36L fltVflhi. f UMK I #L A HUM im. Crna M vtauujOT. nULMO. .Slovenski Narod« vel]t: v Ljubljani na dom dostavljen v npravailtvii pnfrmmaz četo »eto......K 24- , <*le leto......K »- pol leta........12-— | pol l€U........llw ^trt fet*.......,6*— četrt let*........**5O na mesec. • ...,. 2"— ' na raesec........110 Dopis! ruj se frankirajo. Rokopisi se ne vatajo. VrednlŠtvot EhaHot« ulica ii. 5» (v pritiičju levo), IsitiM ss> *C «■«■!■ *■■■ mm* ■majH^pm^Mvi momi« i» pr«u»» kima ve^j»: ptlaiftopM pcttt viti a* csiknt po U \ln., za dvaltrat po 12 vin-, m tikiat aM mft—i aaj .JHvte. Pri vcćjih insercijali po dogovoru. Ufstvaištv« at} ac ■nHijaja MoCnme. ceklamadje, insetati itd. to je adfl*Brat*v»e stvari. - OTBM^MMHa ■■••JflHp ^šs|a •• •■■•■§••• ----------------- Ka BitMHBl aanfib fcm feto&MPe vposlatve naroćnine se ne ozira. .Stovencki Narod- vcijđ po poatf: za Avstro-Ofrsfco: za Neaafo: ceJo leto ....... K 25-- <*!„ ,cto.......K »- pol leta.......,13- - ___ . četrt leta........ 650 *• Ajamtao an rse druge deieie: mmeser.......230 ' «lo Jeto •......K 3I> — VpraSanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ati znamkJ Oprarrmi*tT#: KaaH«rr« mUc« M. 5, (spodaj, dvorile Jcvo), teldam ŠL SS „Uođstai in patmotlčno delo". Klerikalce strašno boli, da so se ljihovi mnogoletni zvesti zavezniki, seniški volt'posestniki, katorim se imajo kJerikalci največ zahvaliti na pridobljenih pozieijah, naenkrat na-veličali delati crni gospodi tLiko. Ho-]i jih, da so veleposestniki obsodili no\T. obeinski red in novi volilni red, boli jih, da so obsodili novi čest ni zakon, ter v znak protesta zoper po-«'pt,ie klerikalne vtv.:.*- /apu^tili dt1-^elni zbor. Bolest in jeza klerikalcev zaradi tega nastopa veleposestnikov nam je umljiva. Korak, ki so ga storili vele-posestniki, jo izreden. Veloposestniki ni majo navade, poslnževati se tako nenavadnih sredstev, in Če so odloči-jo za tako oštro demonstracijo, kakor so jo sedaj uprizorili, morajo biti vzroki posebno tehtni. Korak, ki so ga storili velepo-s^estniki, je tuđi v et?li avstrijski javnosti vzbudil veliko pozornost in vse^transko mnenje, da mora klerikalna većina v desoelnom zboru krauj-skem zlorabljati svojo inoć na neza-slišan način, da se čutijo ćelo vele-posostniki primorani se temu poČet-ja ua tako oster način upreti.Slisalo se je ćelo mnenje, da je kranjski de-žclni zbor vsled postopanja klerikal-rev postal zrel za razpust. Naravno je, da so klorikalei kar divji zaradi tega koraka, ki so ga storili veleposestniki in ki je napravi! toliko večjo senzacijo, ker so bili veleposestniki prav do zadnjih dui najboljši in najvnetejši zavezniki onih klerikalcev, proti katerim so zdaj uprizorili tako demonstracijo. Svoji jezi so dali klerikalci duška z napadi na veleposestnike v časopi«i-ju in pa s slovesno izjavo, ki jo je v včerajšnji seji deželnega zbora pre-čital dr. Šusteršič in jo dr. Krek opremil z duhovitimi in okusnimi opazkaini. Prepir med klerikalci in Nenn-i nas nič ne zanima. Naj se prepirajo, kolikor se hočejo. Narodno - napredna stranka hodi, kakor je povedal dr. Triller svoja pota in uravnava s\ojo t^iktiko po interesih svojih volilcev. Toliko pa že lahko rečemo, da je dr. Šusteršič svojo izjavo kaj slabo u temelji 1 in da je v tej borbi z velepo-sestniki on »spodaj«. Xa eno točko v tej izjavi pa se morajo oxreti s stališča narodno - napredne stranke. Dr. Štisteršič je patetično zatrje-val, da ne klerikalna stranka poslužuje svoje večine v tleželnem zboni »za uvelja «• ljenje svojih demokratie* nih nače I, da vrši klerikalna stranka v deželnem zboru »ljudsko in patri-jotično delo«. Naravnost brezobrazna je ta izjava glede delovanja klerikalne stranke v deželnem zboru in v dež^l-nem o*iboru in pravi posmeh so be-st*«!e, da opravlja klerikalna stranka \ d«eželuein zboru ljudsko in patrijo-tično delo. Demokratizem, ljudska korist, patrijotizem — to so v klerikalnih ustih le fraze. Med temi besedami in med dejanji klerikalcev je kricoče nosprotje. Odkar imajo klerikalei iuoo v rokah. so vse storili, da ntrde moe svoje stranke, da si zagotove oblast v dezell, koristnega za ljudstvo, dobrega, demokratičnega, pa-trijotičnega nišo ničesar storili. Gospodarstvo klerikalne stranke je ja-ven skandal in dežola je danes faktično pkh! bankerotom in bo morala strahovito zvisati doklade, če ne dubi rovih virov dohodkov. Svojo moč no .klerikalci izkoristili ta etabliranje najbrutalnejšepra ^trankarstva. — Z brezprimeruo svoje voljnostjo,- prezi-rajoč najpriprostfjše postulate pravičnosti, izvršujejo pravo strahovlado, da bi z nasilnostjo, s krivičnostjo in terorizmom zadušiii in v zemljo zabili vse, kar se jim ne ukloni. Tme-novati tako početje ;>uveljavljenj© demokratskih načela in ćelo ■»>ljudsko patrijotirno delo«, to je v resnici skrajna brezobraznost. ljudsko in patrljotično pa je, pobijati sistem, ki m> ga etablirali klerikalci v deželi ] kranjski, to priča vsaka seja dežel- J nega zbora in vsak sklep deželnega j odbora, ker vsaka seja in vsak sklep kazeta, da je deželni zbor vse bolj zrel za razpust. naprednim Slovencem v razmlilievanie! Kateremn poštenemu rod< ljubu je že izginil iz spomina gnusni čla- * Priobčujemo ta člane". brez \ sakepra komontarja z čeljo, d.i javnost izreče o njem svoje ninenje.. Opomba uredništva. nek v »Slovencu« J - »Cirilinetodari-ja?« Najuiiroljubflrjšemii ćlovelci je morala kri v žilab zledeutli same groze in studa n*»l rK>k\«ii*ji*nostjo naših klerikalcev.Po«! ničevo pretvezo bo j>oskusili z fnim mahom ubiti družbo, koje sole ao vse od prve do zadnje na globoki verski podlagi. Prav pod ničevo prelvezo, pravimo, vsaj je bila naša šoIskri družba raznim fanatičnim cerkvenim knezoui velik trn v peti že v tistih ča^ih, ko jo v odboru viadal akoraj izključno duhovnik. Ni dvoma, da bodo klerikalci nape]i vse moči, da končno ubijejo družbo. V zadnjeni času so ofietovauo pokazali, da jim ni iioIk'ho sredstvo pregnusno, da le dosežejo »voje nečedne naznene. Vpričo tega dejstva moramo se pa naprednjaki, ki vzdr-žujemo družbo, vendar enkrat odkri-to vprašati, ali se ogromni kapital, ki ga vsako leto naberemo za sole ob meji, sploh obrestujo tako, da ima naš narod v splošneni korist od njega? Ali mar naposlcd nišo vse naše žrtve in vsi naši nečloveški napori samo — Sisi f ovo delo. Me je naše ho-čemo naprednjaki braniti pred tuj-ei, a doma w? gospodari tuj*^. grozne jŠ i in nevarnejtii od Neuiea in La-ha — klerikalec. Kaj nam koristi, č«? par obrnejnih krnj« ' rvšimo /a kra-tek hip potujčenja, če pa ljudstvo ostane v temoti in sramotni odvisno-sti od fanatičnih, brezdouiovinskih kaplanov, ki so pripravljeni na mig-ljaj svojih predstojnikov vsak hip ubiti najponižnejši p<»jav narodne zavesti v ljudstvu. Zgodovina uči, da je že od nekdaj naš najhujši sovraž-nik — klerikalizam. Pod njegovim vplivom je postal že po naravi mehki in krotki Slovence naravnost stvar brez lastne volje, suženj v rimsko-pravnem pomenu besed*1. Kje so bi U* nekdaj naše meje in kje so dnnes?! In kako zelo so v primeri z nmni napredovali naši nemški sosedje, ki se glede naravne nadarjenosti z nami niti primerjati ne morejo! In če pogledamo nekoliko v našo novejšo 7godovino, kdo si je stekel največ za-slug, da nos Slovence danes sploh še upoštevajo? Ali nišo bili skozi in sko-zi s\ obodomiselni, res narodno čnte-či možje, ki ko nam priborili političnih pravic. Koliko so pa dr. Suster-šič in tovariši storili v tem oziru za nafi. odknr iniajo vso politrčno moč v rfikah i Naj pokazejo le mrvico pravice, ki so jo priborili našemu narodu na nierodnjnem mestu. In kdo j«» ne pravočasno rešil Ljubljane iste UHode, ki je zadela Celovec, Maribor ali Celje.' Ali ništa to bila v ]>rvi vrsti Jurčič in Zarnik? In naša obrt in industrija, ki nam l»o«ta un odprti slovan. jugu &e zavojevala čn.stno me«to med druginii narodi, ali niste skoraj izključnu v nuiotlno - napreii-nih rok ah .} Vso, prav vse, s čiinur s*m iinamo izkazati Slovenci /a* danes pred .svetom, je izključnu /.usluga na* prt*dnih elementov. Ogroniui del ma-t*? našeg-a ljudstva pa st- /-aliboj^ d;t-iies ne more ponašati prtnl svetom še . ii*čt lmir drugim, riejfo z — biffot-nostjo. Ali ni tedaj v privi vrsti naša Mveta dolžnost. da naš narod, ki je od narave vendar z bistri iu razutiioni oUlarovan, dvignenio iz srainotnepra položaja, kainor ga je spravil kieri-kalizem. Xe mislimo, Ik>g r>ri/.aden*t vzeti naše uju narodu vere. To, kar hoćemo, je, da bo naš naroJ j**l sam in prosto misliti in da se ne Imj dal voditi za nos ljudein, ki jim je domovina, pa tuđi vera sama — deveta briga. Ceh i so tuđi vobče vzorno pdlo izdal svojo domovino. In naj bi Še lako zlorubljal vt*ro v svoju korist, narod bi ga nagnal z mokro cunjo. A kako siromašen in brez ponosa je naš narod! Njegovi psevdovoditelji s^ naravnost norčujejo ž njega. V Ljubljani odpirojo Nemeeni pot v občin* ski svet, v slovenskih krajili nastav-ljajo nemške naeijonalce, učitelje in uradnike, nbijajo gospodarsko samo-osvojitev naroda, z golidarai umazane gnojnice jmlivajo one, ki v redki požrtvovalnosti zadnja svoje novči-(V darujejo svojim bratom na meji, <čujejo državne oblasti na svoje rodne brate, čes, da zaslužijo kot veleiz-dajalci smrt in — nas* narod, naš dobri narod jim se vedno zaup^t kot svojim voditeljem. Prepričani smo trdno, da bi jim zanpal tuđi tedaj, te bi pustili čez noč slovenske ulič:ie napise v Ljubljani nadome«titi s samo-nemskinii. Xas normi je torej popolnoma brez svoje volje, izročen na milost iu nemilost največjim sleparjein, kar jih je kdaj nosila zemlja. In /akajf Zato, ker mu manjka prave cinike. Dajmo narodu našemu dobriii knjig in uverjfiii bodimo, da se bodo po?>le-dice i>okzizale že v par let ih. V vsuko \'tčjo vas i>o eno knjižiiiei ? dobri ta iiravnostniin l>erilom! Odličnih Jjudskih pLsateljev imamu ua izl#ei-f#. Naj se prirede een«*ne ljudske izdaje JuK*ića, Kersnika, Stritarja, Erjav-eo, dr. Tavčfirja i. dr. Tu gotovo niuo ne veri in ne dr/.nvi iievarni pišate-lji, a njihovo iiesinrtna deK iinajo to ljudstvo z zanimanjem in navdušenjem čitalo in ;*t 7. ujimi tust rilo svoj razurn. Vsaj kn ko žalostno berilo inu nudijo katolička izobrozevuliui društva! Ni eutUi, če mora najboij zdravi razum sčaso-iiiu trpeti, čc >♦• inu vtepajo vedno im vetlno le tisie banalue, lH)ini>ustičn** fraze prav hrez v«%kega jedra. Clo-veku, ki ui uavajen klerika I nega 1m*-rila, niora postati slabo, će prebe.re, postavimo Terst*glavovo »Mladost^, ali Gostinčarjevo glasilo -NaM moć< ali ;>Domoljuba'. i. dr. Kar se v t>ent: šundu nu«li 2iM**emu ljudstvu, to je ym od sile. Če pustimo še par let klerika leem pupo Ino ma prtist*? roke v tem oziru. ssujemo biti uverjeni, da l>odo pokvarili tuko naš narod, tla sploh ue bo sposoben za noben odi>or več v uuednarodni tekmi. Meniino, da -i»aga, će r tem ali oiieui krajn du meji odbijemo tuji nnval, o«? j>a v du-ievnem ozirn ne reformiramo uase-ga ubrnejnegu brata in č> UTistimo, da se v osrčje naše slovraške domovine tiiu dalje globi je zajeda o^tudetf črv. Kje pii suieino upati, da ix>do plahi, izključno samo za vero vnetL nhniejni oaii brat je tuđi tedaj vztra-jali, će se nah Nemci enkrai resno !«►-tijo. Nikar ne vtikajmo glave v pe-s**k in ne mislimo, da so Xemei nap*-li že v^1 svoje sile. da nas zatro. Z*»-nimauje v rajhu za iiem>iku prmlira-nje proti vzhodu in jugu čim dalja ln>lj narašea in že ao začele eeJu vi«-de manjsih drž/ivic rožljati z iiLark«-ini. Kar pa uior« vsakega dalekovid-nega Sluvenea s post-bniin strahom navdati, to t*o češko - nemska sprav-na ix>gajauja. Cim ^» le - tu sprava definitivno sklene, poU*m i>omo Slovenci še-le obeutili uemški turor. In, ;ili l>ode slovenski kmet ta naviil vzdr/al* Xa tej kulturni stopnji, knt je sedaj, puč težko. Potem a*) pa se vrda tuđi vsi btotiftočuki, ki smo jih na-brali uaprednjnki v obrani bo meje, vržeiii v vmlo. Se je čas, četudi skra.i-ni, da glavne J*i!e zastaviuio tam, kjer je najl>olj jK»trel»no. Skrbimo y.a ljudsko i*,ol»rn7.1x',kajti i*e b*> ljudstvo eiikiat s poniiHm*jo dol>rili knjig in d<>- LISTEK. PlsateUeua sreča in nesreća. Opisal jo je gospod B a r o d a. V polnoČnih zvezdah in na dlani je bilo zapisano, da mu ne pojde ni-] se začel: f-bjemati, in bo od£li od razkoine i u \f*6€»le veeerje, ne da bi se spomnili, kaj je bil vzrok njihovi prostiji. Zmra-• ilo se je, in mlada m zaspana dekla >» prišla spat. Zavalila se je v posteljo, kjer je počivalo det«, in bila bi jc zadubila s »vojim teškim iu polnim telesoui, da ni v zadnjem trenotkii planila botrica v hišo in je resila navrle in nepreviđene smrti. Vrnil se je tuđi boter in za njim strinja, k&tere š'krbi je bilo dete izrečeno, in ro iz vi^selja nad preonim izidom sedli zno-va za mizo in v na\TW)čnosti mlaot v znamenju vina, Kmalu že, v najz-jrodnejži mladosti, je začel kazati svoje talente* Bukve so bile njegovo veselje. Kar je le dosegel popisanegB in potiskaneffa papirja, vse je raztr/ral in uničil z besom in krvoločnostjo. Odrasel je pr-vini hlačam, in treba se je bilo znie-niti, kaj bo z Andrejckomf Hrabro je od#ovoril, da bi bil rad takšen pro-spod, ki bi Se med mano vino pil. In takra-t se je odločila njegova usoda: Moral je v Solo. Tam je zopet pokazal svojega inoža, ki pa ni bil tako iistvarjen, da bi bili z njim zadovoljni njegovi viš-ji. Rasel je v nemilosti pri njih, vra-čal jim je Ijnbezen za sovraSivo in jim rekel neke^a dne l^po adijo. Sli *»o narazen, in Andrej Hožmann je zacVl hoditi evoja pota. Sel je med pi-satelje. V resnici ga je preganjala ne-aroca, ali da bo kdaj takfen bogeo, tejra si ni mislil. V solnee je pamakal svoje pero, jezdil je smaje kot pravi črnošolec in Ijubil je: Danes Miso, jutri Ma*o. v petek Miro, v svetek Maro. A sreća se g"a je znala spretno izogibnti. Solnce ni pozlatilo nje#o-ve^ra jn^resa, zmaj ga ni ponesel v obljubljeno deželo, in mlade damics nišo imele zanj srca. Razposajenkam s^^ je zdel premoder, ker je vedno no-sil zamišljenost v očeh, a resnim de-klicam se je zdel prelahkomišljeu, krr je hodil v mrazu brez suknje na-okoli. A dv© zimi in po! je bila nje-#ova najljubsa misel: Suknja. In ko jo je zmoprel s kožuhom za vratom, jo je prorlal že ob prvih žarkih, ko je najbolj neumni ščinkovee zavri-skal svojo prvo zaljubljeno arijo, kor ni pomislil na to, da napravi slabo kupčijo, kdor prodaja suknjo inarca Zg'odil pa se je velik cudež: Moj junak in pisatelj, Andrej Rožmarin, je zadel — temo. To so pravi, ne ter-ne v loteriji, ker ni stavi! nikoli od tistikrat, ko je videl vzhojati solnco iz svojega žepa, seveda v sanjah. Ta-krat je fitavil skupaj z žensko Matjaž-ko, in sta zadela. A baba je bila pre-brisana in je prepričala Andreja, da je vzhajalo solnce iz njenega žepa, ter gtk je poAteno opoljufala. To pot torej ni stavil v loterijo, temveč je s svojim peresom zaslniil grdo veliko denarja. V doljfih in crnih noeeb, ko ni mojrel spati vsled riepokoja in divjih misli v srcu, ki mu jih je da jal njeguv nemirni ftenij, je bil napisa! povest o treh sestrah, treh kne^injicah, pri katerih so s* ie* nili trije sinovi bele^a cesarja. Iu prva kneg-injica je imela lilijt* uiesto las, in dniKa je imela plamene inesUi ias, in tretja je imela kace mt»sto las. A cesarjeviči so jezdili na bistrili sokolili, na morskih kamelah iu stek-lih krastaeah. Tu je nnpripovedoval in napisat in potem piv^lal inožn, o ka tereni so g-ovorili nekaternlki, da je tako pa* meten, da mu pod zvezdami ni ena-kep-a, drug-i zopet, zlasti nerazuiulje-ni zeniji, pa so ga razupili, da mu pod flolneem noben bedak ni kos, in ki je zvonil ti^ti čas na literarni : von v na^ii krajini, ki je rt^t*ti»l in loeil Ijuliko od imenice. Tinti modri ja n torej jn pisal in odgrovoril i»i«atilju Andreju Rožmarinu, da je zadel v emo. Poslal inu je kleneura zrnja, zra&lefta na plodni in zdravi nji\i. iz-zorelejra pod opoklanskim ^olncvui. In zato je poslal pisatelju dvanojst zlatnikov. Andrej Božmarin je stopil v svojo kamrico in se ni nič zavzel, k«i je zagledal pred seboj cesarskega mo-ža, ko mu je prinesel v torbi Uik lep pozdrav. »2e prav! Zakaj jili pa ni ntofu je možato pobaral. Ko pa je mož od-iel, je sedel na mizo in se tasmejal: »Ni slabo! V resnici ne morem reci drugaee in lagal bi, ako ne bi dejal: Ki slabo! Priđe jo mi kakor na-lašč. kakor da so mi jih poslali an-gelei.« hi pesTjo si j«* in^lprl čelo in mislil: »PtM&ieiuj jih poti*ebujeui iu ve-c:el jih t»om dabru obrniti. Saj kak-sen pa >K*in! Ali m> to čevlji, Ki jiU imam ua nogah? Streme ho zaplaU* in krpe, mest<» po usnju, hodiui pt» svoji kozi. — Ali so to hlače, ki se im opletajo v>koli nožici Seve*ia, hlax*.> so, ali kakšne"? Ze dva me^eca jih le-pim in 2di*uvim k C^evljarsko smolo; krpa $rre na krpo, T.t je uenjena, drr-Ka je hudnićna, in ta je zidana! Bok*I Te IjIihV pridejo v na» kuJturnozgu-Uovin^ki muzej! In moja Mikiijiea! Pred petiiiii leti. mislim, je bila rtls suknjica, a dane*, ai vredna tegn. iaie iia. In tako naprej, kaj bi se opravljali Faru l>o torej dolul novo perje še danes ali pa jutri, io potem **«■ začne slavu Andreja Roimariua. 1>* kleta in K^spotlit-iie bodo kazale »t inenoj: »Ali vidite pisatelja Andrejs« Ražinariuaf Krt^n dečko \« In jaz ^e btwn setal uieAi nj i mi kakor moderni bufr. In vse prelepe dome bodo zaljubljene vaiiM* iu be bodo opra^eva-le: i>Ali pouia^ pin&telja Andrejj* Kožniarinii ? Kt\\ ne, prelepo pit^e ' O kuežn&h, drnih a&K^lifi lu beliii vrmživih.« — In ćelo Miin in Maia, ki me uista m«rali ne daues, ne jutri, bosta ffledali sa msnoj, in Mira in Mara bosta zaljubljeni v mojo senec*. In znova se je zavaseiil in udari I z roko po zlaUiikib, ki so te UMueJa- •:SW t^^^VJgpl^JgPf^f brega č^opiaja PcUb.> WHU' te začelo samoetojno misliti, dobre po-sLediee ne bođo Izostale. Ljudstvo bo postalo narodno * zavedno in ko bo ankrat samega sebe »poštovalo, se bo začelo že iz lastnega nagiba intenziv-neje pe&ati % izboljbanjem svojega gospodarskoga stanja, Tako pa, ka-kor danes razmere pri nas na Slo-venskem stoje, moramo pač reci, da naprednjaki zastonj mečemo ti sokake na mejo. Sole same nam navdudcnih Slovencev ne bodo vzgojiie. Posebno ne todaj, če bodo ostale pod drakon* sko kontrolo državnih oblasti in — raznih »rodoljubnih« duhovnikov, ki bi danes raje, nego jutri odpovedali družbi poučavanje v verouku, ee bi jim oziri na od vlade protežirane šulvereinske sole ne vezali roke. Lah-ko računamo, da pade 90% otrok, ki jih je družba faktično resila nem-ških kreinpljev, pozneje klerikalizmu v zrelo. To bi sicer ne bila nikaka škoda« ko bi naši klorikalci bili podobni češkim ali poljskim klerikal-cem. Ti ostanejo kljub svoji odvisno-sti od Rima vsaj dobri in zavedni Slovani. Ne tako naši klorikalci, ki so se zadnja leta opetovano izkazali kot najnosramnejši izdajalci svojega naroda. In ta kim ljudem \" posredno korist naj krvavimo naprednjaki le-to za letom* Da nas v platilo se za-sramujejo in tepejo! Za kaj pa klerikalni ničesar ne store v obrambo me je. Vsaj to bi bila vendar v prvi vrsti njih dnlžnost. Niti boro enoraz-rednice še ni ustanovila .^Straža« in kakor je »Slovence« že svoj čas oprezno omenil, je tuđi nikoli ne bo. Naj torej rnzmišljajo nierodajni faktorji, 60 bi ne kazalo ogromni narodni davek, ki sloni izključno na ra-mah naprednih slojev, plodonosnejše naložiti. Posebno danes, ko je ves klerikalizem mrziič 110 na deln, da zada edinemu faktorju, ki danes faktično se reprezentira slovenski narod pred svetom — našim mestom, smrtni udarec. Saj lahko obdržiiuo Redanje sole, zlasti one na Primorskem. Ne ustiinavljajmo pa več novih in porahimo raje svoj narodni davek za ustanovitev ljudskih knjižnic po Slovenskom. V ta namen naj se de-loma preosnovi družba sv. Cirila in Metoda, ali pa naj se ustanovi popol-noma nova družba, kat* re se bodo vsi oni, kojim je žal lepe naše domovine, ki jeci dane^ pod Ornim zmajem* s posebno ljubeznijo oklenili. J. M. Dnevne vesti. ~r Pogubni nazori. Bistvo izjave dr. Sustcnšiča v včerajšni seji de~-zelnega zbora je, da mora vlada predložiti v sankcija vsak zakon, ki fra sklene de-želni zbor. To jo nazivanje, za katero se bodt> NUij**r«>ki, koroaki. ^oriški, trža^ki in istrski Slovani dr. Susteršiču prav lepo zahvalili. Ravno te dni je koroski poslane« Grafen-auer v Šmihelu imel shod, na kate-rem je grmel proti nameruvaaemu koroškemu deželnemu kulturnomu *vetu, s katerim hoćcjo Nemci dobiti slovenske zadrugr v oblast in proti zakonu o dež. šolskem »vetu ter je •.ahteval, d'j. naj se ta dva zakona ne sankeijonirata. Gratenauer je torej vii stališču, da vlada ne &me potrdi-ti vsakega zakona, ki ga sklene dež. zbor, njegov soinišljenik dr. Šuster-šič pa zastopa v iiajsloveenej^i obliki ravno nasprotno načelo. -f- Ustavolomstvo! Ustava tome Iji na načelu razdelitve zakonodajne oblasti. Parlament ima pravice zakone sklepati ali pa ne sklepati, krona pa ima pravieo zakone potrditi ali pa ne potrditi. Krona ni dolžna sklonjenih zakonov potrditi, kajti če bi bi- la V> njena dolinost, potem m »pJoh neha njena zakonodajna oblast in po stane potrjenje le foriil—i To m je tuđi đr. Šustersi© nftil kot Jurist, vilic temu pa je voeraj v đeš. zboru zastopal ravno nasprotno staliAfa. Porzpel sa je eelo Uto 4aleft» da je mahtevo, Aaj krona kakenra zttkonu odreče potrjenje, projlasil «1 zakte-Tanje po MtaTotofluir«. Sereda je to le smešno in prav niA drngega-Dr. Šusteriion je bilo pri •©•Uvijanju njegove izjave samo na tem, da nabere za en peternošter krepkih be-sedi in ni nic pazil na njihovo vsebi-no. Sicer pa vprasamo đr. Sneteršiča le, kako se to njegovo ttaliift* vjerna z njegovim postopanjem glede potrditve Ijubljanskefra inpaoa in ™~ kaj je oddbril nepotrđit^v IJabljan. skepi iitpana, ko sđaj sairovarja sta-Usce, da je taka nepotrditev ustavo-lomna? + Skrb sa ustavo. Kar ginljiva je skrb dr. Susteršiea za ustavo in za usta\nie temelje. Celih pet let je dr. Sustersie delal rabijatno obstrukcijo v dež. z^boru in s tem pljuval na ustavo in na ustavne temelje, sedaj pa pori za ustavo in obsoja vehemenUi° ćelo v jako »podobni obliki eksodus^ uprizorjeno demonstracijo velepo-sestnikov. Klerikalci spoštujejo ustavo samo takrat, kadar je njim na ko rist, drupraol. nad zornik Peorz pri povedu jo, d:i bo toži časopis >Froie Sehulo^, ki j* o njepro vi urndni in izvonuradni (l»»Iavnoftt vriobčil tako pikantne obdolžitve da so se braleem kar la**jo .ježili. A' zvrzi ft tem je tuđi ff^voriea, da boi*« neki Jonke p^e^-zeti tuji g'reh, nam rer očetovstvo nekepa otroka. Stvn? uteprne postati jako za ni ni iva. li. In tako so je vso smejalo, Andrej Kožmarin in njegovi zlatniki. Pieatelj je pa izustil Ae eno be-sedo: »A izbiral >K>m zdaj presneto tpžko! Ali naj si izvolim Nu4io* Ne vem, a vse se mi zdi, da ni vredna tolike sreče, da bi se ji prihližal. O ti-fttih štirih, ki so mi veasi jroma^ele <>kropr srca, in so zavrnile mojo Ijube-;^n, niti ne govorim! Se v poštev ne pridejo! Naj «i le zapomnijo, da bo-tk> vedele druprio občevati s pisatelji. V resnici ne v^m, kako bi!« Globoko je bil zamišljen pisatelj Andrej Rožraarin, majal je z Rlavo in stopil k oknu. »Ah!« je vzkliknil, »zakaj si le morim f?lavo in koljem srce? Za to je že dosti rasa, in zdaj imam drujra skrbi. Kara bi k tolikim denarjera, to je zdaj vprasanje!« In tako je Andrej Rozmarin se-del na stol in začel Steviliti: »Cevljarju Petru za smolo in dva kosa usnja dam eekin. Sicer sva pa tuđi vćasi skupaj ji^tnala in ve-cerjala, ter je on skrbel za vino in račun. Zato mu dva cekina ništa preveo". Vrtnar Boštjan mi daje *o par tednov tobak 7.a zajutrek, da si napolnim pipo; poslal mi je tndi dva klobnka jabolk. Ako mu dam eekin, u i ne preveč, ne premalo. — 2cnska Tona mi kuha že pol leta kosilo, pa ne ve niti ona, niti jaz, kako m kdaj bom plačal. Grozno že vzdihuje In maje z plavo, vsi moji dovtipi, vh. moja dobra volja ji ne privabi ve* niti za unco snieha na lica. T'bogr ženska! Dal ji bom tuđi eekin!« In v tem smislu je šio dalje-. Na zadnje je skazal račun nekaj nad deset zlatu i kov priman jkl jaja, ako ho-ve poplaćati dolg-ove in se obleči, kakor zahteva pisatoljska Čast in slava. Zato je odložil plačevanje za dm-Ki<"» ko bo — vrajr vedi, kaj — napi sal in premenil v zlato. »Kaj mi jo treba nove suknje?< je vzkliknil Andrej Rožmarin. »Ni .je mi treba! Ako sem dozdaj izhajal, 1-om še naprej. Kaj mi je trebu novih čevljev? Ni mi jih treba. Ako so bili dozdaj dobri podplati, ki sem ji)i podedoval po ranjkem Adamu, pa no.i bodo že naprej!« Poskakoval je od veselja in ni vedel, kaj bi storil. />2e vem! Povabil bom Petra in Đoštjana in Tono, pa borno stopili v to ali ono krčmo, mofroce k Lisjaku« ali k medvedu, ali pa k Turku! Kdo bi nosil 6 seboj toliko bogastvo in si rakopaval nepotrebnih skrbi! Hvala bogu, da sem se domislili« In takoj je potr kal pri cevljarjn Petru in fra povabil na malo vecVrji-co. Bog, kako se je zahahljal dobri sosed! Saj ni mogel priti do sape nad prekrasno to šalo, (Konec prlhodnjlč.) i ~*t* U !!■■■»■ *wš** mm Btajer* *km*. Viaji fimnasiJM Gvido Hdni^-BMum je immormm ta davftnefa prak-tikaaU pri davtam vradm v La-ikem. + Vojaika rštL 8 1. novem brop to vpolrajttt fb kr. evid—ftni vi-sji ofkrfjal Fran Akata v Kotmrjm. Na njetovo m^o priđe fvide«tei asistflat Budolf Kamp iz CmomU*, na to mašto pa okrajni narednik Fr. Sebwacrl. Caaini ve*er Davori«« 4eaku priredi »Glasbena Matica« v nedeljo, dno d. novembri v veliki dvorani hotela »Union«. Priredite* tega ve-?-»r<\ jt nmefitna in nekako teatna na-*oga. vseh Slovencev. Davorin Jenkr ni samo naš najstarejii skladatelj — dne 10. novembra pramuje svojo 75-ietnioo — ampak je tuđi njegova glasbotvorna sila največjegra zgodo vinskega pomena v kulturnem razboju slovenskega naroda. Njego vr Hodobnike na glasbenem polju: obu Mašeka, Riharja, Fleišmana, oba brata Ipavca, Miroslava Vilharj; krije že da\-no hladna zemlja sloven »ka. Po svojem razvoju tekom 601et nega delovanja na glasbenem polju je Jenko izmed imenovanih sodobni kov najpomembnejši. Tuđi spored r*astnega večera bo kazal sliko nj"--ovega razvoja v skladbah, kakor si jih je slavljenec .sam izbral za ta ve Jer. Iznied njegovih stevilnih del bo-io proizvajane skladbe nekaka zgo dovinska slika njegovega del a. Ot lajstarejse »Pobratimije«, ki je bih Jožena se pred »Naprejem« bod* I astni večer prinesel tuđi najnovej I t%med njimi instrumentalne skladbi — Simon Gregoreieevi knjižni i je darovalo zadnji čas vec pleme litih in zavednih rodoljubov mnog elo lepih in primernih knjig; pra\ josebno pa sta se odlikovala g. proi i os. Mazi, ki je daroval nad dve to in g. arhivar Ant. Aškerc. a je daroval nad štirideset .njig. Vsem velikodušnim daroval ern, v prvi vrsti pa g. Maziju in g vškt-reu izreka knjižničar v imeni /odstva najiskrenejšo zahvalo. Xaj >\ našli taki plemeniti nioije obil* •osnemovaleev! — Glavni raport za rezervn« •astnike c. kr. -7. domobranskeg; espolka se btKle vrsil dne 4. novem ra ob 9. zjutraj v častniški bibliotr u, v stari domobranski \-ojašniei /hod iz Poljanske ceste. Za rezervn adete se vrsi pa dne 7. novembra ol . zjutraj istotam. Naknadni rapor vrsi za častnike dne 14., za kadet* a dne 16. BOvenibra. K teinu rapor u ima jo priti častniki in kadeti, V. ,1 nahajajo v okolišu okrajnih glv arstev Kranj, Radovijica in To in. — Poročil se je g. Ciril Ger a k . inženir in podjetnik v Omiožr. • prdč. Miči Novak v Ljubljani 'ostitamo! Razpisana ustanova. 8 priče! .nn prvega semestra šolskejra let; 'UO 1911 ,le v Ljubljani po 386 K na letr I Vavieo do užitka te ustanove imaj ridne gojenke omenjone sole, oziro a mestnepra dekliškeira liceja \ Jiibljani. Prošnje je vložiti do 20 ovembra. vse drugo se izve pri rav ateljstvu. Drobtine. Gotovo je že marsikd pazil, da odgovarja v mnogih kr« vnih imenih plovanski — in - tarejSemu (romanskemu, oz. latin kemu) on. Na Goriškem imamo K»* • iin ~ Cormons, Berginj ^= Bergo ja; v Italiji Jakin — Ancona, Gu • lin (Hiimin) = Gemona, Rim -Uoma; v Istri: Plomin ■= Fianona \abin =-^ Albona; v Dalmaeiji Nin ~ \enona, Skradin ~— Scardona, Solir. ri Spljetu (Dioklecijan!) — Salo a, Norin = Naronm, Pol ina -\poHonia, na Nemškem pa Ko Iin -"olonia (Koln). Samo v imenu mn •^donskega mesta Soluna iz Thessa onike imamo on namesto priciikov«-ega in. Pokojni Simon Rutar mi je lekdaj izrazil r>\x>je prepričanje, do o romanski prebivalei v teh imenili •zgovarjali ozki o kakor Slovenci -voj ozki (zaprti) o v beeedah Bog \os, Iep6 (Buht nus, lepu) in da je tv 11 pri Slovanih postal ii, y, pozneje i (kakor biša iz hus). Res pa je, da j< v slovanskih imenih teh krajev Dovsod »jasni« i, nlkjer temni y. Raz i aga se bo torej morala opirati n*<> tialoruski Bih, viz, dim fnamesU Bog, voz, dom.] — V preteklib polet nih počitnicah (meseca avg. ali sep tembra 1910) sem bral v neki kavar-ui v Trstu novocrftki časnik »Akro-polis«, ki izhaja v Atenab. Takrot sem si prepisal ii njega ta-le članek («pisal ga je Georgios Papad6pnlo«,i ki ga pod a je m v prevodu: »Avstrij ski državni zbor je labirint vseh la birintov. Slovanski poslanci so: Pfei-fer, Berr, Krumbholz, Relchstidter Konig, Fledler, Splađler* Heitnrieh Herolđ, Heiler, Scbiran, Lang, Oni fenaner in ie nekaj drugih s pristm nrroikln priiinkom. I^alil so sastooa ni po »starih RtmlJaBlfc«, ki se pi sejo: Mavroner, Krekich, Skabar, med Ramnaf nahajamo Đusina, b-rona Jnrija Vasilka-Seretakega. Nr robe mi imajo slovanaki poslane! la* iftm imena: Bianchini, Baltani, Fer-ri, Zaoeon, Zaffron, Battmglia; med N#onI *o: Primavesi, Terlago, Chia-ri in ^ayi % italij. imenom. Voditelje naeijonalnih OermanoT spozna« takoj po stoTanakife priirokih: Malik, DnmhmUm, Hwr»nanakv, Dobeiuik, kup, Piika, Sedlnick/V Dobaky itd. ATstriJaki parlament ima napoaled tndi dmokratsko - arintokratfekeja »Ceha« frofa Steraberirm ki skrbi 1a aakaTa v hifci prepira in pretepa.« L Ko4____ Nerarni dgani. Okrog Podjrori-oe in Trate se je nastanila dne 25. t. m. ćela tolpa ciganov. Zvečer go ne-kateri polegli na prostom, drugi pa pod raznimi koaolci. Le ciganska ^odca Karei Paumann in Vid Rei hard sta kričala in razgrajala do »olnoci. O polnoči sta zley.la na ko-'.olec posestnika in mrzarbkcga moj-tra Ivana Zalokarja v Podgoric?. Kozolec je poln mrve, vendar sta cicana prižigala žveplenke ter jih metala okrog sebe. Zalokar je u videl. la je njefrov kozolec v najvei'ji ne-arnosti, zato je k svojimi ljudmi pre-vodil vsiljiva cigana. Zjutraj je zade-vo naznanil orožnikom, ki so cigana paumanna in Reicharda prijeli ter »dpeljali v zapor v Ljubljano. Platila v gotovini. Nek učenjak je v »Slovencu« razkladal placilo v gotovini. Seveda to ni bil strokov-iijak, že diletant ne, ker bi tuđi diletant ne niogel trditi, da se je podra-žilo zlato vsled uvedbe zlate veljave in v dokaz te trditve navaja, da &e je lalo časih 15 funtov srebra za en ■*unt zlata, zdaj pa da gre na en fant •lata kar 38 funtov srebra. Clankar •nora biti iz stare sole, ker ne ve, da ie pri nas zdaj O6novna teža kilo-rram in ne funt. Trditev, da be je latu zuatno podražilo, ni resnična, narve^ je le srebro zelo padlo v ee-li, ker ga rabijo države z zlato velja-/o mnogo manje, nego preje. To pa ii morda sofizem in ni vseeno, če s« •eče, da se je zlato podražiio, ali pa Li je padlo srebro v ceni, to je bi-stveno kaj drugega. Pri zlatu io itak •<'na v stoletjih prav malo varira. Ker je pri nas denar (s prisilnim kurzom) merilo vrednosti vseh drugih reci, borno takoj zmerili vred-mst zlata in srebra. Prej ko slej se lobi na večjih borzaL kilogram zla-a za 3300 K in se ga lahko plača 1 latom, srrbrom ali z bankovci. Ta •cna obstoji s prav inajhnimi varija ijami že več kot sto let. Srebra je >a do do leta 1892. 8tal en funt 90 gl. — takrat je šio 18 funtov srebra d^j 11 funt zlata —, danes stane pa ko-iaj 87 K. Ce kupim danes zlatnino, 'o plačam brez fasone po 2 K gram 14 karatnega zlata, in po tej ceni se kupuje zlatnina že več deset let ij. Srebrni predmeti, ure itd. so pa silovito padli v ceni. Iz tega bo > Slove-lec« povzel, da se zlato ni podražilo, pač pa je padlo srebro v ceni. Kolodvorske knjigarue. Z Đle !a se nara piše: Uprava državnih z<* oznic namerava na Bledu, na Jes'-licah in v Boh. Bistrici napraviti kolodvorske knjigarne. Misel je hva-evredna tako z ozirom 11a tujski pro uet, kakor tndi z ozirom na domač* rebivalstvo. V oln-nem interesu, ka-*;or v interesu domačega prebi\-al tva pa je, da se oddaja teh knjigarn wnj se oddajo pod roko ali konkurent** um potom, omeji na Kranjske knji-rarne in da 8e ta zaslužek zagotov" Za volitve trboveljske občine >< -klopajo haje že razni kompromisi \er se nm^roče vendar šc ni kaj defi-iiti\Tiega sklenilo, je, menim, na me 4u, ako se sliši tuđi mnenje is Hrast-iika, ki tvori velik del občine. Hrast 'ičanje (seveda brez raznih direktor-:ev) smo mnenja, da je pri volitvab nogoče brez velikega truda doseći }n pridejo v odbor sami Slovenci bojite se za 1. razredf Le svinčnik \ oke, pa štejte. gospoda in prepričah c boste o stvari, o kateri — ste žt udi sedaj v srcu prepričani. Ce s«1 e bo na to naše imienje oziralo, pri-»esenio, kakor hitro vidimo volilni :menik natan^ne podatke in čo trebri •udi imena naših in nasprotnikov. Sicer pa vendar niftmo proti, da so la zastopstvo rudokopa in morda kemični tovarni. Hoćemo pa le, da Tospa spozna, da ji to prostovoljiK* >dstopimo iz — vljudnosti, katere bi dstopimo iz — uljudnosti, kateri bi >ni sami vendar v enakem slučaju ne ^oznali. Na vsak način pa se naj Tr-V>veljei oiirajo na to nasb željo, da >ride,io najhujfei hnjskači, kakor Wi1-^ehnig in Marcius Ten, To je naAa 'nhteva! Ce se ne bo na njo oziralo. Trbovlje kaj doživeti. Mi seved;i Tprroziti, mi m tem le poudnrja- Taino«t naše zahteve, a fte se ho >as namenoma preziralo, potem pa Maj bo to — irroinja, ki ne bo brez -.asledkov. Pa fie to! Da bodo v odbo-n zafltopani tuđi slov. brastni#ki brtniki, trgovci in kmetje je pad •mevno, uooštevati se pa mora tndi aft« vrlo dHavstvo, bodW napredno, 'nkor demokratsko. Nič nimamo ~ivti, če se v ^. razredu voli nekaj •«mokratov. Saj ti tvorijo većino Mine, kakor to pokazale razne to-litre. Torej taki kompromisi naj te •klapijo, proti taftim ne r>orno imeu nie. Konkurs. Okroino sodiiče v Celju je dovolilo, da se otvori konknrz 0 premoženju Franca Zaklja, nepro-tokoliranega trgovca v Dobo vi pri Breaieah. Predstojnik okrožnega so-diftea v Brežicah je imenovan za kon-kunnega komisarja, dr. Jant z Ja-nea, odvetnik v Brežicah pa za zaca«-negii upravitelja mu se. Srojera tovarila okradel. Hla-pec Anton HurmanAtk v Žalcu je ukradel svojemu tovarihu 56 K in zlat prstan. Tuđi je svojemu prejž-njeinu delodajalcu v St. Petru v Sa-vinjski dolini iz hleva ukrade] odejo in več jermen. Oddali so ga sodišću v Celju. Pret«T>. V neki gostilni v Veše-niku pri Konjieali je kmetski fant Janez Les jak iz Gabrovnika brrz vsa-kega povoda sunil z nožem Lovrencji Falnojo, ki je sedel h svojim bratom in s svojo sestro pri eni mizi. Rauil ga je na vratu, .ložef Falnoja je hotel svojemu bratu pomagati, toda Lesjak ga je na tla podrl, ter ga tri-krat z nožem bunil v levo roko, dva-krat pa v glavo. Nato je pobegnil. Jožef Falnoja je bil smrtno nevamo ranjen, njegov brat Lovrene pa te/-ko. Odpeljali so jih v bolnisiiico v Konjice. Lesjaka so rnldali sodišču v (Viju. Pcmkušeni roparski umor. Iz Ptuja poročajo: Pred par dne vi j^ napadel 751etnega Antona Vidovica iz Nove Vvasi pri Ptuja lOlotni Jo-žef PolajSar iz S^idnicev pri IHuju. Napadel ga je v špan ju, ter mu ukrade! 40 K. Vidovič se je zbudil, ter Re jo hotel braniti. Polajšfir je pa ^zel u»ko železo, t*T ga toliko časa s tein tolkel, da se je Vidovič težko ranjen onesvestil. Vidovica so prepoljali v ptujsko bolnišnico. Težko bo okre-val. Polajšarja so aretirali, ter ga oddali okrožnemu sodisču v Mariboru. Lep pozdrav iz Amerike. K po-->estnici Luttenl>cr^rer v Entschen-lorfu na Stajerskem je prišel neznan uiož ter ji prinesel prav lepe pozdrave od njenega moža iz Amerike. Pra-vil ji je, da je prišel iz Amerike, kjer je z njenim možem skupaj delal. Ker -♦* je videlo, da prav dobro pezna vse iružin>ke razmere pri Lutteubrrgor-iu, inu je žena popolnoina za u pala. Par dni ga je gostila in tuđi prenočV-va! je v njeni hiM. Končuo mu je pogodila še H>0 kron, ker m» je hotel 30- >et ^Tniti v Ameriko, prej jr pa ho- el se obiskati svojo sestro na T>una-tu. za kar je imcl premalo denarja. >bljubil ji je. da ji vrne denar % I>u-naja. Imenoval se je Anton. Pok&zal ;i je delavsko knjigo, iz katere si jo T ropisala njogovo ime v svoj zapisnik. Drugi dan je izginil prijazni tu-iet\ z njem pa tuđi zapisnik. Do zdaj zaupljiva posf*stnica ni dobila denar 1 a nazaj. tuđi imena tujčevrga ne ve. Ta Amerikanec je poskusil svojo sre- o tuđi pri gostilniearki Tereziji Haidinger v Langeku bli/u Građen. Prinesel ji je pozdrav oi\ njenega pastorka. Ta pa ni t^la gol.iufu na lim. Boj v Slovenski Bistrici. Proti bčinskim volitvam v Slov. Bistrici, k: so se vršile dne 16. aprila 1009 in *>ri katerih so prišli v odbor vsled raznih nepravilnosti sami Kcmei. •ziroma nernškutnrji, je bil vlotil •dvetniski kandidat obširen rekur?u V reknr/.n je bilo navođenih 24 tocl", vsletl katerih so bile občinske vt>litve neveljavne. Rekurz se je poldrupro \e-to valjal po raznih tiradih v Slovenski Bistrici, Mariboru i 11 v Gradcu, kajti stvar ,yo res prav prdo smrdehi. Xeniška gospoda bi bila rokurz naj-rajšo v celoti zavrnila, toda to bi bilo vondarle preocitno krftenjo posta-\v. Većino tm-k, navedenih v ri'kurzu proti nepontavnosti vol i te v so itak zavrnili, ostale so pa vendarlo še tri ako tehtne točke, tla se je morala vo-itev petih odbornikov in namostni-kov v tretjem razredu razveljaviti. Znanemu Albertu St igru, ki je bil Midi izvoljen v tretjeui razredu, je \ lađa prihranila blanin^o s tem, d 1 ie njegOA'o izvolitev ]X)trdilu. V krat-kcin bodo razpisane v tretjem razr^ du nove volit ve, za katere se nem-škutarija že zdaj pripravlja. Ravnatelj in protfenor. Profesor na mariborskem ueiteljišou dr. Ma-tevz Potočnik je v neki vlogi na ravnateljstvo pisal inod drugim tuđi, d-i ravnatelj imenovanoga zavoda, prot. Henrik Screiner, ni izvrdeval svojih stanovskih doliuosti, ker ni nkrbel, da bi bile p©oi v bolskih sobah dovolj zakurjene, Vsled tega, tako trdi prof. Poto«Snik, w je nakopal v uh^Hi neko bolezen. Stvar je prišla pred deželni k)Uki svet štajerski, od tu pa pre'i niarihorako okrajno sodišc^. Vcoraj se je vršila proti prof. dr. PoU>cniku ohravnava zaradi uradnega razzalj^-nja 6a*ti. Dr. Poto^nik je bil obso-.ien v denarno globo v zneaku 200 K in v povratilo stroškov. Ob*mk\ t# Je pri St. Urbana nad Ptnjem Karei PlehW iz neznanih vmrokov. Uviri Js t Vipavi JaseB Dekl^ ti, gUr blitu 90 let M#«eea februar-ja Je obhajal ilmto poroka. Do xad-njffr» Je bil ftvnt in ilvaben. Imel je 16 otrok, «4 katerih *vi «w *mo* in Itki Mm, ki ao rri dobro preekrb-ljeni Čuki — taliti. Kosom vraćali žabelj&ki Čuki iz Bihemberga proti domu, so 66 fantici spravili na tujo grozdje. Obiskali so dva vinograda, ter 6o se z grozdjein prav pošteno nabasali. Dobro je, da jih je lastnik enoga vinograda dobil pri delu, da se tako pred sodišeem dokaže eukov-ska nepoetenoet. Občinske volitve T St Petru pri Gorici. V ponedeljek in v torek so se vršile v Št Petru občinske volitve* V tretjeni razredu so zmagali na-prednjaki, ki so dobili 195 glasov; za klerikalce je bilo oddanih 145 gla-feov. V prven in drugom razredu so baje zmajraL *V /ikalci z dvoma gla-so^-oma većine. Doslej eo bili v občiu-skem zastopu sami klerikalci, pri vČerajšnjih volitvah so si z najvee-.iim naporom ohranili samo se pr> * in drugi razred. Da ni bilo žegnane-pra agitatorja dekana in profesorj; Berbuča na pomoe, bi bili klerikalei izgubili vse tri razrede. V zadnjem času se je začela Goriška krepko otresat* klerikalno moro. Samomor vojaka. V nedeljo zve-eer se je obesil na dvorišču vojašnice v Gorici ob telovadni drofr v domobranski vojašnici vojak - novinec Anton Dernovšek, doma iz Medvod na Kranjskem. Baje so ravnali prestrogo ž njim. Ob 6. z večer ga je za-podil nek podeastnik iz »kantino«: Deraovšek je iskal puško nekaj časa, nato pa je vnel vrvieo od puške ter se obesil. Pravijo, da so meti podeastni-ki skoro sami Nemci, ki delajo z vo-jaki, kakor se jim zljuhi. Slovenski Garibaldinee. V Tur-.iaku v Furlaniji je umri v starosti 71 let Josip Mrevlje, ki se je bojeval leta 1860. v Garibaldijevih vrstah. Družine Mrevlje se nahajajo v Vina vski dolini, so pa ludi v Fari in furjaku, kjor so seveda potujčene. Likvidacija tržaške »Banca po« polare«. Kakor poročajo iz Trstn, bo 5 Banca popolare di Trieste« najbrže luorala likvidirati. Ylo$re do zneska »0.000 K bodo izplaoevali takoj v po-tovijii, od več jih vlog: pa samo 70 od-stotkov takoj, 30 odstotkov pa proti iamstvu v teku enega leta. Akcijski kapital je popolnoma izdubljen. Razpisana služba za učiteljieo, Xa državni ljudski in nieščanski jšoli 7.SL deklice v Trstu je spopolniti s 1. ianuarjem 1911 podučiteljsko mesto k slovenskim učnim jezikom s pravi-rrami in dolžnostini vndniene poduči-ieljice. Zahtrva se učna usposoblje-r.ost za splošne ljudske *ole s slovenskim učnim jezikom. Prošnje je vlo-ziti do 30. novembra pri o. kr. na-mestnistvu kot deželnošolski oblasti v Trstu. Morski volkovi v Dalmaciji. V trpanjskem zalivu v Dalmaciji sta brata Begović vjela v mrežo nena-vadno veiikegra morskeg^a volka. Velikan je dolg 5 * 8 metra, obseg: telesa ineri 4 metre in je tehtal 450 kilo^jra-raov. Brata Bejarović sta poslala jrla-vo, plavuti in rep morskoga volka pomorski oblasti v Trstu, ki jo vse odstopila muzeju. Te dni so zopot vi-deli v taistem zalivu drugega mor-skegra volka. Poroka. V ponedeljek se je po-ročil v Pragi g. dr. Vekoslav Kiso-vec, odvetniški kandidat v Trstu z cdč. Anico Lnnkotovo. Iskreno čestitamo! Elektroradiograt »Ideal«, zraven jrlavne pošte ima od srede, dne 26. oktobra do petka, dne 28. oktobra 1010: Kadar mrtvi vstajajo. (Komič no.) Slepćev pes. (Drania.) Revolucija na Portupralskem. (Ori^r. posne-tek.) Žaro ta grofa Fargasa. (Z#*odo-vinski prizor v barvah.) Ćudne dr-salke. (Komično.) Dodatak k zadnjima dvema predstavama ob 7. in poln !\: Lov ostrig. OTaravno.) Krščan-slia Ijubezen. (Drama.) Letalni teden v Milanu. OCaraven posnetak.) Po-stanek ekvilibrista. (Jako komično.) Vsak ponedeljek in pr>tr*k koncertu j*> od 6. do 10. zvečer pri pred stav ah > Slovenska Filharmonija«. Aretovan ženin. 231etneinu po-^estnikovemu sinu Igiinoijii Župan f*iču iz Vira pri Zntični se je zameri-la domara gruda. Popusti! je dorn in >el v Ljubljane Tu je krenil narav-nost k nekemu gostilničarju na Karolinški zemlji, kateri se pozna ž njegovi mi starci. Tukaj je začel praviti, ua je ženin, t«-r, da Itode napravil prav dobro partijo. Dejal je, da j^ prišel v Ljnbljano kuf>ovat razne po-trebščine. Med pogovorom je tuđi omenil, da mu boflo, kakor si je pro-računil, zmanjkalo 300 K, za katere je prav fino napumpal postilničarja, Ta se je ženinovi želji »^lednjič udal in mn posodil 220 K. Fant je n&to ' dšel, ^rostilničar pa se je takoj in-formoval o re.sniei žc*ninovih napo-vedi. Ko je izvedel, da je sedel prolju-fu na desko, pra je šel zafiledovat ii> ?a na Dolenjskem kolodvoru dobil, l:o je botel šesti v vlak in se odpoljati f^rpz »bali?ia« proti domu. Zadevo je Lakoj obrazložil stražniku, ki je ženina aretoval. Izrooili so gB dežclnemu •»odišču. S cente. Konja sta se včeraj spla-:ila na Kolizejskem dvorižčn hlapco Matiji Dularjn ter dirjala po Marije I'erezije cee ti, Dmu^iski oeati v Seien- Muioto nlie kolodvoru. Delavsko ^ibiiije. Včt4*, ?e je 7 Južneg-a kolodvora odpeljalo v Anie-riko 88 Slovercev, 12 Hrvatov in 37 Macedoncev. 14 Hrvatov se je povr-nilo iz Solnofrrada v Zafrreb, 21 pa na Reko. 17 jih je prišlo iz Zagreba k pogrloblenju Grnbarjevega prekc-pa, 11 se jih je odpeljalo pa v Đueh.9. 15 Lahov se je odpeljalo v Korroin. Izdubila je kuharica Terezija Otorepoeva denarnico ? srednjo vsoto denarja. Fradne vesti. Dne 21. novembra bo na Bledu (Grad št. 36) dražba zemljišča vi. št. 51 kat. obe. Bled, ob-8tooeg-a iz stavbne parcele in štirih zemljiških parcel ter solastninskih pravi«1. Z^mlu^tV \^ roni; no 3G28 K 71 v. Najmanjši ponudek za ćelo zpm-ljišee znaša 2322 K. Parcele se bodo prodajale tuđi vsaka zase. — Dne 28. novembra bo pri okrajni sodniji na Brdu dražba zemlji&oa vi. sa. 12 k. o. Sv. Križ, pol hiše v Vrhu pri Sv.Kri-žu in par parcel. Cenjeno je 1889 K; najinanjši ponudek znaša 1360 K. Narodno obramba. Na Colu nad Vipavo se je ustanovila zadnjo nedeljo nova podružnica Ciril - Metodove družbe za Col, Hodanje in Podkraj. Zborovanje se je vršilo v hiši znanca rodoljuba ft. Andreja Rovana. l^deležba je bila prav lepa. posebno častno so bili za-I fetopani PcKlkrnjci. Glavno družbo je z&Rtopal potovalni učitelj gr. Ante Beg, ki je imel primeren govor. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Andre.i Kovan (Col); podpredsed-nica Anica Kovano v a (Trševje-Podkraj); tajnik Milan Rovan (Col); tajnica Ivanka Trkmano-va TPodkraj); blagajnik Vi ako R o b 1 e k. nadučitelj, Podkraj; bla-gajničarka Mar. Zgurjeva (Col); odboraiki: Gregor Trkman. Podkraj; Janko Zevnik, Bndanje; Iv. T r o š t. Col; Franja Bajcova, Col - Cesta. Preglednika računov sta Janko Z e v n i k in Iv. P r e -g e 1 j, Malo polje; delegata za glavno skupščino pa Milan Rovan in V. R o b 1 e k. Podružnica ste je že sedaj 65 udov, ter prekaša mnrsika-tero trsko. Navdnšenje je spln;no ter so že pozirni ukrenejo priprave za veliko originalno planinsko ves* lico na Javorniku. Droitieno noznonilo. Pevsko društvo »Slavee« pojo na vseh svetnikov dan pri Sv. Križ« ob 4. po pol dne 3 zbore - žalostinke. Novo jraftiino društvo. Deželna vlada je potrdila pravila »Prosto-voljnega gasilnega društva v Na-klem. Prosveto. »Grof Luksemburški«, opereta Franca Leharjeva, je lahkejSa in vesele j^ega značaja, kakor »Knežna«, vendar je tuđi v tej opereti Lehar ftvojo glasbo mestoma operno poglo-bi!, ter razvil zlasti v orkestralnem partu vro svojo rafiniranost in umet-nost. Kakor v »Knežni«f »o tadi v »Grofu Luksemburškem« zastopani vsi instrumenti polnoštevilnega or* kestra, ter ima tuđi harfa mnogo po-ftla. Pevske točke Angele Didierove zahtevajo najboljSo pevko, ter jih po-je zato povsod prva pevka, pri nas primadona gde. Mar^itm Nadaaov«. V kontrastu 8 temi glasbeno ometnl-mi tockami so kabaretne in plesne točke Juliette Vermontov©, »to jih poje povsod subreta, pri na« &d& Thalerjeva. Globljega mačaja ao de-loma tuđi točke grofa Lukacmbur-skega, vendar pa laije in preproatej-se, kakor Starrosa ▼ »Kneini«, xato pa so točke kneza Bazila, ki ima «o-pet le operetne peami, akoraj kuplai-neira zHačaja. Pole* Basila s^topa slikar BHasard » Jnlietto lmmornoat glaabcno - pevake atraiii, t^/f.If1^ čuje de z mnofimi pleaL Med tami pfeoi je ala^U zanimi^t a taia^o plm pvato stepula r HL dejanju. Val pla-ai v taj opereti ao aranžirani po koreografiji Loniaa 6im41aeha» balet-nega mojatrm na Danaju. VoMe kaže »Grof Lakaemburiki« iznova svoj Idejna stran praškega in sofijskega kongresa«; dr. D. Vergun: »Delo iz-vrševalnega odbora alovanskega kongTesa« in »Ruska knjigotržka razstava v Sofiji«, I. S. Palinov: r>i) izletu na Aipko«; N. R. Ovsjanij: »O izletu v Kjustendil«, S. K. Trojickij: »Nabožna vprasanja na sofijske ni kongresu«. — Odbor »Slovanskega društva« je nadalje sklenil naprosi-ti: predsednika gosudarstvene dame A. I. Gnekova, ki je bil preds<*inik ruske delegacije v Sofiji, da bi proda val o temi: »Vloga ruske delegacije na drugem slovanskem x>riprav-ljalnem kongresu v Sofiji«; grofa Vladimira A. Bobrinskega, da bi go voril o »Izletu ruskih delegatov v Srbijo; P. D. Parensova pa, da bi predaval »O crnogorskih slavno-stih.« Prvi dve predavan ji se vršit a že prihoduji ponedeljek. — Odstop srbskef^ai ministrnke^a predsednika. Belgradi»ko »Novo Vre-meolovici priliodnjega meseca podal demisijo in da bo imenovan za srbskega poslanika v Petrogradu. Vzrok demisije so nesoglasja med elani ministr-stva in med poslanci radikalne stranke. — Srbija se oboroiuje. Angleški list »Evening Standard« javlja, thi je srbska vlada naročila na Xem-skem veliko množino streljiva za ar-tilerijo, in sieer za 16 milijonov frankov. Streljivo bodo nemski par-niki prepeljali iz Bremna v Solun. Od tu se bo prevoz izvrši! z železni-eo preko Makedonije v Srbijo. Bolgarska £o]a v Đukareštu zatvor jena. Bolgarska kolonija v Bn-karestu, v prestolnici Rumunske, si je pred tremi leti osnovala svojo solo. Letos je bil otvorjen tretji razred Nedavno tega je bolgarsko solo nad-zoroval državni inspektor Simeont^-sou. Ta je podal vladi tako neugodno porobilo, da je izdal naučni minister Marzun takoj ukaz, naj se šola zapre. Kakor pišejo romunski listi, je bil glavni vzrok za zatvoritev sole to, da otroei, ki so obiskovali to solo, nišo bili Bolgari, marveč Romuni. Da Da bi oblast premotil, je baje ravnatelj sole romunska imena otrok ■--pobolgaril. Se voda je to samo i:'.£u-vor, v resnici pa je pravi povml 2a-tvoritve sole protibolgarska politika, ki jo je na Romunskem inavgurirala nedavno tega sklenjcna vojna konvencija med Ronmnsko in Turčijo. — Afera radi igralnice v Varu i. Svoječasno smo poročali, da je prišlo po razkritju nameravane usta no vitve hazardne igralnioe v Varni rio raznih častnih afer, pri katorih je bil kot sekundant udeležen tuđi bivši u radnik v ministrstvu Pejev. G. Ge-orgi T. Pejev, član trgovsko-indu-btrijske zbornice v Sofiji, ki jp meseca avgnsta bival dlje časa v Ljubljani, da prouči trgovske in obrtne raz-mere na Slovensk€*n», seveda s tem bivšim ministerijalnim uradnikom ni idcntieen, kar izreČno konstatuj«-mo, ker je bil g. O. T. Pejev ob časti, ko so se vršile dotične čast ne afere v Sofiji, na naučnem potovanju na Ceškem. Po slovntten svem. — Srbsko * lviiiki poslaat« v sa-skem parlaaMSitm navdučeni narodni delavec Michal Kokla . Usak je sla-vil včeraj svojo sedemdesetletnioo, obenem pa petindvajsetletnico kot poslanec. V svoji rodni občini Khros-čansko je ustanovit pevsko društvo. L. 1888. je ustanovil drufitvo srbskih poljedelcev ter bil izvođen aa predsednika toga društva. Za svoje rojake je spisa! tndi irledalisko is^o, V imenu lniUkih Srbov je deatital trem aa* škim kraljem pri njibovem naatopu na vladarski prestol. Kot poslanee je vedno svesto saatopal svoje rojaka, SrUko - laiiiki narod u« iskrao ieli: »Hiiee mnohe leta!« — Olsf—si la saraiaaatel kaav nea. Ugledni sli isjftj rodoljub dr. Iđadvfit Baaoft* t Ji w iflm wm*mn Deaailra«, ki ishajs> v Pešti kot or* tan iloraikeffa poslanea Milana Hodie, sproftil misei, naj bi vse ne-madžarske narodBoati na Ogrskem priredile v enem ismed glavnih mest Evrope velik kongres, na katerem bi se naj razpravljalo o madžarskih na siktvih v svrho, da ^ vsa evropsku javnost temeljito pouči o »vitenkih Madžarih. Ta predlog je naael rado sten odmev zlasti meti ograkimi Rn muni in rom unskim čabopisjein. — Đoaaaakl Maloraat V Bo&m živi okrog 6000 Malorusov, ki so gr-ško * katoliskega veroizpovedanja. Vkljub temu so podrejeni rimiiko-ka-toliskemu nadskofu dr. Stadlerjn. Bosanski Malorusi so sedaj poelali papežu spomen teo, v kat eri naglana-jo, da neoejo več biti podrejeni dr. Stadlerju, inarveč da zahtevajo, dri da papož jurisdikcijo nad njimi kak-šnemn gnSko - katolinkemu skofu. Ako bi papež ne ufrodil njihovi za htevi, groze, da prestopijo y. pravo-slavje. Rome stvori- * Gasile! — pozigaleL V Sos-novicah ob rnsko-nem£ki lueji je te dni pogorelo 400 po^ln;'ij. Zažgalu sta dva bivša g-asilcu, ki •• i ju že zaprli. * Novoporočenea se |*ooesrečil«. Dva mlada Draždaneu (sta napravila ženitovanjsko potovanje na neke str-111 e naćke planine. Mlada žena je pm]-la v neko kotlino, kainor je moi, skoči] za njo. Bila »ta oba te^ko po^ko-d^vaiia. Sreća je ne bila, da so ju na •ili Ijudje še o praveui časn. Kaj pa je treba nJadim poročencem laži ti ob nevarnih prepadih, ko t»e vendar njihova pot vije po ravnih liva dah med pisanim cvetjemf! * Kupljena žena. V Zoinboru na Ofcriskeiii je živel Tuleten starec, ee-^ar srce je bilo pa še vedno mlado. Slarec je imel skoro milijou premo-žtnja. Clovek s tolikbnim jiremože-njein Bi lahko privožči inarnikaj, čemu r ne mora drupi odrečL Hog'ati st^irec* se je do iibes zaljubi 1 v lulacio ženo nekeg-a živinozdra\Tiikn. Staret* je ponudil živinoxdravnikn lO.UOl) K. *ko odfctopi od Bvoje žene. Živino-zdravnik se je res da4 ločiti, no kar se je 2 mlado ženo porooil bopati starec. Njej se je zdaj jako dobro godilo; poleti je živela na posefctvu svojega moža, poziini pa na Ihinaju in v Parizu. Pred dobrim h?U>m se je ^ezuanila % mladini slikarjem, ki se ji j;' tako priljubil. da je prosila svoje-sra moža, naj bi slikarja posinovil. Stariee pa je preje umrL predao }e inoprel svoji ljubljeni ženki izpolniti njeno voljo. Po njegovi smrti s* je začel plos zaradi zapuščine. Našli &o dve oporoki; ena jo bila napravljena pivd štirimi leti, dru^ra pa letošnje tKiletje. V prvi oporoki je volil nad j>ol milijona svoji ženi, svojim so-rt>dnikom pa 80.000 K. V oporoki, ki j j je napravil letošnje poletje, je za-pustil vse premoženje svoji ieni. So* rtnlniki pa nišo zadovoljni niti s prvo, še manj pa z drugo oporoko, y.ato ho^ejo obe ovreći. Pravijo, d/» je bil zapustnik star pijanec. ki ni bil pri pravi pameti. Napravili so na sodi-šče tuđi vlogo, v kateri zatrjujejo, da starec ni umri naravne smrti. v LJubezen je čudna rec. Lam*k-> ieto ge je zaljubil dunajski pisar Fr. Zdchlinir, star komaj 19 let, v deget let stortjšo /eno nt%kejra delavca. Ko je moi izvede! za ra^merje, ki jt vladalo med piflarjem in njegovo ženo. ;e vložil ovadbo xaradi z-akoiK>lom-:rtva. Pisar je bil obtiojen na deb?t vlai xapK>ra. To je žena svojemu 1110-/u tako zamerila, da si je po i skala ilrugo stanovanje, v katerem je živela sknpno s svojim piaarjem. Vsled i^rizadevanja svojefra oče ta jo Zoeh-ling zapusti 1 svojo Ijubimko; dobi! je tuđi neko službo v Hainfeldu. Me st^ca juni ju lotosa jega lota se je pi*»ar-;u zopet zahotelo po ljubeznL Obiskul je svojo bivšo izvoljenko, kateri *w» je pa že jela vračati pamet, kajti pove-tlala je svojemu bivk»mu Ijubimeu. da se naiTioravo vrniti k svojemu možn, ako jo bo sploh maral spr€»je?i Pisar s tem njenim sklopom ni bil I zadovoljen. Nekaj dni pozneje je zo pet prišel v njeno stanovanje. Med nekdanjima ljubimcem« je prišlo do hudega prepira, v katerem je Ztich-ling dvakrat ustrelil proti ženski, vendar jo je ftamc lahko ranil. Nato je pognal kroglo sebi v usta ter se spustil iz tretjega nadstropja na tlu. Pri paden si je zlom U nogo. Ležal je i>nto dlje časa v bolnifinici. Te dni je bil zaljubljeni pkar obeojen na tri mekeće težke ječe, polog toga moru plaćati svoji nek danji ljubi mk i 50 kron za boleetne in 30 K ra zamujeni zaalnŽek. Metarim in brzojavna purDunL 1 OdiN 20. oktobra. Ob ogromni ! udeMbi oMteatva ii Celja in okoti* I <* tar mlaali 11 Petrov« ae ja rriila v »HMifciji DMnOkM Vakoahmt popohtoe4 pred oeljukitu porotoim aa* difeem ofcravna*a proti uredniku »Narodiiega Dnevnika <: VekoeUva Splndlerju, kateregn sta tož-ila FraD#-Frhlrih, o^M-ii^ki odbornik in na«a-nik krajuegu ćol^kega sveta v P©-trovčah, in Frane Koren rnL, sin kle-rikahiegu župana a Petrov^ab. Prvi je toiiJ zaradi raauoiLjeuja čatUi, ker i»e mu je ob priliki oJ>eiuskih voliteVi v Petrovčah v »Naroduein Dnevni-knr: z dne 5. marca 1910 oči1/Uo, da ni pravilnu goapodaril x deuarjetii krajnegii ^okkega svela in da je v več slucajih grdo oškoiloval j?c»po-(iartitvo petrovske obeine. Koreu pa je tužil Spindlerju zaradi /J«ie-marjenja uredni&ke dolžiiotfti, dolž(yi ^a, da *ie je objavil dne 3. marca v >'Narodne*ra Dnevniku^ dopite, v katerem se izreku, da je Frane Koren ml. ukrude 1 i/ občinske blagajne 700 K denarja. Frideriha je zastopal celjski i'.em^kutar iu protestant dr. Frit* Zangger, Kore na pa deielni po^ianer dr. Đenkovi<\ Spindlerja je /a^o^ar-jal deielni ponlatjee dr. Kukove*-. Spindler je ponudil obzirni doka« resnice, kateri se mu j- tmii v pol-nera obt>egru posreći 1 ter je bil radi tega v obeh alučajih od ohUonbe po-] olnonia oprošcen. f>etofacij&kc» utM^danje« >~:** vojnem udseka avtttrijakih đe- S. - Dunaj, %JU. oktobra. Pt*\ j; ■•'dfceđftivum delegata Doberniga «%» je p:a od-seka avstrijskili delegac*ij. Poročeva- Ilec* dr. Kozlorski je jioročal o proračunu skupiiejra vojnega mini^trstvu. MiiJ i?>t raki prvd^ednik baron Bie-nerth je odgovarjal na vpra^anje, kaj je z reformo voja^kega kazen^ke-^a procesa, ter pri teni poudarjal, da je tuđi po njegoveiu mnenju ta re-i'urina /.e nujno potrebna. I>o|rajanJK uhhX obema, avstrijsko in ojrrsko vla tlo pa se ui.mj kotićana iu zlasti deJa ±e teikoc-e vpra*»anje jezika v roju ^keiu prowj»u. Vendar po je u pati, da uodo diference knmln i>d«tranjene in da lK»oiUag! kateivga bo uiojrocvn re-koiistrnkoija sedanjt^a Bienertijove-izi\ kabineta. Driavui zbor se enid^ -rtnli novembra i 11 zborovanje bo trpe lo «lo predboiičnee'n itviria. C cško - nemški sporazum perfektan. M. — Praga^ 2(1 oktobru. Dana-^ii,iemu dnevu se j>ripisuje zjrodovin--ki poineu. Dane*; :»»e namroe he^tsme-jo v&»i Mibkomiteji riiK-i,H>uahn» - politične komisije v čeAkem tložjlnem zboru. Xa vseli *>»traneh se zatrjuje. tla )>o8tane češko - nem^ka sprava dw-nes — perfektua. Dop*»ldne so se tek--tirali \wraj sklenjeni komproraitini predlogi. Vprašanje veto - pravica v tieželnem zboru st* je resilo na ta na-ein, da je v nekaterih narodnih ym-devah jako % viša na navzočnoRt po-^lancev in da m* zahteva kvalificira na većina. Glede razdelitve de7>elnc^ii od bura be je sprejel kompromisni Tiredlog", da ima najvižji de?.elni maršal pravico, i^osauu-ziie 7-adeve, ki «c» v interesu naeij«uialiieg» in stvaroc-tra stališe:*, izroi'iti posebneiuu na-rodnemu odjeku deželnej^a odbora, ki v dotični zadevi saniost^vjnt* skle-l&. Tuđi grlede narodnostneKa kljuca pri od daj i deielnih uradniških nu*st *k? je naAel sporazum. Vojni zrakoplov »Parseval« na potn iz Budimpešte na Dunaj. M. — Budimpešta. 2t>. oktobra Avstrijski vojni zrakoplov »Paree-val« *»e je danes ob 9. uri 10 mmot dvignil v Budimpešti v zrak in od-plul proti Dunaju. Portugalski jezuiti na Ojrrskcm. M. — Budimpešta, J6. oktobra. Knez Nikolaj Ksterhazv ;e ponudil i/ Portugalske izgnanim jezuitom ^voj« zemljićča, da se tam naeieliji*. Kne^ Esterhazv je patron Š3 ogrskihiup nij ter bo v vseh teh iupnijah nasta-vil portugalske jezuite. Tuđi jim proda pri tej priliki nekaj zemljidea, na katerem sezidajo jezuiti velik samostan. Oraka narodna fikuarin« raiapuJtfe^a. R — Ateney 26. oktobra. Orfcka narodna *>knpb^ina je bila včeraj raz-puš^ena, nove volitve so razpisane na 28. novembra, zopetno zasedaoje na 8. januarja. Neurje v ju ini Italiji. M. — Rim, 26, oktobra. Ia Cetare prihajajo vedno huj&a pt>ročila, Pre-bivalstvo je jako apatično in »e ne briga prav nic za reiite\ ljodi in premoaenja. Vojaitvo vrči z velikkn heroiunom re&ilna dela. izprai mniuiuL Fridrich io Koren ca. Spinđler. Včeraj se je pričela pred porotnim sodišoem v Celju kazenska obravna-va v zadevi F. E. Fridricha iz Kasaz j/ri Petrovčah in župana Korena iz Petrove proti Vek. Spindlerju, odgo-vornemu uredniku »Narodnega Dnevnika« in »Narodnega Lista«. Imenovana lista sta povodom občin-skih volitev v Petrovčah kritizirala občinsko gospodarstvo, prijemala Fridricha in Korena, vsled česar sta se čutila žaljona na svoji časti. Obto-ženi urednik Spindler je nastopil dokaz resniee. Obravnava bo trajala najbrž več dni. Župana Korena za-stopa dr. Beiikovii\ Fridricha i>a ultrairerman dr. Zanggrer. * Izpred anieriskega sodišča. Pod iem naslovom smo pred nekaj časom poročali o lažnjivi in nedostojni pi-savi »Hrvatske Zastave«, izhajajoče v Chicajaru, zoper našega rojaka Fr. Sakserja v New Yorku. Sledila je razprava pred sodišeerru pri kateri se je samo vsled Sakserjeve člove-koljubnosti sklmila poravnava, da imenovani list prekliče evo ja nezasli-sana očitanja. »Hrvatska Zastava« je mesto prvklica priobčila na gr. Sakserja nov napad. Šakser je tak oj br->x>javil svojima odvetnikoma v Chi-cagii, Novaku in Pollaku, da prekliče pogodbo in zahteva novo obrav-navo. Kupujte jutranjo izdajo „Slovenskega Naroda*4. Gospodarstvo. Pesa je let os izredno odebelela. G. Miha Bizjan v Spodnji friški ima komade po 8 kg1, 6 kg", o kgr. — Velikanski osebni promet med Ameriko in Evropo. številke iransatlant&kih parobrodnih družb o osebnem prometu izkazujejo velikanski promet. Iz Evrope je prišlo v Ameriko v prvem razredu do 1. okt. 79.576 oseb, lanskega leta samo 73.457, v drugom razredu 190.117, lanskepa leta samo 154.949 in v iretjem razredu $42.4-4, lanskega leta pa samo 729.959. Iz Amerike je potovalo v Evropo do 1. oktobra v prvem razredu 94.522 oseb, lanskeg-a ieta pa 84.025; v đnigem razredu 94.677% lanskeg-a leta 80.73:* in v tretjem razrvdu 238.485, lanskega leta pa 190.981. Vsejra skupaj je poto-valo preko oceana v prvem razredu 174.089, v drugeni 284.794 in v tretjem 1,080.909 oseb. Izmed 842.000 priseljencev je bilo nazaj poslanih 15.507. — Prodaja lesa v Bosni. Kakor znano, je deželna vlada za Bosno in Hercegovino razpisala prodajo v on-dotnih pozdih stojećega lesa v okrog1-H množini 4 milijone kubičnih me-trov. Kor se je za vlaganje predmetnih ponudb določil jako kratek rok, bi većini interesentov ne bilo mogoce, <\a se na licu mefita informirao o lesu, ki je na prodaj. Ker so nadalje prav sedaj v lesni kupčiji ne-zadovoljive razmere, vsled česar bi prihod ojrroinne množine lesa na trg: v tem kritičnim času eeli naši trgovini in lastnikom jrozdov prizadojal občutno »kodo, obrnile so se trirov-ske in obrtniške zbornice v imenu svojih interesentov na kompetentna niinistrstva s prošnjo, da so navode-na prodaja za sedaj odgodi. Gotov uspeh te intervencije, katere se je se-vedu udeležila tuđi trjrovska in obrt-niška zbornica v Ljubljani, je ta, da so se, roki za vložitev pr« dnietnih ponudb za 6 tednov podaljšali in določi-li na 1., 5., 10., 17. in 21. decembra 1010. Prizadevanje v tej, tuđi za na-šo deželo tako važni zadevi se sedaj (.braca na to, posredovanju poštnih uradov tako organizacijo, kaL/šne ninia niti ena banka. Posameznim bančnim zavodom bi se zasigurala pravica, da pri teh poslih sodelujejo s stalno kvoto. — Emisija ogrskih blagajniskih nakaznic. V soboto je bilo koneano subskribiranje 250 milj. kron ogrskih Magajniških nakaznie. Nataneni za-ključki do zdaj še nišo znani, vendar se pa lahko konstatira, da so se sko-raj vsi imetniki starih blagajniskih nakazni« ■ jh^] ;;.'■. i I i s\oj ■ -.lbskrihcno pravične. Ostanek kakih 35 do 40 milj. kron je bil pa skoraj peklesetkrat presubskribiran. — Novo posojilo mesto Dunaja. Z IKinaja poroč*ijo: V krogih občin-^kih svetnikov s*^ govori, da bo kma-lu treba najeti novo po*iojilo v znt.'-i>ku 100 do 150 milijonov kron. Motivira se to s tem, tla hoče mesto Du-naj izrabiti vođine sih* Aniže iu da s* reformirajo stanovanjske razmere. Xi pa se gotovo, če se posojilo na-jame. — Trffovske razmere na Portu-fralskem. Kakor ;x^roča avstro-ogr-ski generalni konzulat v Lisaboui, ji> nastal ua Portupralskem popolen mir in trgovske razmere s<> že popoluoma normalne. Ker nova vlada z veliko eneržijo vzdržuje mir, se ni bari, da bi se trirovske zve2e s Portugalsko morda ;>r»>]nbsnle. — Otvoritev trffovske^a prista-nišča v Port A rt u r ju. Jnponska k'v lonija i** v navz^-nosti kineskih in evropskih znstomiikov slovila otvori tov nortarturskeca tr^ovskega pristan išča za vse narode. Bratje! Kakor doslej, postavimo tuđi letos dne 1. novembra na praznik »Vseh svetnikov« od 3. od l ,6. popoldnc ob grobeh Adamića in Lundra na polcopali^ču pri Sv Kr>žu častno stražo. Vabimo Vas bratje Ijub ljanski Sokoli ter Sokoli ljuMjan>ke okolice, da se temu našemu pozivu v ćastnem itevilu odzovete Zbiralii^e v »Narodnem domu« ob 2. uri popoldne Na zdar 1 PreMufl Slovenske Sokolske Zveze. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustošiomšek. ____SlBTOrtB đeželno »IriiliKt f Uitiljani. *L 20. (Par). Drmtt. pr^st 1024. V čotHek, 27. oktobra 1910. NoviteU! PrviČs Novitcti! QroJ luksemburški Opereta v treh dejanjih. Be^edilo spisala A. M. WUln«r in K. Bo«aBiky. U^lasbil Frmnc Lmhšr. Režiser Jos Povhć Kapelnik pr of Fr i d. Rei ner. Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek ob ' ,8. ori. Konce po 10. Priboja vtitim U i »Wi. 2!. ikMn. Poslano. C«ttO towmmt% sArarUo. Za uravnavo in ohranitcv dobrega prcbavljanja se priporoča raba mnogo desetletii dobro znanega, phstmga „MollOTOgm fMUH pr«ifc«i', ki se dobi za mzko ceno, in kateri vpllva najbolj trajno na vse težkoće prebavljcnja. Originalna Ikatljica I I. Po poitnem povzetii razpošilja ta pra&ek vsak dan lekarnzr jV mB. c. in kr. dvorni zalagatelj na Mu|l| TMlMtB •. V lc-karnah na dcžtli je izrecr.o zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z vaistveno znamko in podpisom. 1 92 I Pripcroeomo našim rodbinom I I holiasho cikorijo. I / Mate ■ »!«■!■ y? r-----^t—\-& tatfk «r. tef. BlrMh« 0Immi» Ke- mično-tehnićna prciskava |e iiprićala, da ej utojtlta" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma ne-ikodljivi in se 1 njo lahko razkuluje. Proti prahajem, lnskinan in ispadanju las TaiDOd aiE Mttira «mterm •kr*96u|« lamiAo«, •««trainju|« lu«k« in propr*Auj* lxp«^ain|* lak«. I •<«'tel^nle« s m»%*«I*m« i l^r^ai«. RaapoŠilja »e i obratno poito ne maaj kot &we »tcklenicL Zalog« tftoh prozkuion'h ^dro^il, nodto. irtl, modiciiai v»n, ipooMaH ♦•t, n«jf>noiilh parfumov, khurfUkth o"v#st svtilh mirortlnlh vod Ud. Del lekorno Hllonn Leusteko tLiibljaai R^ltva testa ti I. poleg notosKrajenega Fran Joiefovega jufcnl. moctn ^m I OltinO I P'J*^* * obilnu octjikovo ^^ ^m lUlllUCI «'»'ino. Potprluje prebavo ^A ^m * in 1/m-no snovi_________ ^B ^m Z«l« kt nccntriraii in«riiciaa- ^B ^B Itn tr«ltc, prlporo.fec ci —W «M trpa nj), BladkoTBi bolznj^V o/erravalloz ^^^M^MBJBBBBBBVBBB^BBHBBBBBBBBBBB^B^l^l^B^BaBBBBBBBaBB^B^B^^^^ leleznafo Kina Vino HlC\}«aićua rmastava n» Duau« 19O4; Dnirno odlikovan;« iđ &«atai ittjl— ^ k alati kolajni PoTzfoć* toljo do jedu okrepća živce, poboljša kri in jc> | rekonvai^acentoM == - in Milokrvnln aelu priporoćeno od xlr»T niskih aTtoritel laburnl oku«. ▼#*kr»t odlikovano. Had aOOO adraTniaklh «prt6«TsX J. SERRAVALLO, c ■ ■. bbb «bmb| -------TRST-B^kovli*. ------- § \ \ Nihte več ne godrnji Cei slabosti ia ittvit. Ako 1 spozna« Ki drži želodce zdrave! Najboljše krepčilo žclodcat potrebno v vsaki skrboi hiii 1 Hter K t^# Darila. Upravništvu našega lista «o poslali: Za Ciril Metodovo droibo: Gde. Franica ValenČić, Stari trg pri Rako kn 20 K, darova 1 g. notar G. Demšar v novem delu Staregra trjra pri Češ-njah, -— Gjr. prof. dr. J. Zmavc, od-kopnino za fizikalno knjigo 1 K; Vo-jeelav Mole, honorar za prevod 2 će-Akih sokolskih pesmi 6 K. Skupaj 27 kron. — Živcli! Hvala! • . • Za Slavenski dom v Kočevju je prodfil g. M. Reieher, revizor »Zveze felov. zadruff« 2 bloka in poslal društvu 20 K, neimenovani v Ljubljani podaril 4 K, zborovalci na ustanov-nem obenem zborn kočevskega Sokola podarili 24 K 24 v. Vsem najpri-erčneja zahvala. Odbor. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. okt' l>ra: Josip Remžgar, posestnikov sin, 5 let in pol, Crna vas 1. Dne 25. oktobra : Marija PeČnik, sivilja, 19 let, Ambrožev trg st. 3. — Anton Rus, rejenec, 3 me&e-oe, Streli^ka ulica 15. V dezelni bolnici: Dne 23. oktobra : Marija Schleimer, pr "^estnikova žena, 4() let. Dne 24. oktobra: Anton Kregar, delavec, 28 let. HeteoralosKno porofllo. Vitini aa« mmjtm tM-2. Sfrt«|I vatei t!U 7M« ■■ Vr~Cas~ SpJ«T iC '» ~~T" ( -£ Tanja ■«" : 5 Si i J 25 ;2pop. 73<59 109 sr. jjvzh del. jasno m i 9. zv. 741-7 7 2 si szah. oblačno 26. | 7. zj. I 742 4 7'\ brezvetr. . Srednja včerajSnja temperatura 8*5°, norm. 87 . Fadavina v 24 urah 0 0 mm Pes prepeliiar (ftrmač) Irp m dobro dres'ran za lov, kratkodbk ae takoi ceno proda. Naslov pove upravnistvo »SI«»t. Naroda«. 3558 2 sobi nemeblovani ali pa meblovani, tuđi v-a^-a po^bej na lepem kraju M takol ođda9 3S7S Natanćnejf * meatni posred«* ▼alnici z* delo In stanovanja. Proda se ■« ■ ^^ m± iz proste roke I ■ ■ ^^P VA 6 let davka prosta, v kateri se nahaja mala apeCOriJsk* trgOTlna brez konkurei.ee Tu, i je sposobna za vsako drugo obrt. Nahaja se v najlepšem kraju na deželi. Cena po dogovoru. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3568 fNovi swetg ▼abi si. občinstTo na izborne krvave, 3574 riieve in mesene 19* klobase ~mi ki se bodo dobile od sobote naprrj. — Ob^nem se toći najbolji ljutomerski mošt. Se pnporoC.ua Aaton in Ivana (torte. Up, TtUk ini n prodajalno opremljen * wso opravo, sposoben za vs»ko trgovino, M §Mi tak#| V B*|OM> — V tem lokalu se je trgovina izvrševala ie nad 90 let. Lokal leii ob deielni cesti na najlepiem prostoru v fari ter nas proti c. kr. sodaije. Ve£ pove upravniitTO »Sloven-skega Naroda« 3396 Vsakdo lahko doU tako iz mctta kakor z detetc B= ZLATNINO s= na obroks = pri zlatarju I. VECCHIET v LJiHjani, 2158 Potkavao nrat Tnonti mt iz boljše hiše M SpN[»S t^tef v trgovino z mekanim Ims^oih pn Ivnm lUdimi v N«vi vaši pri ftakelm. - RaiUćna = »65 hišna oprava in knjige, tuđi sv. pismo nove in stare zaveže je nsproda], Sedna nlloa itev. 4. IL nadstrople na leve. Zlato uerižica z dvpma srcema in knžcem se ie li* gubila ¥ Kemenskega ulici. Pošteni najditeij uaj jo izvoli iz-ročiti upravnibtvu »Slov. Naroda« proti nagradi. 3562 Z lepa prostora pripravna za delavnice ali slcladiiča se s L novembrom oddasta. Poizve se pti hiinern gospodarjtl Ivano Keftenina, KolodTorska ulica it 6. *uo Pnsrpdovalcp ^^ I UJIuUUlUIlu občir, Ute tovanu proti visoki proviziji (tuđi kot postranski zaslužek; za sprejemanje naročil za patentne izdelke, ki se v vsa em gospodarstvu potrebujejo — Ponudbe pod naslovom: „100 B mesoćao il»7M n* t*~ sarno J. Gregra, Praga. Jindf ul. 19. 3422 Lepo stanovaDje obstojeće iz 3 sob, z vsemi pritiklinami in z uporabo vrta se Odda Xa n#» vembrov termin. 3352 NatanČneje se poitve pri hiŠniei ali pri lastniku na Bleiweisovi cesti iL la, IL nadstr. v Ljubljani, lipo stanovanfe v I. nadstropju, na vogalu Kongres-nega trga in Vegove ulice Št. 2, $ 5 sobami, balkonom in vse mi pripadki se odda j 1. Dovembrom 1.1. ^ Povpra^a se pri e dr. Jos. Lsvren-ćita. Kongresni trg *t 13. od 1—2 popoldne ah pa v pisani s dr. Oblaka v hotelu Strnkell. | J. Zamijeti j I tevllaraki ■•!«!» I ! i L ubUoDl. Sodna ulico itev, 3 { i se pripereća zanavsvojestroko | 1 349 spadajoča 5«la. j J 3zdelnje prave gorske in t | telovadske cevlje. j EnoBadstropna, lepa hiša na državni cesti v bližim Ljubljane, v kateri se nahaja stara, v dobrem glasu, dobro idoča gostilna = je na prodaj = in se lahko pod jako ugodnim pogojem fakol prevzame. Kupee ne potrebuje veliko denarja. Naslov pove \z prija- znosti upravniitvo tega lista. St 33191. 3563 Osfamive za onenoale obrtaltaL Pri mestnem magistratu podelm je za tekoće leto dvajset, povodom praznovanja 60 letnice vladanja Njege-vega c. kr. Apostolskega Veličanstva osnovanih ustanuv po 100 kron. Pravico do teh ustanov imajo brez Iastne krivde obu butani in one-mogli obrtniki ljubljanski. Prošnje ia podelitev teh ustanov vlagati je tuuradno do 24. novembra 1910. Mestni magistrat ljubljanski dne 22. oktobra 1910 Za stMtvssJe •KJtrtii sfrsvli msU UsHlsat isiMSt fsslsvflsai c kr. itttls* vls4c avslaiks LttsolMMa 1* f•