" ČsL vojna delegacija se vrača v domovino Slavonski Brod, 5. oktobra, p. V Slavonski Brod je danes prispela češkoslovaška vojna delegacija pod vodstvom obrambnega ministra Maohnika in načelnika generalnega štalba generala Krejčija. S češkoslovaškimi vojaškimi dostojanstveniki se je pripeljal tudi vojni minister general Maričt Češkoslovaška delegacija je iz Broda odipoto-vala nazaj v domovino, vojni minister general Marič pa v Beograd. Odlikovanje Beograd, 5. oktobra. Odlikovan je bil * redom sv. Save IV. stopnje mornariški sa-nitetski major dr. Ivan Koprivnik. Sokolski vaditelji na Oplencu Mladenovac, 5. oktobra, p. Večja skupina vaditeljev sokolskih žup, kj se je udeležila posebnega vaditeljskega tečaja v Beogradu, se je danes poklonila na grobu bla-gopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja na Oplencu. Je skrajni čas, da se poskusijo obnoviti zveze s socialisti, ki lahko Avstriji nemalo pomagajo ne samo pri notranjepolitični konsolidaciji, nego tudi pri utrditvi njenega zunanjepolitičnega položaja. Organizacija O JNS ca Javornik in Koroško Belo Mladi pristaši jugoslovenske misli v radovljiškem sreau so bili med prvimi, ki so čutili potrebof da nacionalna mladina borbeno poseže tudi v politično življenje, že dobrega pol leta imajo svojo s reško organizacijo O JNS. Zaenkrat so kot osnovne edini ce zamišljene le sreake mladinske organizacije, ker pri mladinskem pokretu ne gne toliko za formalno število članstva, kakor za duh, ki naj član« preveva. Krajevne organizacije se zato snujejo samo v večjih občinah in še tam le, ako domači fantje to odločno zahtevajo. TaJko je bilo tudi na Javornlku in v Koroški Beli pri Jesenicah, kjer je v delavskih in kmečkih vrstah lepo število navdušenih pristašev mladinskega pokreta JNS. V nedeljo popoldne je bil za oba kraja ustanovni občni zbor krajevne organizacije OJNS. Udeleženci so popolnoma napolnili prostore restavracije Čop. Ko je predsednik pripravljalnega odbora Boris Praprotnik otvoiril Zborovanje, je govoril o namenu in cilju mladinskega pokreta predsednik banovinskega odbora JNS inž. Jože Rus. Nar. posl. Milan Mravlje je orisal politični in gospodarski položaj v državi in posebej še v Sloveniji. Oba-govora sta bila spremljana s ponovnim živahnim odobravanjem. Pri volitvah je bil za predsednika soglasno izvoljen Boris Praprotnik. Z njim so v odboru delavni domači fantje, tovarniški delavci in kmečki sinovi. Na kratko So spregovorili Se predsednik radovljiške sreake organizacije OJNS inž. Baltič, tajnik sreske organizacije JNS Lovno Ku-mer in predsednik krajevne organizacije OJNS v Gorjah Miha Frčej. V resnem, toda optimističnem razpoloženju so se mladi možje in fantje po zborovanju mirno razšli. nje demokratskih načeL Po njem aa) M najprej v celoti obnovijo demokratske svoboščine, -tako d« se bo lahko nemoteno manifestirala svobodna narodna volj« Srbov, Hrvatov tn Slovencev. Takoj naj m likvidirajo ostanki šestojanuarskega režima. Konstituanta bo suverena. Obstojajo tri narodne individualnosti; srbska, hrvatska in slovenska. Zato se odklanja načelo unitaristične državne ureditve. Dalje določa sporazum skupno politično akcijo vse združene opozicije, torej hrvatskega in srbijan&kega dela. pa naj se razvija politični položaj kakorkoli. Vsa združena opozicija bo torej v bodoče nastopala kot enota, ne glede n« to, «li bo v opoziciji ali na vladi V koaliciji bodo dosedanje stranke združene opozicije tudi ▼ naprej ohranile svojo strankarsko individualnost, seveda pa bodo morale svoje programe prilagoditi idejnim osnovam sporazuma. Ta prilagoditev bo prva naloga vseh koaliranih strank, čim bo sporazum formalno in definitivno podpisan. Omenili smo že, da je težko kontrolirati, ali ln v koliko so »Obzorove« informacije točne. V bistvenih potezah se skladajo * informacijami, ka smo jih iz zagrebških virov zabeležili že v »Jutru«. Ker p« sa »Obzor« za sporazum ne navdušuje ravno iskreno, tudi ni Izključeno, da jo v svojem članku posebej podčrtal in morda oelo pretiraval one toŠke. ki delajo to bodo delale srbijanskim opozicijskim strankam največ preglavic pri njihovih pristaših med prebivalstvom. Zdravstveno stanje nadškofa dr. Bauerja Zagreb, 5. oktobra, o. Vesti, da ee je poslabšalo zdravstveno »tanje zagrebškega nadškofa dr. Antona Bauerja, so izzvale v vsej hrvatski javnosti velike skrbi. Zdravniki so se trudili, da bi nadškofu temperaturo spravili spet na normalno višino in mu hkratu ojačill sroe. Dejansko se je nadškof že včeraj počutil dokaj boljšo. Danes pa je imel že docsla normalno temperaturo. Zanimal se je za razne dogodke in nekaj časa tudi prebiral časopise. Zdravniki so danes izjavili, da Je njegovo zdravstveno stanje spet povsem zadovoljivo. Napredovanja Beograd, 5. oktobra, p. Napredovali BOj v poštni službi Silvester Kavčič pri mestni sekciji v Ljubljani, arhivar Josip Slabina pr} poštni direkciji in Avgust Jeršek pri pošti 2. v Ljubljani; — v zdravstveni službi j za sekundarni zdravnici dr. Blaženka Kle-pec in dr. Božena Merljak v splošni državni bolnici v Ljubljani. — Za gozdarskega pristava v osmi skupini je napredoval Inž. Stanko Mazi pri goz/toi direkciji r LjuMjani. Balbo postane abesinski podkralj? Rim, 8. oktobra, b. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo za zelo verjetno, da bo sedanji guverner Libije maršal Balbo imenovan za podkralja Abesinije, na njegovo mesto v Libijo pa bo prišel sedanli tajnik fašistične stranke Starace. Nesreča avstrijskega vojaškega letala Dunaj, 5. oktobra AA. Pri letalskih vajah je na letališču v Assernu strmoglavilo neko vojaško letalo. Štirje letalci so se ubili. Bil je nemški bombnik, ki eo ga ▼ avstrijski vojski uporabljali za važbanja. Razkol v belgijski katoliški stranki Bruselj, 5. oktobra. AA. Politična napetost med zvezo katoliških organizacij tn krščanskimi delavci je narasla. Pričakovati je razcep v katoliški stranki 6ami. Dslitev katoliške stranke v konservativno in demokratsko še bolj otežkoča sedanji spor. Turčija dobi letalsko ministrstvo Istambul, 5. oktobra, b. V zvezi i velikim otoroŽ3vaniem v zraku, ki ga namerava Turčija izvesti v najkrajšem času, poročajo listi, da bo najbrž ustanovljeno tudi posebno letalsko ministrstva Za izvežbanje primernega kadra pilotov bodo ie v najkrajšem ča6u skrbele številne letalske šole. V poučenih krogih sodijo, da bo turško Malstvo že do konca leta 1939 štelo najmanj 1000 najmodernejših letaL * Borba za svetovno šahovsko prvenstvo Haag, 5. oktobra. AA. Danes se je začel šahovski dvoboj med Euwejem in Aljehinom za naslov svetovnega prvaka. Otvoritev je bila zelo slavnostna. Navzoč je bil tudi ho-landski prosvetni minister. Prvi dvoboj se je končal s zmago svetovnega prvaka dr. Euweja. Avstrija: Latvija 2:1 (2:1) Dunaj, 5. oktobra. Pred 12.000 gledalci se je danes vršila v dunajskem stadionu izločilna tekma za svetovno prvenstvo med Avstrijo in Latvi-jo. Avstrijska reprezentanca, ki je pokazala eno svojih najslabših iger v zadnjih letih, je le tesno premagala nasprotnika z 2:1 (2:1). Avstrijci so bili sicer v premoči, vendar pa je bila njihova napadalna vrsta zelo slaba. Tudi krilska vrsta je odpovedala in zelo nesiguren je bil vratar Zohrer. Baš nasprotno je bi! vratar Latvije Bebris najboljši igralec svojega moštva. Latvija je imela še to smolo, da je bilo njeno desno krilo Raisters poškodovan že v 28. minuti. Zelo dober sodnik je bil Madžar Hercz-ka. Vremenska napoved Zagrebška: Nestalno, deževno in deloma tudi oblačno vreme. Dunajska: Večinoma oblačno, temperatura malo izpremenjena, na jugu in na juffoaajvdu najbrže še deževno, Naši kraji in ljudje mladinski zbori v Ameriki Nedavno je bil v Clevelandn velik H^i11"^1 praznik Cleveland, v septembru. Pes«m je poleg žive govorice in tiskane besede ena k med najmočnejših vezi, ki lahko priveže iašo mladino v tujini k stebru drage materinščine. Tega eo se zlasti zavedli naši rojaki v Ameriki in so začeli po lepih zgledih v stari domovini ustanavljati mladinske zbore. V teku zadnjih let je organizacija mladinskih zborov tako lepo uspela, da zdaj že prirejajo vsako leto mladinske dneve. Tak praznik naše mladine v Ameriki je bil 19. septembra, ko je v dvorani slovenskega narodnega doma nastopi-5 mladinskih zborov, v katerih je daleč nad 500 slovenskih malčkov, fantičev in deklic. Vsak zbor ima svoje ime in vsak zbor ima tudi svojega voditelja, odnosno voditeljico. Skupni vodja in učitelj vseh mladinskih zborov v Clevelandu in okoliških naselbinah pa je g. Lojze Seme. Rojaki so se zbrali h koncertu v najčastnejšem številu. Navdušenje je prekipevalo. Užitek pri pogledu na našo nadepolno, vzorno in zna-čajao mladino na odru je dal mnogo novih pobud. Nastopili so zbori; Škrjančki, Slavčki, Kanarčki ter pevska zbora od Slovenskega doma na Holmes dve ter od Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Naša ameriška mladina ne poje mehanično, marveč s srcem in dušo, saj dobro razume pomen krasne slovenske pesmi. Vsega skupaj so zapeli 24 slovenskih pesmi, deloma narodnih, deloma podeželskih in umetnih. V znatni meri so bile njihove pesmi vzete h sporeda Trboveljskih slavfikov, b kakršnim so ti nastopili v Pragi. Slovenski mladinski pevski zbori v Clevelandu eo stari tri leta. Ravno v septembru eo praznovali ta majceni jubilej. V razmeroma kratki dobi je bil storjen pravi čudež v glasbeni izobrazbi slovenske mladine v Ameriki. Pokazali so se med mladino odlični talenti, ki jih bo treba vzgajati. S skupno vzgojo v petju se naša mladina odteguje pogubnemu vplivu ameriških ulic. vzbuja se v njej idealizem, vzgaja se tovarištvo. A kar je glavno; s petjem postajajo ameriški malčki zavedni Slovenci in Slovenke. Brez pevskih zborov bi ee izgubili v ameriškem nacionalno skoroda brezbarvnem, kozm o političnem morju. Tako pa se jim vendar drami narodna zavest in ponos. Samo slovenska pesem lahko vzbudi pravo slovensko nacionalno čustvovanje. In zdaj ko je koncert za nami, ee bo delo nadaljevalo. Pozimi se bodo pevski zbori dalje vežbali in uspehi bodo vedno lepši. Ker živj zgledi vlečejo, je pač naša iskrena želja, da bi se število slovenskih pevskih zborov po vsej Ameriki čim bolj pomnožilo. Veliko pomanjkanje železničarskega naraščaja Spomenica o preobremenjenosti naših železničarjev Oblastni odbor udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani je razposlal najvidnejšim predstavnikom našega narodnega življenja obširen referat glede nujne potrebe železničarskega naraščaja. Vsebina referata je podprta z izčrpnimi podatki o našem železniškem prometu, da mora zanimati ves naš železniški stan, ki je neposredno prizadet, nadalje vse naše narodne gospodarje zaradi važnosti železnic v našem javnem življenju, profesorje in učitelje zaradi številnega naraščaja, širšo javnost pa glede na vse mogoče sitnosti, ki jih povzroča brezposelnost. V območju ljubljanske železniške direk-' cije so železničarji preobremenjeni. V tej zadevi se je oblastni UJNZB obrnil že na vse odločujoče činitelje pri ljubljanski železniški upravi s prošnjo, da se pravično m koristno najde razbremenitev. Današnje stanje je nevzdržno, zaradi preobremenitve močno trpi duhovno in materialno stanje železničarjev in njihovih družin. Zaradi tega je čimprej treba najti potrebne kredite in način, da se zaposli železničar-ski naraščaj. Na območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva je danes okoli 11.500 uslužbencev najrazličnejših strok. Tako torej tvori železničar pri nas enega najizrazitejših in najpomembnejših stanov. Toda število prirastka, naraščaja, je vsako leto premajhno, daleč od onega, kar zahteva porast prometa. Povečalo se je število vlakov in službenih ur, pri tem pa se še vedno kaže potreba novih lokalnih zasebnih vlakov in s tem tudi povečano število železni- čarjev. Ravno tako se pogreša na že ob-| stoječih progah mnogo novih postaj in postajališč. Vsem tem gospodarskim zahtevam bo treba čimprej zadostiti, kar bo seveda znova zahtevalo večje število osebja. V območju našega železniškega ravnateljstva je danes 1.146 km prog, a do popolne izdelave mreže manjka približno še ravno toliko kilometrov. Vsak kilometer novih prog pa zahteva okoli pet novih uslužbencev. Železnica nujno potrebuje naraščaja. Najprimernejši naraščaj pa se rekrutira iz krajev, v katerih železnica obratuje. Predvsem pridejo vpoštev sinovi železničarjev, ki imajo največ privzgojenih sredstev za dobrega železničarja. V zadnjih letih, nekako od leta 1930. naprej, je bilo sprejetih le malo novincev, zato je danes v ljubljanskem ravnateljstvu tako občutno pomanjkanje osebja. Od službujočih je pa mnogo takih, ki so že blizu vpokojitve ali so že celo za več let prekoračili normalno dobo za polno pokojnino. Spomenica je, kakor rečeno, podprta s številnimi izčrpnimi zanimivimi podatki, o katerih velja podrobneje izpregovoriti, kar je v skladu z zaključkom, ki se glasi: Potrebno je, da se z vprašanjem železniškega naraščaja seznanjajo v kolikor mogoče najpopolnejši obliki čim večji krogi odločujočih činiteljev, predvsem pa, da se z njim seznani vsa naša javnost. Narod, država, to sta lastnika železnic, zatorej se mora javnost brigati za pravilni razvoj prometa, ki je neposredno odvisen od železničarjev in njihovega naraščaja. Slovo nemških avtomobilistov Po slabem vremenu, pa vendar vzhičeni nad našimi kraji so davi zarana na Podkorenu zapustili našo državo Podkoren, 5. oktobra. Slabo vreme se je obetalo že snoči, ko so zadnji člani ljubljanske sekcije Autokluba še enkrat pohiteli na Bled, da. si tamkaj z nemškimi avtomobilisti sežejo v roko in jih potem spremijo na zadnjih 40 ton vožnje po naših tleh. V teku noči je začelo deževati. Proti jutru in ob prvem svitu, ko so se že začele na Podkorenskem sedlu zbirati kolone nemških avtomobilistov, je lile. neusmiljeno, o lepoti tega našega obmejnega kotička, gostje tudi to pot niso dobili dmigai&ne slike kakor ob prihodu, z dežjem in meglo. V razkošno opremljenih jedilnicah blejskih »Toplic« so gostje že precej zgodaj večerjali, kajti naročeno je bilo, da bodo morali že ob 5. zjutraj na pot. Dobro razpoloženim izletnikom z vodjo vsega nemškega motorifisma generalom Hiihnleinom na čelu se je priključila precej številna družba domačih avtomobilistov, med njiimi seveda v glavnem odborniki ljubljanske sekcije Autokluba. Razen predsednika g. Avgusta Praprotnaka in ostalih člainov vseh od!bcwov je bil navzo- čem tudi glavni tajnik beograjske centrale g. Tadič. Preden se je družba razšla, je v slovo spregovoril general Hiihnieiin. V zelo izbranih in klenih besedah je poudaril, da je ta turneja daleč prekosila vsa pričakovanja, s katerimi so pred 17 dnevi on in tovariši zapustili domovino. Spominjal se je vseh krasnih pokrajin, ki so jih prepotovali, in izjavil, da mnogi med njimi šele zdaj prav vedo, kaj je lepa Jugoslavija. Vprašanju cest, ki je za avtomobili-sta .posebno pa še za razvajenega nemškega, najvažnejše, je vodja izletnikov izrekel priznanje, kakršnega je pač mogel. Kaj je bito najlepše, tega ni mogel reči; vse kot celota, iz te celote pa se mu vendar vidi nagbolj cfiven naš kršni Lovčen, ki straži najmočnejšo luko na Jadranu. Toda lepo je balo vsepovsed, prav posebno tam v prvaih etapah po Banatu in Ba-čkia kjer so voeili po krajih, kjer jih je staro in mlado sprejemalo z domačo pesmijo in besedo. Tega jim pač nihče ne sme šteti v zlo. H kraju se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je ta Kraljica je kumovala Ormož, 5. oktobra. V nedeljo je bila na Svetinjah pri Ormožu posebna svečacnfil. Kmeta Ivam Kosa ju je rodila žena 17 otrok, med temi 9 deklic. Na očetovo prednjo je Nj. VeL kraljica Marija btegovoMla sprejeti kjum-stvo deveti hčerki ter je poverila zastopstvo komandantu mesta Ptuja majorju gosp. MariCsu. Pred cerkvijo so čakali na prihod namestnika starši novorojenčke, družina iin sorodniki, domači župnik ki nekaj faranov, učiteljstvo s šolarji, občinski odbor s predsednikom, gasilska četa in fantovski odsek. Ob8.se je pripeljal gosp. major s soprogo. Pozdravila so ga župnik, predsednik občine, upravitelj šole, mala učenka pa je poklonila g. majorju šopek lepih vrtnic. Za tem je bdi v oetrfcvi krst. Kot darilo Nj. Ved. kraljice Marije sta dobila roditelja vsak po tisoč din, otrok pa zlatnik to zlato verižico s križcem. Ta ljudoanilost Nj. Vel. kraljice Marije bo ostala dolgo v hvaležnem spominu fararaov, obdarovani pa se je bodo spominjali do smrti. Zbrana družba se je fotografirala. Po muhavosti vplivne osebe v farl, je moral novorojenčka vzeti v naročje predsednik občine, ne pa otrokova še čvrsta mati, ld stoji zadaj za predsedniikDan in desno od nje njen mož, torej otaa v ozadju, kakor da bi ne bife' ravno onadva z otrokom predmet te izredne svečanosti. Drugi člani družine to rodbine so pa tudi tako raz-Ikmorpljeni med nepoScHcndimi gosti, da kaže slika vse drugo kakor to, kar bi morala. turneja tako krasno uspela to prosil je še za edino uslugo, da bi naši avtomobilisti ob letu obiskali Nemčijo. V imenu svoje organizacije je nato izročil predsedniku Praprotndku častni znak. Generalu Huhnietou je kratko odgovoril predsednik g. Avgust Praprotnik, ki je med drugim poudaril, da je naš Avtomobilski klub storil samo svojo dolžnost, če je po skromnih močeh pripomogel k uspehu te velike turneje. Izrazil je željo, da bi se skupno s športnimi in turističnimi od-nošaiji vsebolj poglobili tudi gospodarski stiki med obe na državama, ki morajo obema prinesti samo velike koristi. V nadaljnjem je želel gostom prijetno pot do doma, v nadi, da jim bodo naši kraji in naši ljudje ostali v najprijetnejšem spornimi. V prepričanju, da bo tudi to novo poznanstvo med nemškimi to jugoslovenski mi ajvtamobdlisti utrlo pot novim športnim iin tudi gospodarskim zvezaim, ter pognalo še lepše sadove v medsebojnem prijateljstvu obeh držav, je izročil generalu Htihnletou v spomin krasen album pokrajinskih slik naše Gorenjske. Kljuib temu, da je po polnoči hud dež spremenil pokrajino v brezupno prščavo, so gostje točno po sporedu med 5. in 6. uro zapustili zadnjo postojanko pred vrnitvijo v Monakovo. Tsko se je še pred 7. uro zbrala na Podkorenskem sedlu vsa kolona skoraj 40 avtomobilov, ki so v dveh dolgih vrstah čakali na prehod. Obmejni opravki so šla gladko od rok to še precej pred 8. zjutraj je zadnji nemški voz zapustil naša tla. Pred odhodom je general Hiihnleto samo nekaj korakov od obmejnih zapornic še enikrat zbral svojo družbo, ponovil zahvalo za vse, kar so videli to prejeli na tej lepi poti, z glasno izjavo, da bo to prijateljstvo imelo vsalk čas pristaše, pa čeprav tudi ob takih dnevih, kakor je bil današnji. Na avstrijski strani takrat še ni bilo nikogar, čeprav so se baje zelo mrzlično pripravljali za ta sprejem. Nekatere meje imajo pač globljo sled od drugih ... Marsikaj zanimivega so vedeli povedati ti naši gostje, marsikaj lepega pa tudi zagonetnega so opazovali po krajih to med ljudmi pri nas, temeljito so izkoristili ta izlet in gotovo dosegli namen, ki so si ga bili zastavili. Eno pa je bilo, kar jim še vedno ni umljivo, in sicer zakaj to kako dolgo bo po naši bogati dižavi veljalo za nepremagljivo načelo, da »ima vremena!« v časih, ko se vsem na svetu taiko mudi. Omenjeno bodi še, da smo v raagovoru z udeleženci izleta nedvomno razbrali najbolj laskavo sodbo o onem delu organizacije na naših tleh, ki jo je imela v rokah ljubljanska sekcija Autokluba. Seveda, so ji te izjave v največje zadoščenje, ki so jih mogli njeni predstavniki slišati iz ust tako strogih sodmčikov, kakršni so Nemci. V gnječi — Kako ei drznete seči v moj žep! — Oprostite gospoi, mislil sem, da je moj. Doma imam namreč vašim do pičice podobne hlače. Negujejo kožo — polepšajo polt ELI DA MILA Ciril-Metodov zbor nastopi v LJubljani Znani francoski muzikolog tn skladatelj Armand Virel, dirigent pariške kapele sv. Avguština, se je nadvse pohvalno izrazil o uspehu Ciril-Metodovega zbora na koncertu v Parizu, k; ga je zbor priredil v okviru I. mednarodnega kongresa za cerkveno glasbo v Parizu. Virel, ki je tajnik zveze francoskih pevovodij, je v svoji kritiki koncerta napisal: »Zbor je lahko popolnoma zadovoljen s tvojim uspehom v Parim, saj Je obstal r očeh francoske strokovne kritike, ki se zadovoljuje le z najboljšimi in izbranimi pevci. Ciril-Metodov zbor je. dosegel prvovrstni artistični uspeh in visoko umetniško priznan je.« Na koncertu 11. t. m. v U ni ona bo zbor ponovil vse one skladbe, ki jih je pel v Parizu pred izbranimi mednarodnimi strokovnjaki cerkvene glasbe. Vstopnice so v prodaji pri blagajni kina »Union«. Vojaški begunec iz Avstrije pripoveduje Maribor. 5. oktobra 1937. Zanimive stvari je izpovedal neki avstrijski vojaški begunec, ki je pribežal v našo državo in se nemudoma predal našim obmejnim oblastvom na Pernicah. Vodja pogranične trupe ga je takoj zaslišal in je begunec podal nekatere silno zanimive izpovedbe. Po končanem zaslišanju so avstrijskega vojaškega beguna odposlali v Slovenjgradec. Kakor je begunec izpovedal, se je nahajal kot podnarednik v vojaški edinici v Dcutschlandsbergu. .Obenem je bil tajno organiziran pri avstr-ijski nelegalni social-no-demokratski stranki. Kakor izhaja na podlagi njegovih izpovedb, so pripravljali številni pripadniki avstrijske vojske in pristaši socialno-demokratične stranke v svojih edinicah upor. Za njihove namene pa so doznala oblastva, ki so glavne krivce in pripravljalce lokalnih uporov polovili ter aretirali, dočim so ostali dezcrtirali. Od čete, kjer je avstrijski vojaški begu-nec služil, je dezertiralo skupno 25 podčastnikov in vojakov. V javnost niso bile pripuščene vesti o teh poskusih upora. Po manevrih na Dolenjskem Novo mesto, 4. oktobra. Dolenjsko prebivalstvo še vedno mnogo govori o manevrih, čeprav so že davno utihnili topovi in sta se razšli južna kakor severna vojska, vsaka v svoje garnizije. Ali v tej jesenski tišini ljudem še venomer brni v spominu prekrasna pesem naših fantov, ki se je oglašala ob tihih večerih . . . Doberdob, slovenskih fantov grob. Priznanje velja izraziti dolenjskemu prebivalstvu, ki je vojakom izkazalo mnogo gostoljubnosti Saj vemo, koliko naporov so morali fantje prestati po dolenjskem hribovju. Pa je ta in oni očanec poskrbel, da so si ohladili suha grla vsaj s sočnim sadjem. No, vojaki pa tudi niso bili umazani in so radi odrinili dinarčke. Na žalost so se našle tudi izjeme med prebivalci, ki so zahtevali pretirane cene. Vemo za primer, da je ta ali oni zahteval po 3 do 5 din za liter mleka ali dinar za 3 jabolka. Upamo, da se taki primeri — čeprav so že zdaj bili precej redki — v bodoče ne bodo več dogajali. Oni, ki so pozorno zasledovali kretanje to življenje našega vojaštva na letošnjem velikem manevru, cenijo, da je vojaštvo pustilo na Dolenjskem in v Beli Krajini okrog pol milijona dinarjev. Največ so potrošili rezervisti, ki so prišli večji del dobro podprti z doma, pa tudi častniki so si postregli s sadjem in drugimi domačimi pridelki. Spominu bratov Vošnjahov Spominu prvega slovenskega zadrugarja Mihe Vošnjaka in njegovega brata dr. Jožeta Vošnjaka je posvečena brošura, ki jo je napisal Mihov sin dr. Bogumil Vošnjak. Izšla je pravkar v založbi »Matice dela« v Beogradu, ki jo vodi pisec. Na lep in dostojen način proslavlja 100-letnico rojstva prvega slovenskega zadrugarja in socialni nauk njegovega brata, katerega 100-letnica rojstva pred tremi leti je bila skromno počaščena v naši javnosti. Brošura obsega 32 strani. V u\'odu je ppdana prikupna, zaokrožena slika Šaleške doline, kjer je rod bosanskih priseljencev Vošnjakov zasnoval veliko usnjarsko podjetje. Razumljivo, da je sin mogel z najbolj krepkimi in najbolj zanesljivimi potezami orisati lik svojega velikega in zasluž. očeta. Pravično pa je drugi del brošure odmeril svojemu stricu, ki je bil praktičen agrarni politik, socialni reformator in prvi naš pisec dragocenih »Spominov«. Brošura je napisana s tehtni-mi% dobro odmerjenimi sta\'ki. Prav te dni je tudi Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani izdala »Zadružni zbornik« v počastitev stoletnice rojstva Mihe Vošnjaka. očeta našega zadružništva. Zbornik vsebuje obširen opis dela Mihe Vošnjaka na zadružnem polju, nastanek naših prvih zadrug ter razloge in motive, ki so dovedli do ustanavljanja zadrug pri nas. Zelo zanimivi so tudi članki, ki opisujejo Miho Vošnjaka kot človeka ter njegovo delo in vpliv na razvoj zadružništva v Ptuju in Istri. Za pra\nlno razumevanje našega zadružništva sta zelo poučna članka, ki opisujeta razvoj posameznih vrst zadrug in 30-leino delovanje Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani posebno, ker sta oba članka podprta s številnimi statističnimi podatki. Zbornik vsebuje tudi seznam dolgoletnih in zaslužnih zadružnih delavcev ter statistični pregled vsega slovenskega zadružništva in končno izvleček glavnih člankov v francoščini. Bogato ilustrirani Zbornik je naprodaj po 30 din v knjigarnah, natoči se ga pa tudi lahko neposredno pri izdajateljici, Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, Pražakova ulica U. Jesen v Planici Zdaj je končano. Jesen nam bo nalila dežia, da bodo z^hrumeli hudourniki čez prodovje v dolino. Z gora bo potegnil piš in osmukal porumenelo listje. Ko se bo skoz oblakfe spet posmejalo pozno jesensko solnce, bo žalostno gledalo na zapuščeno obmejno dolino. Planine bodo zavite v debele megle, a spodaj bo tišina, smrtna jesenska tišina, še v nedeljo to ponedeljek pa je biio tod polno solnca. Ce si pogledal po senožetih in dalje po gajih, se ti je zdelo, kakor da gre živ požar navzgor po pobočjih. Da, kakor da Se dvigajo veliki rdeči in zlati to »vetlorjavi plameni proti sivemu skalovju. To je pla-riška jesen. Naša Planica, ki se vzpenja od Savske doline pri Ratečah po lahko proti oklepu skalnatih velikanov, proti Ciperniku to Mojstrovki, proti Jalovcu in ob vznožju mogočnih Ponc, je po svoji legi ena najlepših na svetu. Blagor onim, ki so jo svetu odkrili, srečni vsi tisti, ki jim je dano poleti ali pozimi tu preživeti dneve oddiha. Poleti ni vročine m vendar te solnce ožge, da porjaviš bolj kakor na morju. A pozimi, ko drugod skozi pusto meglo pritiska volčji mraz, je tod na snežnih poljanah Slatne in po trdem srenu v Tarnaj ju toplo, da se pustiš do pasu gol božati od planinskega solnca. Tako se boš sredi zime vrnil zdrav, zagorel in utrjen iz Planice Zares, blagoslovljen kraj. Ko nastopijo prvi jesenski dnevi z dež- | jem, preženo Jetoviščarje, ki jih je strah obupne hotelske samote. En sam sonč:n jesenski ds in pa lahko odtehta vso drugo puščobo. Kajti kadar se jeseni prismeje sonce iznad Cipernika in obsije glave Pome, tedaj prerušiš tišino zlatega jutra s krikom radosti ob neskončno lepi simfoniji barv pianiške pokrajine. Kaikor vsa letovišča v naši obmejni dolini, od Jesenic tja gori do cestne mejne prepone pri-Ratečah, je imela tudi Planica. letos ugodno sezono. Pa je prav gotovo, da bo imela uspešne sezone tudi v bodočnosti. Kajti Plamica ni špekulacija s cenenimi pensioni to z atrakcijami za veseljake to plesalce. Planica je vir zdravja to utehe ljudem, ki jih je izčrpalo mesto. Planica je zakladnica vsem, ki hočejo uživati čisto, neoskrunjeno prirodo pod sinji-no poletnega neba ali v čaru srebrne zime. Tisti, ki so v Planici postavili pred sedimimi leti smučarski dom Ilirije, da bo nudil zavetje gardi smučarjev, ki je takrat začela naglo naraščati, še daleč niso imeli v načrtih novega hotela (depan-danse) ki ga je že po ndkaj letih priklicala potreba iz tal. Danes je Planica velik in znamenit počitniški kraj. Po slogu svojih stavb je na mestu, kakor le kje. Prijazaia kolonija je notranje imenitno opremljena dobro oskrbovana, poleti s kopalnim bazenom to prhami in s teni-ščem tik ob gozdu, pozimi pa je tam drsališče, a ne daleč stran velikanska skakalnica. Pota in steze, senožeti in gaji, cesta v Tamar ,da se lahko <*> niei pope- lješ z avtom vse tja do Malega kota pod Jalovcem, — sto možnosti je, sto načinov, da se razgiblješ v Planici, da se razhodiš v priredi, da se razživiš in razvedriš tiho, brez besed, sam zase. Spodaj v dolini, nalahno vzpeta nad cesto, se svetlika naša poslednja obmejna vas — Rateče. Cerkvica na gričku, obdana od debelega zidu, kakor naši starinski tabooi, ki so daivne dede varovali pred navali Turkov, gospoduje sredi vasi. Hočeš spoznati to našo kleno obmejno ljudstvo? Ustavi se v nedeljo dopoldne ob stopnišču, ko se zbirajo očanci in ženice to mladina k deveti maši. Očanci s čedrami in le še z redkimi ostanki starinskih noš, ženice pa v nabranih krilih, s pisanimi rutami, ovezsunimi četz glaivo in v jopicah z nabranimi rokavi. Navdušil se boš za noš-njo, za pristno narodno nošnjo teh ljudi, v pogovorih pa se boš preveril, da #e med njimi ohranjenih tudi še mnogo starinskih šeg. Njihova govorica zveni kakor koroška, besedišče je bogato. Kolikšna škoda, da je mladina oblizstna od sodobne, na dežela še prav posebno po tvor jene mode Kaj koristijo dekletom kratka krila in visok opetni čeveljčki, ko bi pa bila v noš-nji po zgledu mater mnogo brhkejša! Na . vsak način bo treba zastaviti odločno besedo, da se naše planinsko prebivalstvo s samozavestjo zopet vrne k starinski opravi. Postojte v nedeljo pred cerkvijo v P.a-tečah pa si živo zamislite, koliko lepša bo nedeljska slika, ko se bodo tudi mladenke onrajviip po domače to ko bo meščan- ska. oprava izdajala le tujca, dobrodošlega gosta to občudovalca. Maida bo pa častitljivi gospod župnik Lavtižar, ki je pri svojih visokih letih vzor treznega življenja v teh krajih in skrben varuh domačih običajev, s svojo pošteno to vplivno besedo uravnal svoje faranie in faranke tudi v tem pogledu na pravo pot — potem bodo pa Rateče kmalu take, da jih bomo hodili vsako nedeljo ogledovat Tam doli ob progi se svetlika in vedno pregiblje jezero, ki nastane vsako leto po jesenskem deževju. 2e je ob zadnjih solatnih dneh po malem uplahovalo; vonj zabtetene trave se je širil kakor od morja. Zdaj pa so pridrveli hudourniki in jezerce spet narašča. Ko bo pritisnil mraz, se bo tod razgrnila ledena skorja to va-ščani bodo šli sekat ali, kakor sami pravijo, kopati ledec. Po gladki cesti, ki teče proti mejni pregraji, je pojenjal promet avtomobilov, le ob nedeljah še prihajajo izletniki, se tu knatko pomudijo, pogledajo čez mejo, kjer se daleč kažejo V3-šarje, to Se vrnejo v diru proti Kranjski gori. živina se je vrnila s planin, v mlekarni so polne golide mleka, skladovnica se množi s hlebčki sira, ki komaj sproti dozoreva, vsega razpošljejo po Sloveniji. Visoko po senožetih nad gozdovi samevajo črne ute, kmalu bodo utonile v zimski sen to se predramile šele tamle v pozni planinski pomlaidi, v juniju, ko se bo vse naokrog širil močni vonj arnJke, resja, planinskega cvetja. Peč to Petelinjek ne- mo zreta v dolino to na koroško stran. Giianičarski hotelček, ki ga taim gori oskrbuje Ilirija, pa ob nedeljah še vedno radtovoljno sprejema izletnike^ ki jim je poldrugo uro hoda v hrib nagprijetnejše razvedrilo, prekrasni razgled pa bogato plačilo. A najprivlačnejši v vsej okolici Rateč je Tamar. Cesta je zložna, da se ne upehaš. V prikrajkih, na jasah to ob gozdov-ju, pa so poti, da se od postaje do postaje odpočiješ to nagledaš veličastnih planin. Kapelica v Tamarju, ki je bila predlanskim postavljena, čudovito poživlja konec doline. Koča, ki je prešla v last SPD, je zdaj vsa prenovljena, dela so v polnem raizvoju, do prihodnjega poletja bomo tu imeli nov planinski hotelčič. Karaula tam poleg se takisto dozidava Bobneče šumi Nadiža iz visoke dupline, v slapu brzi po stena to nizdol po Tamarju, da bo globcn ko v dolini poniknila in šele daleč pod Ratečami spet planila na dan. šum Save Dolinke prepaja tišino Tamarja, drugače je vse tiho. Le na večer ali proti jutru se oglasi lajež zaljubljenih srnjakov, a redkokdaj odjekne med stenami streL Tako je bilo še v nedeljo. A zda(j je pesem končana Lije, lije. Toda le potrpljenje, še mesec dni ali dva, pa bo vsa Planica pobeljena to bo sneg obležal do pozne pomladi. Oktober to november sta le kratek piesl edek v Planici. Končana je poletna, bMža se zimska sezona. Lahko seje veselimo. Saj imamo Planico, ki nikoli ne odreče. Otvorjena Je nova jnvelirska trgovina ln delavnica za nrarska dela — vodena po priznanem strokovnjaka. BOŽIČ — BAZELJ, Frančiškanska 3* Domače vesti • Imenovanja na naši univerzi. Na filozofski fakulteti so imenovani: za redna profesorja dr. Karel Ošt'r in dr. Balduin Saria, za izrednega pa dr. Anton Melik; na pravni fakulteti za redna profesorja dr. Joso Jurkovič in dr. Aleksander Maklecov, na tehnični fakulteti za izredna profesorja dr. Salvislav Jertčič in inž. Srečko Lobč, za rednega prof. pa i ni. Ciril Znidarčič. Na bogoslovni fakulteti sta imenovana za redna profesorja dr. Andrej Snoj in dr. Janez Fabijan. * Jadranski dan bomo todi letos po vsej državi praznovali 31. oktobra. Jadranska straža si je izbrala ta dan, ker praznuje naša kraljevska vojna mornarica krstno slavo v spomin, ko je po dolgih stoletjih rob-stva zaplapolala jugosloveneka trobojnica na Jadranu. Namen jadranskega dneva je, leto za letom dramiti med narodom pomorsko zavest, kakor se to godi v vseh močnih pomorskih državah, zlasti v Angliji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Belgiji in posebno tudi na Poljskem. Nekatere države posvečajo pomorski propagandi cela tedne. Izvršni odtor Jadranske straže v Splitu je pravkar odposlal vsem oblastnim odborom okrožnico, v kateri priporoča, da priredijo vsi ogranki primerne proslave s svečanimi sejami, z blagoslovitvami zastav ali z akademijami. cosvo^: & &°UI> v?^G ' ono.- pO stf 1*5 35° * Slovenci v ameriški paradi. Nedavno je bila v Clevelandu velika proslava 150-letni-ce podpisa ameriške ustave. Ob tej priliki so se naši rojaki, ki bivajo v Clevelandu in okolici, posebno postavili. Stotisočglavo občinstvo, ki je gledajo sprevod, je živahno ploskalo in vzklikalo slovenski skupini, v kateri so bile številne nase narodne noše, vežbalni krogi in pa skupina mornarice, vsa v zelenju in rožah s sliko škofa Barage. Za posadko so bili slovenski otroci v indijanski noši v spomin na škofa Barago, ki je v veliki meri doprinesel k civilizaciji Indijancev. * Obisk našega polkovnika pri ameriških rojakih. V Ameriki se mudi na kratkem dopustu polkovnik Mirko Burja, ki je po rodu iz Šiške in ima v Clevelandu svojega tasta g. Plevnika. »Ameriška Domovina« podaja o njem naslednjo zanimivo sliko: »Je sila prijazen človek in nima prav nič tistega ošabnega oficirskega na sebi, kakor smo bili navajeni videti v nekdanji avstrijski armadi. Zdaj je pri generalnem štabu jugoslovanske armade in poučuje tudi v kadetnici. Govori več jezikov. Gotovo se je le zaradi svoje pridnosti in dobre glave povzpel tako visoko v jugoslovanski armadi.« Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluie v kratkem času brez neprijetnih pojavov. 121 nf 9 IS 4 * Za samozavesten kmetski naraščaj. V Prosvetnem domu v St. Martinu pri Gradcu bodo imeli avstrijski Nemci od 21. do 25. t. m. tečaj za kmetski naraščaj, ki bo brezplačen in dostopen vsakomur. Naj bo tukaj napravljen iz bogatega programa prada-vanj kratek izvleček. Kmetski stan je temelj naroda: razbistrijo naj se pojmi »poljedelec«, »kmet«, »posestnik«. Kmetski člo-vek-posestnik kmetski človak brez zemlje. Bistvo in posebna svojstva kmetstva. Njegova važnost za kmetski stan. Primera med meščanstvom in kmets-tvom. Važncet kmetskega stanu za občestvo: po številu svojih pripadnikov, po pridelovanju živil, po ku-povni moči, po svojem številnem naraščaju, po svoji vazanosti na zemljo in svojem družinskem življenju. Kmetska žena, njena naloga in važnost za kmetski stan in za državno, narodno in cerkveno občestvo. Kmetski stan in krščanstvo. Šege in običaji v kmetski hiši. Verstvo v kmetski hiši. — K drugemu delu se bodo obravnavali vzroki razpadanja kmelskaga stanu, zunanji in notranji. V tretjem delu pridejo v razpravo sredstva in pota, da se kmetski stan vzdrži in dvigne: varstvo in zaščita kmetskega stanu v državni zakonodaji in državni upravi, vprašanje davkov, pospeševanje prodajnih možnosti, posojilništvo. Skrbstvo za poljedelsko pospeševanja: zboljšanje zemlje, dviganje njivstva in travništva, sadjarstva in vinogradništva, gozdarstva, živinoreje, mlekarstva i. t. d. Skupnost v kmetski hiši, pravo kmetsko mišljenje. Skrbstvo za sodobni pouk o kmetskem poklicu in življenju moške in ženske kmetske mladine. čatr-ti del tvori vzgoja moške in ženske kmetske mladine ca kmetski poklie in življenje: v kmetski hiši, v cerkvi, v podežalski šoli, v kmetijskih in gospodinjskih šolah in nada ljevalnih šolah. Vplivi knjige in novinstva, slike, kina in radia, mladinskih in stanovskih organizacij, tovariških udruženj ter naposled lastno izobraževanje mladega kmetskega človeka. — Tako torej skrbijo za kmetski naraščaj Nemci v naši soseščini. Iz oklicev v nemških novinah Jugoslavije sklepamo, da se bodo tega tečaja udeležili tudi nemški kmetski fantje in dekleta iz Jugoslavije. Kaj bomo pa mi storili? Mlada Kmetijska zbornica, kje si? V svoji sradi imaš lepo vrsto strokovnjakov, imaš tudi sredstev. In kmetskemu stanu, ki te je izvolil se ne moreš lepše predstaviti kakor da stopiš s takšnim tečajem na deželo. * Zveza stomatoloških društev Jugoslavije to imela svoj redni letni občni zbor dne 10. oktobra t 1. v Novem Sadu ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: pozdrav predsednika, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo vseh zveznih ekonomskih ustanov in reševanja predlogov upravnega odbora. Udeleženci uživajo 50% popust na železnicah preko Jugoslovanskega zdravniškega društva v Beogradu, Zeleni Venac 1—3 ker ima tudi Jugoslovensko zdravniško društvo istočanso svojo redno skupščino. Tovariši se opozarjajo, da bo pradaval v okviru kongresa sanitetni polkovnik dr. V. Jelinek, stomatolog iz Beograda; razen tega se bo predvajal poučni zvočni film o čeliustni kirurgiii. * Prireditev mladine JNS v Konjicah. V nedeljo dne 3. t. m. je priredila sreska omladinska organizacija v Konjicah v vseh prostorih Narodnega doma svoj prvi družabni večer, združen z vinsko trgatvijo. Prireditev je posetilo poleg velikega števila članov mladinskega pokreta tudi članstvo starešinske organizacije JNS z dr. Sbrizajem na čelu in ostalimi člani odbora ter nebroj prijateljev iz okolice. Uspeh prireditve je bil zelo zadovoljiv. Prireditev je potekla v najlepši harmoniji in tovarištvu ter dokazala, kako globoko je med našim podeželskim ljudstvom ukoreninjena nacionalna ideja. * Nemška proslava dneva žetve je bila v soboto zvečer tudi v Zagrebu. Svečanost je priredila zagrebška kolonija Nemcev v dvorani Glastenega zavoda. Dvorana ja bila prevlečena z rdečim blagom, na katerem se je svetila velika 6vastika, povita z žitom in cvetjem, kar je simbolično predstavljalo povezanost nacionalnega socializma in kmetijstva. V dvorano so ob taktih koračnice prinesli zastavo s kljukastim križem, ki jo je občinstvo pozdravilo z dvignjeno desnico. Glavni govornik je bil posebni odposlanec hitlerjevske mladine iz Berlina g. Roth. Dejal je, da Nemčija in Italija s skupnimi močni ustvarjata stavbo miru, ki bo edina v 6tanu rešiti človeštvo pred vojnimi zapletki. Zaključno besedo je imel nemški konzul Freundt, ki je poudaril veselje, da imajo Nemci v Zagrebu toliko prijateljev. * »Slovenski Pravnik«. Pravkar je izšla dvojna 9/10 številka glasila društva »Pravnika« z obilno in pestro vsebino. Dr. Vladimir Kukman razpravlja o Predhodnem načrtu jugoslovenskega državljanskega zakonika in o upravnem pravu. Dr. Avgust Munda končuje svojo razoravo: Poj?m poskusa v najnovejši zakonodaji s posebnim ozi-rom na nemško narodno socialistično pravo. Urednik dr. Rudolf Sajovic razpravlja o predhodni izvršbi. Sledijo književna poročila in razna vesti, v prilogi pa odločbe kasači jskega sodišča v civilnih stvar ah in mnenja k Predhodnemu načrtu državljanskega zakonika za kraljevino Jugoslavijo. * Zanimiva razstava ženskih ročnih del, ki bo do 8. oktobra odprta v Mariboru v beli dvorani pivovarne Union, bo šla nato dalje po vsej Sloveniji. Tako bo prirejena za krajšo dobo v Celju, v Ptuju, v Trbovljah, v Ljubljani, v Škofji Loki, v Kranju, Tržiču, na Jesenicah in v Novam mestu, o čemer bodo cenjeni čitatelji pravočasno obveščeni po »Jutru«. * Izredno velik neresec. V daruvarskih vinogradih je Franjo Štolc naletel na orjaškega nerasca. Iz zasede je lovec pomeril in neresca dobro zadel. Kakih 200 m daleč je ranjena zver še hropla, potem se je zgrudila. To je največji neresec, kar jih doslej v okolici Daruvara pomnijo najstarejši lovci. Tehta nič manj ko 354 kg in ima 15 cm masti. * Tudi odbit kravji rog je dandanes lahko vzrok samomora. O tem poročajo iz Va-ljeva: V rodbinski zadrugi Nikčevičevih v vasi Tupraviču je bila 25-letna žena Lepo-sava določena, da pazi na živino. Naenkrat pa so se krave začele bosti in ena izmad njih si je zlomila rog. To je za ugledno zadrugo sramota. Zato je bila Leposava tako potrta, da je takoj odšla v stajo, kjer se je obesila. * »Putnik«, Ljubljana, priredi dvodnevni avtobusni izlet v Trst od 10. do 11. t. m. Cena vožnje 120. din. Informacije v bilja-tarnicah »Putnika«. Prvo žrebanje srečk 35. kola državne razredne loterije bo 20. oktobra ti. Preskrblte si jih čimpreje pri ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI Dalmatinova nttca 6 * Psnovza racfrava preti morita narodnega poslanca Bogdana Miliažida. Lani 23. septembra je bil v fapaksm srezu ustreljen narodni poslanec Bogdan Miliniič. Vzrok umora so domnevali v političnem in trgovskem nasprotovanju med dvema uglednima družinama v iupskem srezu, med Milinčiči in RadenkovičL Smatralo se ja, da je trgovec Gvozdan Radenkovid najel ljudi za ta umor. Pozneje pa s« je izkazalo, da je streljal na lastno pest neki Mihajlo Vukojifiič. Ta se zdaj sam zagovarja v obnovljeni razpravi pred okrožnim sodiščem v Jagodi-ni. * »Direktor« ubija. Is naSih javnih lokalov so zadnja leta izginili veliki plakati: Rakija ubija, alkohol truje. Nastopila je nova vinska in žganjareka sezona in prav gotovo bi bilo koristno, ča se taki plakati zopet pojavijo. Treba pa jim bo dodati še plakate z napisi: Šmarnica ubija. 2e prihajajo poročila o prvih žrtvah. Na Hrvatskem pravijo šmarnici direktor. Zagrebški listi beležijo, da se je delavec Ivan Novak iz Kušljanove ulice v nedeljo v neki okoliški gostilni tako naeakal direktorjevega mošta, da je podlegel. V gostilni se je zasedel s 6vojo ženo Rozo ter z nekim prijateljem in njegovo zaročenko. Ženski sta malo pili, pač pa sta moška požrla kakih 9 litrov mošta. Novak se je v mraku vrnil v mesto tako pijan, da so ga bolj nesli kakor vodili. Toliko ja pa le še imel moči, da je doma naklestil svojo Rozo, kakor je to pa? bila njegova navada. Potem je še enkrat Sel v gostilno in je pil do desetih zvečer, nakar se je vrnil, znova pretepel svojo Rozo, da je pobagrola, sam pa 6e je zvrnil v posteljo in zasipal za večno. Ko je zjutraj prišla Roža pogledat, je bil že mrzel. Dolenjske Toplice 2el. postaja Straža-Topllce Najučinkovitejše Radio termalno kopališče 38° C. Zdravi sigurno revmatizem sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni,' organične motnje srca in krvnega obtoka, razne posledice zlomljenih kosti i. t. d. Jesenska sezona od 1. septembra do 31. oktobra. — 10 dnevna pavšalna penzija 1. razred Din 600.—, 20 dnevna Din 1.100.—. V tem pavšalu je vračunana prvorazredna soba in prehrana, kopelji s perilom, enkratni zdravniški pregled in vse takse. Zahtevajte pojasnila in prospekte od uprave. * Tragedija ljubosumja na vasi. Pri Sv. Ivanu Zelini se je kn. >eki mladenič Josip Oturija smrtno zaljubil v lepotico Ivko Ka-tančevo. Toda ona si je izbrala drugega. Zaman je Jože oprezoval za njo. Nedavni večer je prišel na kožuhanje, ker je vedel, da bo tam našel tudi lepo Ivko. Res jo je našel, toda zaman je napietal besedo. Ivka ga je vpričo vseh odbijala. Kožuhači so ga začeli dražiti, tedaj pa je Jože potegnil samokres in je vpričo vseh ustrelil Ivko v glavo. Zgrudila se je na mestu. Zaprepa-ščenim kožuhačem ni .padlo na pamet, da ti ubijalca prijeli. Pobegnil je v smeri proti Zagrebu. Vzkliknil je na begu, da se bo sam prijavil sodišču. Toda doslej ga ni bilo v Zagreb, zato ga vsepovsod iščejo orožniki in policija. * Vlomilca v omari je našel v Banjaluki trgovec Moric Lowy. Že nekaj časa je Ld-wy sumil, da nekdo obiskuje njegovo stanovanje, kadar je on v trgovini. Zato se je odločil, da se nenadno spet vrne. Res je našel v omari neznanega moškega, ki je bil skromno oblečen. Vlomilec v omari je prosil usmiljenja, ker da niti sam ne ve, kako je prišel v hišo. Toda razburjeni žid se je vrgel na nepovabljenega gosta in ga jc začel daviti. Naposled je popadel sekiro in je z ušesom nekajkrat udaril neznanca po glavi. Čeprav hudo ranjen se je neznanec vendar otel iz rok razjarjenega Žida in je skočil skozi odprto okno. Sledovi so kazali, da ]e pobegnil proti gozdiču Petričevcu. Ker pripoveduje Lowy sam, da mu je zadal smrtno nevarne rane, je verjetno, da se je neznanec zavlekel kam v grmovje in podlegel. Navzlic skrbnamu iskanju ga pa doslej še niso našli. Razirna krema »LA T O J A« je narejena iz najžlahtnejSih surovin po najnovejših izkustvih znanosti. * Cigana je zapekla vest. V sibinjskem gozdu pri Slavonskem Brodu 60 našli truplo neznanega človeka, ki je že razpadalo. Komisija je ugotovila, da j a neznanec postal žrtev roparskega umora. Orožniki so začeli iskati morilca, ki pa se je naposled sam prijavil in sicer je to cigan Janko Mihajlo-vič. Prišel je k sodniku v Slavonskem Brodu. Prosil je, naj ga zapre, ker je pred tremi mesaci ubil na obali Save nekega spečega človeka. Potem je priznal, da je ubil in oropal tudi onega, ki so ga našli v fi-binjskem gozdu. Ugrabil mu je 550 din ter obleko in čevlje, za kar je dobil še 300 din. Ker je vedel, da ga bodo konac koncev vendarle prijeli, se je rajši sam prijavil. * V smrtnem naznanilu po pokojnem nadučitelju v pokoju g. Ivu Troštu v včerajšnjem »Jutru« je bila zamenjana vrstica, tako da vrstni red sorodnikov ni bil pravilen. Glasiti bi se moralo pravilno: Alojzija, soproga; Vlado, Olga, Janko. Milo, Mirni, Ludo, otroci; Josipina, Marija, snahi; Slavica, vnukinja; in ostalo sorodstvo. * Tovarna -IUS. KG1CH sprejema mehko m Skropljeno perilo v najlepšo Izdelavo. 3 h Li«M|at*s Bratje! Sestrj! • V soboto, dne 9. oktobra t. 1. bo ob '/»21. uri v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu žalna spominska svečanost za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem, na, katero svečanost vabimo svoje članstvo in naraščaj ter vso narodno javnost. Udeležba v meščanski obleki in z znakom. Zdravo! Ljubljanska sokolska društva. u— Iva Trošta poslednja pot. Včeraj že proti večefu je nastopil svojo zadnjo pot zaslužni učitelj, vzgojitelj in pisatel Ivo Trošt. Kljub skrajno slabemu vremenu ga je spremljalo poleg najožjih sorodnikov kaj lepo število njegovih častilcev, znancev, prijateljev in stanovskih tovarišev. Prišli so tudi Sokoli z Ježice, kateremu je bil pokojni več let starešina; položili so venec na krsto. Prihiteli sta dalje gasilni četi z Iga in Tomišlja saj je vodil za svojega službovanja tudi to človekoljubno organizacijo. Prinesli so dva venca Bilo je še več vencev, ki so pokrivali mrtvaški voz. Po obredih se je poslovil pred hišo njegov stanovski tovariš L. Peško v liusuo upokojenega učiteljstva, katerega ČLan ln večletni odbornik je bil pokojnik. Na to se je razvil dolg sprevod, ki se kljub nalivu ni okrnil. Pred grobom se je poslovil starešina jeiiškega Sokola br. Gerraek. Slednjič se je poslovil in zahvalil m uspešno delo in požrtvovalnost pri gasilstvu neki gasilec, na kar so grude zasule krsto. Naj mu bp lahka žemljica, med nami mu bo ohranjen trajen spomin. u— Bolgarski slikar Pavel Francaliskl, ki je v pričetku leta razstavil v Jakopičevem paviljonu zbirko ak%-arelov z bolgarskimi motivi, se je epet mudil na Gorenjskem. Ves september je 6likal v Kamniških in Julijskih Alpah. Pravkar ee je vrnil v Ljubljano in prinesel s seboj okrog 40 akvarelov. Francaliski odpot-uje v četrtek v Sofijo, kjer ee udeleži velike bolgarske slikarske razstave, ki jo boio otvorili prihodnjo nedeljo. Slikar sam namerava z akvareli naših planin v svoji domovini prirediti več razstav in hkrati predavati o lepoti naših krajev. Prihodnje leto pa namerava zopet razstaviti v Ljubljani. u— Nov grob. Na Kodeljevem, cesta ob Dolenjski železnici, je umrl v cvetju mladosti Boleslav Rak, dijak 6. rezreda realne gimnazije. Bolehal je že dalje časa. Pogreb bo jutri ob 16. Lep mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Novi jesenski nalivi. Po nekaterih lepih sončnih dneh, ki so nam pokazali pravo sliko lepe zlate jesani, se je vreme čez noč spet obrnilo in smo dobili hude nalive. Medtem ko sta bila pretekla nedelja in ponedeljek še vsa zlata in tudi proti ve-čaru še ni kazalo, da pride do nenadne spremembe, je v noči na torek začelo deževati in treskati. Nekajkrat je silovito treščilo. da 6e je prav gotovo prebudila večini Ljubljančanov. Lilo je potem včeraj 6koro brez presledka ves dan. Struge so se spet napojile in Ljubljanica, ojačena 6 pritoki, 6e spat mogočnejša vali skozi Ljubljano. Moderno in dobro boste oblečeni — dama ali gospod — ako boste izbrali novo, kvalitetno blago za svoj kostum, plašč ali obleko v manufakturi BRATA VLAJ, VVolfova ulica št. 5. u— Koliko novih hiš je bilo v Ljubljani zgrajenih po vojni? 0 tem piše »Posestnik«, »glasilo Društva posestnikov novih hiš v Ljubljani, ki izhaja šestkrat na leto, naslednje: Po vojni do konca leta 1933. je bilo v Ljubljani zgrajano za preko pol miljar-de novih hiš. Od te vsote je zazidala mestna občina nekaj manj kakor 60 milijonov, zasebniki pa za približno 450 milijonov din. Ker je mestna občina pri zazidanih 60 milijonih pasivna za 2 in pol milijona na leto, je na dlani, da tudi zasebniki pri zazidanih 450 milijonih niso aktivni. Ako vzamemo za podlago v odstotkih izgubo mestne občine ter jo primerjamo z zazidano vsoto, vidimo, da morajo imati zasebniki na leto približno 19 milijonov deficita pri 6voji'h hišah. BLAGO 211 damske plašče sir. 140 cm. - 180 din 40 MANUFAKTURA kom. d. LJUBLJANA — MESTNI TRG 17 u— Bran-i-bor organizira dne 9. popoldne in 10. oktobra ves dan narodnoobrambna dneva v Ljubljani v korist bratom v tujini. Naj na to Ljubljančana, ki ne bi v teh dneh napravil svoje dolžnosti, Vsi žrtvujte pod geslom: »Slovencem v tujini!« — Bran-i-bor, Ljubljana. u— Slovensko planinsko društvo ponovno opozarja vse svoje člane in ljubitelje planin na predavanje o Transilvanskih Alpah, ki bo v četrlek 7. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zoornice. Predavatelj g. Jakšic Dušan iz Zagreba bo govoril o lepotah teh malo znanih planin ter pokazal preko 100 krasnih slik iz tab gorskih predelov. Prav zanimiv bo opis vzpona na najvišji vrh te gorske skupijo, na Negoj 2538 m. G. Jakšič se je vrnil s svoje ture preko Orševe ter nam bo pokazal med drugim tudi krasne posnetke vožn.e po Dunavu 6kozi ožino Ka-zan v Djerdapa tja do Želazni Vrat. Vstopnice so i.a razpolago v prodaji v pisarni S1'I>, Aleksandrova cesta. Planinci, poseti, te zanesljivo to zanimivo predavanje. emomm KINO IDEAL Kathe Dorsch, Gustav Grilndgens, |j Marianne Hoppe v prekrasnem filmu 6j ZAVRŽENA ŽENA 1 po istoimenskem gledališkem komadu Oskar Wildeja. Danes ob 16., 19. in 21.15 uri u— Tefaj za slovensko stenografijo, ki ga prireja Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, se prične v petek, 15. oktobra, ob 19. uri. Tačaj bo brezplačen. Prijave do vštetega Četrtka 14. oktobra v društveni pisarni Gregorčičeva ulica 27. med 8. in 14. uro. u— Izlet v Trst. Putnik Ljubljana priredi dvodnevni avtobusni izlet v Trst od 10. do 11. t. m. za 120. Din. Informacije: bilietarnica Putnik. u— J NAD Jadran. Danes ob 20. uri seja centralnega odbora. Zaradi važnih 6tvari, ki se bodo obravnavale, vsi in točno! Tajnik I. u— Danes ob 16. bo poizkusno kuhanje na električnih ploščah. Gospodinje, udeležite sa! Gradišče 14. Iz Maribsra a— »Jadran« posveča svoj letošnji koncert spominu blagopok. kralja Aleksandra I. Ued;ri'tcla. Poltg pevskega zbora «Ja-drana« sodelujeta še domača virtuozinja Fa-ni Brandlova in ljubljanski organist Blaž Arnič. Vstopnice pri Zlati Brišnikovi. a— Osem zastrupi jencev z gobami. Stanovalci vagonarske kolonije v Dajnkovi ulici so imicdi včeraj razburljivo noč. Pri-brzeli so reševalci, ki so morali prepeljati v bolnišnico osiean oseb, ki so postale žrtev zastrupljenja z gobami. Delavčeva žena Marija Kmetičeva je namreč v ponedeljek popoldne nabirala pri Treh ribnikih gobe, ki jih je prodala tudi Gobče-vim in Eferlovim. Toda kmalu po večerji so se pokazali pri vseh, ki so zavžili goba, znaki zastrupljenja Med zastrupljenimi so 17 letna Viljemina Kmetičeva, 1 KINI 1 ™ MATICA Sijaj in nižine Pariza v velefilmu genijalnega režiserja ZLOČINEC IZ EDEN BARA Harry Baur Inkišino« LOGA Danes poslednjič ! Drama sttovaške lepotice je prikazana T najlepšem glasbenem ln pevskem flimg M A R Y S A z najboljšimi umetniki praškega nar rodnega gledališča JI fina Stepničkova, Jaroslav Vojta ln Vladimir Borskjr TEU 2221 * UNION Največji zgodovinski film MARIJA STUART v glavnih vlogah Katarina Hepburn in Fredrich March Eden Izmed obiskovalcev tega filma, ki ga bo določil žreb bo dobil modem damski klobuk po vzorcu Marije Stuart, model Salona Truda. — Klobuk je razstavljen v Unionu. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri 60 letna RoeaHja Gobčeva, 16 letna Milica Kobalova, 16 letna Olga Eferlova, 34 letna Elizabeta Kolarjeva, 7 letna Marija Kolaijeva, 27 letni Rudolf Mole in 47 letni Alojzij Kmetič. Zastrupi jencem. so v bolnišnici takoj izprali želodec, vendar je stemje onih, M so zavžili gobe v večji količini, zelo resno. a— Srečni dobitniki. Pri nedeljski tomboli krajovnega odbora Udruženja vojnih, invalidov so dobili: Prvo tombolo (din 2000) Kari Katarina, vdova po krojaču, stanujoča v Mariboru, SplavarsSca 7; drugo tombola (din 1000) Janko Pihler, vrtnar v Zg. Radvanju; tretjo tombolo, dam-sko kolo, Jožef Lorber, pomožni delavec, stanujoč v Mariboru, Koroška cesta 81; četrto tombolo, moško kolo, Leperuk Martin, pomožni delavec, stanujoč v Studencih, Slomškova ul. 5; peto tombolo, din 500, Terezija Skrabl, tov. delavka, stanujoča v Studencih, Aleksandrova ul. 27; šesto tombolo 5 metrov svile za žensko obleko Marija Mlač, zasebni ca, stanujoča v Mariboru, Ob brodu 5; sedmo tombolo, dve fini odeji, Mraz Elizabeta, vdova po železničarju, stanujoča v Mariboru, Jee-daraka ul. 1; osmo tombolo ,voz premoga, Ferk Pavla, delavka, stanujoča v Studencih, Poljane 4; deveto tombolo, vrečo fine moke, L»e6nik Avgust, paznik, stanujoč v Mariboru, Smetanova ul. 38; deseto tombolo, celo boks kožo Lubar Maks tkalski mojster, stanujoč v Mariboru, Koroška cesta 84. a— Obdukcija trupla ubitega Hladnika. V mrtvašnici na mestnem pokopališču na Pobrežju je bila včeraj sodna obdukcija 45-letne.ga viničarja Alojzija Hladnika iz Košakov, ki je postal žrtev krvavega pretepa. Zdravnik dr. Jurečko itn preiskovalni sodnik dr. Travner sta pni obdukciji ugotovila, da je pokojnik dobil s topim predmetom, najbrž s kolom, več udarcev na desno čelnico. Udarci so bili prizadeja-ni z veliko silo od spodaj ali od desne, tako da je bila zdrobljena lobanja, kar je povBiočilo krvne podplutbe in izliv krvi v možgane ter je smrt nastopila zaradi otrpnjemja možganov. Poškodbe so bile absolutno smrtonosne. Nadalje je sodna komisija ugotovila, da je bil pokojnik pred smrtjo davljen, kar dokazujejo krvne podplutbe na vratu. Po obdukciji so Hladnika, ki je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka, pokopali na Pobrežju. Za krsto je šla samo Hladnikova žema in truplo so položili v grob brez cerkvenih obiedov. — Josipa Danka, ki je povzročil Hladmikoivo smrt, so včeraj prepeljali v zapor na okrožnem sodišču. ADVOKAT CVETKO BRANKO JE OTVORIL SVOJO PISARNO V MARIRORU, SODNA UL. 9/IL (Palača delavske zbornice). a— Uradni dan Zbornice TOI v Mariboru. Radi zborničnih sej odpade uradni dan Zbornice za TOI, ki se je imel vršiti v sredo dne 6. oktobra. Prihodnji uradni dan bo v sredo, dne 13. oktobra v prostorih zdru-žanja trgovcev v Mariboru. a— Tajinstvena smrt. Včeraj v ponedeljek zjutraj so našli v nekem jarku 2 km od Limbuša proti Vrhovemu dolu mrtvo posestnico Pavlo čehovo iz Vrhovnega dola Vrli studenški orožniki so takoj uvedli preiskavo in dognali, da ni bilo Cehove že od polnoči 3. t. m. doma. Radi govoric, češ da je bila zadavljena, so orožniki javili zadevo mariborskemu državnemu tožilstvu, ki je radi tega odredilo obdukcijo pokojničinega trupla. a— V porodnišnici je umrla 38-letna z»-sebnica Jožefa Firm. Žalujočim naše toplo sočutje! a— 12 : 10. V preteklem mesecu je tukajšnja obrtna oblast izdala 12 novih obrtnih pravic, izbrisala pa 10. Vremenska poročila Dozdevno vreme v oktobm po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut. S. 6. Brunon močni dolgotrajni nalivi C. 7. Marija R. v. P. 8. Brigita S. 9. Dionlzij N. 10. FranC. B. P. 11. Nikazij T. 12. Maksimil. P. kraj. ob 16.47 S. 13. Slavoljub Edvard C. 14. Kalist P. 15. Terezija oblačno, le tu pa tam det hladneje, ponekod slana sončno, topleje oblačno >JUTRO it 233 SrtcU. 8. X. mr. i* a— Opozarjamo na tretjo riedaJOko fr** miero, ki bo jutri, v sredo. Vprizorj g« znana Schillerjeva tragedija »Marija Stoart« ▼ Majčevi režiji ter ▼ originalni nori inaceHa-cyS in sijajni opremi. Zlasti toalete obeh kraljic, Škotske (Starčeva) in angleške (Kraljeva) bodo vzbujale pozornost. a— Prva predstava za abonente bo v četrtek 7. t tn. m sicer odlično sprejeta kla-;si<$na rtuska komedija »Revizor« za red B. a— Hoda nesreča se je pripetila v6araj na glavnem kolodvoru. 32-letni železničar Alojzij Podleak, stanujoč na Teznu, Prešernova UL 5, je med službo korakal čez tire, pri tem pa je levo nogo zataknil med tračsilcL Naključje je hotelo, da ga je prav takrat stisnila kretnica. Posledice so bile strašne: Podlesku je zdrobilo levo nogo, mu jo dvakrat prelomilo in zmečkalo peto. Nesrečni železničar se je zgrudil v krvi na progi. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. a— Umrla je naravne smrti. V ponedeljek zjutraj so našli pri Limbušu v nekem jarku ob cesti mrtvo 58-letno posestnico Pavlo Čehovo iz Vrhovdola pri Limbušu. Ker je imela glavo čisto modro in ker so se raznesle po okolici neke čudne govori-cc v zvezi z njeno smrtjo, se je v ponedeljek zvečer vršila sodna obdukcija njenega trupla. Obdukcij^ka komisija je ugotovila, da je Cehova umrla naravne smrti na posledicah srčne kapi. a— S smrtjo se bori 25-letni mehanik Drago Horvat, ki je na cesti med Črno in Mežico trčil ob nekem ovinku s tako silo z motornim kolesom v obcestni kamen, da so ga nezavestnega in z nevarnimi poškodbami odpeljali v bolnišnico. Iz Celja e— Trboveljski slavčki v Celju. Sloviti mladinski zbor »Trboveljski slavček« je priredil po dveletnem presledku v nedeljo popoldne v polni mali dvorani Celjskega doma koncert s popolnoma novim sporedom. Dirigent g. Avgust šuligoj je predstavil javnosti nekaj novih slovenskih skladateljev, ki doslej še niso bili na sporedih mladinskih koncertov, in sicer La-jovca kot mladinskega skladatelja, Vr-hovskega in končno švaro kot prireditelja narodnih pesmi. Zbor, ki obsega 80 dečkov in deklic, se vedno bolj izpopolnjuje ter dobiva na svežosti, barvitosti, intonaciji in polnozvočju. Absolutno reagira na vsak dirigentov migljaj ter izvaja vse skladbe zelo občuteno in z globokim razumevanjem. Zlasti so ugajale obe Grbčevi skladbi (»Jezusov pušeljček« in »Tri tičice«) in «•» aartarijfch VtttovfOcega »TtadEba n t«rjo 04oU«, Spt «o< [183) is kfeiUal pooko« so mtortrae dokiadi, d* Odd mmgij« takta*K bil razvoj privatnega denarništva v Zagrebu in v Sloveniji na poti onim, ki so imeli pred očmi le koncentracijo vlog v Beogradu. Z zavistjo so morali priznavati Zagrebu vodilno vlogo v kreditnem gospodarstvu naše države. Po izbruhu kreditne krize je tem zavistnežem odleglo. Nadaljnje forsiranje razvoja državnih denarnih zavodov Nezaupanje proti privatnim denarnim zavodom so državni denarni zavodi v letih krize dobro izkoristili. Obenem so tajne sile ponovno preprečile načrte tn prizadevanja za sanacijo privatnega denarništva. Pri tem se je izkazalo, da nerazpolo-ženje glede pomoči za sanacijo privatnega denarništva ni naperjeno samo proti bankam privatnega kapitala, temveč tudi proti občekoristnim zadružnim kreditnim ustanovam in celo proti javnopravnim hranilnicam. Ne moremo se ubraniti vtisa, da forsiranje razvoja državnih denarnih zavodov vsaj v gotovih krogih nima namena ustvariti nekak protiutež proti velikim privatnim bankam, ker bi morali v tem primeru obenem forsirati, ne pa zaustavljati razvoja javnopravnih hranilnic in splošno-koristnih kreditnih zadrug. Da je v teh krogih v resnici odločilne le prizadevanje, koncentrirati sredstva od privatnih hranilnih vlog v Beogradu, nam potrjuje tudi najnovejši načrt uredbe o hranilnicah, ki bi pomenil, če se uresniči, postopno likvidacijo vseh naših samoupravnih hranilnic. Zlasti v zadnjih letih prihajajo označene tendence vedno bolj neženirano do izraza. Zdi se, da gotovim krogom napredek državnih denarnih zavodov v zadnjih letih ne zadostuje. Z lansko uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, ki je bila sestavljena pod odločilnim vplivom funkcionarjev državnih denarnih zavodov, je bila izvedena koncentracija vseh kmečkih dolgov pri Privilegirani agrarni banki, obenem pa je ta uredba prinesla našemu kreditnemu zadružništvu hud udarec, od katerega se naše posojilnice ne bodo opomogle brez zunanje pomoči. Državna hipotekama banka je zadnja leta otvarjala nove podružnice in tudi Poštna hranilnica je spremenila svojo taktiko in se je odločila za otvoritev podružnic na Sušaku, v Splitu in na Ce-tinju, ne morda zaradi tega, da bi olajšala čekovni in plačilni promet, temveč predvsem zaradi tega, da preko teh podružn:c zbira hranilne vloge. Pred meseci je izšla po prizadevanju funkcionariev Državne hipotek ame banke tudi naredba, da se smejo denarna sredstva bratovsVih skladnic nalagati samo pri Državni hipotekami banki in da se mora denar, naložen pri drugih denarnih zavodih, prenesti na Državno hi-potekarno banko. Najnovejši zakon o gospodarskih zadrugah predvideva ustanovitev centralne zadružne banke v Beogradu. kjer naj bi kreditne zadruge in zadružne zveze nalagale odvišna denarna sredstva. Sedaj pa smo dobili še načrt uredbe o hranilnicah, ki predvideva take omejitve v kreditnem poslovanju hranihre, da b' bile hranilnice končno primorane nalagati zbrana denarna sredstva pri državnih denarnih zavodih, še hujše pa so določbe, ki zahtevajo prilagoditev poslovanja hranilnic novim predpisom, kar hi po ugotovitvah Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani samo v Slovenii pocenilo likvidacijo posojil v višini preko 800 milijonov Din. Medtem ko je bila v prvotnem načrtu predvidena še do^ba, da smejo hranilnice sprejemati pupilni denar, je v novem osnutku ta določba izpadla. Nasprotja, ki se s tem ustvarjajo med državnimi denarnimi zavodi na eni strani in bankami, hranilnicami in posojilnicami na drugi strani, morajo končno dovesti do situacije, ki ne bo samo v škodo harmonični organizaciji kreditnega organizma v naši državi, temveč predvsem tudi v škodo našega gospodarskega razvoja. Vedno nujne^ša postaja zaradi tega potreba, da se pri sestavljanju zakonov ln uredb, ki s* tičejo denanvštva, docela izloči vpliv funkcionarjev Državne hipotekarne banke ln Poštne hranilnice, ki gledajo vedno na vsak problem le s svojega ozkosrčnega interesnega stališča. Rešitev takih vprašanj se mora prepustiti neodvisnim in nezainte-resiranim strokovnjakom, kajti le potem se bo našla solucija, ki bo spravila v sklad interese narodnega gospodarstva in interese kreditnega organizma. F. S. Angleški funt —150 frankov Kakor se wK, 6e je tečaj francoskega franka po zadnjem padcu ustalil. Tudi dosedanja nervoznost je popustila. Preteklo soboto je bilo vznemirjenje na višku. keT so splošno pričakovali, da bo francoska vlada odredila devizno kontrolo. Toia francoska vlada je v zvezi s sobotno sejo podala izjavo, da odklanja vse prisilne ukrepe v smislu devizne kontrole in izjavlja zvestobo valutnemu sporazumu z Anglijo in Zedi-njenimi državami. Glede korekture 40-urne-ga delavnika in prilagoditve socialnih zar kouov potrebam posameznih gospodarskih panog bodo ukrepi Izšli, čim bodo znana priporočila v ■ ta namen postavljene gospodarske ankete. Francoski frank, ki Je v soboto popustil v Curihu o i 14.90 in 14.40 in v ponedeljek celo na 14.3250. se je včeraj ustalil na višini 14.35, kar ustreza razmerju 150 frankov za 1 funt. Po najnovejših vesteh je pričakovati. da bo francoska vlada razmerje 150 frankov za 1 funt vzela kot podlago nove valutne paritete nasproti funtu. Pri tej pariteti 150 frankov za 1 funt znaša celotna devalvacija francoskega franka od lanskega oktobra 50%. Gospodarske vesti = Naraščanje novih vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski. V mesecu septembru 1937 so se dvignile nove hranilne vloge pri Mestni hranilnici ljubljanski za 3,567.000 Din na 81,245.000 Din. — Nakup 20 lokomotiv. Sredi julija je bila pri generalni direkciji državnih železnic licitacija za nabavo 10 normalndtirnih in 10 ozkotirnih lokomotiv. Kakor poroča beograjski »Jugoslovenski kurir«, predlaga odbor za državne nabavke, da se dobava lokomotiv za normalni tir odda tvornici vagonov in mostov v Slavonskem Brodu. Glede dobave ostalih lokomotiv za ozki tir še ni prišlo do odločitve in bo najbrže razpisana nova licitacija. = Dobava železniških tračnic. Za dobavo železniških tračnic v vrednosti 30 milijonov Din so se dostej vršile že tri licitacije, ki pa niso uspele zaradi tega. ker tvrdke niso pristale na 71etni kredit. Sedaj je generalna direkcija razpisala novo licitacijo pri spremenjenih pogojih, tako da bi se tračnice dolavila na triletni kredit Če ta licitacija ne bi uspela, je verjetno, da bo dobava oddana železarni v Zenici, ki sedaj lahko izdeluje težke tračnice v novi veliki valjarni. Tračnice ee bodo porabile za zboljšanje progi Pančevo — Vršac in nekaterih drugih prog. = Nabava železniških pragov. Ponudbe, ki jih je prometno ministrstvo dobilo o priliki licitacije za nabavo železniških pragov v vrednosti 65 milijonov Din, so bile te dni poslane odboru za državne nabavke. Pričakovati je, da bo dobava oddana še v tem tsdnu. Po beograjskih informacijah bo največji del dolave (okrog tri četrtine) oddan ponudnikom iz savske in dravske banovine, ki so najcenejši. Borze 5. oktobra Na ljubljanski borzi so danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu nekoliko popustili in so se trgovali po 8.62. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.6050. v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 30.15. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu 13.70; v Zagrebu je vrhu tega zabeležen tečaj 13.60 za konec oktobra, 13.4750 za konec decembra in 13.40 za 15. januar. V zagrebškem privatnem kliringu je prišlo tudi do zaključka v klirinških nakaznicah na lira po 175. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri prijazni tendenci notirala 411 — 412 (v Beogradu je bil promet po 412). Do zaključka je prišlo v 7,/o Blairovem posojilu po 84 _ DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2398.65 - 2413.25, Berlin 1740.03 — 1753.90, Bruselj 730.45 — 735.52, Curih 996.45 — 1003.52. London 214.44 — 216.49, Newyork 4303.51 — 4339.83, Pariz 142.77 — 144.21. Praga 151.78 — 152.88, Trst 227.75 - 230.83. Curih. Beograd 10. Pariz 14.35. London 21.5250. Newvork 434.50, Bruselj 73.15, Milan 29.93. Amsfe dam 240.2250. Berlin 174 35. Dunaj 79 75, ^tookholm 111.-, Oslo 108.1750, Kobenhavn 96.10, Praga 15.2350. Varšava 82 25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 411 — 412. za dec. 410 den., 4% agrarne 53.50 — 54.50. 4°/o severne agrarne 52.50 den., 6% begluške 77 den., 6°/» dalm. agrarne 75 den., 7% invest. 93 den.. 7% Blair 84 — 84.50, 8*/. Blair 92.50 — 94: delnice: PAB 197 — 200. Trboveljska 250 bi., Gutmann 50 — 55, Sečerana Osijek 198 bi., Osiječka Ijevaonica 200 bi.. Isis 30 bi.. Du-brovačka 420 — 440, Oceania 275 den., Jadranska 420 den. Beograd. Vojna Skoda 411.50 — 412 (412). 4*/. agrarne 53.25 den., 6% beglu^ke 77.75 — 78, 6% dalm. agrarne 75.75 — 76. 7°/. invest. 93 den., 7% Drž. hip. banka 100 — 100.50 (100.25). 1% stabiliz. 86 — 87, 7V« Blair 85 — 85 25, 8°/. Blair 95 bi., Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 5. oktobra. Začetni tečaji: pšenica; za dec. 107. za maj 107.75. za julij 102.375; koruza; za dec. 63-25, za maj 64.375. ■' " * + Wlnnipec, 5. oktobra. Začetni tečaji: pšenica; za okt. 180.28, za dec. 126.875, za maj 126.50. + Novosadska blagovna bona (f. Tendenca čvrsta. _ Pšenica (78^79 kg): baška 176 — 178; banateka 172 — 180, baška ladja Tisa 180 — 182, laija Begej 179 _ 181: sremska 77/78 kg 175 — 177; slavonska 77/78 kg 175 — 178. Koruza: ba^ ška in sremska 105—106; banatska 102—103. Oves; baški, sremski in slavonski 114 — 116. Rž« baška 165 — 167; Ječmen; haški in sremski 68/64 kg 130 — 132.50. Moka: baška in sremska »Og« in »Ogg« 272.50 — 282.50; »2« 252.50 — 262.50; »5« 232.50 — 242.50; »6« 212.50 — 222.50; >7« 172.50 — 182.50. »8« 127.50 — 132.50. Otrobi. baški, sremski in banatski v vrečah 96 — 100. Fižol; baški beli bre? vreč 207.50 — 210. + Budimpeštanska tenninska borza (8. t. m.). Tendenca prijazna. Koruza; za maj 12.56 — 12.57. BOMBAŽ + Liverpool, 4. oktobra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 4.59 (prejšnja dan 4.70), za dec. 4.67 (4.79), za mai 4.78 (4.93). + Newyork, 4. oktobra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji; za okt. 8.33 (8.32), za dec 8.12 (8.18), za april 8.06 (8.15). PodalJSanje prometa nedeljskih izletniških vlakov Na željo potujočega občinstva bo podaljšan promet nedeljskih izletniških vlakov in sicer; Na progi LJubljana gt kot. — Jesenice — Bistrica Boh. jez. odnosno Rateče — Planica vozi v nedeljo dne 10., 17. in 24. oktobra izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10, prihaja na Jesenice ob 7.20. v Bistrico Boh. jezero ob 8.39, odnoeno v Rateče - Planico ob 8.39. V obratni smeri bo vozil omenjene tri nedelje izletniški vlak z obhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 19.11, iz Rateč - Planice ob 19.14. z Jesenic ob 20.27, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 22.12. Zato pa izostane dne 10., 17. in 24. oktobra na progi Jesenice — Rateče - Planica mešani vlak, ki odhaja i Jeseni« ob 6.15 in prihaja v Rateče - Planico ob 8.17. Na progi Ljubljana gt kol. — Novo mesto bo vozil samo Še v nedeljo 10. oktobra izleteniški vla-k, ki odpelje iz Ljubljane gl. koL ob 5.25 in prihaja v Novo mesto ob 7.48 min. Ta vlak ima v Trebnjem zvezo na Št. Janž, odhod iz Trebnjega ob 7.25, prihod v Št. Janž ob 8.14. V Kočevje, Stražo - Toplic« in Kariovac izletniški vlak ne Ibo imel zveze, ampak samo redni potniški vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 7.50. Ta vlak ima tudi zvezo za Št. Janž. V obratni srneri bo vozil eamo novi potniški vlak z odhodom iz Novega mesta ob 18.15 in ima zvezo z vseh priključnih prog. Zato pa izostane v nedeljo na progi Trebnje — Novo mesto mešani vlak. ki odpelje iz Trebnjega oh 6.47 in prihaja v Novo mesto ob 7.25 ter v obratni smerj mešani vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 8.45 in prihaja v Trebnje ob 9.20. Sokol Sokol v St. Jerneju na Dolenjskem. Kljub hudim dnem je naš Sokol pridno na delu. Nedavno nedeljo smo Imeli dan so-koLske dece. Kresno vreme Je privabilo ia vseh bližnih krajev veliko malih in velikih sokolskih pripadnikov. Naši najmlajši so prišli že dopoldne, da v tekmah pokažejo, česa so se naučili v sokolskih telovadnicah. Tekmovali so v akokih, metih in teku. Pokazali so mnogo in so njihovi vodiniki z uspehi lahko zadovoljni. Popoldne je imela deoa lutkovno predstavo. Po predstavi je bil skozi vas sprevod. Trije prapori in preko 250 sokolskih pripadnikov v krojih in civilu Je korakalo v sprevodu. Po sprevodu je bil izvršen pozdrav državni zastavi, nato pa so se začeli nastopi. Vseh nastopajočih Je bilo 213. Vsi oddelki ao bili dobro pripravljeni. Zlasti Je užgate.. deca s svojimi mdčnimi vajami. Po nastopu je bila prijetna zabava, in sicer za deco in odrasle posebej. V miaku pa smo izvršili proslavo kraljevega rojstnega dne. Na drogu, kjer Je visela trobojka, je bila kraljeva slika, pod sliko pa je gorel bengalični ogenj. V proslavo rojstnega dne Je izpregovoril br. švlgelj Viktor. Govoru je sledilo navdušeno vzklikanje mlademu kralju in njegovemu domu. »Stavim m ne na svetu« to J« lahko reči. a s zdravjem se ni Šaliti. Zaradi tega vedno PERMA TEX, pa se ne more nič pripetiti. PERMA T£X M3UMA »JUTRO« št. 23-! m&e, I. X. ratf, Zakaj je popustil Aljehin? Dr. Lasker o današnjem šahu — Blesteči nmetalni ogenj Aljehino-vega genija je moral podleči matematični eksaktnosti Euweja V torek, 5. oktobra se Je začete ▼ Haagu revanžna Šahovska tekma med bivšim svetovnim prvakom šahovske deske dr. Aljehinom in sedanjim mojstrom 64 polj, dr. Euwejem. Turnir, ki naj potrdi Šahovsko žezlo v rokah dr. Emveja, se bo odigral v holandsklh mestih: Haagu, Rotterdamu, Amsterdamu, Haarlemu, Leydenu, Gronln-' gena, Zwolleju, Eindhovenu in Delfta. Šahovska mojstra bosta odigrala v celoti 80 iger, zadnja partija bo 16. decembra v Rotterdamu. Turnirju prisostvuje niz Šahovskih mojstrov, rezultate pa bodo oddajali vsak večer po radia poraz na Šahovnici?« so vprašali časnikarji. »Globlji vzroki? Da, ti so odločali,« Je odvrnil dr. Lasker. »Kajti v sili kombinacij m turnirske tehnike so bili pozicije šahovskega umetnika Aljehdna in šahovskega učenjaka Euweja prilično izenačene. Blestečemu umetalnemu ognju Aljehinove Šahovske umetnosti je stala nasproti matematično eksaktna Euwejeva metoda. Možno je, da se je bil Euwe bolj sistematično in smotreno vežbal nego Aljehin. Toda odločilno se mi vidi nekaj drugega: Aljehin v letih po dobi svojega sijaja ni bil spoznal nastajanja novega razvoja v šahovski zgodovini sedanjosti. Spregledal je tokove v najnovejšem šahu ln se je dal po njih pogazitL Euwe pa je to nastajanje nečesa novega morda kot prvi spoznal ta je svoje izkušnje v tekmi z Aljehinom z neodoljivo logiko uporabil. Izkazalo se je, da Aljehin »Kje ao po vašem mnenju, gospod doktor zadnji vzroki za Aljehinov poraz? Ali je bil Euwe za ta odločilni spopad bolje pripravljen? Ali Je bil po igri močnejši in Je bila lajegova tehnika prarSlneJSa nego Aljehtaova? Ali pa ao obstajali Se kakšni drugi globlji vzroki za Aljehinov Ima prav in je zmagal.« >In Aljehin? Ali more Se kdaj doseči svojo nekdanjo višino?« Lasker ni takoj odgovoril. »Vidite,« je dejal nato, »so ljudje, ki treščijo z najvišje višine na tla. Potem so drugi, ki padejo, a se na kakšen način spet ulovijo in dvignejo. A tudi pri teh se enkratna motnja v duševnem ali telesnem ravnotežju ne da več odpraviti. Euwe Tako gledam na dvig in tragiko dr. Aljehina.« »Kako pa mislite o Capablanci? Ali Je zmagovalec na zadnjih velikih turnirjih, ki šteje komaj petdeset let, morda spet »bodoči mož«?« »Capablanca se je od turnirja 1927. v Buenos Airesu, kolikor je slišati paradoksno, mnogo naučil. Skoraj desetletje se je izogibal velike šahovske arene. Toda opazoval je. študiral, se pilil, krepil svoje sile, izboljševal svojo tehniko. »šahovski stroj«, kakor so ga nekoč imenovali, je danes nabit z živimi silami novega razvoja v šahu.« Ponemčenje starih slovanskih krajevnih imen Nova ves pri Berlinu se mora umakniti Babelsbergu . • • V okviru ponemčevalne akcije krajevnih imen so v okrožju Bomstu na Pruskem preimenovali celo vrsto krajev, ki eo imeli pretežno slovanska imena. Med t ©mi kraji sta tudi mestece Klein in Gross-Posemuokel, ki sta v nemškem dnevnem tisku in ljudski govorici igrali vlogo naših »Piškojpej«. Odslej ne bodo o nikomer več govorili, da izvira iz Posemukla, to je iz kakšnega ne-▼ažnega provincialnega mesteca, temveč bo Vojna — še nikdar tako blizu • • • Ruski maršal Vorošilov je izjavil na nekem zborovanju v Moskvi, da ni bila vojna še nikoli tako blizu kakor je danes izviral iz >Klein< oziroma »Gros-Posenbril-ka». Kraj Jakobsberg ob »Vestfalskih vratih«, ki se je zdel pristaš am sedanjega nemškega režima po im©nu preveč židovski, je dobil ime Arnimsberg. V okolici Postdama se je kraj Nowawes (Nova vas), kamor je bil Friderik Veliki naselil češke tkalca, združil s krajem Neu-Babelsbergom in se bo « njim vred odslej imenoval Babeleberg. V ostalem se nam zdi, da tudi ime Babelsbarg diši malo po svetem pismu in torej židov-stvu, pa bodo nemara v doglednem času to spoznali tudi nemški narodni socialisti. General Milch obišče Francijo Industrializacija Thomas Devey, višji newyaršld policijski komisar ta organizator slovitih »G-menov« ter drugih zaščitnih ukrepov proti naraščajoči kriminalnosti, je imel te dni v radiu predavanje, ki je zbudilo v Ameriki največjo pozornost. Dewey je v tem predavanju govoril o industrializaciji zločina, v kateri je zastopano vse, od skromnega trgovskega nameščenca do finančnega magnata. Na čelu stoje možje, ki so njih imena povsod znana ta ki uživajo najboljši sloves ter imajo v gospodarstvu in družbi vodilne uloge. že tri leta si policija prizadeva, da bi to zlo izkoreninila, toda doslej zaman. Postani in ostani član Vodnikove družbe? Mussolini v Nemčiji Vtisi angleškega konservativnega politika, barona Eltisleya Znani anglaški agronom in konservativni politik, baron Eltisley, ki se je mudil baš tiste dni kakor Mussolini v Nemčiji, pripoveduje zanimive podrobnosti o tem, kakšne zaščitne ukrepe so si izmislili Nemci za italijanskega ministrskega predsednika, ko je ta potoval po obisku v Essanu v Berlin. »Peljal sem se nekaj časa pred Mussoli-nijevim vlakom iz Essena v Berlin po isti progi in sem bil presenečen, kaj vse so ukrenili za njegovo varnost,« piše baron El-iisley. Vsak meter zemlje na progi od Essena do Berlina so najstrožje zastražili. Uniformirane zaščitne čete, oborožene s puškami, so stale vsepovsod, včasih naravnost skrite v gozdovih, na drugih krajih pa spet očitno in dramatično na odprtih poljih ali celo na močvirnem ozemlju. V3e mostove, viadukta in cestna križišča so nad vse stro- go zastražili že ure pred prihodom vlaka in cestni promet so ustavila isto tako cele ure prej. Bil je učinkovit prikaz uniformirane človeške sile. Najbolj značilno je bilo to, da na polju poleg železniške proga v tem živahnem času krompirjeve žetve na bilo videti nobenega kmeta. Potnik je moral dobiti pred vsem ta vtis, da sta izredna skrb in previdnost prešli v strah — v strah, da bi se mogal zgoditi kakšen neprijeten dogodek, ki ba utegnil motiti zgodovinski sestanek. Ni bilo težko spoznati, kdaj vozi pred kroglami varni posebni vlak mimo, kajti ves drugi promet je bil ustavljen. Morda je plačilo za to, da ni zagrabil oblast z drastičnimi dejanji, naprestan strah pred umorom in nenadno smrtjo. Vsekako pa je jasno, da teh varnostnih ukrepov niso nikoli prekosili, niti v dobi carjev in sultanov.« Dva diktatorja govorita nemškim množicam Državni p od tajnik v nemškem ministrstvu za letalstvo, general Milch, obišče pariško svetovno razstavo in bo ob tej priliki sprejet tudi od državnih predstavnikov Devet dni in noči na vrvi Mladi monakovski plezalec Erich Vuzem je prebil devat dni in devet noči v višini 2300 m na vrvi nad svojim isto tako mladim tovarišem, ki je strmoglavil v 200 m glotok prepad. Mladeniča sta hotela preplezati severno steno gore Hoher Wanner, pri čemer se j a zgodila nesreča. V viharju, megli in strašnem mrazu je visel Vuzem skoraj brez hrane v steni in je dobil pri tem zelo hude ozebline na nogah. Neka rešilna kolona ga je spravila končno v dolino, dočim do njegovega mrtvega tovariša še ni mogla priplezati. Najmanjše namizno pooodje na svefn Otto Kretsdiner, delavec v tvornid porcelana v Meissnn na Saškem, Je porabil več let za to, da je izdelal najmanjši service na svetu. Service je precej številen in šteje v vsem 700 kosov. Velikost tega posod ja, Id Je edinstvena redkost^ lahko presodimo, če gledamo kolikšna je človeška roka, ki drži del servicea na dlani Za „Queen Mary" — „Queen Elisabeth" Nova angleška orjaška ladja za prekomorski promet V oktobru prihodnjega leta bodo Angleži sploviM posestrimo največje prekomornic-e >Queen Marv«, in sicer ladjo, ki bo nosila po vsej priliki ime »Q,ueen Eiizabeth«. Na poskusne vožnje odide ta veleparnik v prvih mesecih 1. 1940., v normalni promet pa ga vključijo spomladi istega leta. Parnik, ki ga gradi družba John Brown & Co. v Clydebanku. bo veljal 5, 750.000 funtov, torej 750.OOo funtov več nego »Queen Mary«. Na poilagi izkušenj s »Queen Marv« bodo na novi ladji marsikaj izboljšali Tako bo njena tonaža znatno večja, njena teža pa manjša. To in pa sil-nejši stroji bodo »Queen Elizafoetha« napra- vili ta najhitrejšo in najudobnejšo potniško ladjo na svetu. Pri gradnji se niso držali aerodinamičnega načela, ki je pri kontinentalnih graditeljih tako priljubljeno. Trdnost in varnost sta bili vodilni načeli. Z novimi napravami, ki jih drže tajne, je uspelo doseči baje to, da se ladja ne 1k> tresla in gugala, tako da potnikom ne bo pretila nevarnost morske bolezni Novi morski orjak bo samo za 4 in pol metra daljši od »Queen Mary«, tonaža bo znašala baje 85.000 ton in bo torej za 3000 ton večja od tonaže doslej največje ladje na svetu. Kitajci hočejo utopiti Japonce Katastrofa za vsiljivo vojsko, a tudi nesreča za doma' čine Poročila iz Peipinga pripovedujejo o fantastičnem naklepu Kitajcev, ki so sklenili uničiti japonsko vojsko na severnem Kitajskem ozemlju s pomočjo valov Rumene reke. Kitajci se po teh vesteh pripravljajo na enako proceduro, kakor so se je poslu-žili za časa svetovne vojne v Flandriji. Razbiti nameravajo obrambne nasipe Jang-cekianga in spraviti pod vodo kakšnih sto tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja Ce bi se Kitajci v resnici odločili za ta načrt. nI dvoma, da bi prizadejali japonski vojski strahovito škodo. Armada, ki operira ▼ ni- žini. M bila izročena vodnim silam tn toliko kakor utopljena. Sedanji letni čas je za takSen načrt Jako prikladen. Rumena reka v jeseni močno narase in njena struga je letos izredno polna. Inozemski strokovnjaki sodijo, da imajo Kitajci, če le hočejo, lahko delo z japonsko vojsko. Poplava tolikšnega ozemlja bi pomenila sigurno katastrofo za japonsko vojsko, toda tudi nesrečo za Kitajce, kajti vsaka poplava prinese v ozemlje Jangceki-anga kužne bolezni, ki trumoma kosijo domače prebivalstvo. Kitajski tank, ki 00 ga zaplenili Japonci Japonci zvedavo ogledujejo kltajsld tank, ki so ga uplenile Japonske čete na kitajskem bojišču Chicaška Trnjulčica je umrla Možganska atrofija vzrok petletnega nepretrganega spanja levi AdoH Hitler, na desni Beotto Bfuaaolinl 321etna Patricija Maguire, slovita »chicaška Trnjulčica«, o kateri smo pisali tudi ▼ našem listu, je zdaj umrla za pljučnico. Pro slavila se je s tem, da je pet let neprestano trdno spala. Kakor si praj njeni zdravniki niso mogli razložiti vzrokov te nenavadne spalne bolezni, tako jih ni mogel ugotoviti niti mrliški pregled. Vendar pa je ta pregled odkril vsaj to, da je Maguireova trpela tudi za možgansko atrofijo, počasno iz-sušitvijo sprednjih možganov. Patricija Maguireova, bivša mična ttpfea-rica, je zaspala nenadno L 1932, ko « je vračala s predmestnim viakom s dela domov. Sprevodnik jo je Se utegnili sboditL Nekoliko dni se je potem borila s svojo zaspanostjo, dokler ni ▼ februarju istega leta trajno zaspala. Včasih ]e ▼ tem spanja odprla oči, a ni ničasar videla in ae ni ničesar zavedla. Včasih je reagirala na glaa svoje matere. Zdravniki so poskusili vse, kar ae Ja dalo poskusiti, da bi jo prebudili, a jim ni uspelo. Jed so ji morali vlivati šestkrat na dan. Barva lic ta las ji je ostala nespremenjena. Petkrat v tam času so jo morali odpeljati v bolnišnico zavoljo operacije želodčnega čira. Zadnjič ee je zgodilo to te- če še ne veš, zdaj izveš: da je italijanski kralj maršalu de Bonn ob drugi obletnici abesinske vojne podelil red sv. Anuziate; da je maršal nemške vojske von Bloimberg odšel na oddih na Madeiro in na Azore; d!a so se te dni začeli veliki manevri grške vojske v Vzhodni Makedoniji. Vojaške vaje bodo trajale 11 dni; da so Italijani zgradili dve novi podmornici po 650 ton. V morje so jih spustili v Speziji. Prva se imenuje »Gondar«, druga pa »Uebi-Sebeli«. den dni pred smrtjo. Operacije pa tedaj niso mogli izvršiti, ker se ]e razvila pljučnica, za katero je tudi umrla. Dva činitelja angleške politike ANEKDOTA Ka/tarfna n. Je vselej po zajtrku sedla k mizi ta začela reševati korespondenco. Šele ob devetih je pozvonila služinčadi, naj se javi pri nji Sluge pa niso bili vselej točni Nekoč eo je zdlelo carici, da že predolgo čaka, pa je stopila iz sobe, da vidi, kje sedijo njeni posli. Našla je slufžabnikie in služabnice pri kvartah. Na vprašanje, če ni nihče slišal zvonca, eo ji odvrnili da so Eač slišali zvonenje. toda so hoteli najprej ončati igro. Po tem pojasnilu se je vsemogočna oarica vmila v svoje sobane ter počakala, da so služabniki končali partijo in se javili na službo. VSAK DAN ENA sir Samuel Hoare in min. predsednik Nevil-le Chamberlain na poti k seji ministrskega »Ali ste vi muzikanttaja ? Veste, hišni lastnik ne želi nobenega hrupa v svoji hiši!« »Nikar se ne bojte moje muzlke — Jaz sama pfeSesnl« <*Rir®«). Boleslav Wystonch Umrl Je »prijatelj ljudstva" Skoro bo 20 let, kar sem ga videl prvič. Bilo je to v Lvovu na Poljskem, v takratni Galiciji. »Jugoslovenski klub« dunajskega parlamenta me je avgusta 1918 po znanem j ugoslo vensko-češkopol j s kem kongresu v Ljubljani delegiral v Galicijo, da tam pripravim »slovanski zbor« kot demonstracijo in čin... Sedaj j« Boleslav Wyslouch umrL 2e 13. septembra je umrl, ali jaz morem (slučaj je tako nanesel) šele danes o tem poročati. Umrl je v Lvovu, kjer je živel in deloval nekako od sredine 80ih let prejšnjega stoletja. Rodil se je na Ruskem Poljskem na Po-lesju, v najbolj vzhodnem delu današnje Poljske. (Ime ima ta pokrajina od lesov, od šum; čitajoč nemško obliko imena Po-lesien, so celo naši znanstveniki pisali v Poleži ji?). Študije je končal v Petrogradu na tehnološkem institutu ter postal inže-njer, ali zaradi socialnega delovanja se je znašel kmalu v ječi, v zloglasnem X. paviljonu varšavske citadele; ker ni hotel dati izjave lojalnosti napram Rusiji, je moral v izgnanstvo in je odšel v Lvov. Tukaj je že leta 1886. začel izdajati social-no-literarni mesečnik »Socialni Pregled« (»PrzegT^d spoleczny«) in pri tem je znal pridobivati za sebe posebno mladež. Spočetka •» je g^bal \ splošno socialnih in socialističnih idejah, a potem se je ves obrnil v poljsko vas. Pri tem je z nenavadno spretnostjo in ljubeznivostjo z njim sodelovala njegova žena Marija. Gospod in gospa sta od 1889 izdajala »Prijatelja ljudstva« (»Przyjaciel ludu«). Wyslouch je postal tudi solastnik dnevnika »Kurjer lwowski« ha kot urednika tega dnevnika 6em ga jaz 1918 našel v Lvovu. Vse njegovo delo je merilo na to, da bi Poljska bila »ludowa«, ljudska; ona mora taka biti, ker to zahteva etika, mora pa taka biti tudi zato, ker je treba zbuditi sile, ki tiče v ljudstvu; nacionalni ideal se mora spojiti s splošnim demokratskim idealom. S tega stališča je Wyslouch kot publicist ustvarjal »ljudsko Poljsko« in je postal idejni početnik one poljske napredne kmetske stranke, ki jo posebno izza osvobojenja poznamo kot stranko »ljudovcev«, osnovano leta 1895., stranko »pjastovcev«, ki ji načeluje znani večkratni kmetski minister, predsednik današnje Poljske Vincencij Witos (ne: Witoš!). Wy-slouch sam je bil v novi Poljski senator od 1922 do 1927 in član »Kluba dela«. Ko sem se 1. 1918. razgovarjal z njim, sem brž videl, da je nasproten »narodnim demokratom«, katerim sta pripadala Stanislav Glombinski in Friderik Skarbek, ki sta bila nekaj tednov prej v Ljubljani. »Narodna demokracija«, socialno in kulturno dosti desničarska, se mu je zdela tudi preveč oportunistična nasproti Rusiji, preveč »moskulofilska«. Wyslouch je bil urednik v Lvovu tudi za ruske okupacije; rekel mi je, da je v Lvovu za te okupacije od začetka vladala depresija, ali je prenehala, ker so se Rusi »pristojno« ponašali. Meni se je Wyslouch takrat zdel precej »trd in trmast gospod«. Ce dobro razumem poljskega literarnega in političnega historika Wilhelma Feldmana, je Wyslou-chova rodbina prvotno bila iz Litve. Feld-man pravi: »stara litevska kri, ki ima tradicije najlepših poljskih borb za narodni preporod«, iz nje so nastali »znaki 11-tevskega značaja, avtoritativna resnost, zbranost, zagrizenost, vzdržnost v besedah, železna vztrajnost in energija dejanja« — kakor da bi se tu opisoval Josip Pilsudski, ki je po poreklu bil tudi iz Litve. Ali rezko st Wyslouchovo je blažila njegova žena Marija; o njej pa v tem trenutku tukaj v Zagrebu ne morem več napisati, ker nimam pri roki njene knjige, ld jo je, če ee ne motim, izdala leta 1905. Dr. F*. DefiS. Društvo za varstvo živali je zborovalo Ljubljana, 9* oktobra. V gostilni pri Sokolu je bžl v nedeljo dopoldne občni zbor Društva aa varstvo živali. Na žalost udeležba ni bfla kaj posebna, kar bi se mogoče dalo pripisati dejstvu, da je nekoliko padlo zanimanje sa društvo, odkar je bil ukinjen nepozabni kontumac iz bližne preteklosti ld je bkrog društva zbral naravnost izredno veliko število navdušenih članov. Zbrali pa so se poč tisti, ki so se zvesto zbirali okrog društva že v preteklih letih v Iskreni naklonjenosti do živali vseh vrst, ki so na žalost marsikdaj izpostavljene nepotrebni človeški stnovostl Občni Postani in ostani član Vodnikove drnibe! m je i, signori, jHesrren, sir-i. Tja do večera obljudujejo traboerje, resno T* tekma je bSa s športne strani vredna samo obžalovanja in seveda niti najmanj ni dosegla namena, ki ga je imela. Obe moštvi sta se že od začetka zelo Bvahno lotili posla, toda že v prvem polčas« je pri-51o do manjših nespoitnih nastopov, tako da j« moral eoflnik dva igralca izkI>Jč!ti. Po odmoru je bilo stanje na igrišču še slabše in nazadnje si je eden izmed igralcev oek> zlomil nogo, tako da eo ga morali prepeljati v bolnico, tekmo pa takoj zaključiti Rezultat te tekme je bil 3:1 (2:0) za Dravo. Mariborski sodnik svoji nalogi v tej igri absolutno ni bil kos. Po nedeljski tekmi med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki je štela za prehodni pokal predsednika češkoslovaške republike Beneša in tako za prvenstvo Male antante, je tabela ▼ tem tekmovanj« naslednja: Češkoslovaška 2 1 1 0 6:5 8 Rumunija 1 0 1 0 1:1 1 Jugoslavija 1 0 0 145 0 Letos v tej konkurenci ne bo nobene tekme več. Prihodnje leto Ibodo igrane vee preostale tekme, tako da bomo takrat že imeli prvega zmagovalca za ta pokal. V Rimu bo 24. t. m. konferenca delegatov ra srednjeevropski nogometni pokal, na kateri bodo razpravljali o nekaterih zelo važnih vprašanjih. Med drugim je na dnevnem redu vprašanje .povračila Škode, ki jo zahteva dunajska Admina, ker je zaradi te tekme potovala v Benetke, pa potem ni smela igrati v Italiji. Razen tega bo v razpravi zelo važno vprašanje izpopolnitve dveh mest v tej konkurenca, kj sta se izpraznili po izstopu Švice. Kakor smo tukaj že zabeležili. se enem predlogu pogajata Jugoslavija in Rumunija, da bi v bodoče sodelovali v teh tekmah s Po dvema moštvoma. Seveda imajo razni člani tega odbora še svoje prelloge m je precej negotovo, kako se bo rešilo to vprašanje. Tretje vprašanje se nanaša na preselitev tajništva tega odbora z Dunaja, ki je bilo letos glede na velike zasluge pokojnega dunajskega nogometnega »magnata«. dr. Mei-sla za ustanovitev te konkurence še tamkaj. zdaj pa ga hočejo imeti v Budimpešti Na mednarodnem teniškem turnirju v Mera na je Punčec za nedavnim Parizom dosegel spet velik uspeh. V finalu singlov je zmagaj nad Avstrijcem Bawarowskim v treh setih s 6:4, 6:2 in 6:4 in postal tako teniški pTvak Mera na. V doirf>lih je avstrijska dvojica Bawarowski - Metaxa vrgla iz konkurence jugoslovenski par Kukuljevič - Mitič po ostrem boju takole: 4:6. 6;3, 3:6, 6:4, 6:2. Na predlog referenta državne akademije za telesno vzgojo v Berlinu je nemški kan-eelar Adolf Hitler odlikoval našega ožjega rojaka Draga Ulago, šefa strokovnega odseka v ministrstvu za fizično vzgojo naroda z olimpijskim redom 11. vrste za športne zasluge. V mednarodni nogometni tekmi j« preteklo nedelja Danska zmagala nad Švedsko z 2:1 (1:0). Gledalcev je bilo 30.000. _ V Centu je na plavalnih tekmah Dankmja Hveger dosegla nov svetovni rekord v plavanju na 100 metrov prosto v času* 5:14. Na lahkoatletskih tekmah v Lozdru je poljska atletinja Marija Kvasnijevska dosegla nov svetovni rekord v metanju kopja z znamko 62.77 m. SK Slovan - Ljubljana - Moste. Odbor kluba naproša vse člane in prijatelje kluba, naj se udeleže širšega sestanka, ki bo dre-vi ob 20 v gostilni KRUŠIČ v Mostah na Ljubljanski cesti Na dnevnem redu je sanacija odn. razpust kluba. Glede na važnost sestanka prosi odbor ponovno za čim številnejšo udeležbo. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. ari Sreda, 6. oktobra: Beraška opsra. Red Sreda. Četrtek, 7. oktobra: Tarelkinova smrt Pre-mierski abonma. OPERA Začetek ob 20. ari Sreda, 6. oktobra: Vrag na vasi, balet. Gostujejo Pia in Pino Mlakar ter del zagrebškega baleta. Izven. Četrtek, 7. oktobra: Bohčme. Red četrtek. * Uprava Faxodn«ga gledalBZa pral vee p. n. abonente, da poravnajo dragi obrok abonmana do 14. t m. m Od« ld P*r > hmauunfral Knrfc Weffl opremlja Adamičev sodobni orfeasten. Efektna insreracija daje dogajanja poseboa> obflfeije. Režiser: UL B. Stopica. Pirnlm Sahove-KsbTiiatrc« settffiaetMI •e »Tarelktneva tmrtc bo r četrtek ca pra-nderskl abonma. Dejanje obsega 4 enk^ ki ae gode dekma na Tarstkkiovem dom ne gre, ker sodeloraka niso prosti Za red četrtek bodo peBltm. PnodnfcH jevo opero »I« Bob^me« % novima SanieaH ma ga Ksenijo VldaMjevo v pertig Mirni, in gdč. A Ido Ifolijsvo kot Mussette. Obe-pevki sta dosegli s svojim nastopom v teb: partijah že v predsesoni velik uspeh, o katerem ee je izražala kritika kar najbolj laskavo. Ostala zasedba glavnih pertij jes naslednja: Rudolf—Banovec, Marcel—Pri-< možič, Colin —Betetto, Chaunard—Kolariofc Alcindor—Zupan. Dnrigsnt: Niko StritoC * MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 6. oktobra, ob 20. ari: »Marija Stuart«.. Premiera. Četrtek, 7. oktobra ob 20. ari: »Revizor* Red B. R A D I d Sreda, 6. oktobra Ljubljana 12: Zvoki naše dobe (plošče)* — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Domači odmev* (plošče). — 14: Vrema, borza. — 18: Mladinska ura: Oktober v naravi (g. M. Zor)«, — 18.20: Čas je zlato (g. Janko Scberi). — 18.40: Industrijalizacija Slovenije — že* lezanstvo na Jesenicah (g. A. Kuhar). — 19: Čas, vreme; poročila, spored, obvestila« — 19.30: Nae. ura: Opera »Porine od L** sinskega (ob 40 letnici prve vprizoritve). —• 19.50: Šahovski kotiček. — 20: Operne speve poje gdč. Vera Majdičeva » spremljeva* njem Radio orkestra. — 22: Čas, vrema, poročila, spored. — 22.15: Saksofon sok» igra g. M. Sncherl Četrtek, 7. oktobra 1 Ljubljana 12: Slavni glasovi (ptoSSe). —• 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestnu — 14: Vreme, borza. — IS: Koncert Radio orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac, ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zateve. — 20: L ara slovenske zborovske glasbe. Sodelujejo: pevski zbor >Sloge«, Radio orkester in g. Srečko Koporo (uvodna beseda); dirigent g. Heii Svetel. _ 21.30: Pol ure za ples. — 22s Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Flavto sok) igra g. Filip Bernard. Beograd 17.30: Narodna glasba. — 20t Simfoničen koncert — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Ples. — Praga 10: Program po napovedi — Varšava 19.30: Glasbene miniature. — 20: Prenos simfoničnega koncerta. — 22: Plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. —• 16.05: Dneti m terceti (plošče). — 17.30: Pesmi. — 19.25: Zabaven program. — 20.25: Recitacije in petja — 21: Mozartova kro-nanska maša. — 21J50: Instrumenti ter glasba gotike in renesanse. — 22.20: Godba za ples. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.10: Komorni koncert — 20.10: Zabaven program. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Munchen 19.10: GroCbejeva opereta »Nesmrtno hrepenenje«. — 21: Vesele pesmi. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Stuttgart 19.15: Vedra glasba s plošč. — 20.15: Za lovce ln druge prijatelje narave. — 21.15: Koncert velikega orkestra. — 22.30: Kmečka godba skrbi za zabavo. — 24: Nočni koncert Je nekaj čudovito jasnega, kakor da maziljena. Prepričevalnost njunih fcdej. moč izraza njunih likov pobegne vno oceansko množico občinstva za seboj, jo zar vihti v kolobarjih in trešči z vso ofto na tia, da jo končno dvigne v višine, razjasni njttiove dnše, z&zradosti n jfliova srca, bolj kakor so to kedaj prej čutili Kaj se dogaja? Človek strmi skoro brez diha pred sa Vsa puMost, nadutost, zakrknjenost materije je omehčana. Pred odrom ni več direktorjev, bankirjev, mogotcev — val mo našli r aabi oopet človeka tn srca Skjfuino povečajo glave, videl pa sum tudi taka, ki K> od srede jcfcatt. Osvojiti hladno švicarsko obOnstro Je eftk triBBK Zato pa je trjiho^o priznanje ees veMkn vredna. Balet »Vrag1 na vasi« so hodffl ljudje gledat po štirikrat zapored, toda ne morda ie is Curiha: Iz 81 GaUe-na» W3ntertnrja ln Se od dalje so prihajali ZnaCDno je, da nprava ln ravnateljstvo Pariška opere prvotno nista hoteli sprejeti tega baleta na repertoar. Vel kapel-nDd aapmwd so ne branili nehvaležnega planinstva na neznano novo delo, M je k twic še čisto »kmečke« vsebine, vrhu .tega pa Mamo jugerfovanski izdelek«. Vsak bi se seveda rajši proslavil s svetovno slavnim baletom kakega čajkovskega, ali vsej kaj podobnega. Tedaj pa je Mlakar tvegal igro. »če ne izvedemo v teku te sezone baAeta, takoj zapustiva m Pio Curih«. To je bil njegov ultimat. In zmagal je častno. S tem je dovolj rečeno, ko< Uko ju cenijo v Švici. Jugoslovanska folklora, podana v tej umetniški obliki pa je pozanimala Švicarje tako intenzivno, da so se jeli zanimati za našo narodno pesem, literaturo in umetnost Tisto leto je bil -Tii£TYiliiw Fnfran biiro« naravnost dbl^an. 1937. na Bokakdh. Nad GradašOco se med goadovl odražajo zidovi gradiča, v katerem je bil v starih časih tudi VaJvazor dobrodošel gost. Renesančno pročelje se ljubeznivo smeje tja proti Ljubljanskemu polju; osorneje, toda ne izzivalno, gleda stari grajski stolp proti Dobrovi Tiha, malo obljudena poljska pot se izogiblje gradiča kakor velikega ogfta. Stare lipe na grajski planjavi se že pripravljajo k zimskemu spanju. Med pisanim listjem, M pri vsakem jesenskem vetričn zapleše in končno prispeva k zimski odeji zemlje, brska mala Veronika. Karo, zvesti grajski pes, ki bi odraslega Človeka z lahkoto podrl na tla, se veselo igra z otročičkom in mu pomaga preganjati kokoši in celo petelina se ne ustra-ffita zaveznika. Toda ni bilo vedno tako. P«mlax£, ko je Epa cvetela, so bili piščančki še majceni Tedaj jim je bila Veronika skrbna gospodinja, vsako jutro jih je krmila. Ampak »daj so že vendar odrasUi ln se že sme malo postrašitl O, Karo, ta aa. to sijajno! Mimo fontane ▼ belem marmorju (kip Robbe) se vzpnem v prvo nadstropje. V grajski dvorani ki so jo bili popolnoma izprašani, vežbata Pia ln Pino. Pia, mlada mati vrže zdaj pa zdaj skrben pogled skozi okno. Sosednja sobana je okrašena z bogatimi stateaturamL, ki jih omenja tudi Valvaaor. Ta jbna služi za "e^r-torinm/ Tu pre«nišljuje6a, snujeta in " . ^ Sobana s štukaturami Je pr 'nu,. M tvori ogei (Vogailce = Bok V umetniškem razvoja Pie in ■-> -, meni delo, ki ga beš končujeta na Bokal-cfii, togelni kamen. Jugoslovanski plesni ^metooeti pa troti Mlakarjeva umetnost 9» Hi Sijanec, »JUTRO Si 23J 8 Sreda, 6. X. 1937. Din 8.000 DAMO ZA NAJBOLJŠE IDEJE čitajte našo objavo jutri 7* t. m. D I S DOMAČA INDUSTRIJA 2ARNIC Rafael Sabatinit 82 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman »Vrlo!« Salkr ei Bahr se je sklonil še globlje k njemu. »Vsi gledalci mislijo, da te ženem v obup. Dobro igraj svojo vlogo! Poizkusi me udariti. Ko ti nato vrnem udarec — in udaril bom čvrsto, da ne bo mogel nihče misliti na ukano — se dozdevno nezavesten zgradi na veslo. Vse ostalo prepusti meni. Zdaj!« je dodal s porogljivim smehom in vstal, kakor dia hi hotel oditi. Toda Lionel je hitro ubogal navodilo. Planil je kvišku, vzdignil glavo, kolikor mu je dovoljevala veriga, in z močjo udaril Saikr el Baihra po obrazu. Tudli po njegovem vedenju ni mogel nihče slutiti, da bi šlo za ukano. Rožljaje z verigami se je zrušil nazaj na klop. Njegovi sotrpini so prepadani opazovali to blazno dejanje. Videti je bilo, kako je Saikr el Bahr omahnil pod udarcem. Takoj je nastalo na ladji gibanje. Z začudenim vzklikom je skočil Biskain po konci; celo v Asadovih očeh je vztlelo zanimanje ob nena~ vacJnem dogodku, da se je galejski suženj drzmil vzdigniti roko na gusarja; a v tem je Sakr el Bahr jezno zarenčal. kakor da bi zarjovela razkačena zver, in njegova pest je kakor kladivo padla Lione-lu na glavo. Liane! je vzkliknil in ©mahnil naprej. Salkr el Baihrova roka je iznova šinila kvišku. »Prekleto ščene!« je zarjovel, ko je pa videl, da leži Lionel v dozdevni amecEevici, je odnehal. Z glasom, hripavim od strasti, je poklical VigiteHa in njegovega pomočnika. Italijan je hitro pritekel s svojimi ljudtmi. »Odikujite to mrhovino in jo vrzite v morje!« je osamo ukazal gusar. »To naj bo drugim za vzgled; naj se nauče. kaj čaka ušivce, ako se repenčijo. Hitro, pravim!« Brž je skočili eden izmed mož po kladivo in dleto; kakor bi trenil, se je vrnil, štirje rezki, kovinski udarci so se začuili, nato so privlekli Lianela na srednjo palubo. Tu se je sipet zavedel. Javkail je za milost, kakor da bi ga res hoteli utopiti. Tresoča se, prepadiena. skoraj nezavestna od groze, je Rozamuinda odiskočila k steni kajute. Videla je, kako je Lionel otepal v rokah mornarjev in kako so ga zavlekli na desno in ga ravnodušno, kakor da bi imeli capo v rokah, vrgli čez oigrajo. Slišala je poslednji obupni vzkrik, s katerim je izgi-niL slišala je pljusk vode in Sakr el Bahrov gro-hot. Nekaj časa je sbaJla kakor okamenela, z dušo polno strahu in studa dio odpadnika; nato je poizkusila spet urediti svoje misli in obračunati s seboj o tem novem zločinu, tem novem dejadju ne- obrzdane okrutnosti, o tem umoru rodnega brata. Ofliver jo je bdi torej vendar prevalil. Njegova prisega, da jo bo rešil, je bila podla laž. V takšnem človeku ni bilo več mehkega čuta, tak človek ni bil zmožen kesanja. Kaj snuje, ni razumela, a nedvomno se ji je zdelo, da so njegovi nameni Zločinski, zakaj vse, kar je mislil in kar je delal, je moralo biti zlo. LAoneLovi grehi so bili pozabljeni, srce ji je prekipevalo od usmiljenja do njega Tedajcd se je oglasil s prednjega gradiča klic: »Plava!« Tudi na to je bil Sakr el Bahr pripravljen. »Kje? Kje?« je zaklical in skočil na ograjo. »Tarnale!« Neki gusar je iztegnil roko in pokazal na morje. Drugi so se zbrali okoli njega in strmeli skozi gosteči se somrak tja, kjer se je nekaj premikalo: Lionelova glava »Na morje plava!« je kriknil Sakr el Bahr. »Nu-daleč ne bo prišel. Pa tudi ta trud mu prihranimo.« Hitro je snel samostrel s stojala ob glavnem jamboru, položil puščico nanj im pomeril. Nato je mahoma odstavil orožje: »Marzak,« je zaklical, »kralj vseh strelcev, evo ti cilja!« Marzak je s koče z očetom vred takisto zasledoval pHavalčevo glavo, ki je postajala v pojemajoči svetlobi od trenutka do trenutka nerazločnejša. Mrzlo in zaničljivo je poškilil na izzivalca, toda odgovoril mu nI »Zgani se!« je zaklical Sakr ea Bahr. »Kje imaš lok?« »Ce se boš dolgo obotavljal« je rekel Asad, »bo kmalu zunaj streljaja Že zdaj ga je komaj spoznati.« »Kolikor težavmejši je cilj,« je odvrnil Sakr el Bahr, ki je hotel samo pridobiti časa, »toliko večja bo slava! Sto filipov, Marzak, da ga s tremi streli ne zadeneš v glavo in da ga jaz potopim s prvo puščico. Velja?« »Komaj izpregovariš, se že pokaže nejevernik.« je bil Marzakov dostojanstveni odgovor. »Igre na srečo so od preroka prepovedane.« »Podvizaj se človek!« je zakričal Asad. »Komaj ga še vidim. Pustita te večine prepire.« »Pha,« je zaničljivo vzkliknili gusar, »moje oko ga še vedno razloči. Jaz nikoli ne zgrešim, niti v temi ne.« »Bshač!« je pljunil Marzak. »Bahač? Tako?« Zdaj je vendar že sprožil puščico in poprežal zamjo, kako leti »Zadet!« je drzno zaMicai. »Glejte, zdaj se je pogreznil.« »Zdi se mi. da ga še vidim,« je oporekal nekdo. »Oko te vara; s puščico v možganih nikoli nihče ne plava.« »Da,« je potrdil Jasper, M je stal za Sakr el Bakrom. »Izginil je.« »Pretema je že, da bd bilo moči videti,« je menil Vigitello. Asad se je umaknil od ograje. »Naj bo ustreljen ali utopljen, vsekako je pri šejtanu,« je rekel in a tem je bila stvar opravljena. MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 Din. 4«vek S Din. ca Šifro dajanje o »»lov« 6 Din. Najmunjt! cn«*«k 17 Dtn. Vzgojiteljico ■ primerno p red Izobrazbo in zna^ijrin nemščine takoj sprejmem k 10 letnemu dečku. Na začetnico se ne reflektlra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predizobraz-ta«. 264921 Frizerko sprejmem takoj ali po dogovoru. Točne ponudbe pod »Perfektna frizerka« na ogi. cdd. Jutra. 26529-1 Sposobnega mehanika za plsarnižke stroje, a večletno prakso sprejmem za takojšen nastop Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »M-ehanikc. 26478-1 Natakarico B koncesijo ln vsemi go-etllnlčarskiml pravicami sprejmem v okolici Celja. Nastop takoj, proti ugodnimi pogoji. Pcoiud be na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica«. 262221 Več dobrih tesarjev — sprejme takoj gradbena družba ing. Dukdč in drug, vodstvo v Trbovljah. 30575-1 Pekovskega pomočnika sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Takoj«. 26570-1 Kmečko dekle požteno, iSče boljša obitelj v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do'wa služba«. 26576-1 Krojaškega pomočnika sprejmem za velik« komade. Ivan Meznari-č, krojač. Sv. bovrenc sa Dravskem polju. 36616-1 Sprejmemo pletilj^, šivilje in repaser-ke. »Mela«, šmartinska c. 10, dvorišč«. 00905-1 Izurjena pletilja dobi stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3658S-<1 Postrežnico mlajšo, poSteno, »prejmem za par ur dnevno. Predstaviti »e od 10.—12. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Ž6507-1 Prodajalko res prvovrstno moi, sprejmem v modno im konfekcijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26593-1 Prodajalko manufakturne stroke sa trgovino v Ljubljani, sprejmem takoj. Ponudbe brez znamk pod »Zmožnost 2« na ogl. odd. Jutra. 265894 Frizerko( ja) Izurjeno v železu' in vodni ondulariji, sprejmem. Plača mesečna Din 400—500 in oskrba. — Mihael God nov, Tržič. 26586-1 Gospodično z znanjem slovenščine in nemščine z lepimi spričevali iščem za Mursko 3oooV> s emoletiK punčki. Ponudbe pod »Večletna praksa« na ogl. odd. Jutra, 00587-1 Vfaka beseda 90 P«, te. rek 8 Din, m fin Ji l* iauj« naslov« 6 Dtn; na) manjši znesek 13 Dtn. Damski frizer dober delavec, želi službo v večjem damskem salonu samo v Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20564-2 K otrokom iščem službo. Govorim nemško in francosko. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod šifro »Marija c. 26©ll-2 Natakarica simpatična, pridna, kavcije zmožna, išče službo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 77«, 36502-2 Zaslužek Besed« t Din. davek 8 Dtn » šifno ali 4»J»oje oaeiera S Din. Najmanjši snesek 17 Din. SREČKE Iščemo prodajajo« srečk — prednost dajemo vpokojen cem, državnim ln privatnim uradnikom. Ponudbe na ogi. »d d. Jutra pod »Srečke«. 270« G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač Mati Rentačnica, vrla gospodinja, pa ni dolgo strpela na straži: morala je vzeti svoje kozarce za vkuhavanje, ki so stali v kotlu pod lopo, iz vode. Imela jih je največjo zbirko v vsej okolici, in kmalu so stali lepo razvrščeni na dolgi deski, ki je molela izpod lope. Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Prodam Beseda 1 Dtn. lavek t Dtn ca Šifro aH lajanje saatov* 5 Din. Najmanjši steaek 17 Dtn. Ugodno prodam stensko uro in kitaro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26608-6 Gramofonske plošče ln gramofone bivše tvrdke Rasberger, dobite po razproda jnih cenah: Dalmatinova 10 — (nasproti hotela Štrukelj). 36500-6 Kinoaparaturo kompletno, zvočno, v najboljšem stanju, prodam za Din 30.')00. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »K inoaparatura«. 26579-6 Pohištvo Beseda 1 Dtn lavek S Drn ta UM aJH lajanje oaal«ra S Din. NajmanJS) «ne«ek 17 Din. Lepo pohištvo kuhinjo, Jedilnteo ln drugo prodam. Skladišče Raniin-ger, dnevno od 2.-4. popoldne. 29130-18 K Najboljši trboveljski PREMOG bre2 prahu, koks. snha drva L Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Pridelki Beseda I Dtn. davek 8 Dtn ta Šifro sil lajanje oaalera 1 Din. Najmanjši ineaek 17 Din. Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, — Ljubljana, Povšetova ul 10, Kodeljevo. Telefon 25-91. 286-33 Sadje tte*e *a Šifro sil dajan)« ual*ri S Din. Najmanjši tne««k 17 Din. štajerska jabolka prvovrstna, rimska, diobite po zelo ugodni ceni v trgovini žurman, Ob Ljubljanici 21, Kodeljevo. 20573-34 MUJJllIUJ.I Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ait dajanje naslova S Din. Najmanjši tneaek 17 Din. Avtomobili! Malo rabljeni DKW pol-tovorni dobavni avto, OPEL kabriolet model 1935, mala WANDERER limuzina. CHEVROLET dvosedežni, PACKARD se demsedežna limuzina in več drugih dobro ohranjenih avtomobilov ugodno proda po likvidacijskih cenah DKW zastopstvo J. Lovše, Ljubljana, Tyrževa 35. 26379-10 Glasbila Beseda i Din. lavek 8 Dtn a Šifro tli dajanje na*iov» 5 Din. NajmanjSi sne««k 17 Din. Pianino Hfilzl & Heitzmann, prodam. Vprašanja pod »Prvovrsten instrument« na ogl, odd. Jutra. 26549-26 Kupim Baaed« I Dtn davek 8 Dtn i« Stfro tU dajanj« naslova Din. Najmanjši meaek 17 Din. Prazne sode od jediilne^a olja, lesene, kupim. Po izve se: Moste, Pokopališka 14. pri Lasanu. 36574-7 Kmetski hran. in pos. dom vloge večje zneske pa tudi manjše, potrebujem. Takojšnje plačalo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12. Telefon 38-10. 30506-16 Vložne knjižice Hranilnic« krnskih občin v Ljubljani, kupujem. Plačam v gotovini. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 50«. 83009-16 Mestne hran. ljublj. vloge večje zneske potrebujem takoj proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore, LJubljana, Gledališka ollca it. 12. Telefon 38-10. *66ft5-l« Obrt Besed« 1 Din. lavek 8 Dtn ta Šifro ali dajanj« «aal«va 5 Din. Najmanjši cneaak 17 Din. Anton Kovači? Izdelovanje glinastih P» čl v najmodernejših vzorcih. Postavitev vsa tovrstnih štedilnikov ln kaminov. Oblaganje hod nlkov, kopalnic, mesnic itd. z belimi ali barva nlml inozemskimi emall ploščami. Samotne ln kmečke peči. Vsa v ertro ko spadajoča popravila Izvršujem točno. Cene solidne. Garancija za materij al ln delo! Ljubljana, Viška ul. 3, (Rož na dolina), tel. 33-57. 276 30 odda Beseda 1 Dtn. davek 8 Din aa Šifro aH dajanje naslova 5 Dia. NajmanjU znesek 17 Din. 5-sobno stanovanje ren oviran o, v centru mesta, oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 86534-21 Beseda 1 Dtn davek t Dia. za Šifro ali dajanj« aaaUva S Din. NajmanjSi tn«««k 17 Din. Gostilno s tujskimi »obami, oddam v naj«m strokovno tzvežba-nemu gostilničarju na prometni tofJd Posavja, radi družinskih razmer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36560-17 Jermen dobro ohranjen, 16 cm dolžine 14 m, kupim. Ponudbe pod šifro »Jermen« na ogl. odd. Jutra. 26581-7 Kapital Hranilne vloge kupite alti prodate potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. 26506-16 Kupim 100.000 vloge Kmetske posojilnice ljubljanske. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Za gotov denar«. 36017-16 Beseda 1 Dtn. d« vek 8 Dia ta Šifro ali dajanj« oaaiova 5 Dtn. dajm* ijSi zne«ek 17 Dte. Hotel na južnem Jadranu dobro idoč, z zemljdžči in krasno plažo, prodam. Ev. sprejmem družabnika strokovnjaka za vodstvo s primernim kapitalom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dubrovnik 77«. 26572-30 Lepa stavbna parcela ob Radvanjski cesti 850 kv. m, je ugodno naprodaj. — Vprašati: Betnavska c. 47, Maribor. 36615-20 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Oddam takoj 3sobno, parketlrano stanovanje z vsem komftor tom v novi vili blizu Celja. (Veranda, terasa, bližina Savinje). Naslov v vseh posloval. Jutra. 26490-21 Trisobno stanovanje parketlrano a vsemi pritiklinami, oddam novembra. Ogled od 3.-6. nre. Zitnl-kova 5, Cesta v Kožno dolino. 86066-21 Enosob. stanovanje oddam za november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36614-21 Dvosob. stanovanje pritličju, oddam novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20613-31 Dvosob. stanovanje oddam novembra. Ilirska ulica 22. 26010-31 Enosob. stanovanje * kopalnico oddam za november. Ogled dopoldne. — Staretova ulica 27a, Trnovo 36606^1 Trisobno stanovanje z erkerjem, kabinetom, predsobo, kopalnico, pralnico in pritiklinami, oddam a. novembra po zmerni ceni D. C. Večna pot St. 1. 36568-31 3-sobno stanovanje na novo prepleskano, s kopalnico, oddam takoj v bližini bežigrajske osnovne šol«. Poiizve se v trafiki: Tyrševa cesta 53. 26664-21 Stanovanje komfortno, dvosobno, i ko-peln:co, oddam za november. Tomšič, Malgajeva ul. bjvie igrišče Ilirije. 26583-21 Stanovanja Stanovanje 2 sob s kopalnico io pritiklinami v centru me»ta išče čista stranka brez otrok (dve osebi) za takoj. Naslov vseh poslovalnicah Jutra, 26648 2;» Dvosob. stanovanje s kabinetom, oddam takoj v centru stranki brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36644-21a Dvosob. stanovanje s komfortom, ižče mirna stranka dveh oseb v cen tru mesta ze takoj. Ponudbe z naveibo tepe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nujno«. 066ie-21a t V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je moj nadvse ljubljeni sin RAK BOLESLAV dijak šeste realne gimnazije dne 5. t. m., po dolgem trpljenju v cvetju mladosti mirno preminul. Pogreb nepozabnega sina bo v četrtek, dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kodeljevo — cesta ob Dolenjski železnici št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 5. oktobra 1937. Žalujoča mati, tete, strici ter ostalo sorodstvo. Sobo odda Beseda 1 Din, davek 8 Din. sa Šifro alt dajanj« naslova Din. NajmanjU nsaak 17 Dia. Opremljeno sobo lepo, • posebnim vhodom, oddam v blitinj Tabora. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26660 23 Gospodično sprejmem na hrano in stanovanj« v sredini mesta. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 86680-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Strnad, Zabjak 6/1. 20509-23 Opremljeno s°bo s posebnim vhodom, jrlavnl center, oddam takoj po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26501-28 Sobo z vhodom s stopnišča — iščem. — Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Stalno 8877« 26604-23a 2 solidna uradnika iSčeta opremljeno sobo, s souporabo kopalnice. — po možnosti z vso oskrbo 1. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«.