a 2 MMsi ii«c»a v iinvM (Csm Emitc cm m hm
v Trstu, v petek 2, Januarja 1925.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik L
'vrf.-^cSi pondeljek, vsak Af škepfl * 20, I. nadstropje. Qfcf>t«*' «1**» st "C #reJemaJo. rokopisi /Pr«t. F, P«rt» - Lastnik tiskar mata m mescc L 7.—f 3 mesece -in inozemstvo mesečno 5 lir ved. —
JredntStvoi ulic« sv. FraačlSlr Šiljajo uredništvu. Nefrp««rir»— Čajo. — Odf"» "	-»mit:
isk tiskarne	-j^fiđiat
sta L 32.—
uredništva In	»t. uof-
EDINOST
Poumenu Številke v Trstu ia okolici po 20 cent — Oglas! se računajo v Hrokostf ene kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice« zahvale, poslanice te vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm poLS. - Malt oglasi po 70 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, nllca tv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva te spravo 11-67.
nalilo o letu 1924.
V lanskem letu je brez dvoma vsa Ev-T3»a znatno napredovala. Razmere, ki so bile v prvih letih po vojni naravnost nevzdržne, so se ustalile in ponekod so, tudi ozdravele. Politične in gospodarske^ krize seveda niso še ponekod izginile. Nikako čudo, saj je bilo menda rečen«, da je zasekala svetovna vojna tako globoke rane, da bo treba za zdravljenje štirikrat toliko časa, aega je trajala svetovna morija
Italija pa mjora na vsak način smatrati preteklo leto za dobo globoke in nevarne politične krifce. Fašisfovska vlada, ki je r'la koncem L 1923. neomejena gospoda-piclložaja, je stala koncem ravnokar p. d Tega leta na zelo omajani podlagi. Fašizem m njega -voditelj ministrski predsednik Mussolini sta dosegla povodom zadnjih političnih volitev, ki <so se vršile 6. aprila 1924., velikanski uspeh, takorekoč popoln uspeh. Fašistom pa ni bilo dano, da bi ga dolgo uživali. Kmalu po otvoritvi nove poslanske zbornice (v začetku junija) je bil izvršen v Rimu grozen političen zločin. Socialistični poslanec Matteotti, eden n^jpoguninejših nasprotnikov fašistovskega režima, je bil ugrabljen in umorjen. Radi tega umora »so bili aretirani nekateri najvplivnejši sotrudniki g. Mussodinija (Cesa-re Roissi, Martnelli, Filippelli i. dr,). Umor pa je imel tudi dalekosežne politične posledice. Skoraj vse stranice, ki so bile izvoljene pri zadnjih volitvah na manjšinskih listah (popolari, ustavna apozicvja, u ni tarči, maksima list i) so demonstrativna zapustile koncem junija 1924. poslansko zbornico, izjavljajoč, da se ne vrnejo, dor ider se ne napravi popolna luč v zadevi MatteoltŽjevega umora.
Ta politični umor' je do mozga pretresel vso italijanski« javnost, ne izvzemši faši-stovsko in njenega glavnega predstavnika mmistiiskega predsednika Mussolinija. Kot dokaz nam služi dejstvoi, da <so se izvršile v vladi takoj po umoru -važne spremembe. Mussolini je izročil ministrstvo za notranje stvari Federzoni-ju. Fmzi je odstopil kot podtajnik notranjega ministrstva. General De Bono, glavni ravnatelj javnega varstva, je bil odstavljen in na njegovo mesto je bil imenovan dotedanji tržaški prefekt Crtspo Moncada. Vse te spremembe pa iriso nimalo pcpiirile opozicije, katera je pripisovala vso krivdo na umoru režimu. Proti njemu <je začela neizprosno časopisno -torbo. Vlada je tsicer izdala kr. odlok o omejitvi tiskovne svobode, toda s tem je dosegla le ta uspeh, da se je razmerje med vladino večino in opozicijo še bolj poostrikh. Tudi najdba Matteottijevega trupla fv začetku avgusta) ni tega napetega razmerja prav nič ublažila. Dne 12. septembra jer bil umorjen v Rimu v tramvaju fašistovski poslanec Casalini Sprva se je mislilo, da bo ta umor odvagal v političnem pogledu umor poslanca Mat-ieottija, toda fašistom se ni posrečilo, da bi dokazali odgovornost (opozicije. Pač pa je objemal na drugi strani odpor fašizmu vedno nove kroge: vojna pohabljenci m bojevniki so se postavili na svojih občnih zborih, ki *so se vršili tekom julija na Reki in v Assisi, odločno prod fašizmu. S iem se je zanesel razdor v one vrste, ki sci sestavljale Mussolinijevo vladno ve-
prišla na dan koncem novembra afera I tala Balbo, ki je bil po De Bonu začasni poveljnik prostovoljske milice. V začetku decembra pa je ravnatelj popolarskega glasila «11 Popolo» dr. Donati vložil pri senatu ovadbo proti generalu De Bono radi sokrivde pri raznih političnih zločinih pred umorom Matteottfja in ob času tega umora samega- Končno je prišla tudi vrsta na poslanca Giunto, proti kateremu je bila vložena ovadba, da je naročil napad na fašistovskega člisidenta Forni-ja. Sodna oblast je zahtevala od zbornice izročitev poslanca Giunte, vsled česar je bil ta poslednji posiljen odstapiti z mesta podpredsednika poslanske zbornice. Njegov odstop je zbornica najprej odklonila, toda potem ga je morala pod pritiskom g. Mussolinija vendar sprejeti.
Prortivladna fronta se je na ta način v zadnjem času naglo stiskala. Napadi opozicije tso postajali z vsakim dnem močnejši in nevarnejši. V tem položaju je zamislil ministrski predsednik Mu s solini nepričakovan manever. Tik pred božičnimi počitnicami poslanske zbornice je naznanil, da predloži zbornici novo reformo volilnega reda, s katero se zopet uvede eno-imenski volilni okraj. Reforma je napravila precej globok vtis, posebno med liberalci, in že se je zdelo, da je Mussolini v tem silnem dvoboju zopet na vrhu. Toda ni minilo niti teden dni, ko je prišla -opozicija na dan z novimi odkritji, ki so se tikala to pot osebe samega ministrskega predsednika Mussolinija. Rimski list «Mondo», ki je glavno glasilo lopotzicijonal-nega bloka v italijanskem parlamentu, je objavil dne 28. decembra ravnokar preteklega leta takoianenovano spomenico Cezarja Rosssi-ja, ki je, kakor znano, zaprt radi sokrivde na umoru poslanca Matteot-tija. Cesare Rossi, prejšnji najbližji in naj-zvestejši sotrudnik ministrskega predised-nika je sestavil, preden je bil aretiran, kratko spomenico, v kateri označa ministrskega predsednika Mussolini-ja kot direktnega naročilca skoraj vseh političnih zločinov zadnjega leta. Ta spomenica je prišla, kakor rečeno, v roke opozicijonal-nim listom, ki so jo objavili tik pred zaključkom lanskega leta. V borbi opozicije proti fašistovski vladi pomeni objava Ros-si-jeve spomenice nosv korak. Opozicija se je namreč lotila s tem tudi Mussolini-jeve osebe, kateri je do isedaj koJikor toliko prizanašata. Cilj, ki ga zasledujejo opo-zicijonalne stranke s svojim najnovejšim naskokom, pa je ta da bi se Mussolini prisilil, da odstopi, tako da bi ise vršile nove volitve, katere se predvidevajo za prvo polovico novega leta, pod drugo in ne več pod fašistovsko vlado.
Na tej točki je bil notranjepolitični položaj v Italiji pred zaključkom lanskega leta od katerega smo se ravnokar poski-vilL Ministrski predsednik Mussoiini je takoj po objavi omenjene spomenice sklical izredno sejo ministrskega srveta, na kateri so se člani vlade posvetovali o novem položaju. O tej seji je bilo izdano kratko poročilo, iz katreega je razvidno, da je Mussolini sklenil, da bo kljuboval tudi tej najnovejši in najnevarnejši med vsemi dosedanjimi ofenzivami opozicije. Z njim so se izrekli solidarne vsi ostali ministri, med njimi tudi liberalca Caisati in Sarocchi. Že te dini se sestane zopet poslanska zbor-
novega
Novoletno voKlta kralju
i nauki resne « Tribune* le na papirju. Danes je bilo zopet zaplenjenih vse polno listov: v Rimu liberalni «11 Piccoto Gior-nale d'Italia» (jutranja izdaja lista «B Gior-nale d'Italia»); v Milanu so bili zaplenjeni lanora, inomu, tnaz m rnaon ai ivevtrr. ,«A van ti.U, «Giustizia», «Unita» in rimska Za njimi so »bili sprejeti zastopniki senata, «p0polo» ter «Voce Repubblicana*. Iti jih je vodil predse chiik sen. T it t oni. Nato je kralj sprejel zastopnike poslanske zbornice. V odposlanstvu so bili predsednik on. Rocco ter podpredsedniki, tajniki in izžrebani poslanci. Podpredsednika on. Giunta in on- Rodind, popolar, sta bila odsotna, ker sta podala ostavko. On. Sait-ta, opozicijonaleo, se je opravičil z družinskimi zadevami, on. Achille Grandi, popolar se je. tudi opravičil, češ da je ne-razpoložen; on. Modigliani, unitarec, je izostal iz političnih vzrokov.
Demonstracije proti opozicijskim listom
Izgredi v Firenzah
RIM, 1. Okoli 13. ure se je zbrala na trgu Colorma večja gruča fašistov, ki je nato odkorakala v ulico Mercede, kjer ima < Momdo» uredniške prostore in tiskarno. Tu so fašisti uprizorili sovražne demonstracije. Karabinerji i so preprečili nad al jne izgrede.
V političnih krogih še vedno komentirajo izgrede fašistov v Firenzah, posebno pa napad na list «11 Nuovo Giornale». Ti izgredi so tem večje politične važnosti, ker jih bo opozicija gotOvo izrabila kot dokaz za svojo trditev, da vtsako zbiranje fašistov ogroža javni red in tako ovira pomirjen je duhov. O dogodkih v Firenzah bo bržkone poročal tud. notranji minister on. Federzoni na seji nuuistrškega srveta, ki se bo vršila jutri.
O dogodkih je izdala tudi poluradna agencija Štefani poročilo, ki pa govori le o napadu na list «11 Nuovo Giornale^ in opustošenju framasonske lože. Po dosedaj znanih podrobnostih so se odigrali dogodki tako-le:
Za 14. uro so bili sklicani zastopniki toskanskih fašjev na trg Santa Maria, da politično manifestirajo. Ves dopoldan so prihajali v mesto fašisti z vlaki, vozovi in peš. Okoli 13.30 je bii trg Santa Maria Novella poln črnosrajčnikov, ki so nosili detike z napisi: Opozicijonalci, čas je da nehate! Živijo Mussolini. Okoli 15. ure se je razvil pohod po mestu med petjem in vzk^kanjem proti opoziciji. Ko se je sprevod pomikal po ulici Panzani, se je del fašistom odcepil ter se spustil v tek proti
poslopju, kjer se nahajaj/*, prostori 'i-^a' napada Poljske aH Čehcslovaške. «11 Nuovo Giornale*. Vhod v uredniške j «Reklo ,se je — je nadaljeval Strese-prostore in tiskarno je zastražila policija. J mann — da je državna bramba država v Toda nekaterim fašistom se je posrečilo' državi in da bi se znal gereral von S^ckt vdreti v uredniške prostore skozi streho, j v vsakem treno-tku proglaisiti za diktatorja. Urednikom niso storili nič zalega; na ce*stoiTo odda'jevanje naroda od državne bram
Velik požar v Firenzah
FIRENZE, 1. V skladišču državnih železnic na kolodvoru Porta a Prato je izbruhnil preteklo noč velik požar, ki je v kratkem vpepelit več velikih lop. kjer je bila nakupičena lvelika množina telefonskega in brzojavnega materijala. Ogenj je ogroežal ves kolodvor, vendar so ga gasilci z velikim naporom omejili. Pri gašenju je bilo več gasilcev ranjenih. Pofžar je divjal vso noč; veličastni prizor je kljub pozni uri privabil na lice mesta množico radovednežev. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Skoda se ceni na približno 10 milijonov lir.
Streseman proti francoskemu stališču
Pravo stanje nemške razorožitve
BERLIN, 1. Včeraj je zunanji minister" Stresemann sprejel zastopnike tiska ter jim razložil stališče vlade z ozirom na vprašanje izpraznitve koelnake cone. Potrdil je, da je razorožitev Nemčije izvršena, ter pripomnil, da je pač prišlo do prestopkov v tem oziru, česar pa da se ne more odvrniti pri šestde&etmili jonskem, narodu. Francosko stališče proti združitvi vprašanja vojaške izpraznitve z Dawesovim načrtom je po mnenju min. neupravičena in nevarno. V Londonu je nemška komisija vedno vztrajala na tem, da je nujno potrebna razprava in istočasna rešitev finančnega vprašanja voljnih odškodnin in vprašanja izpraznitve Potrurja, ki je — kakor vprašanje Koelna — tesno zvezana z Daweso vira dogovorom.
Državna bramba in policija
«Z druge strani — je dostavil Stresemann —, t. j. s stališča notranje po!itike, je treba upclštevati, da ima politika strank centra v Nemčiji gotov pomen, ki z^a imeti svojo bodočnost, ako se bo zaupanju postavilo nasproti zaupanje. Če se pa koelnska cona ne bo izpraznila, bom moral tudi jaz priznati, da niso imeli prav tisti, ki so glasovali za Davvesove zakone.»
O stanju nemške vojske je minister izjavil, da je prepričan, da je 100 000 m:cž državne brambe, katere so zavezniki do-voli-i Namčiji, brez vsakega orožja, tako da ne bi mogli zavrniti niti morebitnega
č:no v zbornici. Pohabljenci in bojevniki J nica| kateri bo predlolžen n£Lcrt * v^m« so zahtevali v svojih resolucijah, naj se j tiskovnega zakona in reforme dosedanjega v/.p ost ari v državi najstrožja zakonitost, volilnega reda. Ker je 'večina še vedno
1 1 _ ___I___ nn	n 1 r»/v/l t\n lif innln	t	TL K	1 ' ' *	* %_____ J _ ?______ J_1
vlada naj se popolnima loči od političnih strank (t. j. od fašistovske) in naj bo končne v svoji politiki navdahnjena z idejami italijanskega risorgimenta. Protš tem resolucijam je odtočno nastopil v začetku avgusta Mussolini sam, in sicer se je zgodilo to na velikem fašist o vskem zborovanju, ki se je vršilo v Rimu od 2.—5. avgusta lanskega leta. Na tem zborovanju je bila sklenjena politična resolucija, v kateri se naglasa potreba, da se mara fašk>tovsk!a revolucija iz 1. 1922. dosledno nadaljevati in izvajati. Obenem se je napovedala v tej resoluciji sprememba sedanje ustave italijanske države.
Omenjena resolucija fašistovskega zbora ni imela nikake dru£e vidne posledice
vdana M us solin iju, ni dvoma, da bo prodrl Drugačen pa je, kakor vse kaže, položaj v (senatu, kjer je usoda preuredbe armade, katero je pripravil vojni minister Di Gior-gics, zelo negotova.
Ako hočemo povzeti v kratkih besedah gornjo sliko sedanjega političnega položaja v Italiji, moramo torej reči, da je dosegla kriza tik ob koncu starega leta nekako svoj vrhunec. Kakšen bo izhod, nočemo prerokovali. Pač pa je treba naglasiti dejstvo:, da povzroča stalno kritično istanje v italijanski notranji pcilitiki tudi veliko gospodarsko škodo, ki jo krvavo čuti vsa dežela. To se posebno jasno vidi na tečaju lire, ki pada v zadnjem času vedno bolj.
pa so zmetali vse pisalne mize, časopise in knjige ter vse zažgali. Nato se je nadaljeval pohod v tiskarno, kjer is palicami in revolverji razbijali 3troje linotypes. «11 | Nuovo Gicrnale» se ne bo mogel delj časa tiskati v svoji tiskarni.
Nato so se fašisti vrgli na pisarne odvetnikov, ki se prištevajo k opoziciji. Tako so fašisti opustošili pisarne naslednjih odvetnikov: avv. Vieri Covazzini, liberalec po prepričanju, avv. Frontini, avv. Target-i ti, avv. Tempestini, avv. Zavattaro. avv. j Cctnsolo, dopisnik lista «Avajnti!».\ Da$je j so fašisti opustošili katoliški krožek.
Pri demonstracijah je bilo lahko m nje-
be prihaja ravno iz dejstva, da so zavezniki usdlilš Nemčiji vojsko žolnirjev brez nobene vezi s prebivalstvom.
«Kar se pa tiče funkcij policije, katero se obtožuje, da je preveč vojaška, so dogoditi v Miinchenu leta 1923 jasno dokazali, kako da je policija neobhodno potrebna za varnost vladavine.*
Na zaključku je minister še rekel, da želi nemška vlada priti v položaj, ki ji bo omogočil neposredna pogajanja za dosego zadovoljivega sporazuma.
Seja ministrskega sveta
Izjave Stresemanna se strinjajo s pisa-
ni imela nikake druge vidne posledice Draginja ki je povzročila letošnja slaJba razen te, da je zanetila v vrstah vladne	^ t	sredn^e sToje
vecme nc*v ogenj. Liberalci, ki se smatrajo čedaije težje breme. Značilno za resnost
in dbseg notranjepolitične krize pa je na drugi strani tudi dejstvo, da je niso mogli , najmanje ublažiti niti zunanjepolitični uspehi g. Mussolinija, dasi je treba priznati, da so bili precejšnji (prijateljska po-
za ču-varje ustave, se- se začeli oglašati s svojimi protesti in nastopati za nedotakljivost liberalne ustave. Odpor proti vladi se je polagoma raztegnil tudi na to stranko. Dne 4. »oiktobra se je sestal njen občni zbor v Livomu, kjer je bila sklenjena popolnoma proti ■ asistovska resolucija. Kmalu za tem (4. novembra) so sledili
godba z Jugoslavijo in Čehoslovaško, trgotovinska pogodba z Rusijo, Jugoslavijo, re
CI,a. Kmalu za tem (4 novembra} so sledili ^ Vprašanja Jubalahda itd.). Nasprotja znani incidenti med fasisti in bojevniki, med ^^ tabartyma so torej nepremost-
poivodom proslave zmage v Krmu m po . i.. .	_______ ______;„
drugih mestih, ki 'SO povzročili, ^a je postal položaj med fašisti in bojevniki skrajno napet. Enotmaat vladne večine v zbornici je bila od teda'j v resni nevarnosti in le spretnim manevrom in raznim popušča-(posebno glede reform^ n«sfave) s
n:eirt
ljiva in rešitev je, kakor vsa znamenja kažejo, le v popolnem porazu ene ali druge strani.
Najverjetnejši razplet v bližnji bodočno-»sti je sledeči: Parlament sprejme tiskovni zakon in volilno reformo, na kar bo zbor-
slrani Mussolinija se ima fašizem zahvaliti, da ni prišlo do popolnega razdora. Tako se je otvorilo 12. novembra novo zasedanje zbornice b^ez večjih stresljajev. seveda pa brez opozicije, katera je izdala
, niča razpuščena. Po tem bi sledile v kratkem nove volitve pod sedanjo vlado.
ovih volitvah, ki bi se vršile pad vlado, katera bi jamčila za p ipolnci voli'no svobodo.
Razmerje med viado in opozicijo je prišlo tako na pravo mrtvo točko, toda časopisni hoj opozicijonailnih strank se je nadaljeval še z večjo neizprosnostjo in z dno bo!j učinkovitimi odkritji. Tako je
ve
Vojne ladje se povrnile iz Albanije
BRINDISI, 1. Sinoči so se povrnile tušem italijanske vojne ladje, ki so bile pred dnevi poslane v Valono in v Drač. Ladje sg na svojem povratku srečale francoskega torpedo!ovca, ki je t>il namenjen v Drač.
Zogova vlada prevzela posle
TIRANA, 1. Skoraj vsi ministri bivše vlade Ahmed-beg Zoga so se vrnili semkaj. Drugi tse kmalu vrnejo iz inozemstva. Vlada Ahmed-beg Zoga je že prevzela poisle.
nih več fašistov in drugih meščanov. Tud* 1	^S?^/?!1*^!? lej®
vicekvestctr cav. Conti je dobil par bunk.
Izgredi fašistov so napravili izredno mučen vtis na prebivalstvo. Tudi list «Na-zione > protestira proti opustošenju p'jsaren in tiskarne. Časnikarsko udruženje 'v £o-logni je objavilo protest proti kršenju tiskovna -svobode.
Po isti poti dalje
Nove zaplenitve in hišne preiskave
RIM, 1. Jutri se sestane zopet ministrski svet, da se posvetuje o položaju s posebnim oziroma na sejo poslanske zbornice, ki se bo vršila pojutrišnjem. V soboto pride tudi načrt za novi volilni zakon pred parlamentarne odbore. Zbornica bo razpravljala o nekaterih kr. ukazih, ki se imajo izpremeniti v zakon. Na sobotni seji bo baje podal mimistnski predsednik on. Mussolini politične izjave, nakar se bo vršilo glasovanje o vladni politiki. Nato se bo zbornica odgodila za nekaj dni.
Zdi se, da je vprašanje rekonstrukcije vlade zaenkrat popolnoma likvidirano. «Giornale d'Italia» sicer še vedno poživlja liberalna ministra Sarrochija in Casatija, naj računata s položajem, ki je nastal po objavi Rossijeve spomenice, posebno pa od dneva, ko je on. Salandra odtegnil svoje sodelovanje sedanji vladi. Toda gotovo je, da omenjena ministra zaenkrat ostaneta v vladi. Seveda s tem še ni rečeno, da popolnoma odobravata ukrepe sedanje vlade «za zaščito moralnih in gospodarskih interesov države*. To velja posebno za ukrepe proti opozicijskemu tisku. Kajti še celo filofašrstovska «Tribuna» je mnenja, da ni nikakor na mestu tako nenaden nastop proti opozicijskemu tisku. Ta pritisk bo boilj škodoval kakor koristil italijanski državi. Opozicija ga bo znala imenitno izrabiti in to posebno v inozemstvu. Pričela
ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom tvicekanc#erja Jarrosa, ker »e nahaja kancler na potovanju.
Ministrski svet je razpravljal o zunanjepolitičnem položaju, ni pa sprejel pri tem nikakih konkretnih predlogov.
Uradno je bilo razglašeno, da je novi državni zbor sklican za 5. januarja.
SinfiiKati imiinm ozemlja
proti podaljšanja zasedbe koelnske cone
BERLIN, 1. Wotfov dopisni urad poroča, da je odbor sindikatov zasedenih dežel »prejel spomenico, kjer se protestira proti nameravanemu podaljšanju zasedbe koeln-ske cone. Spomenica ugotavlja, da je bil odbor sindikatov vedno za strogo izvršitev veTsailleske mirovne pogodbe, ter pravi, da bo omenjeno podaljšanje zasedbe otežkočalo veliko delo za zbližanje med narodi.	_
Ugodni izvidi za rusko trgovinsko bilanco
MOSKVA, 1. O priliki novoletnih voščil je komisar za finance Sokolnikov med drugim izjavil, da je proučil vprašanje zvišanja uvoza, za katerega je vlada nakazala vsoto 48 milijonov rabljev, ki se bo pa še zvišala Kljub temu, da sa se pogajanja za angleško posojilo razbila — je rekel Sokovnikov —•, se bo celokupen uvoz in izvoz dvignil v letu 1925 približno za eno milijardo rubljev in notranji trg Zveze sovjetskih socialističnih republik ne bo pogrešal angleških kreditov. Tudi se bodo znižali nekateri davki, posebno pa tisti, ki se "tičejo poljedelstva
Radić na Dtmajti?
DUNAJ, 1. V tukajšnjih krogih se govori, da je Radiću uspelo potegniti in da je dospel zopet na Dunaj. Ako je to res, ni verjetno, da bi mu avstrijska vlada pu-bo tajno izpodkopavati ugled sedanje vla-' stila nemoteno obnovit« propagando proti
de, medtem ko odkrita kritika ne more Škodovati državi.
Današnji dan je pokazal, da so ostali
Jugoslaviji.
Nova balkanska zveza
BEOGRAD, L «Reč» objavlja naslednjo brzojavko iz Pariza: Po informacijah iz angleškega vira tse zadnji sestanek dr. Nin-čića s Cankotvom spravlja v zvezo s pogajanji dr. Ninčiča z Venizelosom in roliti-som v Parizu, da bi se ustvarila nova balkanska zveza. Pa zanesljivih informacijah, ki jih objavlja «Matin» se trdi v pariških diplomatskih krogih, da ise bo Ru-muiiija priključila akciji Jugoslavije za ustanovitev trazveze na Balkanu, v katero bi stopile Jugoslavija, Grčija in Rumunija. Pričakuje se. da bosta v najkrajšem času prišla v Beograd Venizelos in Bratianu, da konferirata s Pašičem ter da se sklene končna pogodba. Na tem sestanku se bodo podrobno razmotrivali cilji in program te zveze.
Novi bankovci po IGO dinarjev
BEOGRAD, 1. Z včerajšnjim dnem je pričela Narodna banka spravljati v promet nove bankovce za 100 c':nar|cv, ki jih je izdelala Banque de France v Parizu. Ko bo potrebno število izdelano, se začno dosedanji bankovci po 100 dinarjev jemali iz prometa. Novi bankovec ima spodaj na desni strani vodni tisk, ki predstavlja glavno glavo kneza Miloša. Narisek ie izvršen v slikah, v šarah in njih prepletih. Na desni strani sedi ženska postava, ki predstavlja glavo kneza Miloša. Narisek je iz-ščem modre barve, obsitim s hermelinom 'n na prednji strani vezenini v rumeni barvi s heral-dičnimi slikami. Na glavi ima lovorov venec. Na okvir« je c/namentika bizantinskega sloga; v obeh njegovih oglih stoje številke 100. Na levi strani se vidi slika Beograda. Hrbet novega bankovca predslavlja morje po katerem plovejo tri jadrenice, na levi strani pa belo polje, ki ga obrobljajo vcjice z listjem in slivami.	_
Umor srbskega četaškega vojvode.
BEOGRAD, 31. V torek popoldne se je vračal vojvoda četaškega zasledovalnega oddeik* za bregalniški okraj, Stojan Miševič, domov. Ko ;e prispel na kraj vasi, je oddala neka oseba nanj 4 strele, ki so ga takoj ubili. Morilec je bil takoj aretiran in se piše Kiril Grigorije-vić. Po poklicu je natakar in prrstojen v Šiip. Dne 10. oktobra se je vrnil iz Bolgarske v .Jugoslavijo. Tudi ubiti vojvoda Miševič je prišel šele pred nekaj dnevi z več tovariši iz Bolgarske v domovino. Svoječasno je sodeloval pri akcijah bolgarskih četašev proti naši državi, sedaj pa se je stavil na razpolago jugosl. obla-slim in V.lel pričeti sam boj proti Bolgarom. Prepotoval je vse vasi Makedonije in razlagal narodu, kako je Todor Aleksandrov izmozga-val ljudstvo. Tako je organiziral četaško akcijo, ki so jo podpirale jug. oblasti in prebivalstvo. Ponovno se je spustil v srdite boje z bolgarskimi loipami. Rezultat je bil, da so b !i če-taši v brega Ini skem okraju kmalu iztrebheni, ker je bilo na levem bregu Vardar;a pobitih več četaških tolp z vojvodi vred. Iz maščevanja so bolgaiski Četaši sklenili, da je treba pobiti nekaj organizatorjev te akcije in tako jc padel sedaj tudi vojvoda Miševič. Atentatorja so orožniki komaj obvarovali, da ^a ludstvo ni linčalo. Na odredbo notranjega ministrstva je bila Mišicevi rodbini poslana za prvo podporo vsota 15.000 Din,
Silna clsžeuja v finoiiii
LONDON, 1. Themse je včeraj narastla za približno 15 centimetrov in listi prinašajo slike preplavljenih pokrajin, izoliranih kmetskih poslopij radi preplav Themse in drugih rek.
In naraščanje vod postaja vedno nevarnejše. Nekatere izmed velikih železnic, ki vežejo Londcin s Škotsko, so pod vodo in vlaki imajo cbčutne zamude.1. Včerajšnja ploha je zelo poškodovala telegrafske naprave, na stoitine žic je bilo pretrganih. V&č mest na severu je popolnoma izoliranih od prestolnice. Meteorološka poročila napovedujejo nova deževja in še nadaljnje naraščanje Themse.
DržauUanska čolna na KlfalsKem
SHANGHAI, 1, Vsled upora generala Chen Chuana proti generalu Suan-Chian-Panu, guvernerju Chekianga in Fuceianga, je prišlo da isrpopadov v Sunag Kiangu, kakih 20 milj daleč od Shanghaja. Boj postaja vedno silnejši in se šteje že do sedaj kakih 100 mrtvih. Vojaški guverner Che-ckianga je poslal 1000 mož na pomoč četam generala San Chian Pana ter dal obkoliti arsenal v Chian Nami pri Shanghaju, kjer se nahaja majhna garnizija pristašev Chenchuana.__
Političen umor po Matteottijevem vzorcu v Švici
BASEL, 1. V francoskem delu Švice je vzbudil velikanski vtis zločin, ki ga je odkrfila policija v kraju Porrentruy. Blizu meje so našli policisti nekega kmeta po priimku Ouvrey, doma iz Cheveneya. Glasom poročil krajevnih listov, je Ouvrey padel najbrž kot žrtev ljute politične borbe med pristaši radikalne stranke, kateri je pripadal umorjenec, in pristaši katoliške konservativne stranke. Trije mladeniči, pristaši te stranke, so ga baje ugrabili ter odpeljali z avtomobilom na samotni kraj, kjer so ga umorili. Preiskava nt še končana, zato ni še ugotovljeno, če ta domneva odgovarja resnici.
Finančna konferenca nasledstvenih držav
DUNAJ, 1. Kakor dotznava «Achtuhr-blatt», bo reparacijska komisija koncem januarja sklicala konferenco nasledstvenih držav na Dunaj, ki se bo bavila z zadevo s starimi avstrijskimi, dosedaj ne zajamčenimi državnimi dolgovi in s sedanjimi iz' 'i žigosanja v nacijonalnih državah. Predvsem pa se bodo sklenile odredbe, ki bodo pospešile postopanje za končni obračun, da se končnoveljavno ugotovi višina
jamstva vsake posamezne narodnostne /državo za rente, ki obstojajo v starem inozemstvu. _
Oslo — glavno mesto NorveSke
OSLO, 1. Po 300 letih je Norveška vrnila svoji prestolnici njeno staro ime. Glav-do mesto Norveške, poznano od leta 1624 tdo "včeraj pod imenom Krsstžaauja, se bo odslej imenovalo Oslo, kakor je že nosilo to ime skozi šest stoletij (1047-1624). Ta Sprememba imena velja od danes naprej.
Pozdravljena je bila o polnoči z zvone-njem po vseh cerkvah in streljanjem salv » trdnjave Akerskus opoldne. Pred spomenikom kralja Harailda Ha ar dr a ade, ustanovitelja mesta Oslo, je bilo položenih veliko število vencev.
Dervamc obsojen na smrt
PARIZ, 1. Prizivno sodišče je obsodilo na smrt Pavla Louisa Dervamc a, ki je umoril svojo ženo ter jo razrezal na kose.
DNEVNE VESTI
Odmevi našega spora v italijanskem tisku
Večerni «Piccolo» od 31. decembra prinaša precej dolg posnetek iz našega članka v- nedeljski številki, v katerem smo ožigosali grde napade na esehno poštenje naših voditeljev. Take posnetke iz naše polemike je objavljal te večkrat. Zato ni ta posnetek nikak dogodek, ki bi nas mogel posebno zanimati, ali celo vznemirjati. <\Piccolo» pa naj si tudi ne domišlja, da nas vznemirjajo njegove intrigantske pripombe, posebno pa poizkus razlage našega notranjega spora, s katero bi hotel kovati kapital v svoje namene. Dokazati bi hotel italijanski javnosti, ćeš da je ta spor povzročen po Tazliki naziranja glede razmerja med Slovani in Italijani v teli krajih.
*PiccoiG» se iiioii. ^vko pazljivo pregleda našo dosedanjo polemiko, bo moral pač ugotoviti, da ni bilo ne na eni ne na drugi strani niti najmanjšega namigovanja na razliko v gori omenjenem naziran u. Vse naše ljudstvo, brez ozi-Ta na notranje spore, — z malo nečastnih izjem
odločno borbo proti
operi in v filmu. Premiera je dokazala, da je segla tudi Slovencem v srce. Opozarjamo na igro predvsem okoličane in vse tiste, ki se ne morejo udeleževati večernih predstav. —
je Podgornik začel igrata a službenim revolverjem, misleč, — tako je pozneje izjavil — da revolver ni nabasan. Nenadoma je podil strel in krogla je zadela Josipino v obraz; predrla ji je levo lice do ušesa ter se zapičila v zid. Na pok in prestrašeno vpitje navzočnih so prihiteli ljudje; dočim so nekateri skušali podati ranjenk* kako pomoč, «o drugi med tem hiteli na orožniško postajo v Bazovico ter tam obvestili o dogodku rešilno postajo v Trstu, odkoder je kmalu prihitel na lice mesta zdravnik, ki je ugotovil, da }e rana nevarna, raditega je dal Grgičevo prepeljati v mestno bolnišnico. Okrevala bo v 3 tednih, ako ne nastopijo kake komplikacije. Podgornik je bil aretiran.
Mali oglasi
Vesti z Goriškega
— Vrhpolje pri Vipavi, Na praznik sv. Štefana je uprizorila «Požarna bramba-» v Vrhpo-lju Petrovičevo igro *Ploho» v treh dejanjih. Občinstva se je nabralo dosti, še preveč za tako majhno dvorano. Pokazalo pa je, da ne zasleduje pazljivo igre, motil je neprestano šepet od zadaj.
Igra sama se je zdela še dovolj naštudirana in moram čestitati dijaku Kavčiču in drugim, ki so vso stvar vodili. Scenerija je bila še dosti pogođena v primeri z revnim društvenim premoženjem. Vendar bi se dalo, zlasti kar se tiče igralcev, tu in tam še kaj izpiliti. Ugajala je na bolj gospodična Fanči, Marcova, dobrega hrvatskega kmeta je igral Vinko Kavčič; motilo je le to, da je včasih pretiho govoril in je bil nekaterikrat preveč mrzel in počasen. Tudi g.
Revanšua tekma med M. D. Presveta, Opčine in S. IX Adria. izid: 3 - 2 v prid Adrie.
V	nedeljo 28. pr. m. ob 15 se je odigrala na igrišču Adrije dolgo pričakovana revanšna tekma med M. D. Prosveta, Opčuie in D. Adria, Trst ob precejšnjem številu naše športne publike.
Obe društvi ste postavili v boj svoje najboljše igralce; prva, da ohrani svoj položaj, a druga, da opere svoj poraz. Lahka in gibčna četa ____________________________ __	_
Adrije je imela s težko in večkrat tudi bruta.no FurTan je zadei,"samo več ogo]a in življenja je igro Prosvetašev jako težak posel. Kljub iemu treba. Pri nekaterih drugih igralcih se je čutila sj Adnjaši nadkril.evali tehnično svoje na- j potreba boljše režijske roke. Premalo gestiku-sprotnike,	j iacjje ^ mimike in preveč pretiranosti v glasu
V	začetku prvega polčasa igra jako mrtva j jn vedenju! in raztresena. Šele ob prvem uspehu Adrie, ; y oetloti bi se igra lahko še bolj posrečila, katera zabije svoj prvi goai, začenja bid ostrej- j Le redkokdaj je zazvenel pravi humor; kon-ša in se razvijati v hitrejšem tempu. Ta uspeh cem -drugega dejanja bi moralo biti več življe-
..	.	j nja, v nekaterih prizorih je bil tempo prepoča-
koj postavijo v bran ter začnejo pritiskati na f ^^
vrata Adrijašev. Njih napadi pa se razbijejo ob Omenil bi še, da igra ni bila dobro izbrana, tudi o j kremeni ti obrambi modrih. 2oga leti s polja na , Bila je nekoliko pretežka; kljub temu da je
— odobrava brezpogojno
zatiranju našega rodu na tem ozemlju in bi celo i Adrije oživi iznenađene Prosvetaše in ti se ta-čelelo še ostrejšo borbo.
«Piccolova» makinacija v tem pogledu kaže le na intrigantstvo, marveč priča
ne
popolni ignoranci glede vzrokov našega notra- , poije, igia postap čimdalje ostrejša in ob ne- j vaška vesela igra^ s« je ljudstvo dolgočasilo, njega spora, ali pa po očitnem namenu, da oi I rednosti beio-čriiili zabi e Adria svoi cf — ~	"	~
njega spora, aii pa po nas denunciral italijanski javnosti kot sovraž nike mirnega sožitja, dočim da je struja, ki se je ločila od naše organizacije, za sporazum z Italijani in za mirno sožitje z njimi.
Mi smo že navajeni na take mahinacije, na take poizkuse v zmislu gesla «Divide et im-pera». Naša vest pa je Čista, kakor je čist in vzvišen naš nacijonalizem, ki uči le braniti svo-je, nikdar pa ne napadati, kar je drugih narodov. «Piccolo» naj se torej nikar ne čudi, če mu povemo, da nam niti najmanje ne imponira s takimi argumenti, ki nas nikakor ne morejo odvrniti od naše prave in ravne poti. Zato bomo tudi v bodoče preko vseh takih mahinacij nadaljevali svojo pot, ker smo prepričani, da edino ta pot more dovesti do res zdravega
zabije Adria svoj drugi. tq pa ra<ji tega| ber igra sama na sebi nima ta-goal. Igra postaja skrajno ostra in napeta. Mo- i kQ izrazitega dejanja, vse skupaj vodi le prepir, dn, opogumljeni po svojem prvem uspehu, se j fo se prične v začetku igre in se razplete in vržejo z vso silo v nasprotni tabor. Prosvetaši [ konča v zadnjem dejanju. Poleg tega je igra spoznajo nasprotnikovo nakano, preidejo v | preveč razvlečena in gostobesedna in nazadn> protinapad. Po trdi borbi potisnejo Adrijaše	nobene moralne tendence, ki ljudstvu ko-
tu; ^a j ter ob živahnem pioskanu zabije jo svoj „sti obenem tudi prija. V nekaterih krajih se
prvi m neubranljivi goal. Kmalu nato konča prvi polčas z 2 -1 v prid Adrije.
V drugem polčasu se je vsekakor obojestransko boifše igralo, tu šele začenja pravi športni užitek. Oživifcna četa belo-čmih ima trden na-iiit?n izenačiti razmerje, a ojunačeni modri pa, povišati s v o,j uspeh. Hitra in jako napeta igra ne odneha do zaključka tekme. Ostri in oddaljeni streli zgrešijo večkrat svoj cilj v veselje ali pa žalost pristašev ene ali druge čete. Obe
razmerja med obema plemenoma na tem ozem- j obrambi ste na delu, kar ne zmoreta «backa
lju.
Železen pogum
Popolo di Trieste», kakor
to opravita vratarja, katera sta se zelo častno izkazala, it.25 je najprej Adria ustrelila iz daljine 20 metrov direktni strel v zastražena nasprotna vraLa, a pri vsem tem s krasnim shoo-tom zabije svoj tretji goal.
Sedaj Prosvetaši žilavo napadajo, izkoristijo napako Adrie ter ob 16.50 zabijejo svoj drugi goal v prazna vrata. Naslednji hitri in odločni napadi belo-črnih se razbijejo ob trdni obrambi modrih. Sledijo obojestranski napadi brez vsakega reruKaia in sodnikov žvižg na-
ima nas znanec
nam poročajo iz raznih krajev naše dežele. Naj omenimo le slučaj, ki se je dogodil pred nekoliko dnevi v Postojni. Okoli naših ljudi sta hodila dva zastopnika imenovanega lista. Na vse načine sta jih prepričevala o potrebi, da se naročijo na «Popolo di Trieste*. Pri tem pa
sta previdno zamolčala, da vodi to tržaško fa- .	_	.	t	a
Šistovsko glasilo najlutejšo in neizprosno bor- pravi konec zanimivi tekmi, iz Katere Adrijaši bo proti vsaki pravici naše narodne manjšine i odnesejo zmago s 3 - 2.
v tej državi.	j ^ splošnem prenovljena «Adria» dobra. Na-
V prejšnjih časih — za časa žalostne Bonove < padalna vrsta gibčna in hitra, strelja brez obo-afere — je očital ta list našemu ljudstvu, da tavljanja v vrata, škoda pač, da so streli več-skruni grebove italijanskih vojakov in da jih krat nesigurni in brez nasprotnikov, in, kar je odkopuje iz parskih nagibov. Nagromadil je ireba še posebno povdarjati, kavaiirjki. tudi že precej velik kup žalitev in psovk na na- i «Adri?a» v tej formi bo gotovo trd oreh vsem slov Slovanov v Julijski Krajini. V političnem | našim nogometnim krogom, obrekovanju našega ljudstva je -Popolo di Tri- i <cprosveta», ki smo jo smatrali skora» za preste« vedno prvačil, kjer-koli se je dogodil kak i vaka naših nogometaČev, se je od zadnje igre zločLn — n pr. umora orožnikov v Črnem kalu i z Adrijo prav malo popravila. Moštvo dobro in in Karojbi — je vsekdar kazal s prstom na na- odločno, obramba izborna ali preveč gToba Se ljudstvo, posebej še na duhovščino in uči- skoro brutalna. Isto pa ne moremo reči o na-teljstvo, kot storilca zločina. In to že poprej, padalni vrsti, katera je raztresena. Z dobro nego je bil znan uspeh tozadevne preiskave, trenažo si Prosveta lahko popravi svoj pojožaj Vsak list ima seveda pravico, da skuša širiti in upamo, da jo bomo prihodnjič videli v boljši krog svojih čitateljev. Da pa list, ki vodi tako formacij, kar je lahko mogoče, ker razpolaga politiko napram našemu ljudstvu, rahteva, naj. z ruiiniranimi igralci.
nahajajo celo besede, ki so morda kakemu tenkočutečemu preveč bodle v ušesa. Prevod ni ravno najboljši; večina igralcev je tudi uporabljala malo preveč vrhpoljski di;alekt.
Sicer pa čestitamo! Le naprej po začrtanoj poti!
— Podraga. V nedeljo se je vršil po dveletnem prisilnem odmoru zopet občni zbor ^Kmetijske čitalnice » v Podragi pri Vipavi. Imel se je vršiti že predlansko leto, toda goriško politično oblastvo ga je bilo prepovedalo. Zborovanju sta prisostvovala tudi predstavnika društva «Prosveta» v Trstu, Za predsednika je bil izvoljen g. Ivan Lavrenčič. Pričakuje se, da bo zavzelo društveno delovanje pod novim odborom kar največji obseg.
2ABNICE, angleške ključavnice, ključi, pile, obliči, vijaki, svedri, žage, žeblji železna žica i. t. d. Zaloga železa Via Fiki 17.	9
NATAKARICA za restavracijo-kavarno pri kopališču primorskega mesta se išče. Predpogoji: Poštenost, čistost, pridnost, lepo moralno obnašanje, lepa zunanjost in prijaznost ter .poznanje jezikov. Oskrba pri družini. Naslov pove upravništvo »Edinosti*.	10
Poslano*)
M. Steiner
D. z o. z.
Via Geppa štev. 15-17
POHIŠTVO
zajamčene kakovosti
po najbolj ugodnih cenah.
POSEBNOST: popolne opreme za pisarne. Velike zaloge v prosti luki. Skladišče 2 A in skladišče 7.
48
M.
Vi a Geppa štev. 15-17
TRTE, sadna drevesa, cepljena. Konkurenčne cene. Ivan Forčič, Preserje - Komen. Zaloga) gostilna Gorona, Rojan.	1647
8AB1CA, avtorizirana, •prejema noseč«. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	1602
Kupujem	731
domačih in divjih živali (lisic, kun, vider, divjih mačk, dihurjev, jazbece v, divjih koz, zajcev L t. A Lovci in nabiralci kož vprašajte za ceno, p redno prodate vaše bla£>!
Franc Stres, Kobarid (Capcretto)
Zaloga usnja in vseh čevljarskih potrebščin. Zaloga raznovrstneobuvala, ročnega in tovarniškega izdelkr« ne, da se ni bati konkurence. - V zalogi imam vedno strojene jančkove in druge kože za kožuhe.
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. iNa debelo in za družine Via Cunicoli 3, na drobno in za družine Via GiuHanl 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (47)	FR. ŠTRANCAR.
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja mitve !« toiiko kolikor mu zakon v«l«va.
ur «4*
ODVETNIK
dr. Josip liuka
je odprl odvetniško pisarno v Tolminu (hiša Vrtovec) 1. januarja 1923. i
ga to ljudstvo podpira — to je zares čudovit pogum.
Kakor nam dalje poročajo, sta se odposlanca zadovolevala tudi s k^krScoioli podporo, ako nista mogla dobiti naročnika. Seveda trud odposlancev ni mogel imeti na Postojnščini bogve kakega vspeha. Pač pa doznavamo, da bo vendar štel «Popolo» med svoje naročnike tudi par naših Postojnčanov, ki nc dovoljujejo, da bi se dvomilo o njihovi narodni zavednosti. Ni izključeno, da bosta odposlanca tudi kje drugje ! dosegla kak tak vspeh. Da vidimo sedaj, koliko
Oba vratarja delata čast svojima četama, samo to napako imata, da kaj rada zapustita vrata, kar je zeJo nevarno. Zgled lahko vzamemo pri vratarju Adrije, kateremu gre brez-dvomno na račun drugi goal Prosvete..
Sodnik nepristranski, a neodločen; najbolje bi bilo, da bi ga izbralo Športno Udruženje, tako ne bi bilo migljajev« da je «podkupljen» ali «nezmoženPublika še preveč nervozna in glasna. — £. 2.
— Društvo «Zor*u>. Danes točno ob 20.30 va-
I ;
bo to vplivalo na pisanje	glede naše- ' žen sestanek nogometašev v nekdanji društve-
i;____—ni dvorani. Ker se gre za popolno rekonstruk-
cijo nogometnega odseka morajo biti navzočni vsi igralci odbor -m člani T. K. Tisti ki posedujejo majice, hlačke, čevlje (tudi lastne) in druge stvari, ki so last društva, naj prinesejo
vse na sestanek. — Odbor.
ljudstva m njegovih pravic?! Radovedni smo zares!	__
— Uvoz blaga in surovin, ki so podvržene prometnemu davku v meri nad 1%. Z ministrskim odlokom št. 41353, z dne 11. decembra !Q24, ki je bil izdan na podlagi člena 35 zakona št. 3273 o prometnem davku z dne 30. ■ g_ (»SaSSf Afla $fvlfiAMia decembra 1924, in ki bo v kratkem objavljen, IZ	£BVI|*5rEJCS
so carinski uradniki, počenši s 1. januarjem 1925, pooblaščeni izterjavati prometni davek, kakor sledi: a) do lir dve % v smislu člena 18. M. HI- navedenega zakona o prometnem davku na uvoz snovi in predmetov, ki so zaznamovani na prilogah A in B tega zakona; b) do lir 3 % v smislu člena 18. št. IV. istega zakona pa na uvoz dišav in penečih se vin.
_Pozdravi iz daljne tujine. Iz Buenos Aire-
sa v Argentiniji smo prejeli od naših tamkaj
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU ulica Raižmeria št. 7, ima v zalogi:
Semena: Špinačo «Victoria» in «Viroslay» po L 6.50 kg, zgodni nizki grah, seme salatine, solate, radiča, čebufcek za sajenje, solatno peso itd.
Lfeteije: Inkarnato, domačo in lucerno.
Trave: laško Ijulko, francosko pahovko, mačji rep m travniško bilnico.
Umetna gnojila: Tomaževo žlindro «Colu-meta», rudninski superfoslat, kalcijev cijanamid ali apneni dušik in kalijevo aoL
Kmetijsko orodje: pluge, šape, štrpače, železne grablje, srpe, kortelače.	^
Amerikansko lepivo za snritm drevje: «Tree Stichy».	_ -
Krma za živino: koruzno moko, klajno apno itd.
Ptičja krma: ogorščica (ravizon), luščeni oves.
Ž ve plene trakce za žveplaaje sodo*. Med v vrčkih od pol kg po L 6. Trte cepljene, bitfe okoreninjene in sadna drevesca.
Bisufin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino.
Zaroaške za steklenice in vehe za sode vsake velikosti, tudi na debelo.
_ Cepljene trte m mmKoa drevesca. Tržaška
kmetijska družba naznanja, da sprejema naročila za cepljenje trte in sadna drevesca. Kmetovalci iz tržaške okolice, ki si želijo naročiti kake vrste trt ali sadnih drevesc, naj prijavijo število in vrsto pii Tržaški kmet. družbi v Trstu, uL Raffineria Št. 7. Z naročitvijo pri nas odpadejo prevozni in drugi stroški._
Izšel je

EDINOSTI"
Cena: V usnje vezan L 7.— n platno „ „ 3.—
Dobiva se v tiskarni »Edinost" in v knjigarni Štoka, Via Milano.
UDU
URARHA- ga ZLATARNA r«
Trst — Corsc Garibaidi 33
(Podružnica Via ScaBinata 1)
Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah.
Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenali.	(55)
6*
Net?a openska cesta.
Mlenje vsakega zrna na račun strank. Delo točno. 773 Cene zmerne.
ć^^f^i1 ^^ tf®*3®«*
dP
3 *
%
# %
dP
%
Zlato, srebro, krone, pSatin, zobovje m>
kupuje
Zlaterna ALBERT POUH
Tfst, Via Ma zini 48
% & %
C
1 %
# % #
t
—	Razne nezgode. Ko se je 24-letna služkinja Ivanka Vrh, stanujoča v ulici Cesare Batti-eti šl. 6, včeraj zjutraj vračala iz cerkve Sv. Antona novega, kfer je bila pri maši, ji je nenadoma postalo slabo; zgrudila se je na tla ter se pri tem nekoliko pobila po glavi. Navzočni ljuaje so spremili Vrhovo v mestno bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč.
—	13-letni Karel Stepancich, stanujoč v ulici
__ ________ #	Scalinata št. 22, jc včeraj popoldne kolesaril
naseljenih rojakov sledeči dopis: V dal/ni tujini pG ulici Broletto tako nerodno, da je padel s sc podpisani Openci spominjamo naše tužne kolesom vred. Zadobil je več poškodb po obra-nepozabne domovine ter pošiljamo tem potom ! Zu, zato jc moral iskati zdravniške pomoči v svojim sta rišem, bratom, sestram, pri-jateljem, i mestni bolnišnici.
sploh vsem našim zavednim rojakom najpri- j —V mestno bolnišnico se je včeraj popoldne srčnejže pozdrave, obenem jim voščimo STečno j zatekel v materinem spremstvu tudi 14-letni in veselo novo leto.	j Ivan Scherl, stanu oč v ulici Piccardi št. 24.
S krepkim nazdar Viktor, Olga in Šaša^Šker- j Deček je v bližini konjskega dirkališča na lavaj, Iva Sosič, Dora Scsič, Gizcla i*crlat, | Montebellu dobil v roke pištolo tipa «Flaur Alojzij Hrovatin, Fran, Ana in Marij Sosič, Mi- bert», ki je bila last nekega njegovega sovrst hael Skerlavaj, Karel in Ana Gogola, Francka nika; ko jo je za poskušajo vtaknil v hlačni Stojkovič, Vincenc Malalan in družina, Hro- . žep, je nehote sprožil petelina, počil je strel ~ ^ " Brišček. Musdolfer Albert,
m krogla se mu je zapičila v desno stegno. Dečko bo okreval v 8 dneh.
— Posledice neprevidnosti- — Carinik težko ranil mlado ženjsko. Sinoči okoli 22. ure se je pripetila v Padričah pri Bazovici nesreča, ki jo je zakrivil iz lastne neprevidnosti 22-letni carinski stražnik Karel Podgornik, nameščen pri tamošnii užitninski črti. Ko je Podgornik leni od predstave kakor v nedeljo od premiere, i sinoči končal svojo službo, se je ustavil v hiši Tinti kritika je naglašala, da je bila to najbolje j posestnika Grgiča, ki se nahaja v bližini užit-dana predstava v tej sezoni. Nekaj tako pri- ninske črte; ker je bil znan pri Grg'čevih. se vlačnega ima na sebi *Scampolo» kot naš «De- | je pogostoma ustavil pri njih. Stopivši v kuhi-
vatin Fran, Guido Mavričič Fran. _
Društvena vesti
_Repriza «Scam.pola» pri Sv. Jakoba. Ta
imenitna D. Nicodemijeva trodeanka se ponovi v nedeljo 4. t. m. ob 3.30 popoldne. Nismo videli zlepa, da bi odhajali ljudje tako navdu-
SšalvISja cane plasujsm za
V
Trs! — Vid To.-r« bianca 31. 21. 6. januarja
nom TECaii
ANGLEŠČINE
FRANCOŠČINE
ITALIJANŠČINE
NEMŠČINE
ŠPANŠČINE
PORTUGALŠČINE
SRBO-HRVAŠČ1NE
SLOVENŠČINE	100
Volsovartfe: ob delavnikih 9-21.
kun, zlatic,
BisiCf
dihurja*« vidaf,
veric, krtov, divjih in domačih zalcev.
D. W1NDSPACH
Trst, Via Cesars tiitiisu it. 10 II. nadsir., vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
DAROVI
Ker se ni mogel udeležiti proslavilnega večera novih doktorjev-Balkanašev, darilc starešina dr. Ferluga L 50 za akad. društvo «Bal-kan- in L 50 za «Dif. Matico*. Denar izročen obema društvoma.
V zahvalo dr. Justn Pertotu, ki je rešil hčerko Nadico iz smrtne nevarnosti, daruje družina Ivana Kraigherja L 50*Sol. društvu.
Dr. w \wm - llilli ras
prodajajo sledeče knjigarne :
v Trstu: J. Štoka, via Milano; Ličino Capelli, Corso V. E. III;
Treves-Zanicheili, Corso V. E. III. v Gorici: Katoliška knjigarna, via Carducci 2; Narodna knjigarna via Carducci 7;
v Idriji: H:nko Sax;	*
v Ljubljani: Vse knjigarne.
PODLISTEK
»206)
W. Coltina:
pREZ IMENA
Roman.
Stari go^>od )e pričel zopet svoje potovanje
po sobi.
«Roka roko umiva, Jurij«® je rekel nato. «Jaz sem pripravljen popustiti, toda najmanj kar morem od tebe pričakovati je, da mi tudi
ustrežeš.»
«Tega ne zanikujem-»
«Dobro. Torej poslušaj moj predlog. Ne za-niku em, da je gospica Vaostone edina ženska na svetu, ki te more osrečiti. Toda kako veŠ-to tako gotovo? Vendar ne bofi tajil, da si bil zaljubljen v razna dekleta, oaprimer v gospico Brock; še pred enim letom sta se rada videla. In to je bilo -čisto v redu, gospica Brock je ena izmed onih dvanajstih deklet, ki sem jih prej omenil.*
«Vi zamenjujete površno iTubimk/ovMije (L resno ljubeznijo. Temeljito »e motite,« je odgovoril Jurij.
«Prav mogoče. Ne domnevam si, da sem nezmotljiv, to prepuščam rajii mlajšim. Toda jaz bi se rad uveril, ali visi tvoje srce in tvoja du-
dražestnemu dekletu priložnost zanetiti zopet v tebi stari plamen in potem vrni se in sporoči mi izid. Ce mi potem kot poštenjak zatrdiš, da je tvoje nagnenje do gospice Vanstone neoma-jano, se udam neizogibnosti in ohranim zase svoje pomisleke. To je moj predlog. Morda se ti bo zdelo, da sem muhast. Toda ne bom se dolgo mučil, in če boš sam nekoč imel sinove, tedaj se boš morda z veseljem spominjal, da si ugodil staremu možu.»
Naslednjega jutra je Jurij zapustil Sv. Križ in ž njim je šla zadnia ugoclna prilika za Magdaleno.
Četrto poglavje.
Ko je na dan Jurjevcga odhoda pozvonil opoldanski zvonec za siužabništvo, je bil prostor nove sobarice prazen. Dekle, ki so je poslali gori k njej, je prinesla odgovor, da sc Lo> za slabo počuti, zato naj jo za danes oproste službe. Tedaj se je podala gospa Drake gori in
Pri teh besedah je stopil zopet h kaminu in	^^ Spoznala, dani Magdalena hlinila slabost
položil roko na nečakovo rame. Jurij je pri;el	Magdalena je hvaležno zavrnila vsa mogoča
roko in jo prisrčno stisnil. Stric mu je bil oče.	javila in si je samo izprosila dovoljenje, da
•Napravim, kar zahtevate*, je rekel nečak,	sme ven na i^ehod.
•toda moram izjaviti, da je poskus popolnoma, brez pomena. Če pa želite, da se prihodnji teden nahajam rajši v Grangeju, tedaj pojdem tja.»
«Hvala, Jurij, drugače nisem pričakoval od tebe/* je rekel admiral in dodal: «Če nam gospica Brack ne pomaga iz zadrege, tedaj se je treba udati v usodo. — Naj bo dovolj za nocoj o tej stvari, Jurij,» je dodal glasneje. «Te dru-
•Vajena sem več se gibali, kakor tu, > je rekla. «Ali smem v vrt in poskusiti, če mi bo
zrak pomagal?»
• Gotovo. Ali boste mogli sami iti, ali pa hočete, da pošljem koga z vami?» •Sama pojdem.*
•Torej vzemite klobuk in šal in pojdite na vzhodno stran vrta, na severno stran pride včasih admiral in bi se čudil, če bi vas tam videl
seti brat». Pri Ital janih je doživela igra v krat- | njo, se je mladenič pričel pogovar'ati z 21-letno kem preko tisoč uprizoritev pri natlačenih posestnikovo hčerko Josip:no; v kuhinii se je ; ša zares tako mučno na gospica Vaa*tone, ka-dvoranah. To je ze Italijane tako privlačna nahajala tudi njena sestra Emilija in neki mla- kor si ti domnevaš. Pojdi putri ▼ Gronge in snov. da so jo obdelali v romanu, v drami, v denič, znanec Grgičevih. Tekom pogovora se ostani teden dni v družbi gospice Brack. Daf
<žinske zgodbe ne morejo zboljšati mojega sina.	^ boste razgibali in navžili svežega zraku.
Tu je steklenica. Kaj d*ieK> v londonskih gle-	k meni da vidim kako vara
^e^ilf5" ^ m0rnarn	Nekaj minut za tem se je Magdalena naha-
It, t^^al okoli navadnih stvari,	jala na Izhodnem delu vrta Nebo jebUo.asno
pri Jov«rje admiral rekelt «Ali ne boš	in solnčno, toda na glavm stezx ,e
le pn
pozabil jutri, Jurij?«
•Prav gotovo ne, atric. Takoj po zajtrku se popeljem.*
senca hiše, -zato je poiskala ona mesta med razvalinami nekdanjega samostana, kamor jo je vabila spomladna solnčna gorkota.