DELO DELEGATSKIH SKUPŠČIN
Končuje se drugo mandatno obdobje
Konec marcd končujejo z delom defegaii drugega mandat-negu obdobja. Štiri oziroma osem lei je dovoljdolga doba, da lahko ocenimo in ugotovimo uspešnosi delovanja tlelegacij, delegaiov in konferenc delegacij. Zavedaii.se moraino, da je učinkoviiosi celoinega delegatskega si.stenui v občini in v Ljubljuni odvisnu zlasii od organiziranosii in akiivnosti sa-moupravne detegutske buze, itiko v tozdih kakor v KS. Nera-zviii sumoupravni odnosi v lemeljnih samoupravnih skupno-stilt povzročaioslabostitudina vseh drugih ravneh sodelova-nja, povezovanja in odločanja delovnih Ijudi in občanov prek njihovih delegacij in delegmov v skupščinah drufbeno-poliiične skupiiosti in samoupravnih inieresnih skupnosti.
Kljub lentn, da ugoiavljatno vedno večje podruibljanje oblusli in odločanja, vedno večjo demokracijo pri odločanju nu vseh ruvneh, čutimo v občini lutli v drugem mandalnem obdobju delovtmja delegacij in vseh drugih organov, da le-ii še vedno v celoti ne opravljajo svojih z ustavo določenih funkcij.
Iz poročilu o delovunju delegaiskega skupščinskega si-siemu v občini od aprila 1978 do marca 1982 leia lahko ra-zberemo, dci jeaktivnosti'delegatovposameznih zborov dokaj ralična. Ker smosredi velikih naporov zn izboljšanje in usia-liiev našega gospodarsiva, hi moral biii gla.s delegaiov z.bora zdruienega dela najmočnejši. Vendar prav tu ugotavljamo, da lenni ni lako. Razlogov za premajhno aktivnost je več, predvsem pa je čuiiti premajhen vpliv zdntienega dela na skupščinške odločiive. \eusirezna je iudi kadrovska struk-lura delegatov, premujhna nioiivimnosi delegaiov in verjetno premujhnapomoč sirokovnih sluib, samoupravnih organov in družbenopoliiičnih organizacij.
ludizm z.bor krajevnih skupnosti vetja, da njegova ustavna vlogaše ni v celoii uresničena, kljub lemu, da je aktivnosi de-legatov precejšuja. V lein obdohju so pri delu tega zbora opazjii bisiveni premiki, ki vo posledica uirjevanja samou-pravnih in delegatskih razmerij v KS.
Pomembni premiki na tein področju so bili narejeni tudi s preoblikovanjem oziroma oblikovanjem inanj.iih KS, sajsos lem ustvarjene boljše možnosti zu sodelovanje delegacij z vseini krajani.
Za delegaie družhenopolitienega zbora lahko še vedno re-čenw\ da sopremalopovezani z organiSZDL. Aktivnost de-legaiov je od posameznika do posameznika zelo različna, v celoti pn so bili delegaii nn sejah akiivni in delovni.
Zelo pomemhno vlogo so inteli delegati udeleiencev druž-benih sveiov. Oruibeni sveii so po svoji vlogi in funkciji se-siavni det delegatskega sisiema v občini terpomenijo demo-kratično iznienjavo mneiij, druiheno ordinacijo in obliko-vanje siališe nied skupščino, druibenopoliiičnimi organiza-cijami ler sumoupraviumi organizacijami in skupnostmi.
ludi delovna telesuobčinskeskupščine.so bda v tem inan-dalnem ohdobju dokaj akiivna.
Zunimanie (ieleimcii ozirpma d^lfVfU^m tu TinH^nic i» dF-lovanje občinske skupščine nam kaze tudi podatek oprecejš-njeinu .šrevilii delegaiskih vprašanj.
/nfpnnininje je v drugem mandatnem obdobju dokaj dobro zaživelo. Potekalo je predvsem prek Delegatske tribu-ne, Detegatskega gradiva inestne skupieitie in Naša skupno-sti.
Za nadaljnje uveljarljanje in učinkovitosi delovanja dele-gaiskega si.siema je neobhoden pogoj usklajeno programira-nje ohčinske skiipščine, druibenopolitičnih organizacij v ob-čini, mesiu in republiki. Pripripraviprogramov bo poirebna večja selektivnosi nalog, tuko da bodo delegatske skupščine manj obremenjene z zadevami, ki bi lahko sodile v pristoj-nost skupščin samoupnivnih imeresnih skupnosti, v delo izvršnih in upravnih organov. Tudi z usposobljenostjo dele-gatov se bomo morali \eč ukvarjuti.
.Nalogz.a uspešno delovanje delegaiskega sistema ni malo, vendar jih bomo s pruvilno organiziranosijo, medsebojnim sodelovanjem ler zaupanjem lahko opravili.
ERIKA RAČIČ