Uredništvo • npravsi Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telston 4001 - 4004 Mesečna naročnina 18 lir za Ino. zemstvo 51-50 lir. Ček, rut. i Ljubljana 10.650 n naroCnlno In 10.349 ra Inserate Izključna pooblaSčenka za domaČe In Inozemske ORlaae: Unione PubbllciU Italiana S. A_ Mllano SLOVENEC AVGUST - 1943 29 NEDELJA t^oncessionana eaciuliva pri la pubbltclta dl provenienia Italiana »destna Unione PubbllciU Italiana s. A,. Mllano Vivace attivita aerea 26 velivoli nemici abbattuti nelle diverse zone d'operazioni 1 Coniando Supremo, Bollettino di Guerra Nr. 1190: Nostre motozattere operanti Itingo le coste ralahre abbattevano negli ultimi giorui nove acrei nemiri; tin'allro ve-niva distrutto da unita navali. Formazioni avversarie lianno bom-bardato S u 1 m o n a, C a t a n z a r o ed alcuiie loralita della C a ni p a n i a , cau-sando danni notevoli a S a 1 e r n o. In duri combattimciiti la eaccia italiana laceva precipilare sei apparecchi e setto qttella gormanica; altri tre veli. voli si infranpevano al suolo eolpiti dal tiro dell'urtigiieria ennlraerea. Generale Ambrosio. živahno letalsko delovanje Na različnih vojnih področjih je bilo sestreljenih 26 letal vojno poročilo Vrhovno poveljstvo, it. 1190: Naši motorni splavi so zadnje dni ob kalabrijski obali sestrelili devet sovražnih letal. Neko drugo letalo so uničile pomorske edinice. Nasprotne skupino so bombardirale Snlmono, C a t a 11 z a r o in nekatere druge kraje v C a m p n n i j i ter so povzročile znatno škodo v S a I e r n u. Italijanski lovci so v trdih bojih sestrelili šest letal, sedem pa nemški lovci; nadaljnja tri letala so treščila na tla. zadeta od protiletalskega topništva. General Ambrosio. Angleži kršijo načelo o neodvisnosti narodov I" Ankara, 28. avg. as. Zlasti iz Kaira prihajajo poročila, kako angleški agenti vsak dan povečujejo separatistično gonjo na Siciliji. Izmislili so si načrt za ustanovitev unije vseh otokov Sredozemskega morja in jo opravičujejo z rasnimi motivi. Agenti širijo naziranje, da 60 za prebivalstvo teh otokov najvažnejše arij-sko normanske narodnostne značilnosti, ki nimajo nič skupnega z romanstvom italijanskega ljudstva. Pravijo, da obstojajo razlike v vsakdanjem življenju kakor tudi na jezikovnem področju. Del predlagane unije naj bi bili predvsem Sicilija in Malta kakor tudi otoka Pantel-lerija in Lampedusa. Sardinija in Jonski otoki s Krfom vred naj bi se pridružili pozneje. Na ta način naj bi se — seveda pod angleško oblastjo — ustanovila prečna zapora v Sredozemlju. Namen vključiti v to zvezo tudi Jonske otoke je povzročil veliko presenečenje in zaskrbljenost v Atenah, ker se boje, da bi v primeru zmage sovražnega bloka bila omejena tudi suverenost Grčije. Nič manjše začudenje ne vlada v arabskih in egiptovskih krogih, ki vidijo v tem načrtu potrdilo za "izključno imperialistični značaj angleških vojnih ciljev. S tem načrtom so Angleži znova dokazali popolno kršitev toliko oznanjevanih načel, da bodo spoštovali neodvisnost narodov. Hudi boji na vzhodu se nadaljujejo V Sredozemskem morju je nemška podmornica potopila križarko razreda »Aurora« Pri napadu na Niirnberg je bilo uničenih 60 angleških letal Hitlerjev glavni stan, 28 avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na fronti ob Miusu na področju okrog Harkova in jtigozapadno od Orla so bile tudi včeraj naše čete zapletene v težke obrambne boje s premočnimi sovjetskimi pehotnimi in oklepnimi silami. Sovražnik je imel ponovno hude izgube. Uničenih je bilo 161 oklepnih voz. Z energičnimi protisunki so bili nekateri sovražnikovi oddelki, ki so prodrli, odrezani in obkoljeni. Letalstvo je na ironti ob Miusu, zapadno od Harkova in na področju jugozapadno od Orla napadalo sovražne oklepne oddelke, pehoto in dovozne kolone. V dnevih 26. in 27. avgusta so lovski oddelki sestrelili 104 sovjetska letala. V hudih bojih jugozapadno od Vjazme se je posebno odlikovala 20. oklepna grenadirska divizija iz Hamburga. V noči na 27. avgust so težka nemška bojna letala napadla zbirališča ladij v pristaniškem področju A I ž I r a ter z bombami vseh velikosti zadela eno bojno ladjo in 7 prevoznih parnikov. Nad ju ž-n;o Italijo so nemški lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 8 sovražnih letal. Nemška podmornica je potopila v Pred revolucijo v letalskem vojskovanju? Berlin, 28. avg. as. »Riirsen Zei-lung? obravnava izjavo angleškega letalskega kritika Olivera Ste\vanda v listu >Evening Ne\vsc, ki pravi, da ni izključeno, dn bo kaka nova nemška iznajdba utegnila omrtvičili ntov angle-ško-ameriškega letalstva. Ta izjava ni le priznanje sposobnosti in delavnosti nemškega ljudstva, marveč izpričuje tudi duševno stanje očetov številnih zlo- Kralj Boris nevarno zbolel Sotlja, 28. avgusta, as. Izdali so naslednjo uradno poročilo o zdravju bolgarskega kralja Borisa: J Kraljeva palača, 27. avgusta: Pred nekaj dnevi jo kralj nenadoma obolel. Bolezen, ki jo bila spočetka prav nevarna zaradi spremenljivega bolnikovega stanjn. jc zdravniški Bvct ob pravem čnsn in 7. gotovostjo dognal. Danes se mu je zdravje nekoliko okrepilo, lako da je -- zdaj možno reči, da je nevarnost premagana, čo ne bodo nastopili kakšni zapletki.« Poročilo je podpisal kraljevi dvorni zdravnik doktor Daskalov. Sofija, 28. avgusta, as. Vest o hudi kraljevi bolezni je po vsej Bolgariji vzbudila toplo sočustvovanje, toliko bolj, ker niti v ministrskih krogih o nenadnem in nevarnem kraljevem zdravstvenem Btauju niso prav nič vedeli. Listi, ki so razširili vest, zdaj z velikimi naslovi ter deli " il črkami objavljajo uradna poročiln. Odredili so v vseh cerkvah po Bolgariji molitve za Vladarja. / Sofija, 28. avg. as. Dannšnje uradno poročilo o bolezni kralja Borisa pravi, da ponoči ni prišlo do nikako spremembe. Iz vseh pokrajin in ozemelj, ki so se znova povrnila k bolgarski narodni skupnosti, pa prihajajo poročila o izključno verskih opravilih po vseh cerkvah in samostanih vsoh pokrajin, po katerih prosijo Boga za rešitev in ozdravljenje krnlja. — Največje versko opravilo je opravil bolgarski me-tropolit v baziliki Aleksandra Nevskega ob navzočnosti predsednika vlado, članov vlade, bivših ministrskih predsednikov, bivših ministrov, poslancev, političnih osebnosti, zastopnikov kulture in umetnosti, častnikov in množice ljudstva. Velika množica so jc vpisala v sezname, ki so bili rnzgrnjeni v kraljevski palači. Novo poročilo o njegovem stanju bo izšlo ob 13. činov v škodo evropskega .civilnega prebivalstva. V Nemčiji — piše berlinski list — nimamo vzroka zanikali takšno napoved, pač pa nasprotno vemo, da dogodki ne morejo drugače potekali, kajti le brez.|>ogojna zmaga je lahko zaključek sedanjega spopada. Revolucija, ki Ivo nastala v letalski vojni, bo presenetljiva, njena naravna razlaga je v dejstvu, da so si naložili angleški voditelji s privoljenjem angleškega ljudstva neodpustljivo krivdo, ki sili Nemčijo da slori vse, kar je v njeni moči, za Irajno onesposobijenje zločinskih sredstev angleškega terorizma. Zaenkrat — zaključuje li-«l — se Angleži izgubljajo v pesimističnih domnevali, toda prišli bodo dnevi, ko ee l>o 'njihov strah spre menil v kruto resnico. Sredozemskem morju močno zavarovano angleško križarko razreda »Aurora«, druga podmornica pa je s torped-nim zadetkom močno poškodovala nadaljnjo križarko. Zapadno od rta F I n i s t e r e jc bila sovražnikovem pomorskem oddelku zažgana ena križarka, medtem ko je en rušilec po zadetku iz torpeda eksplodiral in se potopil. Pri dnevnih poletih angleško-ameri-ških letalskih oddelkov nad obalnim področjem zasedenega zapadnega ozemlja, je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal. Teroristični napad močnih angleških oddelkov bombnikov na mesto N ii r n - b e r g je preteklo noč povzročil izgube med prebivalstvom ter težka razdejanja v stanovanjskih predelih, na cerkvah, bolnišnicah in dragocenih kulturno-zgo-dovinskih poslopjih. Po dosedanjih ugotovitvah so letalski obrambni oddelki uničili 60 napadajočih bombnikov. Bcrn, 28 avg as. Pri poročilih o položaju na vzhodnem bojišču tudi ameriške agcncije priznavajo, da je naletela sovjetska poletna ofenziva na trdno nemško obrambo. Prožna nemška obramba ter popolna organizacija in pripravljenost nemških čet sla preprečiti ruske sanje o dokončnem razbitju nemške razvrstitve. Junaštvo mladih nemških podmornižarjev Berlin, 28. avg. as. Junaštvo mladih posadk, ki stalno pomnožujejo posadko nemških podmornic, je pokazala že cela vrsta uspehov, vrednih slavne tradicije tega čudovitega zmagoslavnega orožja. Vojni dopisnik je v nekem atlantskem o|>orišču obiskal 24 letnega poveljnika neke podmornice, katere vojaki imajo povprečno 22 let, in vendar je la |K>sadka mladeničev, ki so v začetku vojne še sedeli v šolskih klopeh iti so se nato prostovoljno javili za najbolj tvegane nevarnosti, pri enem samem križarjenju |u> morju in v eni sami bilki s sovražnimi konvoji oolo-pila 82.000" ton sovražnega ladjevja. To pa ni bil prvi uspeh podmornice, ki ie v nekaj mesecih |>olein, ko je bila izdelana, dosegla pomembno mesto v seznamu potopitev. Pri drugem križarjenju se jc spopadla z zelo oboroženim konvojem ob afriških obalah. Sivi mor- ski volk se je neustrašeno zagnal v čredo žrtev in se je izmaknil čuječnosti številnih rušilcev, korvel in ogledniških letal. Lov je bil dolg in težak, toda plo-dovit. Prišlo jo do dveh napadov, do enega pri polni luni. do drugega pa ob zori. (iolobradi nemški pomorščaki so s svojimi torpedi zadeli izbrane 'il;<\ velike trgovske ladje, do rob:t tmlovor-jene z ljudmi, gradivom i" živežem zn Kisenho\verjevo armado. Ravno v nai-krfličnejšem trenutku borbe je en Diesel molor odpovedal in jo postavil v Irdo preizkušnjo tehnično izkušenost in od|H)rnosl poveljnika iu njegovih mladcev. Pa tudi la težava ie bila sijajno premagana, kakor je bila premagana tesnoba neprestane toče bomb, s Katerimi so skušale sovražne spremljevalne ladje večkrat potapljalcem zaman odkupiti veselje za njihov uspeh. Vsi so nezadovoljni s Queheckom Prometni minister obiskal Milano Milano, 28. avg. as. Včeraj je bil v Milanu prometni minister, ki so ga sprejeli prefekt, okrajni železniški ravnatelj ter generalni ravnatelj inšpektorata za civilno motorizacijo. Obiskal je glavne železniške naprave v mestu in se prepričal o njihovem delovanju. Nato se je Eksc. Amoro podal v poštno palačo, kjer je z generalnim ravnateljem pošte in telegrafa Pessionom obiskal razne urade in si ogledal njihovo delovanje. Minister je nato sklical mestne oblasti na prefek-turo, kjer so preučili položaj transporta v mestu in pokrajini s posebnim ozirom na železniški in tramvajski promet. Minister je nato odpotoval v Torino. Dr. Gobbels o vojni in narodni svobodi Berlin, 28. avg. V vojni gre konec koncev vedno za sVobodo, piše dr. Gobbels v tedniku »Das Reich«. Ohraniti in zagotoviti svobodo-narodu je najvišji cilj politike in vojaške umetnosti, kajti svoboda je korenina narodnega življenja. Vse drugo se da nadomestiti, samo svoboda ne. Njena izguba izključuje možnost za nadaljevanje narodne zgodovine kakega naroda. Pojmovanje svobode je seveda odvisno od značaja tistega, ki sodi o njej. Nemško ljudstvo je na primer novembra 1918 prispelo do orgije svobode, ki je dovedla do tolerance s sovražnikom in do napadov na junake vojne in ki jo je bilo pozneje treba plačati z zasužnjenost-jo v zunanji politiki, kakršne dotlej še ni bilo. Zunanja svoboda kakega naroda se mora pridobiti z izvestno omejitvijo na znotraj. Bolj kakor kdaj je to resnično v vojnem času. Vojna je ena sama velika omejitev, ki prizadene vsakega državljana, včasih celo njegov obstoj, ki ga žrtvuje v blagor skupnosti. S tveganjem, da postanejo nepriljubljeni, morajo voditelji vojskujoče se države zahtevati vse odpovedi in žrtve, potrebne za dosego zmage, kajti drugače bi bilo zgubljeno vse, tudi udobnost zasebnikov. Nato minister naglaša pomen sedanje vojne za nemški narod, v katerem gre za bodočnost nemškega naroda kot velesile in priznava, da so morala biti ljudstvu nujno naložena težka bremena, toda tudi sovražne vlade so morale naložiti takšna in včasih še hujša bremena svojim državljanom. Od izida te odporne preizkušnje je odvisna usoda vojne. Na vojaškem polju so postavke za zmago skoraj izključno na naši slrani — pripominja dr. Gobbels. Sovražnik dobro ve, da nam jih nc more iztrgati z orožjem. Vojaški dogodki tega poletja so mu to dokazali. Zato tako zaman skuša streti nemško vojno moralo. Moskva je uradno priznala, da je pozimi lela 1941-42 v obleganem Petrogradu umrlo milijon ljudi od mraza in lakote. Nobe gotovo ogrožena zmaga, ako trenja med Anglosasi in Sovjetsko Rusijo ne IkmIo rešena in če ne bo moglo priti do potrebnega sporazuma za boljše sodelovanje. Pa četudi bi se v sedanjih okoliščinah posrečilo vseeno dobiti vojno, hi brez dvoma ne bilo mogoče doseči miru, kajti takšno premirje bi spravilo svet v večji nemir kakor preja in bi grozilo z bodočo tretjo svetovno vojno. Po nenadnem zborovanju laburističnih poslancev, ki so razpravljali o sklepih konference v Quebecku, piše >Daily Heraldt, da je prišel trenutek, ko je delavcem že dovolj stalno odlašanje s pomočjo za Rusijo in Churchill se moti, ce misli, da bo z obljubami še lahko odlagal od Stalina zahtevano drugo bojišče. List ne piše o tem, kaj je bilo sprejeto na zborovanju, zaključuje pa: Ako se bodo morale angleške delavske množice prepričati, da je bila Rusija v Quebecku izigrana, bo reakcija lako glo-lioka, da bo lahko spravila v nevarnost uspeh vojne. Angleški minisler za informacije je zagrozil angleškemu komunističnemu listu »Daily \Vorker*:, da bo brez nadaljnjega ukinjen, če bo še nadaljeval z napadi na Churchilla, ki ntu očita, da je Rusijo izdala in da jo namerava zapustili potem, ko jo je prignal do tega, da je žrtvovala loliko milijonov človeških življenj. »Dail.v Worker- pa je navzlic tej grožnji še vedno oster in piše, dn se je po konferenci v Quebeckil Churchillov položaj brez dvoma zelo poslabšal. (>11 Piccolo«) Stockholm, 28. avg. as. Londonski dopisnik lista »Dagens Nilietcr« poroča, da so v Londonu po konferenci v Quebecku vedno bolj prepričani o nezadostnosti formule o »brezpogojni kapitulaciji«, ki jo je treba spremeniti. Različni listi, med niimi tudi »Times« ter angleška revija »Economist« dane« s precej tehtnimi besedami izražajo bojazen vslcd pomanjkanja sporazuma med anglosaškimi zavezniki in Rusi, Težko se je izogniti zaključku — piše »Economisl« — da se je zadnje mcscce zavezništvo med vzhodom in zahodom poslabšalo. Mnogi znaki jasno kažejo, da Rusija noče skupno prispevati k miru in k povojni obnovi. Tak ruski umik utegne imeti enake katastrofalne posledice, kakor jih je imel ameriški izolacionizem v poprejšnji vojni. To bi bilo po drugi strani škodljivo tudi za Rusijo samo, dodaja list, ker bi posledica takega ruskega izoliranja ne mogla biti drugo, kakor nova vojna. Tak kata- strofalni razvoj je treba na vsak način preprečili in bilo bi svetovati, naj bi Eden in kak ameriški državnik istega ranga odšla v Moskvo in razložila Stalinu sklepe, sprejete na konferenci v Que» beeku. Vredno je omeniti, da tudi v Londonu nc smatrajo konference v Qucbccku za končane. Londonski krogi so vedno bolj prepričani, da pomeni premestitev Moutbattena odložitev vdora na zahodne evropske obale na daljšo bodočnost in jc verjetneje, da bo prišlo do večjih nastopov nekje na Daljnjcm vzhodu. »Daily Herald« je danes zjutraj objavil prccej strogo kritiko zavezniškega obnašanja do Italije. Ko je padel Mussolini — piše list — bi bili morali zavezniki sporočili svoje načrte za obnovitev demokratske svobode italijanskega ljudstva. V ta namen pa ni bilo nič storjenega in Italijani po pravici goje nezaupanje. II — Italijanski diplomat sprejet pri Petainu Pariz. 28. avgusta, as. Francoski državni poglavar maršal 1'etain je včeraj sprejel markiza Cristofora Fracassija, viehyjske-gu načelnika zastopstva itali janskega poslanika v Parizu. Posvet med Petainom in Rundstedtom Vlchy, 28. nvg. ns. Glavni tajnik francoskega državnega poglavarja je sporočil, dn sta se maršal Petaln in nemški mnršnl von Itundstcdt 27. avgusta sestala blizu VI-clij-ja. V navzočnosti predsednika vlnile La-vala sta so v duhu popolnega medsebojnega soglasja pomenila o raznih vprašanjih. Madžarski vojni minister obiskal Hitlerja Budimpešta, 28. avg. as. Poročajo, da je predsednik madžarske vlade Kallny prijel vojnega m'"!strn generala — 'i mu je poročal o nedavnem svojem obisku v Hitlerjevem glavnem stanu, ""tem »'' je pod predsedstvom Kullaja zbrala - sejo tudi madžarska vlnda. Amerika želi, naj Rusi napadejo Japonsko Ankara, 28. avg. Turški politični krogi obravnavajo poseben pomen nekaterih angloameriških izjav, izvirajočih iz konference v Oucbecu in posebno na-glašajo, da se da iz Churchillovc in Roo-seveltove izjave »da položai na lihem morju Angioamerikancem ne dopušča koncentracije vseh sil v Evropi« sklepati, da je to jasen odgovor na ponovne Stalinove zahteve za drugo bojišče v zahodni Evropi, Prav tako zatrjujejo, da »na isti način kakor Rusi zahtevajo odprtje drugega bojišča v Evropi žele Združene države, naj bi Rusija s svoje strani odprla drugo bojišče proti Japonski v vzhodni Aziji..« Isti turški krogi pripominjajo, da je zavezniški namen, premestiti težišče vojne na skrajni vzhod, imei močan odmev v Moskvi in smatrajo, da je odpoklic Litvinova »izraz sovjetske jeze«. Takšen vtis so dobili turški komentatorji, ko je Stalin poslal v London in \Vashington diplomate drugega reda. (»11 Piccolo«.) Spopad med Angleži in Rusi v Iranu Erzerum, 28, avg. as. Iz Irana so prišla poročila o velikih nasprotstvih med poveljstvi sovjetskih in angleških okupacijskih čet. Povzročilo jih jc prizadevanje Sovjetske Zveze, ki bi rada razširila svoje vplivno področje. Pri kraju Erin-cian je prišlo do krvavega spopada med sovjetskimi in angleškimi oddelki. Obe strani sta imeli skupno 400 mrtvih in ranjenih. Spopad se je končal s posredovanjem ameriškega orožništva. Po drugi strani pa je v deželi mnogo uporov in sabotaž. Tako se je izvedelo, da jc neki vlak, ki je vozil amriško vojno gradivo v Rusijo, bil uničen, ko jc šel preko mostu pri Burugiku. Most jc zletel v zrak in vlak je bil uničen. Atentat je verjetno naredilo pleme Kurdov, ki ne more prenašati tujega gospodstva v Iranu. Še ena sovjetska demonstracija Stockholm. 27. nvg. as. Sovjetska vlada je uradno objavila, da je priznala francoski narodnoosvobodilni od r. Do. čim sla Amerika in Anglija priznali isti odbor le pogojno in z nekaterimi pridržki, ga ie moskovska vlada ^riznala brez pridržkov in formalnosti, iz česar se jasno vidi pravi značaj tega takozva-negn francoskega narodnoosvobodilnega odbora. Doriot na vzhodnem bojišču Parit, 28. avg. as. Voditelj francosko ljudsko stranke Doriot je zopet odšel na vzhodno bojišče, kjer se nahaja francoska protiboljševiška legija. Angleška podmornica potopljena Lizbona, 28. avg. as. Angleška admi-raiiteta je objavila izgubo podmornice »Traveller« 65 mož posadke in 6 častnikov je zgubilo življenje. Novi komunistični zločini Voditelj fantovske Katoliške akcije ustreljen Stična, 27. avgusta. V hudourni noči od »rede na četrtek, 26. t. m., ko jt> vihrala po sUkl dolini atrola s silovitim grmenjem in nalivom, so padli od izdajalskih komunstičnlh rok stroll, ki so vzeli življenje dvema nadebudnima fanto ma: Alojziju Maleniku in Ludvku Marko-viču. V usodni noči sta fanta vedrila ln spala v nekem skednju nič sluteč, kdo ju zalozuje. Med najhujšim udarjanjem strele so so zlo činsko priplazili k njima komunisti. Sosodjo Lojze Malenielt Lndovlk Markovlč »o aloer slišali neke strele, a niso si mogli misliti, kakšna žaloigra so dokončuje v njih bi lil ni. Po okolnoBtih so da sklepati, da so ja komunisti zasačili v trdnem spanju. Najprej je dobil nsoden strel naravnost v prsi Ludvik MarkoviS. kl jo bil takoj mrtov. Ob strelu se je vzbudil zraven speči Lojze Ma-leniek, a v istem hipu je tudi nJega težko zadel. Vendar Je Se imel toliko moči, da jo zavpil: »Jezus, Marija!« ln v zaletu skočil s skednja čez ograjo v nadi, da morda uho-tl. A razbojnik je bil hitrejši n svojim orožjem. Spustil je hkrati ves naboj, kl mu je zadal smrtne rane. Obema žrtvama so zločinci pobrali vse, odejo, čevlje z nog, Maleniku tudi suknjič. Vsa stlška dolina tja do Krke je pod vtison) strašnega zločina, dn je morala žrtvovati zopet dva svoja najboljša fanta za prenovljenje alovonskega ljudstva. Najbolj trpko ob tem komunističnem zločinu je, da sta oba nesrečna fnnta tujca, — ne domačina — ki sta Iskala samo vsakdanjega kruha pri dobrih ljudeh, pa sta vendar morala pasti. Oba sta bila v stiškl dolini priljubljena povsod, posebno pa pri fantih, ki so Ju cenili kot najboljša tovariša in prijatelja. Ma-IcnSek Lojze, doma z Hako na Dolenjskem, rojen 21. oktobra 1021, živeč s svojimi starši in brati na Muljavi, in Markovif Ludvik lz 6t. Ruperta, rojen 29. marea l!)2i, sta takoj oh nastopu vnAke straže stopila v število fantov za obrambo verskih in narodnih svo-tinj. In za te svetinje sta zdaj žrtvovala svojo mlado žlvljonje. Največja Izguba za nas Jo Malotišok, marsikateri fant ga bo bridko pogrošal, ko Je Izgubil z nJim odkritega prijatelja In angelu varuha na potu živ-IJonja. 1111 Je v resnici zlata vredon fant, miren, umirjen, dober, nikomur in nikdar ni storil nič žulegu, ne v besedi, no v dejanju. Z navadno ljudskošolsko izobrazilo, a sposoben za dela izobražoncevl Za »laršo, ki Jim jo bil vdan, je pnč Izguba Lojzeta grozna rann, ki Jo hodo tožko preboleli, snj je bil najstarejši sin in pomočnik pri delu. Naj starše v žalosti tolsžl zavest, da Jo llog sprejel njihovega dobrega sina kot zadostil-no žrtev ln gn prlštel v število mučeneev, kl so prelil! kri zn vero in Ilogn. Največjo vrzol bo pa občutila z Lojze-tovo Izgubo KA, snj jo hll voditelj fantovskega krožka. Ze, ko je bil šo doma, Je hro-penel postntl Kristusov apostol. Zato Je Sel nn tečaj KA v Ljubljano. Tam «1 je nnhrnl veliko načrtov zn bodočo delo In življenje. Vstopil Jo v vaško stražo, no da prime zn inorllno orožje, ampak, ker jo videl, da ga Rog kliče nn delo za fanto. Organlzlrnl jo posvetitev dvoh vaških straž brezmadežnemu Srcu Mnrijlnernu. Iludll jo fante zjutrnj sv. mašo. katere so jo tudi sam po možnosti vsnk dnn udeleževal. Pri obhnjllni mizi je bil stalen gost. Pri vsem tem pn ni bil pobožnjaškl, sam vase zaprt, ampak vesel med fanti, dn so ga vsi odkrito ljubili. Hll jo v resnici apostol, kakrSnih potrebujemo. Dobri Lojro In Ludvik, prepričana bodita, da vaju ne bomo nikdar pozabili ln da bo med nnml gorol zgled vnjinoga življenja delu vedno In povsod! Odpočijta so pri llogu! Vsem o*nIoSčenim slnršom In domačim pa kličomo: Bog naj vaB tolažil Še ena žrtev partizanov Višnja gora, 24. avgusta 101.1. V ponedeljek. 0. avgusta 1013 smo pokopali 23 letnegn fant« Franca Jevnikarja iz Spod. Ilrezovoga, Partizani, uničevalo! našega naroda, so ga v soboto, 7. avgusta 1013 iz zasede pri Troščlnah ustrelili. Sel je s fanti nn piitrolo, pn je bil edini tnko nesrečen, da ga jo zahrbtna krogla zadela v glavo in jc na mestu obležal mrtev. Obilnn udeležba ljudi pri pogrohu, mnoiri venci, ki so mu bili pnklonjcni, so pričali, dn je bil France požrtvovalen, dober in priljubljen fant in dn razumejo njegovo mludo žrtev, ki jo jc doprinesel zn nas. Lani v oktobru so komunisti neko noč obkolili njceovo doinnčo vss, zažgali so par poslopij, pokradli, knr so mogli, ubili ko tisto noč njegovega tovariša .ložefa Itadlja. V loj strašni noči je Frnncc z drugimi vztrajal In pregnal komuniste. So neknj hujšccu jo doži\el lotos 15. januarja. Nn Zgor. Brczo-vnm so ga obkolili So s štirimi tovariši zopet komunisti. Fantje so jim ušli v dve hiši in začel se .io boj nn življenje In smrt. Ko so komunisti, ki jih jo bilo čudo veliko, videli, dn jiin s streljanjem ne morejo do živega, so zažgali obe hiši. Končno so v pr- vi hiši ubili dva, eden pa jim je nšol. France in njegov tovarii pa sta vztrajala v drugi liišl lu sta sklenila, da rujše poginotu v ognju, ko da bi so udala. Komunistični poveljnik Jauko Jc prav zlobno skakal okrog goreče hiše in ju jo ua vsak riačlu hotel dolu ti v post. Prinesel jo lostev, da bi zlezel v gorečo hišo, streljal jo s strojnico, pu sta Ka junaška fanta podrla. Kmalu sta v strašnem dimu ln ognju, ko se je Žo smrt približevala, začuln glas komunlsllnje. kl |e prusla povedat: Tovariši, poveljnik Janko 'ie mrtev. Tudi onndvn bi gotovo poginila v ognju, do Ju llog nI čudežno rešil. Itadl fantovskega protinnpndn so se namreč partizani za hip umaknili od gorečih hiš in ledu.) sta se fanta redila. Dosti je France že poskusili Bog pa je le hotel zvestega borca iincti pri sebi. Prav na prvo soboto _ zjutraj jo bil Se Frnnco pri sv. obhajilu — gn jo poklical k Sebi. Nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« Izšlo je zanimivo dolo znanega pisatelja Pavla Kollerja: MOJ JAZ KA ODDIHU Pisatelj na zanimiv način pokaže, kako naj b ljudje prišli do pravega oddiha, ki ga ni iskati v brezdelju, pnč pa v dopustu na-inonjenem čnsu v drugačnem delu kot. ga sicer človek običajno opravlja. Spremeniti okolje In dolo, to r.nj bo cilj dopustnlka. Spis ni knkn razprava, ampak zanimiv roman, poln vodrln dogodkov lako, da bo knjiga v resnici vsakomur v nnjvcčio veselje In oddih. — Naj bi no bilo nlkognr, ki si ne bi omislil te zanimive knllge. Dobilo jo po vseh knjigarnah in trafikah, ve-zuno v celoplatno, v polplatno in broširano. - Osebne Izkaznice sa Brdo In okolico ho poslovalnica oiiilnjnla v torek 31. avgusta ln v sredo 1. septembra v Združenih opckarnnh. vsakokrat od 8 do 14. Obnovitev športnega udejstvovanja Zaupnik CONI-Ja sporoča: Ekscole'ica poveljnik armudnegn zbora je o' obnovo javnega športnega delovanja. Športne zveze lu komisarji naj sporočijo uradu CONI Ju čim prej svojo predlogo o bližnjih prireditvah, kl jih nameruvajo organizirati. Predlogi naj so nuslovo naravnost na športno zveze. Maksimalni cenik št. 15 za zelenjavo ln eudje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, veljaven od 23. avgusta 1113. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa nn podlagi narodho z dne 0. maja 1041, št. 17, naslednjo najvišje prodajno cono pri trgovcu nn dobclo in nn drobno za zelenjavo in sadjo, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 28. avgustu 1043. Te najvišjo cene določnjo v kategorični obliki mejo. v kateri so morajo dejansko gihntl cene pri uvozniku in trgovcih nn debelo ln nn drolino. To dopušča, da jo pač mogoče prodajali po nižji, nikakor pa no po višji nego odrejeni coni. (Cone v oklepajih znaeijo prodajo na drobno v lirah. Knr ni posebej označono. velja za 1 kg. Cosen 6.85 (8.35), zel.ie gluvnnto 1.05 (2.40) kolernbioe 1.93 (2.40), kumare 2.45 (8.10), čebula 1.70 (2.10), šolala vseh vrst 2.72 (3.30), jajčniki 3.50 (4.25) paprika zelena 3.05 (3.70), paradižnik 2.17 (2.70, zelena 2.S0 (3.40). Spi-liača olrehljena 3.10 (3.00), bučke do 150 g 3.15 (3.85), (lilije vodeno (lubenice) 2.45 (3.—), jabolka I. vrste 4.80 (5.Ril), jabolka II. vrste 3.65 (4.40), dlnje slndko 3.07 (3.70), limono 7.15 (8.20), komad 0.K0 hruško I. vrste 4.25 (5.—. hruško II. vrsto 3.75 (4.50), breskve I. vrste 5.45 (6.50). breskve II. vrste 5.20 (5.90), slivo in češpl.ie 3.58 (4.20), slivo in češpl.le II. vrste 310 (3.60). grozdje I. vrste 8.93 (10 80), grozdjo II. vrste 7.55 (9.20). Kam bomo dali fanta? AlCine V kinu UNION iiiiiiiimiiiiimniiiiiniiiiiiiimi proseguono eon gr.rnde suceesso le repliclie del film sc nadaljujejo z velikim uspehom reprite lilma UN niM D'ABD/MFKTO E FILM O L O B O K E 1 J OUELLI DELLA MONTAŽA Hib H AMIDIO HAZZARi MAEHELLA lOTTIj MMtOKBMR) OBIMONTEVERDI CESCtJ EASECOiO f;//,: A. VERGANO '"V7;14.", A. BlASETTl Zadnjič smo se dotaknili vprnšnnja izbire poklicev, ki jo zdaj v toliko bolj aktualna, ker se v marsikateri družini po-svetujojo, na katero fakulteto bi vpisali fanta, kl jo končal gimnazijo, aH knm bi s hčerko, ki jo končala z meščnnsko ali trgovsko šolo. Opozorili smo na srečno okoliščino, ki jo marsikje dana s tem, da lnhko sin nadaljuje z delom v podjetju, v katerem se jo udejstvoval oče. Pa tudi v tako Imenovanih svobodnih poklicih jo treba upoštevati prednost, kl Jo Imnjo družinski člani prnv za ilotlčne stroke, v knterlh so se udejstvovall prodniki. Ta prednost obstoja - razgledanosti. Izkušnjah, zanimanju itd. Upoštevati pa je treba, da se Je marsikateri sin seznnnll tudi s poklicnim! težavami, kl jih Je zasledoval pri očotovl delavnosti. Morda tiči prav v teh tožuvoh vzrok, da se sin ozira po novi vrsti udoj. stvovanjn; ln morda Je v tem '••" znamenje, da duševna struktura prav tegn rodu nima nnjugodneJSih pogojev ravno za odvetniški, zdravniški, organizacijski, gospodarski ali n. pr. znanstveni poklic. Vsekakor jo troba najprej ugotoviti knm je usmerjena naravna nadarjenost fanta. In ta naravna nadarjenost je odvisna kakor od podedovanih lastnosti, tnko tudi od posebnosti značaja, od študija ln življenjske usmerjenosti. Izbira poklica Je ena najtežavnejših nalog poedinca, kakor tudi starišov. Tu je potreben tehten premislek in posvet. Na-pnčno jo, če so pri izbiri poklica odločilni enostranski čtnitoljl kot n. pr.: voselje do študija. mo*nost napredka, možnost večjega zaslužka, pokojnina, počitnice in podobno. Za srečo v poklicu Je potrebno najprej dvojo: dn daš v poklicu celcga moža, pa da jc poklicno delo združeno i dohodki, k' utemeljujejo življenjsko eksistenco. Skromen urndnik bo v življenju najbrž srečnejši od ruvnatelja, ki ne obvlada svojega delokroga Nasprotno na bo od Boga nodirjen znanstvenik zadovoljnoj-šl v svojem študijskem laboratoriju kakor pa bi bil na upravnem mestu, kl zahteva orgnnizncijskih in vodstvenih sposobnosti. Povsem razumljivo je, da so mladi ljudje, ki 'sc bodo knj kmalu vpisali nn vseučilišče, polni zaupanja v svojo sposobnosti. Kekntort opravičeno, nekateri sumo zato, ker so mladi Starlšl, ki jih dohro poznajo, pa učitelji, ki so ' to-vali njih duševni razvoj tekom šolskih let, jim bodo storili veliko uslugo, čo jim bodo znali prav svetovati pri vprašanju kum naj krenejo: aH so naj priprnvljajo za svobodno poklice, zu državne službe, zn zasobno ln podobno. Življenje jo namreč, trdo in znhtova, da jo povsod pravi mož na pravem mostu. Izprosimo spreobrnjenje I župnik velike podežolsko fare, kl je bila t zadnjih letih bridko preizkušena, pito v svojem poročilu takole: »Brezmadežnemu Marijinemu Srcu so se posvelilo vse posamezne družine v fari. Odzvala se nI lo ena sama družina.« Zopet drug' la drugo župnije piše: T''-Vžbu pri prvih sobotah Je 100% tudi pri moških. Vsi, ki morejo prejeli sv. zukrumente, Jih prejemajo brez Izjeme, Tudi onemogli lu bolniki prejemajo sv. zakramente na prvo soboto knr na domovih.« Zopet tretji plšei »Mnogi so nnšo prvo soboto, zlasti pa majske Marijine po> hožnostl gledali postrani In so norčevali Iz poboinostl ljudi. Konec pa jo tudi nje prijel. Prišli so k zakrit--ntom tudi (tovllnl taki, kl so povedali, da žo več let ulso hlll pri sv. obhajllul« Zopet četrti piše, d« Je n* krilu ▼ spravno spokornl procesiji korakal mol, kl | se v svojem življenju še nI udeležil nobene procesije. Prav Isti piše: Tlogokletstva lie slišimo v naši župniji. Ce se kdo spozabi, mora bežati. Zato pa tudi vemo, da naša župnija ne bo uničena!« ln takih poročil |e veliko, zelo veliko. Vidni so laki -—obe-njenj, znaki velike milosti, kl jo Bog pošilja našemu narodu, d« bi ns-- Izkazal svojo dobrotljlvost In nas rešil. Vse molitve, kl so jih verni Slovenci darovali na prve petke ln prve sobote v zadoščenje In za spreobrnjenje grešnikov, so rodile In rode veliko sadove. Zato naj nc ho odveč, če poudarimo ponovno, da nI nič važnejšega ia rešitev naftega naroda, kakor pobožnost prvih petkov In prvih sobot. Vsi verniki mornmo vztrajati t tej poboinostl, pridobivati novo zadoičevalce, da bodo sadovi ie večji, še boljil, zlasti pa T Ljubljani! S prvim petkom v septembra, pred katerim smo, se bo začela pomembna popolnost. v kateri naj bi eo združili res vsi Slovenci. Po vseh cerkvah ljubljanske škofije se bodo opravljalo devetdnevnlce sa tiste, kl pripravljajo prevrat ln pokoljl Ne Iz strahu pred smrtjo, ampaV lz bojas-nl, da lil se toliko In toliko rodnih bratov zaradi zločinov večno ne pogubllo. Iz ljubezni do rodnih bratov bomo molili sanje. Iz ' -znl do Boga, • ' nam narekuje ljubiti, ne sovralltll Rešeni hI bili Slovenci, ie bi s tem! mo-lltvnml Izprosili spreobrnjenje zablodellli, da bi zopet prišli nazaj v očetovo hišo ln razveselili svoje družine, kl so jih zaslepljeni zapustili, da hI skupaj I vsem narodom slavili nelieSkega Očeta, po Jezusu Kristusu In po njegovi In naši Materi Mariji! BOLNIŠKI DODATKI ZA MESEC SEPTEMBER Bolnikom ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrhovnlnegu uradu mcseca septembra delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8 do 11.45 snino v pritličju Turjaške palače v Križankah. Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Od I. dn ». septembra snmo bolnikom, kl Imajo pravico tudi za meso. tako da pridejo nn vrsto v sredo, 1. septembra, bolniki z začetnimi priimki Ado 1), v četrtek. 2. septembra, bolniki 7. začotnicnmi K do .1, v petek 3. septembrn, z začetnico K, v soboto. 4. septembra, z znčotnicnmi L do N, v ponedeljek 6. septembra, z zn-čotnicnma O in P. v torek, 7. septembrn, z začetnicami H do T In v četrtek. 9. septembra. bolniki z znčetnicnmi U do /.. Od 10. do 18. septembrn drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v potok, Na Tcharjih pri Celju je dne 19. nvgustn umrl l.u-dovilc Sparhakl, organist In posestnik. Hodil se je 19. aprila 18(10 v Itogntcu kot sin pekovskega mojstra. Ko je dorn-stot, Jc šel v or-glarsko šolo v Ljubljano. Kot organist je najprej služboval v Slangl nnd Litijo, od on-dod Be je pa preselil nn Skaručno pri Vodicah, kjer 1e Ml h Vratu tudi organist in pa pomožni učitelj. Na tretjem službenem mestu v St. Juri iu pri Grosupljem se Jc lotil poleg orgel tudi pomožne pošte. Umiril se Je šele, ko se ie po letih nastanil na prijaznih Tcharjih, kjer je vso do leta 1925 colih trideset let pel in igral zdaj Bogu v čast, zdaj ljudem v veselje. Nn Tcharjih j« vodil cerkveni mešani zbor in mladinski moški prosvetni zbor. S svojim neusnhljivim humorjem je znal do- t Ludovik Sparhakel mače fante neumorno navduScvatl za lepo ljudsko ln umotno pesem. I.cta 1925 je dal orglam slovo in živel s svojo marljivo žeuo le šo za svojo skromno kmetijo. Bil je umen sadjar in živinorcjoc in je rad z besedo ln delom nesebično pomagal sosedom in znancem. Illl je vedno načelen kntolik. Svoji ženi jo bil dobor mož, otrokom pa skrben vzgojitelj In požrtvovalen oče, sni je poslal tri sinove v gimnazijo. Najstarejši sin Karel je župnik, Leopold jo računski inšpektor pri našem poštnem ravnateljstvu, Jožef je v prvi svetovni vojni omngnl, ko Jo kot najboljši učence koninj skon^nl prvi semester petega gimnazijskega razreda. — Bodi vrlomu možu ohranjen trajeu in svetal spomiul KULTURNI OBZORNIK Novo priznanje prof. Damianija lepoti slovenske knjige V zadnjem zvezku slavistične revije »L'Europa Orientale (julij—oktober t. L), ki jo izdaja v Rimu pod uredništvom Amadea Gianninija in Et. Lo Gatta Zavod za vzhodno Ervropo (Istituto per 1'Europa Orientale), je univ. proi, dr. E. Damiani, redni profesor bolgarske književnosti v Rimu ter odličen poznavalec vseh slovanskih književnosti ter pesnik-prevajalec važnejših slovanskih pesniških del, napisal na str. 262—264 obširnejši referat o najnovejši antologiji Mickicwiczevih pesmi »Kitica Miclsic-vviezevih«, ki jih je prevel Tine Dcbe-Ijak ter izdal v lepi bibliofilski izdaji z izvirnimi vrezi v cink akad. slikarice Bare Remčeve, Iz obširnejše ocene podajamo v prevodu samo to, kar se tiče na splošno kulta lepe knjige pri Slovencih, kajti ob tej priliki je g. profesor že drugič potrdil pred svetom veliko knjižno skrbnost in kulturo Slovencev. Prvič je naslovil na to priznalne besede ob priliki izdaje istega prevajalca in ilustratorja Puškinovega _ Bahčisarajskega vodometa (LEuropa Orientale, marcc-april 1943), sedaj pa navezuje na isto oceno ter svojo sodbo opira na obe li slovenski knjigi iz zaklada največjih slovanskih pesnikov, Takole začenja svojo oceno: »Ta Kitica Mickievviczevih pesmi, ki je prišla na svetlo v prav taki veličastni knjižni obliki, kakor pred nekaj meseci od istega prevajalca, komentatorja in iste slikarice pesniški prevod Puškinovega Bahčisarajskega vodometa, pomeni obenem s prejšnjo ponosno potrdilo slovenske knjižne umetnosti ter kulta, ki ga uživajo med Slovenci veliki predstavniki drugih slovanskih književnosti, ki jih Slovenci doživljajo, bero in ljubijo ravno tako kakor svoje lastne pesnike. Besede občudovanja, ki sem jih iskreno .izrazil, omenjujoč ono lepo izdajo slovenskega prevoda Puškinove pesnitve, lahko brezpogojno povem in uporabim tudi za tega vrednega dvojčka, za ta dragocen cvetober poljskih pesmi v ravno tako vredni in lepi obleki Puškinove pesnitve. Mislim, da se ne moreta vredneje počastiti ta najvišja pesnika Rusije in Poljske, kakor z izdajo njunih nesmrtnih pesmi in pesniškem prevodu, izdanem s tako ljubeznijo, s takim umetniškim čutom ter s tako izbranim, lepim okusom. Kitica Mickiewiczevih — kakor tudi Bahčisarajški vodomet — sc predstavlja sama po sebi, poleg tega pa tudi že po sami knjižni opromi, po jasnein tisku teksta (op. prevajalca: tiskala Zadružna tiskarna) ter po veličastnem številu slik, ki jo krase, po vsej zunanji opremi knjige (obenem z elegantno vezavo, v kateri je vtisnjena Mickievviczeva glava), kakor zelo uspešno umetnostno delo. Že samo dejstvo, da si tako majhen narod, kakor so Slovenci, lahko dovoli luksus take izredno dragocene izdaje, je eno izmed tolikih dokazov njihove visoke kulturne stopnje, ki daje pravico Slovencem, spadajočim po številu med najmanjše slovanske narode, biti med prvimi pri manifestaciji duha in kulture. Izdaja Kitice Mickiewiczevih je prišla na svetlo v omejenih primerkih: vseh je bilo tiskanih 350 izvodov, od katerih jih je izšlo 10 (ocenjevalec piše napačno 30!) v luksusni opremi z ročno odtisnjenimi ujedankami. Delo, ki je tako izbrano, predstavlja resnično dragoceno bibliografsko redkost.« Nato govori prof. Damiani o prevajalcu in izboru pesmi ter prevodih, obširneje o predgovoru in še posebej o italijanskih vplivih ter vrednoti delo kot slavist in polonist. Toda to je že podrobnejši referat. Mi smo veseli, da jc slovenska lepa knjiga dobila tako priznanje v odlični svetovni reviji ter da smo Slovenci zopet predstavljeni širšemu evropskemu krogu intelektualcev kot ljudstvo, ki skrbno neguje lepo knjigo, jo ljubi in ceni kakor najkulturnejši narodi. G. profesorju, kl je že tolikokrat pokazal ljubezcp do slovenske knjigo, sc za to dejanje iskreno zahvaljujemo, td. 10. septembra, bolniki z začetnicami priimka A do D, v soboto, 11. Beptembra, z začetnicami E do J. v ponedeljek, 13. septembra. z začotnlco K. v torek. 14 septembra z začetnicami L do N, v sredo. 15. septembra. 7. začetnicama O in P, v četrtek. 16. septembrn. z začetnicama R In S. v petek 17. septembra, z zučotnlcaml S do U In v soboto. 18. septembra, bolniki 7. znčetnlcnm! priimka V do Z. Od 20. dn 28. septembra bo bolniški od-sok delil nakazila za sladkor zn dojenčke In bolnike, lodn le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, da pridejo na vrsto v ponedeljek 20 septembra, upravičenci z začetnicami priimka A do D, v torek, 21. septembra, z znčctnlcnml E do J. v sredo 22. aentembra, 7. začetnico K, v četrtek. 23. septombra. z začetnicama L In M, v petek, 24. septembra, z začotnicnmi N do P, v soboto, 25. septombra, z začetnicama R in S, v ponedeljek 27. soptcmbra, z znčctnicnmi ft do U in v torek, 28. septembrn, upravičenci z začetnicami priimka V do Ž Zdravstveni zavodi, ki so opravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila samo popoldne od 1. do 10. septembra. Bolniki, kl dobivajo dodatek mesa, nnj prineso s seboj živilsko nakaznico za mesec avgust 7. odrezkl za meso. Vsem onim, ki teb odrezkov ne hodo imeli, bolniški odsek ne bo nakazal bolniškega dodatku za meso. Opozarjamo da mestni flziknt sprejema zdravniška spričevala za priznanje bolniškega dodatka živil samo od 1. do 20. v mesecu. Reklamacij zamudnikov zaradi velikega navala ne bo mogoče upoStovati ter zato opozarjamo nn ta razpored, kl so nnj upravičenci po n.lcm nntanko rnvnnjo tor naj ga zato izrožejo in shranijo. Križanka št. 102 1 i J 4 3 0 1 - ■i 10 II IJ 14 1- 10 17 le ly iu 21 a il 2-i 2b .6 li 26 jO 3) ji it 35 30 37 JB ♦ 39 40 41 42 43 44 45 4(j -.7 48 40 "0 51 52 Vodoravno: 1. finski roman, 8. so-člen, 12. moSko ime, 16. del obleke, 17. ud opere, 18. poškodba, 10. francoski pesnik, 20. nesnaga, 'J2. pesnitov, 23. nordijsko moško Ime, 25. francoski pisatelj, 26. prevajalce romana pod 1. vodoravno v slovenščino, 84, hrib pri Jesenloah, 86. svetopisemska oseba, 87. grški otok, 88. runko jo/,oro, 39. očka, 40. Izraz pri kartanju, 42. grm, 45. izraz lz fonetike, 47. staronemška boginja, 48. papož, 49. šopek (tujka), 50, tuje žensko imo, 51. egiptovsko božanstvo, 52. pisatelj romana pod 1. vodoravno. Navpično: 1. krog, 2■ Mencingerjev roman, 3. slovenski planinco, 4. tvorba na železu, 5. ribji zaplod, 6. suknnoo, 7. egiptovsko božanstvo, 8. krma, 9. domača žival, 10. učenje, 11. ttdllnlea, 12. kemični Izraz, 13. filmska zvezda, 14. nordijsko moško Ime, 15, moško Imo, 20. usad, 21. tiho gorovlm, 23. orožje, 24. maroška pokrajina, 27. kraj v Severni Afriki, 28. slovenski književnik, 20. igra z žogo, 30. matematični Izraz, 81. prisilno delo, 32. zgodovinski zapiski, 33. nivč, 3». mesto v Grčiji, 35. obrikl poglavar, 41. giška črka, 43. žensko Ime, 14. stnn.gT&ki bog vetrov, 46. poslanec, 47. kraj v Kaidejl. Rešitev križanke št. 101 Vodoravno: 1. sipina, 7. milina, 13. por, 16. Atala, 11. Ninive, 18. lesa, 19. laso, 20. zalega, 21. patos, 22. akt, 23. patena, 24. potaja, 25. makaroni, 27. kotnček, 29. anatoma, 31. BI bi. Mati, 33. Rimlni, 84. koruza, 35. kup, 36. Atene. 37. Jagode, 38. hiba, 39. Kina, 40. Canova, 41. Majar. Navpično: 1. salama, 2. Itaka, 8. past, 4. ilo, 5. Nazarenee, 6. anatomija, 7. Milena, 8. lnenl, 9. lign, 10. iva, U. nopoti-zoni, 12. Alatnmaha, 13. potačn, 14. Osoje, 15. rnsa, 23. patina, 24 pobuda, 26. Kamen. 27. K i rov, 28. kipar, 30, niti, 31. Bogo, 82. tuba, 33. rnk, 34. ka.i, 33. kij. Nevihta s točo nad Novim mestom in okolico V nofil od srede na čotrtek jo prihrumela nad Novo mosto tn njono okolljo huda nevihta s bliskom in treskom, ua-livom in toč Nevihta je pričela bosnati okrog pol štirih zjutraj ln se jo tako rai-bosnela, da je dobre pol uro nebo kar žarelo v bll-fclh in je nepretrgan grom pretresal ozračje. V začetku se jo ulit le močan ln gost dež, kmalu pa J» pričela pndatl še toča, spočetka de' -'« kot koruzna zrna, kasneje pa jo dež ponehal ln jo padalu sama silila toča, ponekod de' la kot orehi. Kolikor je mogočo na hitro ugotoviti, so prizadeti več ali manj l.rajli Borlčovo, Skrjatiče, Smihel, Novo .usato, Zahja vas, Smolcnju vas, Mali In deloma Vel. Blatnik, tja gori do Rntežn. V hVil Novega mesta je prizndcta tudi Bučna vas, dočim v dobor streljaj oddaljenem Bršljlnu ni bilo toče. Trika gora in kraji nu Trškogorskeii' gričevju so bili obvarovani pred točo Domala je po toči skle-ščena koruzo ln ajda, kl jo bila v najlepšem cvetju in je nudiln obilno pušo čebelam, dalje proso in močno tudi drugI poljski pridelki. Unlčenoga Je tudi p m-no sadja in grozdja, ki je bilo prav sednj v najlepši zoritvl, Vihar, ki jo ves čus nevihte močno divjal, je prevrnil dosti kozoloev, iu razkril nekatero streho. Voda je drla kar v potokih po cestah in ulicah, trgala piodno zemljo in jo valila v nižjo krajo, kjer jo je nakopiči'« v v' kupe. V Novem mestu Jc v neko hišo ob Krki udrla voda v spalnico ter >hištvo dvignila, da ;e zaplavalo po sobi. Na splošno Jo nevihta naredila voliko škodo. Koledar Nedelja, 2). velikega irpana: Janoz Krst-nik obglavljen; Sebus, kralj. Ponedeljek, 30. velikega srpana: Bronl-slava devica: Iioza Limska, devica; Feliks, mučene«. Torek, 31, velikega srpana: Rajmund Nonat, apoznavnleoi Pavlin Triorski, škof. Lunina sprememba! mlaj :it). velikega srpan« ob 20.59. Herschel napoveduje lepo in nestalno vreme. Zgodovinski paberki 21. velikega srpana: I. 1526. je sultan Sulejman II. popolnoma premagal ogrsko vojsko pri Mohaču. Ko jo kralj Ludvik II. brodcl nu begu blaten potok, so je konj prekucnil ln kralj so jo v blatu zadušil. Ludvik ni imel nobenih potomoev, zato hl morale njegove deželo po dednih pogodbah med ogrskimi Japo-lonoi in Ilabsburžani prlpnstl poslednjim. Češka sicer iz pogodb izvirajočih dednih pravio ni hotela priznati, vendnr so stanovi iz pravo ljubozni in posebno naklonjenosti izvolili zn kralja Ilahsburžana Ferdinanda, kl jim je prej obljubil podelitev doželnih pravic. Illtka pri Mohaču jo postala zaradi smrti Ludvika rojstni dan avstro-ogrske monarhije, v tem jo njen vo-liki pomen za evropsko zgodovino, za nas Slovence pa jo pomembna v toliko, da so so turški vpadi, kl so so začeli v prvi polovici 15. stoletja, nadaljevali po zlomu Ogrsko še dobrih 150 let. 20. velikega srpana: 1. IS«, ie je vršil v Ljubljani I. katoliški shod, kl jo postavil vodo umetnost, po-nk ln vzgojo, politično in socialno življenjo na katoliško stališče ter tako dopolnil in potrdil dolo, ki ga jo začol nekaj let prej Muhnifi. Prvi katoliški ahod jo trajno in dokončno ločil duhove na Slovenskem, kljub pomirljivosti stnrejšo kntoliško genorncije T noodločnostl ter boječnostl nnprcdnjnkov. Mlajša duhovščina, kot tudi laiška kntoll-škn inteligenca, jo Sla energično na delo in začela organizirati Široke plasti naroda, mu nudila gospodarsko pomoč a pomočjo zadrug In ga BkuSala dvigniti tudi v duhovno-verskem smislu. Glavna skrb jo bila posvo-čena kmetu, za dolavce so je zavzemal zlasti Janez Ev. Krek, začetnik krščanskega socializma na Slovenskem. Vodstvo Slovenske ljudske stranke, ki je v političnom smislu vezala kntoliško Slovence, je po smrti konservativnega Kluna prevzol Suštcrštč. Ko «o so dvo loti po I. katoliškem shodu združili naprednjaki v Narodno stranko, jo bilo »sloge« med Slovenci konoo. Novi grobovi t V Ljubljani jo umrl g. Anton Letonja, železniški uslužbeneo v p. Pogreb bo v nc-doljo ob 3 popolduo lz kapelo sv. Krištofa na Žalah. Osebne novice = Jernej Keher — «lotnlk. Na dan av. Jerneja jo godoval ln praznoval 60 letnico rojstva na Olincah stanujoči vpokojo-neo tobačno tovarne g. Jernej Kebor, kl jc naš zvest naročnik. O. Kober je bil 21. av-gustn 1883 rojon v Bizoviku. Zo zgodaj je stopil v službo tobačne tovarne, kjor jo alužil 36 let. Nad 42 let jo bil aktiven člnn viškega gasilskega društva. Deset let je bil poveljnik viških gasilcev. Pomagnl jo povsod kot pravi gasileo. Mnogo požarov pomni, največji jo bil v Vidičevi opekarni na Viču. Ob katastrofalni josonski povodnji leta 1026 je Vičanom reševal z največjo Požrtvovalnostjo živino, tudi v nevarnosti so nahajajočlm osebam jo pogumno prišel na pomoč. Se mnogo erečnih in zdravih loti * ^ Itn škofijski klasični gimnaziji v LJubljani bodo dne 20. septembra razredni in popravni izpiti, dne 21. septembra popravni izpiti za nižji tečaj, dno 22. in 23 septembra sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred. Začetek ob 8. — Ravnateljstvo. — Močnejši nalivi. V potek popoldne oh 14 se je vili prvi naliv, kl je trnjal dobro pol ure. nato se jo začelo počasi jnsniti, toda sumljivo so so vrteli od za +25.8« O. Ponoči jo bilo sprva močno viharno Okoli 23 dnlje »o znčeli nočni nalivi. Vrstili so se z malimi presledki, ludi v soboto dopoldne so hlll sporednl nnlivl, zlasti močan naliv je bil okoli 0 dopoldne, ko so prihajale gospodinjo v velikem številu nn trir In v mesarsko tržnico. V času od petka zjutraj do sobote zjutraj, to jo v 24 urah jo po zapiskih oinbrngrnfn na metoorološkom zavodu padlo do 21.7 mm dožja. Barometer se je v soboto zjutruj rnpldno dvignil nn 766.2 mm. Letošnji avgust jo v 7 dneh znznnmovnl lo 44.9 mm dežja, veliko pod mesečnim povprečnlkom. Avgust je hil letos razmeroma vroč in suh. — Verniki Iz župnij Mokronog, St. Itu-pert, Trebelno. bivajoči v Ljubljani ste vljudno vabljeni, dn sc dnnos 29. avgusta, oh 5 popoldne udeležite pohožnostl, kl bo v stolni cerkvi pri oltnrju Marije Pomngaj iz B rezi j. Obvestite o tem šo drugo lz orno-njenih župniji — Rektorat ljubljanske nnlverze ponovno opoznrja, da Ima tolefonskl številki 4(142 ln 46-43, dočlm Je tel. štev. 46-41 rozer-vtrnnn zn Inšpektorat za univerzitetne za devo Visokega komisariata. — ftola Glasbene Matice je zaključlln s šolskim letom 1912(43 svoje 61. leto. V tem letu jo bilo na šoli 040 gojencev, ki so obiskovali 17 predmetov In čo rnčunnmo gojenec po obisku teh predmetov, je skupno 986 Bojencov, od tegn 431 moških ln 555 žensk. Poleg ravnatelja je poučevalo nn zavodu 28 strokovnih učnih moči. Posamezni gojenci so nnatopall na jnvnlh produkcijah. katerih je hilo tekom šolskegn leta 11. Število nastopajočih gojencev pn znaša 412 V počitniških mesecih Julij — avgust jo del učencev — 350 — nadnljeval svoj pouk v tnkozvnnem počitniškem tečn-Ju. Znčetek novega šnlskcgn letn 1943/44 ho takoj meseca septembra in vplsovnnjo nn šolo se bo vršilo v dneh od I. do 4' septembra dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17. V ponedeljek, dne 6. septembra, bo dodelitev gojencev k posnmeznim učiteljem in določitev urnika redni pouk so bo začel v torek, dne 7. septembra. Stnršo vabimo, da vpišelo mlndino nn šolo Glasbeno Matico. k| uživa velik sloves. Vse podrobnosti ln Informacije dnje pisarna Glasbeno Matico, Vegova ul. 7. Še! Decjega doma Dr. A. Tavtar Konvalinha specialistka za otroške bolezni redno ordinira od Vfe 2 do V2 4 llreg it. 8, tele!. 35-95 pada drveči črni oblaki. V petek ja bila ciju. v«.-.« "'i: i Vi! Vi t? št ■"n,»s«rnnVa 44 zaznamovana najvišja dnevna totnperatura brezobvozna. tvliltbsi, t i enornuvu, n. — V glasbeni Soli »Sloga« se bo pričelo vpisovanje gojencev 1. septembra. Soln spre-joinn gojeneo za vsa orkestralna glasbila, klavir ln katlro. šolo in zborovsko petje, operno šolo. orkester tor za teoretične predmete. V »ako leto dokazil jojo nastopi gojencev da jim nudi šola vsestransko glasbeno izobrazbo Vsa pojasnila dajo šolska pisarim v Praažkovl ulici 19 vsnk dan od 9—12 in od 15.30-19. — Strokovna popravila vaSega radio aparata Izvršuje solidno in hitro Everet-Servls, Prešernova ulica 41. Vsi rezervni deli nn zalogi. — Itckolekclja za gospe ln matere ho v Llchtenturnu v torek, 31 avgusta, ob 4 popoldne in v sredo, 1. septembra, ob 8 zjutraj z nagovorom, skupno sv. mašo ln obhajilom. Pridite! Prijave za vpis na Ahlturtcntskl tečaj na Državni trgovski akademiji v LJubljani sprejema direkcija vsnk dnn do 25. septembra. Podrobnosti nn uradni deski. — Rabljene gramofonske plošče od 10 lir dalje dobite, dokler traja zaloga, pri tvrdki Evcrest. Prešernova 44. — Duhovne vajo za gospe In matere bodo v Llchtenturnu od 12.—16. Bcptembrn. Prilika bo tudi za zaprte duhovno vaje. Prijavite sc na predstojništvo Lichtontur-novoga zavoda v Ljubljani. — Tuje Jezike se lahko naučite tudi brez nčitclia in sicer zelo hitro. Metode slovitih profesorjev 7. originalno izgovorjavo so posnoto nn gramofonskih ploščah, katero linn v Izbori tvrdka Evcrest samo šo za Italijanski, nemški, francoski in angleški jezik. EVEItEST, Prešernova 44. — Požar. V noči od torln nn »"dn >r okrog 5 zjutraj gorel lilov posetnika Kor-baria v Bučni vasi. Posrečilo so .ie rešiti živino, dočim je poslopje zgorelo do tal. Nn krni nesreče so prišli tudi poklicni en-silci, ki so obvarovali prod ognjem vsaj druga poslopja. — Oh obletnici smrti Antona Umnlka, posestnlkn Iz Senčurjn pri Kranju, ho svetn maša znilnšnien 3. septombrn ob 7 zjutraj v cerkvi Mnrijinegn Oznanjenju. Osebne Izkaznice za Brdo In okolico bo poslovalnica oddajnla v torok 31. avgusta in v sredo 1. septembrn v Združenih opekarnah, vsakokrat od 8 do 14. — Harmonike In orglice Se v najboljši kakovosti v veliki izberi dohito po ugodni ooni pri 'tvrdki EVEHEST. Nn zalogi najboljšo in kvalitetne znamko frontnimi. Senndnlli. Bontempi, Cnriseh Itd. ia \so navedeno znamke nudimo enoletno garancijo Cene solidne. Ogled in preizkušnja — Krščansko iensko društvo vabi svoje članioe tor lomilljenloe k mirovni pobož-nosti, kl jo priredimo v Četrtek, 2. septembra, ob pol potih pri Pomočnlol kristjanov na Hnkovnlku. Zaupno in prisrčno Jo bomo prosile Njono pomoči ln Njenega posredovanja: snj ona nam moro ln tudi hoče po-tnagatl. — Na torkovi produkciji počitniškem tečaju šolo Glasbeno Matice bodo nastopili gojene! la šole sto černlvee Bože gdč. Bradač Zorke. go Kolaričevo, ge Llpovškove: lz violinskegn oddelka g. Jurija Gregorcn ln iz šole Karla Snnelnn. Podrobni spored je nn rnipolugo v knjigarni Glasb. Matice. Prof. Oslp Sest, višji režiser Narodnega gledališča, je odon najpomembnejših vzgo-jovaleov nn'egn rirnniakeirn nnrnščnjn, ki vodi že preko 20 let pouk dcklamaelie nn šoli Glasbene Mntice In tudi nn njenem konservatoriju. S svojimi letošnjimi gojeno! ho priredil v četrtek dno 2 septem brn. v frnnčišknnskl dvorani jnvno produkcijo katero spored sestoji iz dveh delov. Podrobni spored te produkcije, na katero šo prav posebno opozarjamo, so dohi v knjignrni Ginsbene Matice kjer so v pred-prodajl tudi sedeži In stojišča. — V Ljubljani nmrll od 20. do 26. avgusta: Novnk Ellznheta. sestrn Mercedes, 35 let. Mnrijlna sestra Čudodelne svetinje. Smnrtno ob Savi 16; Repov* Marija. roj. Marn, 74 lot, zasebnlon, Ciril Metodova o. 88; Nowy Marija, roj. Kletnhns, 86 lot. vdova Inženlrjn. Vidovdnnska o. 9; Tavzos Nušn 28 let, profesorice. Sjnničevn ul. 12. — V ljubljanski bolnišnic! umrli: Žitnik Frane. 6S let. mlinar in posestnik, Fužine 4. obj. Zagrndoe pri Kočevju; Kunstek Marija. 59 let. posostnlca, Rlhpovec 1. obč. Trebnje; Krnpež Marija, roj. Dornik 49 let, žena vinlčorja, Zavoda 14 pri Kostanjevici; Sešek Frnno, 68 let. delovodja Združ. pnplrnlo, Vevče: Lenarčič Neža. 71 let. dninarlcn. Brest 49 obč. Tomišelj pri Ljubljani; Rnjsner Ivana. 45 let. ženn dninarja, Sp Brušlen 39 obč. Dohrunle; Korošoc Jora, 62 let, žena posestnlkn, Taužle ! ohč. St. Vid nad Cerknico; Peršin Jože. 65 let, posestnik, Tomišelj 4 pri LJubljani. — V Zvezdi kopljejo krompir. V potek dopoldno, ko je bilo lepo vreme, so delavci mestne vrtnarije začeli v Zvezdi orati krompir. S plugi zn konnnle krompirja so preornll dve njivi v gorenjem delu Zvezde, kjer sn nnsndlll deloma dnnskl krompir In kifelčnrjn Pridelek je lep In zdrav toda no preobilen. Klfelčnr jo droban. Popoldanski dež Jo dolo preprečil. — Ponesrečenci v Ljubljani. Rajhard Lira, 23 letna žena brusnica, jo na cesti padla ln s« hudo poškodovala na desni nogi. — ITpnkojen! policijski višji »trožnlk. 63-letnl Frnnco Sušteršič, se je nrl cepljenju drv usekni v levo reko. — Hudo si jo pri pndcu poškodovnl desnn rebra 31-lotnl železniški delnveo Frnnoo Jaro. — Premog In drva pri tvrdki »Gorivo«. Karlovška 8. Telofon 34 57. Lnstnlk Lojze JorančIA ml. — Dijaki, kl se vračajo, se lahko hitro ln temeljito pripravijo z« razredne Izpite. Prijavijo nnj so k inštrukeljnm na Novem (Turjaškem) trgu 5. Nu rnpolngo so jim strokovnjaki zn nizek honornr. Znčetek 4. septembrn. Ennko se k Inštrukeljam zn popravne« izpite šo lahko prijnvljo dltnkl zamudni«! dnevno od 8 do 12. Initrukeljc, Novi (Turjaški) trg 5. — Vpisovanje v trgovsko uClllšče »Chrl-stofov učili znvod«. Ljubljana. Domobranska 15, »a enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti so vrši od 10. septombrn dalje v pisarni ravnateljstva. Prijave ao pn spro-Jomnjo ves Cns ludi med počitnicami. Pouk ho pričel knkor nn državnih trgovinskih šolali. Podrobne Informacijo In nov| prospekti so Interesentom brozplačno nn razpolago. Ravnateljstvo. — Sadno drevje In trta v cvetju. Iz St. Lovrencu. 26. avg. V ponedeljek sem sporočil »Slovencu«, knko cveto v nekaterih nnših vaseli nad St. Lovrencom vsled hudo toCo 27. Julija jnholka. Pa precej drugI dan sem opnzil. da cveto jnholka tudi v St. Lovrencu. Tu evote pred hišo g. Al. Snjeta na vrtičku pred hišo in okoli njega knr 7 mladih jnholk kl so več nli mnnj v cvetju. Jnbolkn cveto tuill pr! sosednji GrmovSkovi hHti, cvetoče jabolko pn opnzl tudi nnit njivo nad cesto. Enako cveto jabolka tudi v Mnrčjem dolu, k.ler jo točn 27. julija tud| močno pobila. Nn Dolgi njivi pn cvete hruška, kakor pripovedujejo. Knkor ao sliši, cveto tudi trta tam, kjer jo točn inOCno pobila. — S. — Mamina mleko — 21% — 14.60 liro, Rirnghy mleko z otročjo glnvloo 15 35 lire. Viktor Sober, Sv. Jnkobu trg 4 — Opozorilo! Sporočamo vsem cenjenim Interesentom, da od danes naprej Izposojamo tudi novo moderne gramofonske plošče proti ugodni odškodnini. EVERIiST. Pro-šernova 44. — Velike povečane fotografije po vsaki sliki Izdeluje lično ln solidno FOTO BEM, Ljubljana. IVolfova ulica 1(. — Ponavljalnl tečaji Iz vseh srednješolskih predmetov zn zamudnike. Poučujejo gimnazijski profesorji. - Vpis dnevno od 9 do 11. Učninn nizka. Vodstvo tečajev — Llchtenturnov zavod — Ambrožev trg. — Pltia. Tebi na pot, nova vzgojna knjiga za delavsko dornščnjočo mlndino je izšla. Naroča ae v Mladinakl založbi, Ljubljana Stnrl trg 80 — Dijaki ln dijakinje vseh šoli Ako Vam je potrebna učna pomoč zn popravni, razredni nli privatni izpit, prijavilo so samo za tukajšnji specialni pouk posameznih predmetov po želji. — Posebna priprava tudi zu višjo razrede. — Skupine so ločeno po predmetih in razredih! Poučujejo 29. Sklonila se je nad tolmun, si odvila spreminjast trak in vsula lase z ramen. Skalili so mirno gladino, da je zazvenela: »Zlatnik ogrel je »rebro, lilija v rožo cvete, čudežno kresno nebo, čudežno moč mi daje.t Adamičevega orkestra — 22.10 Orkester vodi dirigent Petralia — 22.45-23.30 Orkester Cotrn vod> dirigent Rnrzlzzu; v odmoru (23! poročila v italijanščini. Ponedeljek, 30. avgusta; 7.30 Peaml in napevl — 8 Napoved čaaa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.311 Poročila v slovenščini — 12.45 Nanolitunske pesmi — 13 Napoved čaaa poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljatvn v alo-vcnščlnl — 13.20 Orkeator vodi dirigent 1nn sini — 14 Poročilu v italijanščini — 14.10 Orkeslralno glasbo vodi dirigent Petralia — 15 Poročilu v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 17.15 Koneort radijskega orkestra vodi diglrent D. M. Sljanoo, orkestralna glnaha — 19 Govorimo Italijansko, poučuje prof. dr. Stnnko l.ebcn — 10.30 Poročilo v slovenščini — 19 45 Lahka glnshn — 20.30 Nnpovod časn, poročila v italijanščini — 21.30 Koncert radijskega orkestra vodi dlrgont D. M. SIJaneo, sodo-111 io soproniatka Valerija Heybnl opernn glasba — 23 Fllmakn glnsba. orkester vodi dirigent Zeme — 22.30 Iz znanih oper: Do-nizettl: Lueia dl Lammermoor — 23 Poro-člla v Italijanščini — 23 10- 23.30 Orkeslor Cetra vodi dirigent Ranlzza. LEKARNE. Nočno sl ižho Imnto lekarne: v nodeljo: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Dcu-Klanjšček, Cesta Arlelle Rea 4; mr. Bohinc ded., Cestn 29. oktobra 31; v ponedeljek: mr. Leuatek. Resljeva eeata 1: mr. Bahoveo, Kongresni trg 12. ln mr. Kouiotnr, Vič, TrJnškn cesta 48. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEJ.PRNO 8Lm.no ho od sobote od !0 do ponedeljka do 8 zjutraj vršil mestni vIS.II zdravstveni svetnik dr Frnntn M Is. LJubljana, Po ljauska cesta 15. telofou 32-84. Poiivpilnvnnja Našel se je čevelj (gojzer). Dobi ae na Jurčkovt poti 55 pri Ižanikl cesti. PapaBaJCek, modre barvo sllšl nn Ime »Boliik«. jo odlotel. Najditelj ae naproša, dn gu odda proti nngrndi v Židovski ulici 3-1. Zgubljena jo bila dnmskn zlntn zapest Gospodarstvo Določitev količin krompirja, fižola in lanenegn semena kmetijske letine 1941!, kl se pustijo pridelovalcem za potrebe družine, za seme In za živalsko prehrano Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: __ Pridelovalcem se puščajo na razpolago naslednje količine krompirju, auhega fižolu in lanenegu »emena kmetijske letine 1943 za potrebe družine, aa some In zn žl-valsko prebrnnoi al nepoarednemu pridelovalcu zanj In aa vsnkcga člana družine, k! so pri n Jem vzdržuje: 120 kg krompirja tn 10 kg fižola; b! posrednemu pridelovalcu, znnj In zn vsakega člana družine, kl se pri njem vzdržuje: 80 kg kromnlrjn In 8 kg fi/.ola: el »a vsnko svinjče določeno fa pitan io ali zn pleme: 100 kg kromplrjn. čo se prideluje koruza. 200 kg pa. čo se no prldelule koruzo: d) sn vank hoktnr zemlje, kl so poandl a krompirjem 15 atotov, s rt-žulom 150 kg ln lauoin 250 kg. Itdnja nakatU obrtnikom ta bencin in rrtrnlcj. Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem avetu korporaclj l«>ne t« bencin ln petrolej brez posebne piaiiiene prošnje na podlagi aeznamov ZdrutenJa Induatrijcev tn obrtnikov, oijsek zu obrtniklvo. ae opoazrju-jo ds ae bodo izdajnll meseca septembra boni po strokah In ae morajo dvigniti po Imenskih znčotnlh črkah ob naaledujih dnevih: mizarji: začetnica A do O 1. »eptom-hra. od P do 2 2. aeptembra; abkarji ln pto,.-karjl: 3. septembra, urarjl in knjigovezi: 4. septembra; mehaniki: 6. aektambra; kle-pnrjl: 7. septembrn; ključavničarji: 9. septembrn: elektrotehniki In steklarji: 10. septembra- krojači, moilistke in krznarjl: začetnica A do L U. aeptembra In od M do 7. red za oktober bo ' ne /.guiiijena jo mm uiiih-kii »r^ ., Vratni red za oktober nc na urn na bloku Je/.ien dno 26. t. m zvečer. | »entemhra. Vratni ren zni o» oer Pošten najditelj se naprošs dn J„ odda pro- J^^J^bono^ n.^dil^n' dan^ MP«de nu t. nagradi v uprav. »Slovenca«. ^ dot1fn, mMeo Moj„rl. k| ,„ 1 V slovenski poljudno-znanstveni knjižnici bo izšla znamenita knjiga _J_ A_$_I€€— To jo zgodovina naseljevanja Amerike. Je pa tako pestrg, tako pustolovska, da daleč prekaša po svoj! resničnosti fantazijo Ivaria Mava, ki jo jo vložil v svoje divje spise iz življenja belcev v ameriških Indijanskih divjinah, kjer so svoje čase gospodovali Indijanci. Pisatelj Gagern v tej knjigi podaja stvaren, kritičen, zgodovinski opis na«clitvo Ameriko po Evropejcih. Vendar jo resničnost borbe za obstanek z naravo, živalmi in Indijanci tako pustolovska, divja ln razgibana da knjiga prekaša kakršen koli roman pustolovske vsebine. Slovenci kl smo dali toliko ltrvl v Ameriko, bomo s to knjigo dobili branje kl bo brez dvoma vse zanimalo, tiste, kl morejo govoriti o svollh'ameriških stricih, pa tudi vso ostale, kl takih stricev nimajo. Ta ltnllaa bo Izšla v več delih In bo nenavadno bogato llustrlrnnn ; »instf so pomembno slike, kl so posneto nn kraju samem lz življenja Tmltlanecv 4> Ker so vse »SVETOVE« knjige tiskane na gladkem satlnlranem papirju, bodo Imele slike še posebno veljavo. * Mosefina naročnina za to edino slovensko poljudnoznanstveno zbirko knjig je le 20 lir + Za knjige v polplatno vezane In tiskane na težjem papirju pa 35 lir 4- Vsnk mesec ho Izšla ena UnllKa .» Za nenaročnlke bodo knjige občutno dražje. + Naročite s« čim nrrl tla zbirko »SVET«. + 7, mesecem septembrom bodo knjige »e začeFe Iz'ntl * Naročnike sprejema uprava »SVETA«, Kopitar-leva" 6 ali pa' LJUDSKA KNJIG AKNA, 1'rcU SKorijo v L,juDijani. Zgubila se je zlaln ročna zapeatna ura v Rožni dolini cestn IX In II. Pošten nnj dltclj so nnprošft dn jo odda v upravi »Slovonea« proti nagradi. Nove železniške legitimacije za državne upokojence S koncem tekočega lota Izgube veljavo vso železniško legitimacijo državnih upokojencev s platnicami modre barve. Železniška uprava bo Izdala nove legitimacije z italijanskim In slovenskim besedilom. V veljavo stopijo dne 1. januarja 1941. Državni upokojenci In upokojenke, ki žele dobiti nove legitimacijo zase ln zn avoje rodbin sko člnno naj jih čimprej naroče pri II-uunčnt direkciji v LJubljani i nekolkovano vlogo. S vol priimek in lino knkor tudi osebno podatke svojih rodbinskih člnnov naj v prošnji nnvedejo točim tako, knkor so glnso V osebnih Izkaznicah, če jih imajo. 1'rl rodbinskih člnnih jc treba označiti razmerje do rodbinskega poglavarja (žena ain, hči); za otroko so potrebni tudi rojstni podatki ln navedbo o morebitni zaposlitvi, nli čo ao šolnjo. Kdor ne priloži staro železniške legitimacije, ker io bo morda letos še potreboval, nnj navede njeno znporodno Sto vilko. Zn von ko zahtevano legitimacijo so mora priložiti doprsna alika brez pokrivala, 4 cm široka in 5 cm visoka. Na hrbtu slike nni bo razločno napinnno rodbinsko in roistno lino osebo na sliki. Slike, ki bi tein pogojeni ne ustrezalo bodo zavrnjeno. Za dokaz, da tirni upokojenčeva žena pr.v vico do voznih olajšav, nnj proslloo priloz. potrdilo občine, da ženn ulinn trgovine nli obrti za otroko pa potrdilo občine, da živo s prosilcem v družinski skupnosti, dn ni-I mnjo lastnih dohodkov, kl bi presegali 500 lir nn mesce. In da hčere niso poroeenc. to so otrool zHvnrovani pri Zavodu zn socialno zavarovanje. Pokojninskem zavodu za nameščenec ali Bolniški blagajni trgov le strokovnjnki-profesorjl. Vpisovanje se i ;uega"'podporncia društva je treba doka UC!M ' ...ii x delodajalčevim potrdilom, da znvn ........ znsluž.ek ne presega 500 lir nn meseo Nobeno potrdilo ne smo hiti stnrejše kakor vrši še do 5. septembrn vsnk dnn. , . honorar je nizek. Informacije in prospekt , z.lsj\',Iei["ne presega 500 lir nn meseo. dobite pri vodstvu: Specialne strokovne In- ^........ strukel Je za srednje ln meščanske šole. Kongresni trg št. 2, II. nadstropje. — Središče mesta! — Učite so strojepisja! Novi eno-, dvo en mesec. , , ,., Hkrati, ko odda prošnjo za nove legitimacije s priključenim odrezkoin (kuponom) čekovne nakaznice, po koleri jo prejel po- — UUIIU I,« NlHIJC^m,.-. ...... ---- - - UfhOVlIB II" JV.I/.11 I, I'" •• . In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in | koinlno zn pretekli ali tekočI mesec, In z večerni) so prično dne 2. in 3. septembra. | drllgiml prilogami, naj naročnik pošljo po — Desetprstna nčnn metoda. — Največja po!;|n| nnknzniel finančni direkciji v Ljub- moderna strojeplsnlea, raznovrstni pisalni fjnni po 7.(30 lire za vsnko naročeno legiti- stroji. - Učnina jo zmerna. — Pouk je niaoijo, nli pa plnča ustrezni znesek v po- dopoldne, popoldne nli zvečer po tel.11 ohi- Biopju finnnčne direkcije v solil 3. Nn ku- skovalcov. — Eno- nli dvomesečni tečni .10 pom, naknznice nnj razločno zapiše svoj posebej priporočljiv tudi za dijake-lnje. — »„nr>;a i„ nuuniln število naroče- dvignejo bonov osebno morajo avojim po-olilničeneem Izročiti Izkazne listine, da jih ob dvigu bona predložijo v preveritev. DrSavna garancija ta Druiba ta balkanske transporte. V avrho Izvedbe protokola, ki ata gn podplaall Italija in Bolgarija dne 5. maja t. 1. (U protokol ima nninen priprn-vltl vse potrebno za zgraditev cc«te med pristanišči l)rnč In Bar ln mesti Sofija ln Ruši'11 k) je biln u-tanovljono v Rimu družba S. T. A. B. Trnnsportnn družba Bal-knn Adria z glavnico 8 milijonov lir, kl a« lahko zviša na 25 milijonov lir. Družba jo v zvezi z drniho S. B. T. — Družba za hnt-knnske transporte. Drž.va jo dala polno gn-rnncijo za glavnico družbe S. T. A. B.. kakor tudi zn dlvldendnl donos, rozcrvlrnln pa k.I jc pravico do morebitnih Izpremcmb v tem ozlru Arrlgonl, eno nnjvsčjih Italijanskih podjetij živilsko Industrijo. Izkazuje ta lansko leto pri glnvniel 25 milij. lir člste-gn dobička 7.85 milij. lir In bo znnšnln di-videnda zopet 7%. Istočasno namerava družba zvišati glavnico od 25 na 100 milijonov lir. Zagrebške drutbe. Tvornlca likerjev Po-kornv Izkazuje pri glnvnlol 6.75 mlllj. kun povečanje člstegn dobička od 0.04 na 1.34 milijonov kun. — liavo, kemično farmacevtska družba, glavnica 5. dobiček 606.320 kun (10.769 kun). Zboljšanje Japonskega vojnega gospodar-stra. Rinil nndnljnjega zboljšanja In Izpopolnitve japonskega vojnega gospodarstva je Izdalo japonsko gospodarsko ministrstvo odredbo o ustanovitvi posebnih kontrolnih družb. Ta družbe bodo predvsem akrbele za zboljšanje In za razširilev japonske trgovine in Industrije Trenutno dolnje na Japon-akom le 6(0 takih kontrolnih družb. Podrobne Informacijo in nove prospekte dnio ter sprejema prijave dnevno: Trgovsko iičlllšče »Clirlstofov učni zavod«. Domobranska 15. f-c Iščete knjigo, kličite telefon 32-26 priimek, zvan.ie in navede število naročenih legitimacij. ... , ,,, ,, >.„ Vso dosedanje železniške legltimncije ho treba vrniti finiuičnl direkciji do konca do-oembra 1943 Nove legitimacije ne dobi noben upokoienoo niti zase niti zn rodbinske ln knjigarna Žužek v'prehodu nebotičnika člane, dokler ne vrne starih. Nove žele: Van. jo bo poslala. I niške ..legitimacije. bo finančna direkcij Nove žolez- ,n.-.„«7 ...............-- __________- ____ "t. " , . .„,1„i i„ n.w.t„i t,niti razpošiljala po pošti naročnikom izven Ljub-_ Popravni, razredni In privatni Izpiti >e v L1,ll)ljnnl blvnjočl naročniki nn niosecn jih ho(](( |)ohjlj pr| finnn,-.ni direkciji. Kdaj ae bodo Izdajale, bo objavljeno. se bodo vršili predvidoma konec septembra. Znto .ie šo čas, dn so prijavijo dijaki in dijakinje za specialni pouk posameznih predmetov. — Posebna učna pri- 1 prava tudi zn višje razrede. — Ločene sku- 1 pino po predmetih in razredih za vse šole. J Odlična organizacija In vestno delo. Poučujejo samo profesorji atrokovnjnki. Uo-nina je zmerna. Vpisovanje dnevno do 5. septembra. Podrobne informncije dobilo pri vodstvu: Specialne strokovne Instruk-cllo zn srednje In meščannke šole, Kongresni trg št. 2, II- nadstropje. — Središče mesta! Naznanila RADIO. Nedelja. 29. avgustiu 8 Napoved čnsu, poročila v Italijanščini — 8.15 Orgelski koncert izvaja Fernando Germani — 11 Prenos pete mašo iz bazilike Presv. Oznn-njenjn v Fircnz.i - 12 Rnzlnga ovniigelijii v i tnl. (O G. B. Marino) — 12.15 llazliign evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanlč) — 12.30 Poročlln v slovenščini — 12 45 Pesmi in nnpevi — 13 Napoved čnsa, poročila v italijanščini — 13.10 1'oročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.12 Orkestralno glasbo vodi dirigent Mneioeo — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 koncert rnilijskegn orfcestrn in Komornegn zborn vodi dirigent D M Silaneo, slovenska glnsba — 15 I o-ročiln v italijanščini - 17.15 I11Ž. L. Prezelj: Rnzvoinn smer praktične fitopnlngije. predavan ie v slovenščini — 17.35 Koncert Kinot-skega trla — 19.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 Pesnil in napevl — 20.30 Nnno%l čn-sn, poročlln v italijanščini - 20.45 Koncert operno giasbe vodi dirigent Rh-eatln .