o!jtvm. se z obrazno vodo čisti na ist; način kot poprej z olivnim ali mandeljevim oljem. To čiščenje se menjaje ponavlja toliko časa. da je koža čista, kar se najbolje spozna na vati, ki n\ več umazana. Paziti pa moramo, da se pri čiščenju koža ne raztegne, kar ima neugodne posledice, posebno okrog oči- Očiščeno kozo namažemo z mastno kremo, če je suha. De pa je koža že po naravi mastna, naj se mažejo samo deli okrog oči. Mastna koža ne prenese mastnih mazil, ker ratzširjajo znojne luknjice. Zjutraj se obraz umije s postano, ali tudi popomoma mrzlo vodo, kakor to pač prenese občutljivost kože. V vseh večjih mestih obstoje danes že zavodi za kozmetiko, ki vešče svetujejo pravilno nego in izbiro pravih mazil za individualno nego kože. Iz Novega mesta — Fotoamaterskj tečaj. Dolenjska tuj-sko-prometna zveza, oziroma njen pripravljalni odbor, je že ponovno razpisal natečaj za fotografske posnetke iz Dolenjske, čez zimo bi se vsi sprejeli, odkupljeni in event. nagrajeni posnetki povečani razmnožili ter pred pričetkom pomladne sezije poslali po vseh važnejših krajih in mestih. Prijavilo se je do sedaj le malo amaterjev in vposlana dela ne zadoščajo za sklicanje Jurije in izbire snovi, zato se natečaj podaljša do liO. decembra. Pokrajine, motivi iz življenja na Dolenjskem, naše umetnine in druge posebnosti in vse, kar je v zvezi z lepoto dolenjske zemlje. Slike naj se pošljejo na drogerijo sKrko< v Novem mestu pod imenom >Dolenjske lepote«. Vabljeni vsi, ki ste se kdaj s kamero mudili na Dolenjskem. _ Železničarska jubilejna knjižnica ima nove poslovne ure hi sicer ob torkih in petkih od pol 7. do 8. zvečer. V zadnjem času si je nabavila mnogo na^novej-vejših slovenskih del, nekaj srbohrvaških in tudi nemških knjig ter šteje preko 3000 izbranih del. Napačno je mnenje, da je to strokovna knjižnica in le za železničarje. Knjižnica je ja?na in se je poslužuje lahko vsakdo, ki se priglasi kot izredni član in plača 2 Din pristopnine. Mesečna članarina znaša 1 Din. Knjigo se izposojajo na 14 Dni proti odškodnini 1 Din, za večje knjige pa 2 Din. Ob podaljšanju izposojila znaša pristojbina za vsak teden 1 Din. Knjižnico toplo priporočamo. — Dijaška predstava. Dijaško društvo >Prosveta< priredi drevi v Sokolskem domu Nušlčevo veseloigro »Gospa ministrica« v režiji g. Paučiča. — Šolski vrt nove šole obeta dobiti prir hodnje leto lice, ki mu gre. Zadnji del bo zasajen s sadnim drevjem. Istotako pride ob zavarovane stene špalirno drevje. Jame že kopljejo. — V spomin g. Alfonzu Furlanu, pri vseh meščanih tako priljubljenem pokojnem frančiškanu, so se izdale razglednv ce z njegovo sliko ter se bodo prodajale za popravilo frančiškanskih orgel, ki jih je pokojnik tako ljubil in cenil. Meščani, segajte pridno po razglednicah! Meso mu je dišalo. Pri Planinškovih v Dolenjih Kameneih so v četrtek klali. Meso so provizorično obesili v veliko pritlično shrambo, ki ima edino svoje okno zavarovano z močno žično mrežo. V shrambo se je splazil ponoči tat in izvlekel mastno šunko, dočim je pri snemanju tujega mesa vse drugo zbobnelo v čum-nati na tla. Tudi pes je postajal čim dalje bolj nasilen in tat je pobegnil. Ko je odprl Planinšek vezna vrata že ni bilo sledu več o njem. Meso pa je včeraj že romalo v podstrešje v dim. Iz Celfa —c Važna strankina konferenca. Jutri ob 8. zjutraj se prične v Celjskem domu sre* t=fca konferenca JRKD, na katero so vabljeni vsi predsedniki in tajniki, krajevnih organizacij v celjskem srezu, vsi župani in drugi odposlanci krajevnih organizacij. Konference se bo tudi udeležil narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Na dnevnem redu je meu drug'cn razgovor o načrtu zakona o občinah. —c Na Ljudskem vseučilišču bo preda« val v ponedeljek, 21. t. m. zvečer g. Fr. Pivka iz Maribora o Pohorju in bo ob predvajanju 100 skioptičnih slik razkazoval lepote poletnega m zimrkega Pohorja Predavanje se bo pričelo točno ob 20.. nato pa se bodo vezna vrata zaklenila Na to zanimivo predavanje opozarjamo vse prijatelje narave, zlasti planince in smučarje. —c Predavanje za privatne nameščence. V sredo, 23. t. m ob 19.30 bo predaval odvetnik g dr A. Rei«nan iz Maribora v spodnjih prostorih Narodnega doma o obrtnem zakonu. Vabljeni so vsi člani »Merkur-ja«, privatni nameščenci m člani pomočni* škega zbora pri združenju trgovcev ter vsi ostali interesenti. Iz pisave odseva tudi otrokov značaj Nekaj primerov, ki nam kažejo, da ima značilne poteze tudi pisava otrok Ljubljana, 19. novembra Na mnoga vprašanja, kako sodim o pisavi odnosno o prvih poskusih pisanja naših najmlajših, sem sklenil dotakniti se tudi tega zanimivega problema. MaSČki niso radovedni, saj jih v zlati otroški dobi ne zanimajo problemi poznejšega življenja, oni žive v svojem svetu, vesele se svojega sonca mladosti, za vee drugo se pa ne zmenijo. Moral sem torej sam k njim. saj ni mogoče zahtevati, da bi prišli otroci k meni v taki zadevi, kakor je grafologija, ki se jim o nji niti ne sanja. Zbral sem nekaj zarumivih opazovanj. Evo jih. Tu vidimo prve poskuse pisanja ali bolje rečeno risanja. Tri in pol leta stara punčka mi je narisala te lepe pajace, črte in vijuge. Čudil sem se, od kod otroku toliko moči, od kod nežni ročici, ta energija v potezah. Če bi je ne bil videl na Lastne oči, bi ne verjel, da je to pisala in risala deklica tako nežne mladosti. Nobenega strahu ni poznala, pogumno je pokazala svoje zmožnosti in celo poskušala sva, kdo bo napravil bolje. Mati je izrazila bojazen, da je deklica bolna, ker je bila sitna, muhasta- Potolažil sem jo, da je zdrava ko riba in da sitnari le iz neke notranje kljubovalnosti, ki se je v nji tako zgodaj razvila. Že sedaj 6i to dete ne pusti dosti ukazovati, a otrok bas v trmi pokaže svojo voljo in energijo Taki otroci navadno prva leta v ?oli niso najboljši učenci, pozneje pa dosežejo najlepše uspehe. Trmasti in muhasti otroci imajo svojo značilno kljubovalnost že prirojeno in takih potem usoda v življenju ne more zlomiti. Kljubujejo vsemu, dvigajo se z lastnimi močmi, utirajo si pot skozi življenje, pa naj bo še tako strma in trnjeva. Starši so lahko veseli, če imajo trmaste in muhaste otrok e. Prvi primer nam kaže pisavo pred šolsko dobo. V naslednjih primerih pa 6topimo v* drugi, tretji razred ljudske šole, da vidimo, kaj se odpira tem otrokom in kakšno obzorje dozoreva v njih. Ne da bi poznal otroka, sem izrekel o njem sodbo le na podlagi njegove pisave. Temperamenten, živahen, razposajen, kar seveda pri otroku ni nič Čudnega Značilna zanj je pa njegova lenoba in velika lahkomiselnost. Sola ga ne zanima posebno, a ko Lja je učitelj vprašal, kaj vidi še posebnega na konju, je odgovoril, da se mu zdi najbolj čudno, da je konj brez hlač- Dober psiholog bo videl v tem dokaz, da deček noče posnemati drugih, tudi v pridnosti ne, pač je pa v neumnosti vedno prvi. V čast si šteje in ponosno prizna, da je storil nekaj napačnega, nikoli pa ne zvali svoje krivde na drugega. Njegovi uspehi v šoli bodo le povprečni, študiral ne bo posebno uspešno, le v ma- tematiki utegne doseči večje uspehe, lahko postane dober tehnik ali stavbni k, za druge poklice, zlasti za take, ki so kakorkoli v zvezi e filozofijo, pa ni. Tretji primer nam kaže popolno nasprotje drugega. Oba dečka sta v enem razredu, toda pri drugem vidimo vso pohlevuoet nastopa. On nima osebnih zahtev, zadovoljen je z malim in čuti se počaščenega le. Če dobi skromno priznanje. Knjige so mu dom m dom mu je knjiga. On je res vzor učenca, nadarjen, že po naravi miren, kaze pa izredno nagnjenje k petju. Življenje ga bo kaj kruto potegnilo za seboj v vrtinec, toda s svojo sentimentalnostjo bo premagal vse skušnjave, ostal bo mehak, dostopen vsemu lepemu in srečen bo, Če bo deležen le skromnega priznanja. Napake, ki jih napravi zdaj, tudi sam popravi in v tem se vidi njegova značajnost. Na četrtem primeru vidimo malega pozabljivca, površneža Od drugega poskusa sem bil sam pri otrocih in gledal sem, kako pišejo. To pa ni prav nič motilo našega po- zabljive.ua junaka, nič se ni zmenil, če ga drugi občudujejo, svojo počasnost je mirne duše pokazal v teh potezah. Poglejmo njegovo strešico pri Črki »žc Kaže nam. da se je začel deček zgodaj skrivati vase in da je nezaupljiv. Je pa tudi zgovoren, živ in razposajen, kar se da. Nikoli pa nikogar ne za-toži in tudi sam se brž umakne, če se bliža zaslužena kazen. Vse življenje bo ostal zeio previden, čeprav bo silil v ospredje. Na petem primeru vidimo zopet pridnega učenca. Nobene pomote ni v tej pisavi. Vid! se, kako pazi, da napiše vse čisto in razloč- J^ČL^K d*ZL KOL M*** 4l*t/ ? J^e 46 dg&*> /smrt no. Iz pisave sem sklepal, da je to eden naj-marljivejših učencev, kar je učitelj tudi potrdil- Vse njegove naloge so brez napak. Deček zelo gleda nase, nikoli ni površen, če se ni naučil, pove odkrito. Le posrleimo, kako vestno stavi ločila in kako čisto piše. Diplomat ne bo, ker je preveč odkrit. Prav«, in filozofija zanj nista primerna pač bi se bi dosegel lepe uspehe, ker je zanesljiv in pa lahko z uspehom lotil trgovske vede in odkrit. Psihografolog Karmah. t registrevana pomožna blagajna v Ljubljani poživlja člane Vzajemne pomoči, reg. pom. blag. v Ljubljani v likvidaciji, da se čim prej v lastnem interesu prijavijo. Tiskovine in informacije se dobe pri naših zaupnikih oziroma v začasni pisarni, 13477 MENCINGERJEVA ULICA ŠT. 4 (pri kopališču Kolezija) Po filmskem svetu Zasanjane ustne Frtzn za filmom nam predočuje ljubezen, a skoraj v vseh dosedanjih smo jo videli le v opereti. Sooči je kino Matica končno dal tudi globoko dramo s slavno igralko Elizabeto Bergner, ki je s svojo naravno igro pretresla vse gledalce v naj-giotofje globine srca. Umetnica prikazuje v vsej igri pravo ljubezen, ki je za vsakega usodna drama že sama na sebi, seveda, če je prava. Drama »Zasanjane ustne«, ki je napisana po Bernsteinovi drami >Mek>«, ima le tri osebe. Peter-Ant*>n Edbofsr je koncertni mojster in pssssost dober človek ter idealen soprog. Otroško srečen je njegov zakon z RemSiiie-EUzabeto Bergner. ženica je kapricijoana, kakor so vse temperamentne ženice, vendar pa svojega moža ljubi z največjim ognjem. Pa pride Petrov prijatelj Mih&ei-Rudoif FOrster, slaven violinski virtuoz. Pri koncertu fascinira Romaino, da se zaljubi v njega in ga gre iskat. 2e med koncertom ga je priklenila na sebe in, ko jo za trenutek vidi v svoji sobi, se mu zdi kakor tajanstvena, preteča prikazen. Nato pa sledi tista dolga igra ljubezni one močne zagonetne strasti, ki človeka premaga in meče sem in tja kakor igračo. Romaine se ljubezni upira z "vsemi svojimi silami, premagati hoče svojo ljubezen tudi Mihael, a ljubezen je močnejša, da v največji sreči s krvavečim srcem varata Petra. Peter zboli na smrt in Romaine mu streže z vso vdanostjo noč in dan, da popolnoma živčno oslabi. Strašne so njene sanje, da je zastrupila svojega moža. Peter je že boi^i m hoče pomagati svoji oboževani ženi, da si popravi živce, a prvi korak jo vrže zopet v naročje Mihaela. Romaine ne more zapustiti Petra in premaga jo usmiljenje, da gre v vodo. ker čuti. da ne bi prenesla Petrovega obupa ko bi izvedel za njeno nezvestobo. In vendar Romaine ni Petru nezvesta, temveč le žrtev ljubezni. Elizabeta Bergner je nežna oeebica iz samih drhtečih živcev z najsenzibilnejšo dušo. ki ji je vsa v njenih ogromnih očeh. ze po prvih scenah uvoda, ko se drama stopnjuje do tragičnosti, ne vidiš drugega razen teh velikanskcih smejočih se in plakajočih. usmiljenja prosečih oči. Njene besede in njen glas je le spremljanje k plapolanju ognja teh oči, kakor tudi vse dejanje drame spremlja strastna muzika violinskega virtuoza Mihaela. Film je zmagovita združitev muzike z dramo in zato nov pojav v umetnosti, saj je prava filmska simfonija. V tej simfoniji pa ni pevcev, saj je vsa glasba v čustvih igralcev in v Ebzabetinih očeh. Simfonija je Elizabeta Bergner, njene oči pa slavo-spev zmagovite, vse uničujoče ljubezni. Elizabeta Bergner je pesem, ki iz nje čutimo vse, česar ne morejo povedati besede. 'Zasanjane ustne« so najboljši resni film. kar smo jih letos videli v Ljubljani, vendar pa s tem ni rečeno, da bi ne bil tudi za najširše sloje, ker bi s tem trdili, da tudi ljubezen ni za vse. Vsem je razumljiva ljubezen in vsem — največja tajnost ... Ka| hoče F. P. 1? Misel na letanje po zraku je že tako stara, kakor Človeštvo samo. Saj nam pripovedujejo že prastare pravljice o bitjih, ki so letala po zraku in metala na svoje sovražnike železne puščice. Morda so res kdaj živeli ljudje, ki so to znali? Poznejša pravljica o Ikarju, ki je letel proti soncu, pa se mu je preveč približal, da mu je raztopilo peruti, ki so bile le z voskom zlepljene, je morda le potrdilo prejšnje pravljice- Prav verjetno je, da je Dedal, Ikarjev oce, ki je bil izvrsten arhitekt, matematik in prirodoslovec, na kretski obali dobro proučil obliko ptičjih peruti in njih let ter hotel 9 pomočjo podobnih kril zbežati s sinom iz ujetništva po zraku. Gustav Lilienthal, brat nepozabnega »očeta letalstva« Otona Lilienthala piše v podobnem zmislu: >Danes nimamo več vzrokov, na bi dvomili v Dedalov poizkus bega s Krete*. Prvi polet človeštva po zraku, je bil torej oceanski polet in kmalu potem, ko so se v začetku letošnjega stoletja posrečili prvi poleti po suhem, so se poizkusili letalci na morju. Francoz Bleriot je 25. julija 1909 v 30 minutah preletel Rokavski preliv. Kmalu so začeli graditi posebna povodna letela, ki so lahko pristajala kar na morju. Letala so postajala vse večja, motorji vse močnejši. Grof Zeppelin, genijalni graditelj zrakoplovov, zasluži tudi ime prvega graditelja velikih letal. Ogromni >Do X€ je njegova poslednja zamiseL Kmalu po vojni so začeli ljudje misliti, da bi uvedli promet po zraku. Začeli so se tudi poleti čez ocean, ki so zahtevali sicer precej žrtev, toda vse te žrtve so le vzpodbudile letalce k novim poizkusom. Zamislili K. \V. Aramis: Oživljenje Dobermanski se je vračal iz pisarne k obedu in komaj je odprl vrata, ga je pozdravila žena z besedami: — Ne vem, kako ti bo danes teknilo. Oleška je kuhala sama in skuhala je nekaj kar tako na hitro roko, jaz pa vse dopoldne sploh nisem prišla v kuhinjo ... Obiskov je bilo toliko, da nisem utegnila. — Kaj poveš! Kdo je pa bil? — Takoj zjutraj je prišla Punja. Vr-rtla se je s počitnic, imenitno se je popravila in rudi otrokom se poznajo blagodejne posledice izpremembe zraka... Toda. saj veš. . vrnila se je brez beliča Ln prišla me je prosit, naj ji posodam vsa- nekaj denarja; pomisli, niti za obed ni imela. — In si ji posodila? — Štiri zlate. Saj dobro veš, da sem imela zadnji desetak, ki si mi ga dal včeraj. Toda kaj storiti? — Seveda seveda ... — A komaj so se zaprla vrata za njo. je prišel Trzvmalkiewicz ... Vrača se s počitnic, pa je suh in ti si mu baje obljubil poravnati takoj po povrat- ku dolg na menico, ki je zapadla že spomladi. Rekla sem mu, naj uredi to zadevo s teboj, da pa pojde tudi težko, kolikor mi je znano ... — Prav si povedala. — No vidiš; in pomisli, potem je prišla naša soseda. Tudi ena se je prav kar vrnila s kmetov, pa niti za avto-toksi ni imela da bi se odpeljala s kolodvora domov: hišnik je moral založiti za njo. Zadržala me je tako dolgo, da niti na trg nisem utegnila skočiti. Molila me je. naj ji posodim do prvega 20 zlatih ... Seveda sem se ji zasmeja-la v obraz. Človek od skrbi ne ve, kje se ga glava drži, ona ti pa pride po 20 zlotih kakor v banko ... — Nič ne de, zdaj vsaj vidiš, da smo v hiši na najboljšem glasu. Ljudje mislijo, da sedimo na denarju, — se je zasmejal Dobermanski. — No, a kdo je še bil pri nas? _ Eh. človek bi kar iz kože skočil. Potem je prišel mizar, češ, naj mu vendar plačamo tiste police, ki jih je nam naredil že pred dobrim letom; no, ta res že dolgo čaka . Obljubila sem mu. da dobi denar zanesljivo prihodnji mesec. Toda bil je zelo robat. Dejal je. da mora pripeljati ženo m otro- ke s počitnic, pa izterjava stare dolgove, toda povsod mu odgovarjajo, da dobi denar prihodnji mesec. — Zakaj pa pošilja ženo im otroke na počitnice, če nima denarja! — je zagodrnjal Dobermanski. — Saj bi lahko sedeli v Varšavi, kakor mi. — Že res, toda kaj hočemo? Mizar res že dolgo čaka. A nazadnje, pomisli, bilo je že opoldne, ti jo prrmaha še Dzrpajlo. Sladak je bil kakor med, dejal je, da pride menica jutri k sodišču, da to nerad stori, pa ne more drugače; šele včeraj da se je vrnil iz Marijanskih Lažni, izdatki so bili ogromni,, a zdaj ga čaka vse polno plačil; ne preostaja mu torej drugega nego pritisniti k zidu nekaj starejših dolžnikov. — Naj stori, kar se mu zdi prav, — je zamahnil Dobermanski z roko. Tudi jaz sem mu odgovorila nekako tako. Toda prosim te, kako to, da nas pridejo nadlegovat vsi naenkrat. Kakor da bi bili ljudje skovali zaroto proti nam. — Kaj se pa čudiš. Žena? Saj veš. da je konec poletne sezone, drugače tudi ne more biti, saj je čisto naravno. so si tudi potniške polete čez severni tečaj in še marsikaj. Doslej so imele monopol na vožnje 6ez Ocean številne parobrodne družbe. Tovarnarji letal so začeli mali ti, kako bi jam ta monopol vzeli. Letala, ki bi mogla preleteti z večjim številom potnikov tako ogromno Paul Hartmann nastopa v novem IIfinem filma »F. P. 1. ne odgovorjsxx pot, bi preveč stala, saj bi morala vleči s seboj ogromne množine kuriva Zato se je rodila misel, da bi napravili na morju več vmesnih postaj — umetnih otokov. Američani so za svoja vojna letala napravili take umetne otoke v obliki ladij, ki so pravo skladišče letal. Prišli so tako daleč, da so napravili hangar za letala na podmornicah. To pa pride, kakor smo že omenili, v poštev samo za vojaška letala, ki jih potrebujejo zdaj tu, zdaj tam. Za potniška letala je treba stalnih otokov, da vsak letalec ve, kje lahko pristane. Prvi načrt za tako plavajoče, a vendar stalno pristanišče, je napravil nemški inženjer A. B. Henningii. Rešil je tudi težavni problem zasidranja takega otoka v globtni 2000 metrov. Njegova konstrukcija je 500 metrov dolga in 150 metrov i i roka- Od te širine ostane 110 metrov za letala. Pod ogromno površino otoka so razne zgradbe, ki so za letala potrebne: hangarji, delavnice, strojnice, brezžične postaje in žerjavi, čisto spodaj pa magazini za bencin in strojno olje. Vsa zgradba, ki je dvakrat tako velika kakor morska parnika >Bremen< in >Euro-pac, leži na treh vrstah stebrov. Otok je visok 75 metrov in tehta 100.000 ton. Iz inoria ga gleda 25 metrov, tako da tudi v najhujših viharjih ne sežejo valovi do njega. Tudi pretresati ga vihar ne more, ker leže njegovi temelji v globočini, kjer je morje zmeraj mirno. Saj je znano, da se morje razburka samo do globine 20 metrov. Na teh otokih bodo lahko pristajala morska in kopna letala. Kopna na površju otoka, morska pa na vodi, odkoder jih bodo žerjavi dvignili na otok. Model takega otoka so že napravili: V romanu >F P. 1 ne odgovarja<, ki ga je napisal režiser Kurt Siodmak, srečamo prvič tak otok. Po njem je napravila Ufa svoj velefilm >F. P. 1 ne odgovarja*. Zanj so zgradili na otvoku Oie v Vzhodnem morju ! del takega oceanskega pristanišča, kakor - J si ga je zamislil inženjer Henningii, ki je pri delu tudi sam pom a ga L Glavne vloge v tem filmu igrajo Hans Albers, Sibila Schmitz, Paul Hartmann in Peter Lorre. Režira ga Kari HartL Upamo, da bo to filmski veledelo pripomoglo k uresničenju Henningiijevih načrtov in odprlo letalstvu nova pota, ki so bila sicer zdaj znana, toda prenevarna, da bi jih bilo mogoče uporabljati. Sokoli se pripravljajo na smiiško sezono Razveseljiva bilanca poletnega dela v župi Kranj — Glavne sokolske smuške prireditve bodo v Mojstrani Jesenice, 17. novembra. Doba poletnih društveniih, okrožnih in župnih javnih nastopov in tekem je za nami. Bilanca sokolskega dela je zadovoljiva, ker kaže lep napredek sokolskega dela, ki je prodrlo skoraj v sleherno gorenjsko vas. Z nastopom zime, pa se je pričelo notranje prosvetno in organizacijsko delo. Prirejajo se društvene in gledališke predstave, akademije, koncerti in prosvetne konference. Zupna uprava, tehnični odbor in prosvetni odbor imajo polne roke dela. Sklicujejo se seje, sestanki in zborovanja, na katerih se dajejo članstvu smernice za nadaljnje delo. Iz poročil župnih funkcijonarjev je razvidno, da število sokolskih pripadnikov še vedno narašča žal pa ne narašča vzporedno tudi število telovadečega članstva, a tudi to se bo popravilo z organizacijo društvenih prednjaških zborov ter prirejanjem društvenih in okrožnih prednjaških tečajev, iz katerih bodo izšli dobri sokolski tehnični m upravni voditelji. Med telovadci pa se v tehničnem pogledu opaža močan napredek. Danes imamo v kranjski župi telovadce, ki bodo ob smotreni in sistematični vadbi lahko tekmovali na pokrajinskem zletu v Ljubljani z uspehom v višjem oddelku, dva telovadca za bosta lahko tekmovala v težkih vajah za prvenstvo juigoslovenskega sokolstva. Sokolstvo strem; za tem, da pritegne v svoj sestav vse panoge telesne vzgoje in sodobnega sporta, v kolikor so za fizično okrepitev naroda primerne in koristne. Sokolstvo hoče privabiti v svoj krog najširše plasti našega naroda, ter ga fizično !n duševno dvigniti v vrsto onih kulturnih narodov, ki goje telesne vaje v najširšem obsegu že dolga leta. Uvedlo se je postopoma v sokolski telovadni ustroj razne panoge lahke aleti-ke, razne igre, odbojko in hazeno, plavanje in zimski sport. V vseh teh panogah so se dosegli že prav lepi uspeh'., najlepši seveda v zimskem sportu, kar je umevno, saj so prilike za zimski sport najlepše: ker so tu krasni tereni ier urejene zim-skosportne naprave. Na gorenjskem smuča zadnja leta. staro in mlado; vse, kar more, hiti v svojem prostem času na zasnežene gorske vrhove, na belo zasneže- članice v smnškem teku na 6 do S km, moški naraščaj v štafetnem teku v trojicah 3 X 6 + IS km in ženski naraščaj v smuškem teku na 4 km. Za mož ko in žensko deco se bodo vršile tekme posebej in sicer za društva radovljiškega sreza v Žirovnici, za društva kranjskega sreza pa predvidoma v škofji fxx>ki ob priliki otvoritve nove skakalnice istotam. Vse podrobnosti tehničnega značaja ima ievesti župnl smuški odsek s sedežem na Jesenicah, katerem« načeluje Izkušeni brat Avgust Ravnokar tn njegovi agilni sodelavci. V nedeljo 13. t. m. se je vršila na Jesenicah seja načelnika društvenih smušklh odsekov, ki je bila zelo lepo obiskana. Predelal se je ves program za bližajočo se zimo, predvsem pa se je razpravljalo o smušklh tečajih za vodnike društvenih smuških odsekov. Sklenilo se je nadalje, da se bo vršil v nedeljo 27. t. m. v Kranju smuški tek po pokrajini, ki je obvezen za vsa društva da pošljejo po nekaj svojih najboljših smučarjev - tekmovalcev članov in naraščaja od 14—18 leta. Predvsem pa se je poudarjalo, naj se rabi slovensKa smuška terminologija, ne pa da se rabi tujke kot langlaiif, bindenga, cross-countrv in start, ker je vendar lepši slovenski izraz smuški tek na daljavo, vezava, tek čez ali po pokrajini in nastopno mesto ali nastopni čas. Zahtevalo se bo tudi od vseh sokolskih smučarjev da nosijo na svojih smušklh dresih sokolski smuški monogram, katere ima v zalogi Sokolska Matica v Ljubljani. Cena krasnemu monogramu je Din 10 za komad. Načelnik župnevga smuškega odseka brat Rav-hekar je načelnikom sporočil, da se bodo vršili izpit; za smuške sodnike dne 26. in 27. t m. v Ljubljani za ljubljansko sokolsko župo, dne 4. dec v Celju za celjsko in mariborsko župo in dne 11. dec za kranjsko župo v Kranju. Izpitni komisiji bo predsedoval savezni smuški tehnični referent brat Dušan Podgornis iz Ljubljane, kot prisednika pa brata Ravhekar in Buh z Jesenic. Končno opozarja župni smuški odsek vse smučarje Sokole na sledeče: Ne kalite nočnega miru v planinskih kočah, bodite trezni ln dostojni, pazite na red in da je nastalo nekakSno oživljenje. Na I *>U ugodne, v nedeljo zjutraj pa te to bi morali brti Kak pripravljeni. M> *lwLi v smuškem teka na 16 ne poljane, kjer je čist zrak, mir in toplo snago v svoji okolici ter ne delajte last nikom zemljišč, na katerih smučate škode. Pazite na ogenj, nasilno in brez dovoljenja koč ne odpirajte! Bodite povsod Sokoli in kot viden dokaz tega, nosite vsi sokolski znak. Smučajte pred vsem zato, da se utrjujete, di se glbljete v prosti naravi, da vživate planinski, mir in solnce. Slog. — Tale čeveljček po vzorcu iz dobe Ludvika XIV. je kot ustvarjen za vašo nožico, milostiva. Naravnost očarljiv je. — Da, samo malo tišči me. Ali nimate morda čevlja iz dobe Ludvika XV. — za eno številko večjega? Nekaj dragega. — Torej mi dajete košarico? Se nočete poročiti z menoj9 — To je nekaj drugega. Prvotno ste me vprašali, Če bi hotela biti večno vaša. Varčnost — Kdo te pa leči? — Mene nihče, pač Da hodi vsak dan zdravnik k mojemu sosedu a jaz kar lepo poslušam, kaj mu naroči, pa se ravnam po tem. zimsko solnce. Skoraj vsa sokolska društva imajo svoje smuške odseke, katerih pripadniki z veseljem goje ta lepi zimski sport. Tehnično vodstvo župe Kranj, je storilo vse, da se smučarstvo v društvih razvija v pravem sokolskem duhu brez vsakega pretiravanja ter je priredilo več smuških tečajev za sodnike sokolskih smušklh odsekov, kakor tudi tekmovalcev. Minulo zimo je priredila župa svoje žaipne smuške tekme na Bledu, katerih se je udeležilo skupno 224 tekmovalcev in tekmovalk; to je število, ki ga doslej še ni dosegla nobena druga zimsko-sportna organizacija v naši državi. Pri saveznih smuških tekmah, ki so se vršile v Boh. Bistrici, je skupno nastopilo 108 temkovalcev, od teh samo iz Kranjske župe SKL kateri so zasedli na prva mesta. V tej zimi pa se bodo vrŠUe župne smuške tekme 15. in 16. januarja v Moj. strani in to za člane, članice, moški In ženski naraščaj, člani tekmujejo v soboto 15. jan. v smuku ali v smuških likih, z« kar bodo pač tereni in snežne razmere tekmn-km, Bohi g» »SLOVENSKI NAROD«. lt. Ali najde pes pot domov? učenjaka, ki pa ne dokazujejo, da M Imeli psi sposobnost vračati se od daleč domov Slavni nemiU letalec je vrnil Na levi udeleženci poleta, okrog svota monter Hack, radtotefegraAst Albercht, pOot Koth In Gronao. V Friedrlchahafna so priredili letalca navdušen sprejem. Ženska v sovjetski Rusiji Ima enake politične in pa tudi pravice, dolžnosti kakor moški, Na vprašanje, ali najde pes pot domov ,bo gotovo vsak človek odgovoril trdalno, saj se toliko govori in piše o razumnosti in zvestobi psa. Pes ljubi svojega gospodarja in če ga ločiš od njega, išče m najde zopet pot k njemu, pa naj bo še tako dolga. Tako se namreč govori. V resnici pa ni tako, saj čitamo dan za dnem o psih, ki so se zatekli m jih gospodarji iščejo. Psihologija živali Se nima točnih dokazov a sposobnosti psa najti zopet pot domov in ni čuda, da so mnogi raziskovalci to lastnost psa kratkomalo negirali. Nedavno se je odločil znani raziskovalec prof. dr. Bastian Schmid napraviti nekaj poskusov, da do-Žene, kaj je s to sporno pasjo lastnostjo. Pogoji za točnost takih poskusov so dokaj komplicirani. Pes ne sme biti niti prepohleven, niti prehud, ljubiti mora svojega gospodarja in svoj dom. Za poskus je potreben avto, štiri ali pet koles in košara, kamor spravimo psa. Treba je tudi nekaj opazovalcev, ki psu od daleč slede in opazujejo njegovo vedenje. Pri tem je treba ravnati zelo previdno, da psa ne potisnemo z njegove poti. Pes ne sme imeti vtisa, da mu sledimo ali da ga celo preganjamo. Za vratom mora imeti bel trak, na njem pa privezano škatlico, ki so v nji njegovi osebni podatki. Psa spravi gospodar v košaro in ga odpelje z avtom daleč v tuj kraj. Košara je seveda dobro zaprta, da se pes ne more orijentirati o krajini niti po vidu. niti po vonju. Dr. Schmid je delal poskuse s pomočjo policijskega direktorja Kocha v okolici Munchena. Tri poskuse je napravn s kmečkim psom, dva pa z mestno psico Noro. Psa so pripeljali iz domačega kraja Puchheima v Rmnerhof, v kraj, ki se zelo razlikuje od njegovega domačega kraja. Gozdovi in hribi so mu zapirali pogled nazaj. Plaho je zlezel iz košare, in dobre pol ure se je oziral po okolici. Begal je sem-mtja in opetovano se je postavil v smeri Puchheima. Končno je pa krenil proti domu. Spotoma se je izogibal velikih gozdov. Vedno je pa krenil s poti, Če je srečal človeka ali voz. Tudi vasi in^ na samem stoječih hiš se je izogibal. Šele ko je prispel do znanega kraja blizu doma. je stekel proti domu, tako da ga je opazovalec komaj dohajal. Spotoma ni vohal, kar priča, da mu vonj ni bil vodnik. 18 dni po prvem poskusu so psa zopet pripeljali v Rinnerhof in drugič je našel pravo pot nazaj že čez pet minut. Maxov gospodar se je čez nekaj Časa preselil. Dr. Schmid je ponovil poskus, ker se je hotel prepričati, ali poide pes najprej v Puchheim ali pa tja. kamor se je bil njegov gospodar preselil. Smer od Rinnerhofa k novemu bivališču Gr6-benzellu se je v splošnem ujemala s smerjo, ki jo je bil pes ubral pri prvem poskusu, le da je bila pot dobre štiri kilometre daljša in da je delala kratek ovinek. Pes bi si lahko skrajšal pot s tem. da bi tekel naravnost v Orobenzell, ne da bi se zmenil za Puchheim. V Rinnerhof prepeljani pes je bil v veliki zadregi, ostal je tam celih 35 minut, tekal je sem in tja nazadnje jo je pa ubral v Puchheim. Tu ga je dal dr. Schmid znova spraviti v košaro in izpustiti med Puchhei-mom in Rrobenzzellom. To pot jo je pa ubral pes v novo gospodarjevo bivališče. Tu so važne okolnosti. Pri selitvi iz Grdbenzella v Pucheheim je šel pes med silnim snežnim metežem za vozom. Od tedaj do Schmidovega poskusa je bilo minilo 12 tednov. Tudi pri človeku ni misliti, da bi našel po 12 tednih isto pot ki jo je hodil med silnim snežnim metežem. Od selitve pes po tej poti ni hodil. Dr. Shmid veruje bolj v nekakšno orientacijsko sposobnost, kakor v spomin na pot, ki jo je pes kdaj prehodil. Me smo psico Noro so izpustili v Munchenu. Vedla se je kakor Max. Ori-errtiraJa se je v 25 minutah, potem je pa krenila proti domu. Spotoma je pa srečala psa in dala se mu je zapeljati k igri, kar se je pozneje še enkrat ponovilo. Slednjič je pa le zmagalo domotožje in Nora je krenila naravnost domov. Prispela je do potoka, kjer je bil na drugem bregu njen dom in pripravljala se je potok preplavati. Ker je bila pa upehana, a potok je deroč in ima visoke, betonirane bregove, je dal dr. Schmid psico ujeti m jo odpeljati malo nazaj. Psica bi bila lahko šla čez most, kar je tudi storila. Čez 10 dni so poskus ponovili in Nora je rabila za orientacijo samo pet minut. Ubrala jo je naravnost domov, kamor je pritekla 36 minut prej, nego pri prvem poskusu. Tndi na križiščih se je zelo hitro orientirala. Ker psa pri teh poskusih nista rabila niti vonja, niti vida, sldepa dr. Schmid, da imajo psi nekakšen zagoneten smisel za orientacijo, ki jih vodi domov tudi v krajih, kjer nikoli niso bili. Tu je treba omerrrti, da poznamo takih poskusov malo. Dr. Schmid je preizkusil samo dva izorana psa m napravil pejt poskusov. Zato ni mogoče trditi, da imajo psi orientacijsko sposobnost. Poskuse bi bilo treba ponoviti v najrazličnejših okolno-stm. Tudi ni točno naziranje, da psa ne vodi vonj. Tako bi lahko sodili, če bi poskuse ponovili z istimi psi, ki pa bi jim morali pri ponovitvi vonj uspavati. Schmid pravi, da sta se psa najprej na vse strani ozirala. Ali ni bilo to morda vohanje v zraku? Znano je, da z dobrim vonjem obdarovane živali vohajo izborno tudi na večje razdalje. Metulji zavohajo vonj samic več kilometrov daleč. Pes ima vonj, ki ga še zdaj dobro ne poznamo. Čeprav so psa peljali v zakriti košari, je lahko spotoma duhal in vonj mu je bil vodnik. Potem mu je pa pomagal spomin, zlasti pri ponovitvi poskusa. Človek bi mislil, da bosta psa pri ponovnih poskusih prepeljana v druge kraje, ki se od prvotnih izhodišč razlikujejo. To se je dalo vnaprej pričakovati, da najdeta psa pri ponovitvi poskusa z istim izhodiščem pot domov prej. Schmid ovi poskusi so sicer zanimivi, ne dokazujejo pa, da bi imeli vsi psi sposobnost vračati se domov. Tudi vloga vonja pri tem ni pojasnjena. Poveljnik ponesrečene nemške vojne ladje „Niobe" Ruhfuss ki se je zagovarjal pred vojnim sodiščem v Kielu In je bil oproščen. »Niobe« je potegnila s seboj na dno morja 69 mladih mornarjev Da ne bo pohujšanja Magistratni gremij v Budimpešti je imel v četrtek sejo, ki je na nji krščansko socialni občinski svetnik Szoke ostro napadal kip, ki ga je napravil francoski kipar Guillaume in ki ga je Budimpešti podaril znani lord Rothermere. Ore za žensko postavo, ki naj bi izražala žalost Madžarske nad izgubo velikega dela madžarske zemlje. Govornik se je bridko pritoževal, da je ženska naga, in vpašal je, ali bi ne kazalo kipa vsaj mak) zastreti. da bi se ljudje ne pohujševali. Ni sovražnik umetnosti, ne more pa razumeti, kako je mogla kulturna komisija mestne občine dovoliti, da postavijo tak kip v mestu. Ker gre za darilo lorda Rothermereja, je vzbudila kritika med pristaši vladne stranke veliko ogorčenje. Nastopili so mnogi govorniki, ki so branili kip z estetskega stališča in ga hvalili kot veliko umetnino. Gospodična poročnik Francoski listi omenjajo Marijo Antonijo Lixovo ob priliki izdaje njenih »Spominov«, ki jim je napisal uvod bivši francoski poslanik in član Francoske akademije Jules Cambron. Lixovo je vzgojil v Alzaški njen oče, bivši Napoleonov vojak, in znala je izborno jahati, streljati in sukati sabljo. Pozneje je bila vzgojiteljica v neki bogati poljski rodbini. Ko je izbruhnil na Poljskem 1. 1863. punt. je vstopila v armado poljskih upornikov in postala je huzarski poročnik. V bitkah z ruskimi četami je bila večkrat ranjena in odlikovala se je tako, da bi se moral sramovati pred njo marsikateri vojak. Končno so >o ujeli m poslali nazaj v Francijo, kjer je stregla ljudem, ki jih je bila napadla kolera. Ko je ponehala epidemija kolere, je dobila Lixova službo poštarice v neki vasi v Vogezih. Leta 1870. se je kot dobrovoljka junaško borila proti Nemcem. Umrla je 1. 1909. Moderen nakit — Rad hi kupil svoji nevesti ogrlico iz pravih biserov. — Prosim, drugo nadstropje levo, oddelek za stekleno robo. Kljub enakopravnosti z moškimi in dozdevni svobodi se ženskam v Rusiji ne godi posebno dobro. Ženska ima enake politične in socialne pravice, kakor moški, na drugi strani pa tudi enake dolžnosti. V vseh poklicih so moški i.n ženske. V Rusiji služijo ženske celo pri policiji, so gasilke, šoferke in sprevod-nice na cestni železnici, najdemo jih po vseh tovarnah lahke in težke industrije. V Rusiji so dosegle ženske višek svojega prizadevanja po emancipaciji. Je pa vpra/anje, ali prinaša gospodarska neodvisnost ženski srečo. Ker so žene neodvisne in enakopravne z možmi, ne morejo od njih zahtevati, da bi v času gospodarske krize skrbeli za nje. Morda ni daleč čas. ko bodo žene znova zahtevale, naj jih možje ščitijo in skrbe zanje, pa čeprav se bodo morale odreči nekaterim pridobljenim pravicam. Bračno pravo so rešili v sovjetski Rusiji zelo kratko. Sovjetska vlada ne vidi v zakonu nič drugega, nego čisto navadno zasebno pogodbo. In kakor so pri nas pogodbe, ki se dajo iz formalnih razlogov uradno overoviti, kar pa ni obvezno, tako lahko ljudje v Rusiji zakonsko pogodbo overovijo, nikjer pa ni rečeno, da bi jo morali. Kdor hoče, lahko z žensko živi. ne da bi o tem obvestil oblasti Samo za otroke ima uradno ove-rovljenje zakonske zveze svoj pomen in navadno dajo zakonci overoviti pogodbe samo zaradi otrok. V uradno overovljenem zakonu ostane ženi njeno premoženje in ločitev je enako lahka, kakor poroka. V Rusiji ni treba nobenih razlogov za ločitev. Če en zakonec v uradu zahteva, naj zakon ločijo, se zakonska zveza razdere, ne da bi vprašali drugega zakonca. Ker možu ni treba plačevati ženi ali-mentov, niti če je bil zakon ločen na njegovo zahtevo, ima lahko to za ženo Znani angleški časopisni kralj lord Rothermer velik prijatelj Madžarov, ki zahteva naj dobi Nemčija poljski koridor. Ljubosumnost posledica joda v krvi O strupu ljubosemnosti, ki temeljito zastrupi človeku življenje, so doslej mislili, da gre za posebno vrsto težko ozdravljive duševne bolezni. Nekateri nemški učenjaki pa pravijo, da je ljubosumnost posledica nepravilnih fizičnih pogojev organizma. To so tudi dokazali. Nedavno so povabili na berlinsko kliniko 200 žensk različne starosti in raznih poklicev, in vprašali so jih, ali bi se hotele dati hipnotizirati v znanstvene svrhe. In čudno, nobena ni ugovarjala. Vsaki so vzeli malo krvi, potem so pa vse hipnotizirali. Ko so bile hipnotizirane, so jim začeli zdravniki šepetati, da jih možje odnosno ljubčki varajo, da so jih videli z drugimi ženskami, kako se izprehajajo pod roko in kako so se ob slovesu poljubljali. Pri nekaterih je nastopila tako močna reakcija, da so jih morali zdravniki brž zbuditi iz hipnotičnega spanja. Drugim so pa v hipu, ko je dosegla ljubosumnost višek, zopet vzeli nekaj krvi. Potem so kri točno analizirali in jo primerjali s krvjo, ki so jo brli vzeli ženskam pred hipnotiziranjem. In analiza je pokazala, da ljubosumnost ni samo duševna bolezen, temveč v prvi vrsti telesna. K ljubosumnosti so razpoložene samo tiste ženske, ki imajo v krvi preveč joda. kljub njeni gospodarski neodvisnosti zelo neprijetne posledice. Samo v dveh primerih priznava sovjetski zakon ženi alimente, in sicer začasne, do šest mesecev, če je žena ob ločitvi brez službe, dosmrtne alimente pa, če žena po moževi krivdi zboli in postane za delo nesposobna. Drugače je pa urejeno bračno pravo kar se tiče otrok. Če imata ločena zakonca otroke, morata oba skrbeti za nje. Rusi se ženijo in može zelo mladi. Skleniti ali točiti zakonsko zvezo je, kot rečeno, zelo lahko, a posledica tega je, da zakoni ne trajajo dorgo, posebno če so brez otrok. Sovjetsko bračno pravo nudi ženam možnost spoznati zakonsko življenje po lastni izkušnji, razdreti zakon in skleniti drugo zakonsko zvezo, če se najde pravi mož. Rusom se je posrečilo radikalno rešiti problem zakonske zveze, niso pa mogli rešiti drugega nič manj važnega problema — prostitucije. Res si na vse načine prizadevajo omejiti prostitucijo, pa ne morejo doseči zaželjenega uspeha. Sovjetska vlada je ustanovila v mnogih krajih tako zvane profilaktorje, kjer se pod nadzorstvom posebnih učiteljic vzgajajo in uče koristnega dela prostitutke, ki se hočejo same vrniti na pravo pot, ali pa, ki so jih šiloma prignali v zavod. Nekaterim prostitutkam pomaga to, večina se pa vrne v prostitucijo, čim zapusti zavod. Sovjetske žene so sicer dobile velike politične pravice, imajo pa le neznaten vpliv na vodstvo države. Dogodki na gospodarskem in političnem polju jih ne zanimajo. Morda se bo to sčasoma izpremenilo, ko doseže duševni razvoj ženske isto stopnjo, kakor jo je dosegla njena politična in gospodarska emancipacija, ki jo je prinesla revolucija. Berlinske poskuse so ponovili v Dus-seldorfu z enakim uspehom. Ljubosumnost je prijela ženske, ki hnajo v krvi približno dvojno količino joda v primeri z drugimi ženskami, ki so za ljubosumnost nedostopne. S tem je izgubila ljubosumnost vso romantiko in poezijo. Nihče več tudi ne bo verjel, da je ljubosumnost najboljši dokaz ljubezni. Saj gre le za nekaj kapljic joda v krvi in najbrž ni daleč čas, ko bodo zdravniki uspešno ločili tudi ljubosumnost. Žene pri polarnih plemenih Pri vseh polarnih plemenra, pa naj bodo Burjaki, Ostjaki, Čirkči ali Samo-jedi, zavzemajo ženske zelo nizek družabni položaj. So večinoma neke vrste vprežna živina ali pa morajo nositi možem tovor. Žena mora skrbeti za vse gospodinjstvo, pa tudi za moževo udobnost. Če se pleme seli, morajo žene podreti kolibe in si jih natovoriti na rame, na novem kraju jih pa zopet same brez moške pomoči postavijo. Ko je zopet vse na svojem mestu, sme žena stopiti v koribo šele, ko je vse predmete, ki je na njih sedela ali se jih kakorkoli dotaknila, okadila nad ognjem, kajti pri polarnih plemenih je nečisto vse, česar se ženska dotakne. Menda edino pri Giljakih je ženska ženska v našem pomenu besede, in sicer samo zato, ker temu plemenu žensk primanjkuje. Pri divjakih postane ženska lahko celo čarovnica, kar velja za največjo čast tudi za može. Pri nas običajno ljubimkanje in laskanje sa izkazujejo zakonci tega plemena z medsebojnim obiranjem uši. ki jih jedo, ali pa s tem, da zjutraj mož ženi ali pa žena možu opraska z obraza debelo plast nesnage. Če mož ne ravna dovolj lepo z ženo, ga slednja zapusti in postane žena drugega, ki pa mora plačati za njo običajno poročno ceno. Možje drugjrh polarnih plemen pa lahko svoje žene mučijo, izmenjavajo ali posojajo. Pri teh plemenih je celo navada ponuditi ženo, hčerko ali snaho za noč gostu, ki ga hočejo posebno počastiti. Gost takoj spozna, katero žensko mu ponujajo. Lepotica, ki so mu jo namenili za eno noč. ga namreč žgačka po podplatih, da se ji nasmeje in prikima, da je zadovoljen z njo. Nova vrsta prašičev V zavodu cesarja Viljema za proučavanje in rejo domaČih živali v Miinche-bergu so si več let prizadevali vzrediti posebno vrsto prašiča. Hoteli so združiti dobre lastnosti domačih prašičev, veliko plodnost, naglo rast in naglo ode-belitev, z odpornostjo proti vsem škodljivim vplivom, zlasti proti boleznim, kakor jo kaže divji merjasec. Bilo je jasno, da je treba kombinirati krotke prašiče z divjimi merjasci. To se je posrečilo hi zdaj že rede prašiče, ki imajo barvo merjasca. Te vrste prašiči so obenem zelo odporni proti boleznim. - Novega prašiča so zredili na ta način, da so križali dve domači prašiči z divjim merjascem, ki so si ga izposodili iz berlinskega živalskega vrta. Novi prašič je miren, prašiča nikoli ne požre mladih, kakor se rado zgodi pri navadnih svinjah, in dobro se da izpitati. Nemci upajo, da pride nova vrsta prašičev kmalu na trg. Madžarski ministrski predsednik Gombos se je mudil te dni v Rimu, da utrdi madžar- sko-italijansko prijateljstvo. Spanje smo si prikrajšali Jamski človek je bil suženj teme. Cim je zašlo solnce, je bilo njegovo življenje končano, noč je preživel v strahu in grozi, bal se je vsakega šuma. Čim se je pa človek polastil ognja, si je prikrajšal spanje, ker je lahko sedel pri ognju, ne da bi se tresel od strahu. Ni bilo več teme, ne strašnega mraka. Človek si je luč polagoma izpopolnjeval. Od navadnega ognja je prišel do trsk, potem je pa spoznal, da se da svetiti tudi z oljem in petrolejem. Ko mu to ni več zadostovalo, se je polastil plina in v najnovejšem času še elektrike. Z izpopolnjevanjem razsvetljave si je človek podaljševal dan. S tem smo pa vedno bolj prikrajšani na spanju. Najhujši napad na spanje je napravil radio. Sto tisoči, da celo milijoni ljudi sede dan za dnem pozno v noč pred radioaparatom in poslušajo. Tam, kjer so hodili ljudje še nedavno spat s kurami, sede zdaj okrog radio aparatov. Ni kraja na svetu, kamor bi ne bil prodrl radio. Celo v polarnih krajih sede lovci tjulnov in kitov pozno v noč in poslušajo koncerte, ki jih igrajo nalašč za nje tisoče in tisoče kilometrov daleč. Gorska vasica hodi spat ali pa že spi ob 9., mestece se pripravlja k počitku uro pozneje, v mestih žare okna gostiln in kavarn tja čez polnoč, velemesto pa začenja živeti Šele ob 10. zvečer. Je to nazadovanje? Ne. Človek si podaljšuje delovno življenje, opravi več dela v času, ki ga je iztrgal temi. Ponoči sedi raziskovalec nad svojim delom, pisatelj piše romane, novinar pripravlja za naslednji dan novine, strojnik drvi na lokomotivi v temo, diplomat pa hiti z letalom na mednarodno konferenco. Kje bi bili, da ni nočnega dela. Spanja imamo vedno manj in če rabi zdaj Človek povprečno osem ur, da se naspi, pride morda čas, ko bo spal še mnogo manj. Ruski poslanik na angleškem dvora Za sovjetskega poslanika na angleškem tam Jft bil Imenovan Majski. Kako pomagati našim umetnikom Razmišljanje o težkem položaju naših umetnikov in o umetnosti Ljubljana, 19. novecnbra. Zdi se, da je beda že od njega dni nekakšen atribut umetnikov Ne le, da ao o nji vedno tožuli, odkar jtih pozna svet, bili so vedno nezadovoljna, so si jo tudi lastili z nekakšnim ponosom ter se jim je zdelo moderno nositi cvetoče hlačnice in rokave, siromašno obleko so smatrali za sestavni del svoje uniforme kot umetniško pentljo in resetasti klobuk. Sodobno tarnanje umetnikov nad nerazumevanjem ljudi do umetniških in umetno.stn.ih teženj se v bi-sfcvu ne razlikuje od umetniškega presojanja življenja in j mase« v prejšnjih ča-sin- Pač pa gre življenje svojo pot in ljudje gledajo na umetniške, umetnostne in vse druge probleme drugače, kot bi morda želeli umetjnaiki. Zakoni o lepoti niso nad vsem, poleg tega se pa še vedno spreminjajo. Poleg estetskega gledanja na življenje so še drugI važnejši vidiki, ki jih mora upoštevati tudi umetnik, če se hoče sprijaznite z živlgenjem. TJmetnlk, ki kritizira zanj nepovoljne tivtjenc^fce prilike, se postavi navadno na ■tališče obsojevalca materijalizma, smatra se za žrtev tega materijalizma ter obtožuje ljudi bolj ali manj očitno, da so manj vredni, ker jim je umetnost tako tuja. Sklicuje se na to, da je umetnost sestavina kulture, t. j. posledice najboljših narodovih, odnosno Človeških dejanj in ne-hanj ter stremljenj. Naglasiti je pa treba, da je definicija, kaj je kultura, pre-češče poman#£!rjiva. kot je pomanjkljiva kultura sama. Sprevidimo tudi lahko, da rjudje gledajo na življenje tako, kot vrednotijo in si zamišljajo kulturo. Tista ▼prasanja, po katerih se urejujejo odnosi med ljudmi, ki so v življenju najvažnejša, t, j. socialna vprašanja, se pa rešujejo odvisno od tega, kako vrednotimo kulturo. Tudi pogiavje o stradanju naših umetnikov spada med socialna vprašanja. Naj se prizadeti zato ne posmehu jejo, če hoče kdo reševati njihovo vprašanje s sociološkega vidika. Predvsem je treba razčistiti pojme, kakšen pomen ter ceno ima upodabljajoča umetnost za življenje, za ljudi in kulturo, će je potrebna, torej, če ima vrednost, m sicer življenjsko ali socialno vrednost, tedaj je družba dolžna priznati tudi umetnikom, kar jim pripada. Ce umetnik dela za družbo, tedaj ga mora družba priznavati ter vzdrževati Pri tem pa pridejo še v poštev gospodarski zakoni. Ako hoče umetnik kaj zaslužiti, mora delati za odjemalce. Zato pa mora upoštevati njihove potrebe m želje, mora skrbeti, da jim bo Čim bolj ustregel. Obstoj umetnika zavisi od odjemalcev. Toda od jemalcev ni, če ljudje tega ali onega blaga ne potrebni-fe-fo tako krvavo, ali če je predrago. Odgovoriti bi bilo torej treba na vprašanja: aJi je umetnost potrebna in v kakšni meri: ali je sedanja umetnost življenj-sika. če shiži splošnim, življenjskim interesom; kakšno mesto pripada umetniku v družbi. Vzporedno s temi vprašanji bi bilo treba odgovoriti še na marsikaj, kajti ta ali oni ne smatra, oa se morajo taksna vprašanja reševati v okviru socialnih vprašanj. Razumljivo je, da je umetnost človeku nepotrebna z zgolj materijalističnega stališča. Človek lahko živi brez slike, zaradi pomanjkanja umetnin še ni nihče umrL Nastane pa vprašanje, koliko lahko umetnina paplemendti človeka, odnosno koliko se je človeštvo izboljšalo s tako zvanimi umetniškimi užitki. Tega pač ne more nihče ugotoviti. Nedvomno pa lahko resnična umetnina vpliva na notranje človekovo doživetje, na čustvo, vendar je težko trditi in še težie dokazti. da je postal kdo zaradi kakšne slike kulturen, se pravi, bolj plemenit. Kakšne druge koristi, res pozitivne, pa skupnost ne more imeti od umetnin. V kakšna meri je torej upodabljajoča umetnost potrebna, je težko določati. S tem ne zanikam, da je umetnina predmet, ki spada med izdelke višje stopnje, t j., da mora imeti umetnik posebne sposobnosti. Res je težko ustvariti umetnino (relativno težko), ker je ne more vsak. toda ta nenavadna produkcija sama na sebi še ne določa izdelku posebne vrednosti. Vsakemu izdelku določa vrednost njegova uporabnost. Nihče tudi ne taji, da imajo nekatere umetnine izredno visoko ceno. Toda s tem Še ni rečeno, da ima umetnina reg temu odgovarjajočo socialno vrednost. Cena nekaterm umetninam je zrasla predvsem iz spekulativnih razlogov, torej iz razlogov, ki niso v nobeni neposredni zvezi z estetično vrednostjo umetnine. Z umetninami menda niso nikdar spekulirali ljudje, ki jih je umetnost poplemen:tila in niso spekulirali z njimi zato. da bi sfplosnosti kaj koristili ter se ne more reči, da je upodabljajoča umetnost kot se-stav:na kulture kaj pridobila, če je cena te ali one umetnine zrasla iz spekulativnih razlogov. Cena takšnih umetnin je bila torej dosežena nenaravnim potem. Vrednotila se pa na vrednost umetnine same na sebi. temveč le njena redkost in posebnost njenega izvora. Odgovoru ali je upodabljajoča umetnost tako izredno potrebna za življenje in pomembna za kulturo kot se zdi glede na gmotni položaj naših umetnikov in obupne glasove o naša kulturi, se pri nas izmikamo. Zakaj bi ne odgovoril- naravnost, da sedanja umetnost ni socialna da od nje ne ve ljudstvo skoraj nič. da je ljudstvo tudi ne pogreša in da ljudstvo ni imelo še nobene pozitivne koristi od nje ?! Ko pa iščemo odgovora drugemu zastavljenemu si vprašanju, vidimo, da smo nanj odgovorili že s prvim odgovorom. Kajti, če umetnost ni socialna, to pomeni, da ni življenjska. Ce kultura kaj pridobi a svojo sestavino, tedaj se to pozna tudi v življenju ali na civilizaciji. Prava kultura lahko služi le ljudem, torej splosnosti, kajti to je njen namen. Toda kakšna kultura je ta, ki ljudem le jemlje, ne da bi jim dajala? Zato bi se tudi lahko vprašali, kakšna umetnost je ta, ki m mogla kulture nič izboljšati, niti toliko ne, da bi umetniki ne stradali. Odkrito je treba priznati, da umetnost kate rekoh panoge nuna takšnega vpliva na splošne življenjske prilike (socialne), kot maisikdo smatra. Umetnost doslej še ni mogla izoblikovati kulture tako. da bi v sedanjih kulturnih« prilikah ne bil bog denar. Kultura pa ne bo mogli nikdar spremeniti večnega življenjskega zakona, najsi se bo oblikovala v katerokoli smer. da je največja življenjska vrednota delo, ki služi splošnosti. Ce zdaj umetnik roti razumnike ali kogarkoli, naj se zdrznejo ter pomagajo umetnikom, da ne propade kultura, to ničesar ne spremeni v življenju, kultura se bo enako razvijala ali propadala, Če pomagamo umetnikom ali ne. Kultura ni zaradi ene pa tud; za tucat slik nič boljša in ne bo nič boljša, će takoj pokupimo vse slike. Tega ne moremo spremeniti, smo pač tako nekulturni. Toda očitek, da je kultura tako pomanjkljiva, zadene vso človeško družbo in ne le »filistre«, ki ne podpirajo umetnosti. Poleg" tega bd se mora K zavedati umetniki in vsi drugi, da bi z enako pravico lahko zagnali krik tudi vsi drugi delavci, ki jih ta kultura ne prišteva med kulturne delavce, češ, da se jim goda strašna krivica, ker kot ustvarjalci materijalnih in duhovnih dobrin stra- dajo, družba jim ne posveča dolžne pozornosti In jim ne priznava mesta, ki jim pripada. Kakšno mesto pa pripada umetnikom v družbi, bomo lahko določili sele tedaj, ko bomo pravilno vrednotili delo in ne le umetnine, ko bo kultura popolnejša vsaj toliko, da ne bomo kričali, da mora propasti, če ne bomo podpirali umetnosti. Torej: kakšno vrednost ima umetnost, določa predvsem življenje — ne učene razprave umetnostnih kritikov in zgodovinarjev in ne konkurenčni prepiri med umetniki; ljudje segajo po umetninah, jih cenijo in občudujejo, če so življenjske. Sicer se ga nihče ne zmeni za umetniške izdelke, če ne vidi v njih nič taksnega, kar bi lahko vsaj nekoliko občudoval ali uporabljal. Kako pomagati umetnikom, si bodo morali znati oagovoriti sami; ako tega ne znajo, jim ne more nihče pomagati. Nekateri so se že opogumili ter povedali, da umetnik ni privilegirano bitje, toda niso naglasili, da tudi umetniški izdelek ne sme uživati predpravlc pred drugimi izdelki. Doslej se je smatralo umetniško delo za več vredno od drugega, zlasti od ročnega. Menda ni nihče pomislil, da ima neumetniško delo mnogo večjo vrednost od umetniškega po uporabnosti izdelka, čeprav ga smatrajo za manj vrednega. Ce dela\Tci zgrade palačo, je njena uporabnost enaka, najsi naslika slikar karkoli na zid aH nič. Toda slikarjevo delo poveličujejo in plačajo neprimerno bolje kot delavčevo, čeprav zaradi sl.karje-vega dela palača nd pridobila ničesar na uporabnosti, ne v konstrukta vnem pogledu, ne na trdnosti, lepota slčkarjevega izdelka je pa še relativna. Delavec je delal in poleg stradal, je ustvarjal neoporečne dobrine, dočim slikar strada le, če ne spravi v denar umetnin. Vidimo, da bi se moral zgražati nad :>kultuinimi razmerama«, ki so prav za prav le socialne na posebni stopnji, še marsikdo, ne le umetniki. Vendar nihče ne skliče sestanka ob 12. uri, ki res že bije, da bi poiskal rešitev, kako urediti napete socialne odaoce med ljudmi, ki res stradajo in onimi, ki ne vedo, da kultura mora propasti če propada ustvarjlaec materijalnih dobrin. Ne mučite revne dece Zopet se je približal Miklavž, največji praznik otročičkov. Kako se ga nadi malčki vesele, posebno oni, ki so bili pri lanskem Miklavževem obdarovanju tako bridko razočarani. Tolažijo se. da morda letos ne bo pozabil na nje. kakor je lani. Vse so lepo pogumno odgovorili na Miklavževa vprašanja ubogali so starše, posebno zadnji čas pred Miklavžem, pa vendar jim dobri mož ni prinesel i skrega konjička, niti pisanega aeroplana ali drugih lepih igrač. V kožuhovino zavitim otrokom ki niso odgovorili na nobeno njegovo vprašanje, je pa podaril kar vpričo siromašne dece polno lepih igrač, iskre-ga konjička, aeroplan, ki se kar sam dvigne od tal, celo železnico in pa kolo, tisto kolo, ki se je na njem ubožec noč in dan vozil v sanjah in mislih. Podaril jim je tudi čudovito punčko z zlatimi kodri, ki poskusa celo govoriti ki odpira in zapira Črne očke in je sploh kakor živa. Pa še voziček, obrobljen s čiokami in polno z zlatimi trakovi privezanih škatel in škatlic. Kamnik, 18. novembra. Malim podeželskim krajem dajejo prav karakterist-čno obeležje številni originali, ki jih zaradi njihovih lastnosti, slabosti ali vrlin pozna vse mesto in okolica. V Kamniku je dovolj takih originalov, med vsemi pa je bil že od nekdaj najpopularnejši znani gobar, ki je bil znan vsakemu samo po priimkih Pavliha Kraček, nihče pa menda v Kamniku do zadnjega ni vedel, da se piše prav za prav France Gra-šič. šele ko je pred kratkim mrtvaški zvon naznanil njegovo smrt, so ljudje zvedeli za njegovo pravo ime in spravili ob tej priliki na dan vse številne anekdote in resnične zgodbe, ki so se sukale okrog tega preprostega originalnega moža in ki so tvorile nekoč glavne senzacije, s katerimi se je zabavaj proti koncu preteklega stoletja v tem pogledu jako revni Kamnik. Ljudje, ki so poznali našega Pavlino 30 ali 40 let nazaj, trdijo, da se v drugi polovici svoje življenjske dobe ni prav nič spremenil. Tak. kakršen je bil pred 35 leti. je bil tudi letos, ko je izpolnil 73. leto. Po velikosti je bil menda največji Kamničan, suhe. koščene postave, poleg tega pa silno nagle jeze Ta njegova slabost mu je v življenju veliko škodovala in baš zaradi nie je postal tako znan tn popularen. Kamniški Pavliha je bil že v rani mladosti eden največjih gobarjev kar jih je kdaj živelo. Poznal je vse skrivnosti pravega gobarja in je vedel za vse kraje, kjer so najraje rasle gobe. Dočim so se drugi gobarji podih po najbližjih gozdovih okrog Kamnika in drug drugemu izpred nosa pobirali gobe. je Sel Pavliha daleč proti Kratnd In Palovičam m se vračal v mesto s polnimi culami najlepših jurčkov, ki Jih je prav lahko spravil v denar. To je rodilo veliko nevoščljivost v vrstah njegovih konkurentov, ki so ga obdolž li, da je pri nabiranju gob v zvezi s samim pe-klensčekom. Trdili so, da hodi daleč gori v paloške gozdove na visoki hrib Kraček na skrito mesto, kjer sede pod staro bukev in pokliče na pomoč samega bognas-varuj, od katerega se uči coprati. Na začarani zemlji okrog drevesa požene ob vsakem njegovem prihodu silna množina gob, da jih lahko nabere kolikor hoče. r>rugi zlobneži pa so zopet trdili, da gobe seje in presaja v poletni suši pa jih hodi zalivat na visoki hrib Kraček, po katerem je tudi dobil Pavliha svoje drugo ime. Vsak ni take šale mirno vtaknil za klobuk in bi se jim smejal. Pavliho pa je to strašno jezilo. In čimbolj se je jezil, tem večje veselje so imeli §a!j;vca in zbadljiv-ci, da so ga dražili. Posebno pa so to njegovo slabost temeljito izrabljali kamniški poglavci in mu ob vsaki priliki nagajali. Ce je le kdo za vpil za njim besedo goba ah pa Kraček, je ubogi Pavliha pričel strasno preklinjati in zmerjati fantal ne z najizbranejsimi priimki, kot bi jih brai iz leksikona. Otročad je imela s tem svoje veliko veselje in menda ga ni danes Kam-ničana, ki ni v svoti mladosti nagajal Pavlini. Ubogi Pavliha je veliko prestal zaradu gob. V farni cerkvi je še v preteklem stoletju pritiskal meh na koru Kmalu je bil ves kor poslikan z gobami in raznimi napisi, ki so Pavlini pognali kri v glavo. Kamor je pogledal okrog sebe. je videl povsod naslikane gobe, na ročaju meha pa so bile celo Izrezane. Ko je prijel za ročaj, je začutil pod prsti gobo, na stenah je videl same gobe in iz vseh obrazov ckrog sebe je bral roganje in posmeh. Nič čudnega ni bilo torej, da se je namestu pobožne mofitve na svetem kraju pritajeno vlila iz njegovih ust ploha krepkih kletvic. V takiti razmerah seveda Pavliha ni mogel dolgo ostati na koru. Na sličen način je prišel Pavliha ob službo kot zvonar in kot grobar. Ko se je ženil, so mu mestni pobalini popravili veitko presenečenje: ko se je vračal iz cerkve s svojo izvoljenko, so bile cerkvene stopnice okrašene z gobami, ki so jih pobalini nastrigh iz papirja. Z njuni je bila tlakovana tudi ulica, po kateri se je vračal domov. Ubogi Pavliha je pozaba na ženo in na veliko srečo, ki ga je doletela pred nekaj minutami. Namestu da bi vesel še* s poroke na svartfoo. je v**-> pot godrnjal in se Jezil. Hiša. v kateri je stanoval Pavliha s svojo zvesto ženo Ančko, je bila vedno poslikana s karikaturami, ki so predstavljale našega gobarja kako s sekfro obdeluje veukansko gobo ali pa jo žaga. O Pavlih* so krožile celo pesmi, ki so Se sedaj mane. Ena se je n. pr. pričela: Siromašno dete plaho stiska k sebi tako potrebno toplo volneno jopico, rokavič-ke in nogavičke, pa škatlo piškotov, ki so pa nekam čudno podobni onim ki jib ob redkih prtUkah speče doma mamica Plaho se ozira po on h ta niso bih obdarovani, ki niso dobili tako lepih in potrebnih stvari Ni radostno, v srce se mu je prikradla tiha žalost v nedolžnem srčeeu je celo nekoliko zavsti Kdo b: mogel pogledati v otroško du&o in povedati kaj vse se godi v nji Posebno ob takih prilikah, kakor je Miklavž živi otrokova duša svoje bujno nam odraslim nerazumljivo žvljenje Kolikor je v naših močeb m kolikor otroka razumemo. moramo paziti, da vsaj ob tako svečanih trenutkih ne kane v njegovo srce kaplja grenkega spoznanja. Starši, živeči v izobilju, ne obdarujte svojih otrok javno z dragocenima darili, ne kalite veselja revni deci ne delatte težkega srca njenim staršem ki jim krvavi srce ob pogledu na ubogo deco. k1 je kliub obdarovanju tako čudno tiha. tako bridko razočarana. Siromašni stnrš!. Kraček gobo žaga Ančka mu pomaga itd. Ko je Pavlihi pred osmimi leti umrla druga žena, je povzročil veliko senzacijo z izjavo, da se bo obesil. Tri dni je hodil z rožnim vencem v eni in z vrvjo v drugi roki po Kamniku in grozil, da si bo končal življenje, paglavci pa so radovedno preža!i nanj, kdaj bo izpolnil svojo grožnjo. Kmalu pa se je potolažil in v svojem 70. letu se je čutil še toliko mladostnega, da je pričel iskati tretjo ženo. Pri tem je doživel celo senzacijo, da so ga zlobni jeziki obdolžili očetovstva, nakar Je bil Pavliha jako ponosen, čeprav to v podobnih primer h nI običajno. Kljub vsem neprillkam in jezi pa je Pavliha 8e naprej nabiral gobe in jih prodajal. Zlobneži so ga tudi obdolžili, da dela iz njih žganje, kar moramo pa z vso odločnostjo zanikati. Res je bilo le to, da je Pavliha ves denar, ki ga je dobil za gobe, žrtvoval za žganje, katerega je zelo cenil, šele pred tremi leti je toliko oslabel, da je opustil nabiranje gob in se preselil v mestno ubožnico. Biil pa je še vedno toliko pri močeh, da je do lani pometal in polival mestne ulice, včasih pa si ga še videl, kako je z metlo podil pred seboj paglavce, ki so mu nagajali z gobami Ko je lani nekoliko zbolel, je bil od več strani deležen nenavadne pozornosti: povpraševali so po njegovem zdravju in mu pošiljali raznih priboljškov, da bi okreval. Marsikomu se je to zdelo nerazumljivo, kmalu pa se je zvedelo, da je bil Pavliha pri različnih zavarovalnicah zavarovan za nad pol nriijona dinarjev. Seveda on o tem ni ničesar vedel, gotovo pa je, da bi sam nikomur ne privoščil, da bi potegnil po njegovi smrti visoko zavarovalnino. V oktobru je Pavliha zopet zbolel. Star in onemogel se ni mogel več upirati smrti, ki ga je kmalu pobrala. O gobarju, ki je bil v ostalem priden, delaven in posten mož, pa bodo v Kamniku še dolepo krožile vesele zgodbe. Nedelja, 20. novembra, 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: Versko predavanje (dr. R. Tominec); 10.30: O pokretu uspešnosti v gospodarstvu (Ivo Zor); 11: Salonski kvintet; 12: Cas, poročila, plošče; 15.15: Ženska enakopravnost v krščanstvu (gdč. Peleasa); 15.45: Plošče; 16: Abram: Zlatorog, igra s petjem in godbo, izvaja prosvetno društvo Moste; 20: Mojstri dunajske operete, prenos iz Dunaja; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 21. novembra, 12.15: Plošče: 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30 Esperanto (g. Kozlevčar); 19: Srbo-rhvaščina (dr. Mirko Rupel); 19.30: Zdravstvena ura (O golšavosti (dr. Ciber); 20: Prenos opere iz Beograda: Gotovac: >Mo-ranac; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 22. novembra, 11.15: šolska ura: Napake v slovenskih nalogah (dr. Kolarič); 12.15: Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13: Radio kvartet, borza; 17.30: Plošče; 18: Phoorje I (Fr. Pivka)-; 18.30: Nemš.ina (dr. I. Grafenauer); 19: Gospodarska socialna vzgoja (dr. Goga-la); 19.30: Razvoj svetovja (A. Peterlin); 20: Ura variacij. 1. Uvodno predav^rje; 2. Klavirski koncert gdč. Jadvige Poženelove; 21.20: Prenos iz kavarne Zvezda; 22.15: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 23. novembra, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 1.30: Otroški kotiček (ga, Gabrijelčičeva); 18: Plošče; 18.30: Pohorje H (Fr. Pivka); 19: Ruščina (dr. Pre-obraženski); 19.30: Literarna ura: Ob 300-letnici rojstva modroslovca Spinoze (unlv. prof. dr. Veber); 20: I. glasbeni večer, posvečen spominu Jak. Aljaža, prenos iz Uni-ona; uvodno besedo govori kan. dr. Kimo-vec, pevske točke izvaja moški in mešani zbor »Sloge«; 21: Samospevi ge. Štefanije Vukove; 21.30: Salonski kvintet; 22.15: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Zdravo mleko. — Mož, krava je nam zbolela. Mleko bomo morali kupovati nekaj časa v mestu. Zena: Kaj bomo mleko nase krave izlivali? — Kaj še, prodajali ga bomo v mesto. <3 do imalo naši citateffi Naravno je moralno Ni le po naključju izšlo pri nas pomembno »Pohujšanje v dolini Sentflori-janski« izpod peresa našega največjega pisatelja, pri nas, ki smo »eden najkultur-nejših narodov na svetu«. Naš največji pisatelj je pač potrdil s tem svojim delom, da nismo le najkulturnejši. temveč tudi najbolj svetohlinski. Potrdil je celo. da se pri nas svetohlinstvo prečešče istoveti s kulturnostjo. Vse naše kulturne borbe, ki so navadno izredno žalostne ter jalove, se namreč v resnici dotikajo skoraj vedno svetohlinstva kot osrednje točke spora V imenu tako zvane morale, ki je tudi pri nas izredno relativen pojem, najsi jo zagovarja kdorkoli in s kakršnegakoli stališča, se skoraj vedno začno polemike, ki dokazujejo, da nismo vseeno najkulturnejši, čeprav igrajo celo naši podeželski odri .Shakespearea. In vedno je prozoren namen takšnih »kulturnih« borb. da namreč hočejo zagovorniki morale udariti po nasprotnikih drugačnega svetovnega nazora in si takorekoč napraviti poceni reklamo. Res. strašno uboga je nedvomno naša kultura, ker jo tako neznansko vlačimo neprestano po zobeh Toda vseeno nihče ne prezira kulturnega dela »Družbe sv. Mohorja*? ki je izdala že toliko knjig med ljudi. Kljub temu pa ne pozabljamo, kako dvomljivo kulturno delo so opravljale te knj.ige tedaj, ko so bile le navadna propaganda za klerikalizem. ko so navduševale ljudstvo za katoliški Dunaj, za »presvitle-ga« cesarja, ko so učile ubogo ljudstvo, da je oblast od Kuga, da mora biti ljudstvo pokorno tedanji nemški gospodi, čeprav bi mu rezali jermene s hrbtov Tega kulturnega dela ne bomo nikdar občudovali, nikdar ne more pošten Človek (t. j. moralen) zagovarjati reakcije, dela tistih ljudi, ki začno takoj kričati: Zamašite mu usta! če kdo obsodi svetohlinsko nazadn jaŠtvo, ki edino najbolj ovira razvoj kulture, ne le na vsem kulturnem svetu, temveč tudi pri nas. Priznati je treba, da naše podeželsko ljudstvo v splošnem ni zaostalo, toda ne govorite pametnim ljudem, da so kmečke ljudi kultivirali podeželski odri. ki so jih začela ustanavljati prosvetna društva posebno, ko se klerikalizem ni mogel več izživljati v svojih telovadnih društvib. Kaj igrajo takšni podeželski odri v veliki večini, tudi vemo. Vemo. da je n. pr. »Sv. Ge-novefa« ali kot se pač imenujejo takšne neštete igre, primerna za versko propagando, toda to kulturno delo na deželi ni moglo ljudi niti toliko kultivirati, da bi »eden n aj kulturne j sih narodov« imel vsaj 1% manj pijancev. Ne verjamemo tudi, da bi zaradi tega kulturnega dela bilo manj pokoljev na podeželskih žegnanjih. Vpfliv, podeželske ljudi, je samo kvaren, ker jih navaja samo na nenaravnost in na neredno gledanje na življenje Sicer bi nam pa tega ne bilo niti treba naglašati, če bi se naši moralirt! ne skl'cevali na svoje kulturno delo ob vsaki priliki, kot tudi zdaj, ko je prišlo do tako strašnega pohujšanja zaradi »Veselega vinograda«. Zdi se, da predolgo molče vsi oni kultura' delavci, ki bi morali braniti svobodno misel odkritost in poštenost, pa tudi svojo čast ter, kar je dobrega v naši kulturi Načelno bi morali končno že obsoditi škodljivo svetohlinstvo, tisto zagrizeno gonjo proti vsemu, kar ni spočeto pod firmo tako zvanega katolištva, razčistiti končno pojem, kaj je moralno in kaj ne ter naglasiti, da kulture ni še nikjer spo-Čelo svetohlinstvo m da ji ni nikdar škodovala zdrava naravnost Naglasiti bi pa morali zlasti, da ne puste blatiti svojih kulturnih ustanov niti v imenu morale, najmanj pa v imenu svetohltnstva. Ali se res vračajo časi, ko je bila sleherna misel najhujši greh? Ali je še vedno dovoljeno v imenu morale zaplofcništvo? Zakaj dopuščate, da izrablja najbolj zahrbten krog ljudi vsako priliko, da si napravi reklamo in da sramoti in škoduje kuhurnim delavcem, ki ne klečeplazijo pred njimi? Res ni na naši kulturni njivi vse zdravo in plodno, toda tega ne sme nihče izrabljati v politične namene in zato, da škoduje posameznikom, ki so storili za našo kulturo več kot 25 milijonov xMohorjevih knjigi Ne živimo več v Zolajev ih časih, ko je reakcija divjala nad svobodomiselnostjo, in tudi časi so za nami, ko je gospoda sežigala knjige, ki jih ni odobril škof! Cankarjevo delo so sežgali v imenu morale, ali jim naj zdaj gledališče slovesno izroči »Veseli vinograd«, odnosno, da dosežejo na višjem mestu vpokojitev kulturnega delavca?! Kdor pozna naše ljudstvo, ve da je tudi naravno, čeprav se je mod njim vgnezdilo marsikje svetohlinstvo. Naši fantje niso vsi kakšni vodeni vzorniki sv. Alojzija. »•Klafanja« je na deželi še vedno toliko, da ga ne bodo nikdar odpravili vsi edino zveličavni podeželski odri in misijoni. Toda zaradi te naravnosti niso ljudje nič slabši, kot bi bili, če bi prepevaM le psalme in molili litanije namestu, da kvantajo. Meščani, najsi so še tako kultivirani, niso v tem pogledu nič boljši In nič boljši niso tudi ljudje, ki so pristaši svete morale. Kar se tiče morale glede spolnosti, je tako relativna, da vsak pozabi na njo, ko se oglasi dovolj močno v njem narava. Vsi smo ljudje, le da nekateri hočejo tajiti, da so prav tako iz mesa. tajiti, da se prav tako navdušujejo za »umazanost« kot vsi drugi. Vsi smo »umazanci«, vsi rdeči pod kožo, le da nekateri hočejo to umazanost prikriti z moralo ter jo maskirati s špansko steno. Cim bolj je pa človek naraven, tem manj zavija pobožne oči, ne skriva tako rafinirano elementarnih nagonov. In nedvomno so kmečki ljudje, tudi na Dolenjskem, ki je zdaj tako »oblateno«, bolj naravni, da so med njimi izbruhi elementarnih nagonov neposrednejsi ali »su-rovejši«. Če nam gledališče pokaže ljudi povsem naravno, kakršni so brez krinke svetohlinstva, tedaj se mora človek le čuditi, da se moralisti tako nepopisno zgražajo nad našo kulturo, nad »nizko stopnjo« našega gledališča in da poleg tega Se blatijo kulturne delavce, ki vendar niso ustvarili teh naravnih ljudi, ki jih je orisal dramatik takšne, kakršni so res v življenju in kakršne je ustvaril bog (po veri moralistov). Življenje nam dokazuje vsepovsod, da je le to zdravo, kar je čim bolj naravno. Moramo je pa tudi le prav za prav samo to, kar je zdravo in življenjsko. Morala se mora krojiti po življenju, po naravnih zakonih, in ne naravni zakoni po neki namišljeni morali Zdi se pa da je med nami, odnosno med ljudmi, ki se smatrajo ■za kultivirane, Še mnogo premalo naravnega gledanja na življenje. Tudi moralist. Kamniški gobar Pavliha Kraček O njem so pravili, da Je pri nabiranju gob v zvezi s samim peklenščkom Stran S . »SLOVENSKI NAROD«, dne 1». uuvmina. 1882 Stev. 0f)4 F. Deeoorceile: 106 (Proieletstvo . ljub Roman Nedvo-irmo je bil to pravi načrt in edina pot, ki jo je bilo treba ubrati. A Slimak je mislil samo na to. kako bi svojega pajdaša prepričal, da je to res pravi načrt. Tudi Panoufle je bil nekam ves za-sanjen. In čudno, njegove sanje so ubirale po ovinkih isto pot kakor Slima-kove. Tudi on je mislil na to, kako bi se odkrižal svojega pajdaša. Zdaj je bil trdno prepričan, da je ukradel usodna pisma Milček sam in da je torej po nedolžnem dolžil Slimaka. Vse je bilo pripravljeno. Mreža, ki naj bi se lopov ujel v nx>, je bila spletena. Past je bila nastavljena. Toda v nasprotju s svojim pajdašem bi Panoufle lahko še ustavil tok dogodkov, ki jih je pripravljal. Ali naj stori to? 2e je misfcl na to, ko je naenkrat zagledal v duhu privid mirnega življenja in počitka v blagostanju, ki je z njim računal. Sredstvo za dosego rajskega življenja je rmel pri rokah. Treba je bik) samo malo spretnosti in mnogo odločnosti. Morda pa ima Milček ukradena pisma še pri sebi. Ali bi ne bilo v tem primeru mogoče vzeti mu jih, še pred-no jih rzroci tistemu, ki mu jih je nedvomno obljubil? — Morda mu jih pa hoče prodati? — je pomislil Panoufle, — kajti kdo ve, če ta malopridnež ni zavohal našega naklepa in če nam ni v tem času ukradel tudi pisem samih? Toda kje je Milček? Kam neki se je zaletel s Claudine-tom po svojem predrznem nastopu? To je bilo treba zvedeti najprej. — rim, hm, — je mrmral Panoufle sam pri sebi, — mož, ki se zanima za pisma, je px>lkovndk d* APboize. Nami se bo Milček najbrž obrnil, kakor sva storila prvotno tudi midva s Slimakoan. Kaj pa če je malopridnež pisma že izročil polkovniku? Kaj če sta bila domenjena? Potem takem bi bila pisma že v polkovnikovih rokah. Ce bi torej vlomil v d' Alboizov hotel, če bi storil to. kar je snoval Sii-mak popoldne, bi se utegnilo zgoditi, da bi ubi*, dve muhi na en udarec. Toda za ta primer Panoufle ni t>rav nič rabil Siimakovega sodelovanja. Potrebna je bila energija, pogum, odločnost, vse lastnosti, ki jih Slimak ni imel. Mož je bil dober samo za priprave, za snovanje naklepov. Kot svetovalec bi lahko pomagal Panouflu. Treba ga je bilo samo pripravki do tega. Ko je vse dobro premislil, je spoznal, da ni izključeno, da se bo Milček domenil z d*Alboizom Šele naslednjega dme. ko bi itak Panoufle opravil svoje delo. Seveda je dobro vedel, da pripade zaslužek samo njemu, pa naj dela sam ali pa s pomočnikom, ki bi še daleč ne zahteval tolfko kakor Slimak. Ta zaslužek, združen z dedščmo po CIaudinetu, — na Zefirino besedo se je namreč lahko zanesel — vse to bi mu prineslo zaželjeno blagostanje, mirno, brezskrbno življenje. Toda če hoče doseči ta cilj. mora odstraniti Slimaka. Potem pa pojde vse gladko od rok. Panouflu m preostajalo drugega nego spraviti iz Slimaka vse, kar se bo dalo, seveda Še p redno ga odstrani, za kar se je premeteni lopov temeljito pripravil. Tako sta mislila in čutila lopova, ko se je Panoufle prvi oglasil, rekoč: — No torej, ali se da kaj storiti? Ali pa je vse izgubljeno? — Vse je izgubljeno. Če so pisma ukradena, — je odgovoril Slimak hladno. — Kaj pa če bi jih dobila nazaj? — je vprašal Panoufle. — Kako to misliš? — je vzkliknil Slimak m pogledal svojemu pajdašu presenečeno v oči. — Beži no! Nikar ne čvekaj, — ga je zavrnil Panoufle. — Stavim glavo, da si že našel zanesljivo sredstvo. — Toda ... — Pravim ti, da se ti pozna to na očeh... Saj sva že osem let skupaj in stara prijatelja; ni vrag, da bi se ne poznala. Spomin na skupno preteklost je menda nekoliko zbegal Slimaka. ki je dejal: — No torej!... Da... Morda sem pa res našel sredstvo. — Ev«, saj sem takoj vedel. — Toda nevarno je. — Kaj za to! — Milček je sam ukradel pisma... Moramo mu jih zopet vzeti. Tu je pa zopet Panoufle namršil obrvi. Ali je Slimak zavohal njegove naklepe... To se bo kmalu videlo. — V ta namen. — je nadaljeval, — bi pa morali vedeti, kje iskati ga. — Jaz vem. — Kaj? — Milček stanuje v d* Alboizovem hotelu. — Kaj praviš? — Kar sem videl. In stanuje tam z Montlaurom. — Ns mogoče! Toda seveda, res ie. spominjam se, da si mi nekaj takega že pravil. — Ponavljam ti to... D' Alboize in Montlaur sta svaka. Milček se je vrnil s svojim očetom včeraj. Deček spi v pritličju, v stanovanju, kjer sem te opozoril na zaprta okna. — Torej so vsi v naših rokah." — Popolnoma. In gre samo za to, da odideva še nocoj k njemu in zahtevava od njega pisma, ki jih je nama ukradel. — Še nocoj? — Seveda. In sreča bo. Če Se nT prepozno, če ta paglavec še ni izročil pisem polkovniku. Toda po svojem pobegu je bil najbrž utrujen in zdaj gotovo spi. To je voda na najin mlin. AFRIK MODROCE iz dobrega blaga Din 210 Spalne fotele od Din 1300.— izdeluje samo po naročilu SITAR KAROL - Ljubljana VVOLFOVA ULICA 12 (dvorišče). Telefon 28-10. Zavese, posteljna pregrinjala namizno prte, p rti če itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATEK & MIKE S, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Vezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnice, entla-nje, ažuriranje in predtiskanje. Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in tgračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika tzbira. Najnižje cene. — Ceniki franku. »TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokole* in otroš.v j vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška c 4. V MARIBORU naznanja cenj. občinstvu, da se nahaja nje stalen poverjenik za Ljubljano in okolico v hiši Dunajska cesta št« 34, kamor se naj blagovolijo obrniti interesenti v svrho pristopa kakor tudi drugih pojasnil. mi 11 mrzla in gorka jedila, vsaki dan sveže ribe, ob sredah in petkih bakalar, Vam nudi po najnižjih cenah Martin Bujas *u bivši natakar »Vinko« v gostilni Štefan LJUBLJANA, KERSNIKOVA ULICA 5 Postrežba točna in solidna. Splošna maloželezn;ška družba d. d. v Ljubljani PRODA tvojo staro remizo na Zaloški cesti in hiši na Zaloški cesti Št. 23 in Stari poti št. 9 s pripadajočim zemljiščem. Natančni podatki in informacije v obratni pisarni SPLOŠNE MALOŽELEZNI&KE DRUŽBE D. D. V ZGORNJI ŠIŠKI. Jugoslovanske STEYR tovarne LJUBLJANA PRODAJO vredne, rabljene AVTOMOBILE: 1 Austro Daimler ADM a, odprt, 6 sed. 1 Steyr tipe XII Torpedo, odprt, 4 sed. Z Steyr tipe II, odprt, 6 sed« 1 Steyr tipe XVI Torpedo, 7 sedežen, odprt, nov« >mMa1i og1asi< Vsaka beseda SO ptr. Plača mm lahka tuđi r ta odgovor znamko I — Na vprašanja brez m SLUŽBE VIŠJO NATAKARICO sprejmem. Obširne ponudbe s sliko na hotel »Jadran«, Bakar. 4366 IŠČEM ZASTOPSTVO boljših tvrdk. Vpeljan sem po vsej Srbiji, kakor tudi južni Srbiji. Sprejel bi zastopstvo samo za Niš. — Ponudbe na naslov: David Golubović, Niš, Karadžičeva 1. 4372 ŠOFER ki bi opravljal tudi druga dela, išče službo šoferja, — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Zanealjiv 4329«. ZASTOPSTVO trikotažne tovarne prevzamem za savsko in primorsko banovino. — V postev pridejo samo prvorazredne tovarne. Branimir G jurski, Zagreb, Senoina 25. 4308 STANOVAL STANOVANJE 2—S sob s kuhinjo, soto&no, centralna kurjava, veranda, ob cestni železnici iščem za 1. december. Ponudbe na upravo lista pod >Na somcu«. 4310 GIMB 9 IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radio-aparate. »ŠLAGER«, Aleksandrova e. 4. (prehod »Viktoria« palače) BJLAVIRJL PLANINI prvovrstnih inozemskih znam h od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T DOPISOVALE MLAD GOSPOD soliden, uradnik s stalno službo želi resno znanje s samostojno damo, event. vdovo ali ločenko. Samo resne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Zimski večeri/4368«. ORIENTALSKA OPRAVA (Damaskus antik) 5 komadov poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 4377 VOZOVE 3 težke, 2 srednje težka v prav dobrem stanju, kakor tudi komate in razno konjsko opremo radi vpeljave avtom obilne vožnje po nizki ceni proda Mihael Oman en, Višnja gora. 4367 JABOLČNIH prvovrsten, prodaja najceneje A. Lottspeich, Rimske Toplice. MOŠKO KOLO malo rabljeno, prodam za 450.-dinarjev. — Ogleda se lahko: Tržaška cesta št. 24 (Gasperi). 4380 PRILOŽNOST! Avto Fiat 525 super, skoro nova, za vsako sprejem-I no ceno naprodaj. Ena tretjina na obroke. — Vzamem tudi avto v račun. Muhič, Studenci pri Mariboru. 4371 MED 1000 kg trčanega po Din 12.— kg in 500 kg trčanega po Din 14.— kg franko Metlika — proda Anton Murn, slaščičar ▼ Metliki. 4289 PAZINO BRZO POPRAVLJALNI O A popravlja čevlje ni tro in poceni. — Ljubljana, selen burgova uL št_ 4. dvorišče. 91/T GOJZERJI na obroke, »TEMPO«, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4 11S/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKRB, Ljubljana, 8v. Petri* cesta 14. PERJE PUHASTO Din 15.—, čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter VOLNO in ŽIMO za modrece izredno poceni prodaja: Bega, VVolfova j ulica 12 (dvorišče). 106/T ZAKAJ PREZEBATE ko Vam štedilnik lahko zastonj ogreva in zrači stanovanje. — Cena naprave Din 150.—. — Aljančič, Bistrica-Pobrezje. 4318 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROBE, Ljubljana, Gos posveta ka cesta št. 16 (prt Levu) 25/T SMUČARJI POZOR! Smučarjem, ki zahajajo na Visenj ske hribe. Kriški vasi in Sv. Duhu, prepovedujem vsako nadaljno smučanje po mojem zemljišču brez mojega dovoljenja. — Posestnik Zupančič Ivan, Za vrtača. 4376 afrik modroci RUD. SEVER, LJUBLJANA. Marijin trg % Telefon 2622 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno m po konkurenčnih cenah pod garancijo družba io,l J. HLEBA pleskarstvo in so bos lika rs tv o F JU BLJ AN A, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon "070. POZOR! Dobavljam vsako količino lepih letošnjih orehov, krompirja in ostalih deželnih pridelkov. — Ponudbe na naslov: Anton Fri-celj, Sv. Lovrenc na Pohorju. 4369 POHIŠTVO Spalnice Din 2200.— omare > 450.— postelje > 250.— kuhinjske oprave > 1000.— kuhinjske kredence > 500.— Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Kdor ima hranilno knjižico, se ta vzame v račun. Sprejmejo se tudi vsa popravila po konkurenčnih cenah. — Mizarstvo »SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36. — Telefon št. 27-80. 111/T Couch zoSe Otomane, spalne fotelje, divane, zložljive postelje, mreže, peresnice ( federmodroce), žimnice (modroce) ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najceneje F. Sajovic Ljubljana, Stari tr»t št 6. DELO more v teh težkih časih vsak dobiti te najlaže z ureditvijo pletenja na domu. Dajemo sproti delo vsakemu, ker prevzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejico (volno) in izplačujemo mezdo za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnih pisem. Ako hočete delati in zaslužiti, se obrnite zaupno za brezplačne prospekte na firmo: OOMACA PLETARSKA INDUSTRIJA IOSIP KATJA, Maribor, Trubarjeva 2, odd. 27. Bukova drva in oglje kupuje s+ilno URAN FRANC LJUBLJANA Sv. Petra cesta 24 GOSTILNA RETNINGHAUS priredi jutri veselico s plesom brez vstopnine. Na razpolago bodo krvavice, pečenice, razna jedila in izvrstna pijača. 4365 STREŠNE OPEKE 170 m3 ali Eternit, franko postavljeno Zagorje pri Kozjem (Polšak), potrebuje Bratuž Ge-novefa, Konjščina, Savska banovina. 4370 DAMSKI KLOBUKI že od Din 60.— naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu — »La Femme Chit-«, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/L 107/T SENO in SLAMO dobavlja po konkurenčnih cenah Gospodarska Zveza ▼ Ljubljani Celuloidne ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah in fazonah FRANJO ZRNEC, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje štev. 5 EKSPERIMENTALNI PSraOGRAFOLOG Karah samo še kratek čas v LJubljani, hotel 2-Soča«. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. 4379 I KRZNARSKA DELA in popravila sprejemam po solidnih cenah. — Franc Kenk, krznar, Gosposka ulica 3/n. 4358 Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl. Stingl originaL ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) PRODAM ALI DAM V ZAKUP hotel, restavracijo in kavarno v prometnem mestu Primorja. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Leto\išces. 4312 UGODNA PRILIKA ZA VRTNARJA! Krajevni šolski odbor v Slo-venjgradcu odda pod zelo ugodnimi pogoji v najem velik obzidan vrt s stanovanjem, '"opli-mi gredami itd. Refl ekran ti naj se zglase najkasneie do 1. decembra t. 1. pri šolskem upravitelju v Slovenjgradcu. 4292 PRODAM FISO s 3 sobami, kuhinjo, shrambo, podstrešno sobo, drvarnico in vrtičem. Posebno pripravno za umirovijenca ali obrtnika. Ena soba se lahko predela v prodajalno ali delavnico. Cena 40.000 dinarjev. — Potreben kapital 30.000 Din. — A. Pribil, Vojnik. 4321 POSESTVO z 38 oralov zemlje, novozidano hišo in gospodarskim poslopjem, za cesto, 14 ure od trga na štajerskem, prodam. — Informacije daje: E. Bezenšek, trgovec v Podsredi. 4322 Halo! Kaj ? V petek 18. t. m. vsi v gostilno TRNOVSKI ZVON! ZAKAJ? — Dobijo se pristne krvavice, pečenice ter vse domače koline. — Se priporoča za gostilno »TRNOVSKI ZVON« in za vinotoč v Trnovski ulici 19 Vinko Baus. Urejuje: Josip Za »Narodno tisJcarnoc: Fran Jesertek. — Za upravo m dal lista: Oton — Val v