Slovenski Poročevalec LETO XIL, ŠTEV. 201 Ljubljana, torek 28. avgusta 1951 POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN Boris Kidrič: 0 načrtih novih Naši dnevniki so pravkar objavili načrte novih gospodarskih zakonov, ki jih pripravlja zvezna vlada za eno izmed prihodnjih zasedanj Lfudske Skupščine. O teh načrtih, ki predstavljajo predlog za pravno ustaljenje novih družbenih odnosov, ki se pri nas uvajajo v procesu borbe proti »klasičnim, kapitalističnim ostankom in proti nevarnosti birokratizacije in birokratizma, je tov. Boris Kidrič napisal naslednji članek za novo številko časopisa »Komunist«, ki se že tiska. I. VLOGA NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV PRI UPRAVLJANJU GOSPODARSTVA gospodarskih zakonov Ce hočemo dovolj točno spoznati vlo» go neposrednih proizvajalcev pri upravljanju našega gospodarstva, ki jo predvidevajo načrti novih zakonov, se moramo najprej poglobiti v vsebino načrta »zakona o planskem upravljanju narodnega gospodarstva« in njegovo vsebino primerjati z nedavno, lahko rečemo tudi z dosedanjo prakso v našem planskem gospodarstvu. Kaj je bilo doslej glede planiranja značilno za socialistični sektor, to je za državna podjetja in zadruge? Značilno je bilo to, da smo od zgoraj planirali skoraj vse, podjetje samo pa ni imelo skoraj ničesar planirati. Podjetje je sicer sodelovalo pri tako imenovanih operativnih planih, ti pa sc bili v neposredni odvisnosti od tako imenovanih temeljnih planov, ki so bili diktirani od zgoraj, od državnega aparata, to je v podrobnostih od uradnikov. Glede delavskih svetov, katerih ustanovitev pomeni velikanski revolucionarni korak naprej v izgraditvi naših socialističnih družbenih odnosov in naše socialistične demokracije moramo poudariti, da se delavski sveti niso mogli v celoti razviti, čeprav so pokazali pomemben napredek in voljo za veliko iniciativo pri upravljanju sploš- Priprave za domačo proizvodnjo britvic Glavna uprava za lokalno industrijo Srbije je te dni sklenila pogodbo z ameriško tvrdko zaradi dobave popolne strojne opreme za proizvodnjo britvic. Naprave bodo montirali v beograjski tovarni »Pobeda«, ki se je že ukvarjala s proizvodnjo britvic, njeni izdelki pa niso bili kvalitetni. Specialno tanko jekleno pločevino za te britvice bo dobivala beograjska tovarna iz švedske. Odkupne cene za pitane prašiče Gospodarski svet zvezne vlade je na predlog predsednika sveta za promet z blagom in rinančnega ministra izdal odredbo o odkupnih državnih cenah za pitane prašiče. Za kilogram žive teže pitanih prašičev dobe proizvajalci po razredih na podlagi odstotka masti 24.50 do 35 din v denarju in prav toliko v odkupnih bonih (če preračunamo odkupne bone v denar znaša cena za kilogram žive teže 70 do 100 din). Lani je država plačala po razredih 13 do največ 26.50 din- in to brez bonov. Nove cene bodo brez dvoma povečale zanimanje proizvajalcev za večje proizvodnjo in pravočasno izpolnitev obveznosti nasproti državi. Kmečke delovne zadruge bodo podobno kakor pri drugih pridelkih dobile tudi pri oddaji pitanih prašičev za 50% več bonov. Kdor pa bo dobavil državi prašiče v teži od 140 do 180 kg, bo dobil po novi odredbi še posebne premije v denarju, in sicer od 3.50 do 6.50 din pri kilogramu. . ne ljudske lastnine in proizvodnje. Zakaj pa se niso mogli v celoti razviti? Niso se mogli razviti zaradi tega, ker se je njihovo delo lahko gibalo samo v ozkih okvirih od zgoraj diktiranih temeljnih pianov, k> so bili tako rekoč izključna kompetenca državnega apa-' rata. skratka, ker je sistem planskih in finančnih odnosov podjetij med seboj, kakor tudi podjetij nasproti državi ostal kakršen je bil, v bistvu državno-socialističen oziroma državno-admini- Maršal Tito boter enajstemu otroku deiavske družine Danes je odposlanec maršala Tita, major Tone Volčič botroval enajstemu otroku delavske družine Franca Rutarja iz Kamnika ter mu predal darila maršala Tita. Prihodnji mesec bodo začeli betonirati pregrado hidrocentrale »Jajce II« Prihodnji mesec bodo začeli betonirati veliko pregrado na Vrbasu za hidrocentralo Jajce II. To bo za jabla-niško in zvorniško tretja pregrada v Bosni in Hercegovini, ki So jo začeli betonirati v zadnjih treh mesecih. Priprave za betoniranje so v glavnem že zaključena. V ponedeljek so začeli betonirati pomožno pregrado, ki bo ščitila normalno izvajanje del na glavnem gradbišču. Dogradili so tudi betonarno, ki bo dajala na dan 2250 kub. metrov betona. Cez dva tedna bodo dovršili tudi obtočni predor, skozi katerega bodo speljali Vrbas, da bo struga na tistem kraju, kjer bodo zgradili pregrado ostala suha. Pregrada na Vrbasu pri Jajcu bo 17 m visoka. Se letos bodo vanjo vgradili 11.000 kub. m betona, dogradili pa jo bodo prihodnje leto. strativen in če hočete birokratski. Takšno je bilo dosedanje stanje. Sedaj zamišljajo načrti novih zakonov dve kategoriji planiranja: družbene plane in samostojne plane gospodarskih organizacij in gospodarskih združenj (1., 2. in 6. člen načrta »Zakona o planskem upravljanju narodnega gospodarstva«). Za razliko od prejšnjih takoimeno-vanih temeljnih planov, ki so se spuščali globoko v detajle proizvodnje in razdeljevanja in s tem zavirali iniciativo delovnih kolektivov ter v resnici tudi preprečevali dejansko upravljanje po delavskih svetih in delavskih upravnih odborih — se družbeni plani, zamišljeni v načrtih novih zakonov, ukvarjajo samo s temeljnimi firoporci proizvodnje in razdeljevanja, to je s temeljnimi proporci ki določajo razvoj materialnih proizvodnih sil in razdeljevanje narodnega dohodka (2., 11., 12. in 17. člen načrta »Zakona o planskem upravljanju narodnega gospodarstva«). V nadaljnjih izvajanjih se bomo podrobneje zaustavili pri vsebini temeljnih proporcev. Trenutno se zaradi lažjega razumevanja zadovoljujemo s tem da definiramo temeljne proporce kot tiste in samo tiste določbe družbenih planov, ki onemogočajo anarhijo družbene proizvodnje in razdeljevanja, ki je prirojena kapitalizmu. V okviru tako pojmovanih temeljnih proporcev družbenih planov, načrti novih zakonov ne samo dopuščajo, marveč tudi poudarjajo in spodbujajo samostojnost gospodarskih organizacij in združenj, kakor tudi drugih proizvajalcev na temelju njihovih splošnih pravic in dolžnosti, določenih s splošnimi zakoni in predpisi. Sesti člen »Zakona o planskem upravljanju narodnega gospodarstva« doslovno določa, da gospodarske organizacije, gospodarska združenja in drugi proizvajalci planirajo in poslujejo samostojno na temelju svojih pravic in dolžnosti, določenih z zakoni in drugimi predpisi, pri čemer se morajo držati temeljnih proporcev družbenih planov. Samostojni Nadaljevanje na' 4. strani Mimohod Jugoslovanskih ln britanskih atletov pred začetkom tekmovanja v soboto in nedeljo na stadionu »Partizana« v Beogradu KITAJCI ZAHTEVAJO NOVO PREISKAVO O INCIDENTIH pri Kesona* hkrati pa očitajo četam OZN, da so spet prekršile nevtralno področje Tokio, 27. avg. (UP) General Frank Allen, načelnik oddelka za informacije Združenega poveljstva je objavil odgovor generala Ridgwaya na protest severnokorejskega in kitajskega poveljstva, češ da so sile Združenih narodov kršile nevtralnost cone okrog Kesonga. V odgovoru se odločno zavračajo kitajske in severnokorejske obtožbe kot »popolnoma neresnične in skovane«. Kar zadeva prejšnje incidente, ki so se dejansko pripetili, so jih povzročile posamezne neregularne skupine, ki nimajo nobene zveze s silami Združenega poveljstva. Kadar boste pripravljeni spremeniti sklep o prenehanju pogajanj o premirju, ki ste ga objavili 23. avgusta, pravi na koncu general Ridgway, bom izdal navodila svojim predstavnikom, da se sestanejo z vašimi, da bi našli pameten sporazum za premirje. Nadaljnja pocenitev osnovnih živil na prostem trgu Cena za mast znižana od 325 na 300 din, za sladkor pa od 600 na 420 din Letošnja obilna letina je izzvala splošno nazadovanje cen kmetijskim pridelkom, ki se postopno prenaša na vsa področja prehrane. Cene znižujeta tudi prehranbena industrija in trgovina. Pravkar smo na tem področju napravili nov pomemben korak naprej. Po nedavnem znižanju cene žganju in uvedbi proste prodaje kruha po nizki ceni 30 oziroma 38 din, je bila pravkar ponovno znižana cena za svinjsko mast v prosti prodaji po 325 na 300 din. hkrati pa je bila znižana cena sladkorju v prosti prodaji od 600 na 420 din. To bo brez dvoma prineslo novo olajšavo prebivalstvu v mestih in industrijskih središčih. V perspektiv; pa je nadaljnje popuščanje cen živilom kot posledica dobre letine. Nižje cene moki, sladkorju, sadju in drugim surovinam ki jih Proslava T\ovčarjeve stoletnice Poljanska dolina in Škofja Loka z okolico sta v nedeljo 26. avgusta po večmesečnih pripravah praznovali svoj kulturni praznik — stoletnico rojstva rojaka pisatelja Ivana Tavčarja. Na večer pred glavno proslavo sta bili v Škofji Loki v Poljanah premieri dveh dramatiziranih Tavčarjevih del. V Loki je bila v režiji Poideta Polenca na prostem uprizorila Visoška kronika po dramatizaciji Marije Vere in režiserja. Uprizoritev je dobro uspela in jo je obiskalo veliko število gledalcev, med njimi tudi minister Boris Ziherl, podpredsednik dr. Anton Kržišnik in pisateljev sin prof. dr. Igor Tavčar. V Poljanah pa je ob presenetljivo visokem obisku dobro uspela premiera Tavčarjevega Cvetja v jeseni, k; ga je po dramatizaciji O Šesta režiral Tone Varl. Nekaj uvodnih besed o Tavčarju je spregovoril ravnatelj nižje gimnazije Josip Gostinčar. Proslave na pisateljevem domu v nedeljo dopoldne se je udeležilo precejšnje število domačinov in gostov. Prisostvovali so ji poleg ostalih političnih in kulturmh predstavnikov pokrovitelj proslave predsednik Prezi-diia Ljudske skupščine LRS Josip Vidmar minister Boris Ziherl, prof VREME VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 27. avgusta ob 7.: Dotok vlažnih zračnih gmot iz severovzhodnega Atlantika v srednjo Evropo se nadaljuje. Nad severng Italijo pa se je ustvarilo sekundarno središče nizkega zračnega pritiska, ki bo vplivalo na nadaljnje poslabšanje vremena pri nas. — Danes je v Siove-r.iji pretežno oblačno vreme, s krajevnimi padavinami v Postojni. Novem mestu. Mariboru, Planici na Jezerskem 1n v Ljubljani v opoldanskih urah. Zračni pritisk je znašal danes ob 7. v Ljubljani 732.7 mm. pritisk rahlo narašča, temperatura zraka 18.2« C. najnižja nočna temperatura Je bi’fl IS« C, relativna vlaga &2°'n oblačnost 6’10. Napoved za torek: Se nadalje nestalno vreme z močnejšimi krajevnimi padavinami. Tempo-atura bo padla v meje med 15 do 200 C. dr. Igor Tavčar, podpredsednik Ljud. ske skupščine dr. Anton Kržišnik, univ, prof. dr. France Koblar, književnik Ciril Kosmač in predsednik OLO Kranj-okolica Andrej Babič. Po pozdravu domačih pevcev je otvoril proslavo predsednik pripravljalnega odbora Oto Burdych, v imenu domačinov pa izrekel dobrodošlico tov. Ciril Subic. Slavnostni govornik književnik France Bevk je prikazal delo pisatelja Ivana Tavčarja in poudaril njegov pomen za slovensko kulturno in politično življenje. Med recitacijo Tavčarje posvečene pesmi jn čitanjem odlomka njegove proze je spregovoril o proslavi in pripravah nanjo okrajni poverjenik za prosveto tov. Dušan Bavdek. Slavnost je bila zaključena s polaganjem vencev in petjem mešanega poljanskega pevskega zbora. Popoldne je bila žalna komemoracija na Tavčarjevem grobu na Visokem, katero so otvorili in zaključili lovci s častnimi salvami, par besed o pomenu pisateljskega dela Ivana Tavčarja za njegovo ožjo domovino in za vse Slovence pa je spregovoril minister Boris Ziherl. Ob recitaciji odlomka iz Visoške kronike je bil nato položen na pisateljev grob venec. Po komemoraciji so si gostje ogledali Tavčarjev gradič na Visokem in bili prisrčno sprejeti od uprave tamkaj nastanjenega študentskega okrevališča. Kot zaključni del nedeljske proslave je bila v Poljanah popoldne na prostem uprizorjena dramatizacija Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Poljanski dialekt, v katerem je bila igra izvajana, je dal predstavi še večjo barvitost in pripomogel k popolnemu uspehu domače igralske družine. Gostje in obilno občinstvo iz bližnjih in daljnih vasi in hribov so bili povsem zadovoljni in dali igralcem vse priznanje. Proslava Tavčarjeve stoletnice v Poljanah je bila sicer skromna, vendar pripravljena z vso skrbnostjo in veliko ljubeznijo • do znamenitega pisatelja rojaka, —BrEt— predeluje živilska industrija, nujno terja tudi pocenitev izdelkov iz teh surovin. Nekatera podjetja prehranbe-ne industrije so te dni že znižala cene Veliko zagrebško podjetje »Josip Kraš« je konec preteklega tedna znižalo ceno za bele testenine na prostem trgu od 150 na 70 din za kg, prav tako pa tudi cene za kekse in druge slaščičarske izdelke ter cene mesnim izdelkom. To podjetje je n. pr. znižalo ceno šunkarici od 420 na 370 din, letni salami od 380 na 320 din hrenovkam na 300 din za kilogram itd. Tudi slaščičarska podjetja v Zagrebu in Beogradu so že pocenila svoje izdelke. V Zagrebu so v soboto znižali ceno vinu in žganju v gostinskih obratih. Crno vino stane sedaj v zagrebških gostinskih obratih kategorije B. C in D 120 din, belo pa 130 din za liter. V Dalmaciji, Hrvatskom Primorju in Istri pa se vino prodaja tudi že pod 100 din. V zagrebških gostinskih obratih so ponovno znižali tudi ceno žganju. V prihodnjih dneh se bo pocenilo vino tudi v gostinskih obratih v Sloveniji. Državni sektor trgovine bo v kratkem razširil prosto prodajo tudi na žito. Začela se bo predvsem prosta prodaja pšenice v tistih področjih, kjer kmetje ne pridelajo dovolj krušnega žita, ker se ukvarjajo z drugimi poljskimi kulturami (vrtnine, vino. hmelj) ali pa z živinorejo in gozdnim gospodarstvom. Tendenca padanja cen kmetijskim pridelkom . pa bo prišla še mnogo močneje do izraza, ko bo v celoti pospravljen letošnji pridelek, predvsem pridelek koruze. Zaradi lanske izredno slabe letine koruze je ponudba stare koruze v Vojvodini in Srbiji minimalna. Za čas do nove letine si list', ki pitajo prašiče pomagajo z novim ječmenom. Te dni pa se je v Vojvodini pojavila na trgu tudi že prva letošnja koruza v storžih. Ko bo v septembru in oktobru prišla na trg nova koruza v večjem obsegu, lahko spričo obilne letine pričakujemo zelo nizke cene koruzi, kar bo vplivalo tudi na cene drugim pridelkom. V jeseni se bo povečala tudi ponudba pšenice na prostem trgu, ker je letošnji pridelek v Vojvodini in Srbiji izredno velik. To pa bo na prostem trgu izzvalo tudi večjo ponudbo moke. ki je danes v nežitorodnih predelih še r&zmeroma draga čeprav je že za polovico nižja, kakor pred meseci. Faktorji, ki vplivajo r.a cene kmetijskih pridelkov, so letos izredno močni in lahko tudi v nadaljnjem razvoju pričakujemo še nadaljnji občuten padec cen. Glede na dobro letino sadja, posebno sliv v Bosni in Srbiji, moramo računati tudi z nadaljnjim nazadovanjem cen žganju. Bosna in Srbija imata letos velikanski pridelek sliv, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Ce ne bo uspelo spraviti teh sliv na trg za potrošnjo in predelsvo, bo navzlic forsiranemu izvozu propadlo okrog 15.000 vagonov pridelka. Da se prepreči takšna škoda, bo živilska industrija v naši državi izkoristila razpoložljive kapacitete in možnosti za predelavo teh sliv. Slovenija bo z vsemi razpoložljivimi napravami lahko prevzela za predelavo okrog 2000 vagonov bosanskih sliv, nadaljnjih 1000 vagonov bosanskih sliv Pa bo treba spraviti na trg za široko potrošnjo. Zato naj bi gospodinje že sedaj mislile na to. da bodo prekuhale ali drugače konzervirale čim več sliv. Danes je cena slivam na trgu še razmeroma visoka, to pa zaradi tega. ker se bo glavna sezona za slive šele začela. Zato je računati, da bo cena slivam v kratkem še popustila, verjetno pod 10 din za kilogram v nadrobni prodaji. ZADRUŽM SKLAD OKRAJA MARIBOR-0K0LICA BO LETOS UVOZIL PRECEJ STROJEV Zadružni sklad okraja-Maribor okolica je v zameno za pridelke, ki so jih prodale kmečke delovne zadruge, prejel doslej že 7 traktorjev. Vrednost izvoženih pridelkov znaša okoli 5000 deviznih dinarjev. Do konca letošnjega leta bodo zadruge preko zadružnega sklada izvozile še mnogo pridelkov, med drugim 10 konj, 5000 jajc, 1000 kilogramov suhih sliv, precej jabolk, grozdja, poznega zelja in večje količine semenskega krompirja. Za izvožene pridelke bodo nabavili 4 traktorje, velik buldožer z rigolnim plugom za rigolanje vinogradov in 6 motornih škropilnic za škropljenje sadnega drevja. Z devizami, ki jih bodo dobili za vino, bodo med drugim kupili tudi 25 nahrbtnih škropilnic za vinograde, večje število Škarij, vinogradniške razpršilnike, gumijaste ce- vi za visoki pritisk, žveplo, umetna gnojila in podobno. Zadružni sklad bo razdelil stroje po tem, koliko je posamezna zadruga prispevala za izvoz. Kmečke delovne zadruge so trgovanje z inozemsvtom pozdravile, vendar s pripombo, da bi moral zadružni sklad v sporazumu z agrotehnično direkcijo sam odločati, katere stroje in druge naprave bo kupoval v inozemstvu. Tako se prav gotovo ne bi več zgodilo, da bi za devize dobili predmete, ki jih imamo tudi doma ali pa jih ne morejo dovolj uporabljati. V skladišču leži precejšnja količina naravnih brusnih kamnov, ki so po 160 din kos. Ker lahko kmetje kupijo doma izdelan naravni brus po 24 din in ker se domači brusi prav tako obnesejo, jf povsem razumljivo, da uvoženih ne kupujejo. Tudi traktorje bi lahko izkoristili že pri strniščni setvi, če bi le dobili iraktorje s plugi. Severnokorejski im kitajski vojaški krogi še niso reagirali na odgovor generala Ridgwaya. Radio Peking je sporočil, da je nemogoče nadaljevati pogajanja, dokler nasprotna stranka ne bo spremenila svojega poniževalnega in krutega stališča. Kljub srditim napadom so opazovalci v Tokiu prepričani, da bodo Kitajci in Severnokorejci končno raje privolili v obnovitev pogajanj, kakor pa nadaljevali boje. Štab osme ameriške armade poroča, da so se Kitajci in Severnokorejci v soboto močneje upirali kot prejšnji dan. Severno in severovzhodno od Janguja in zahodno od Kamsonga je nasprotnik s podporo topništva opravljal napadalne izvidniške akcije, vendar je bil zavrnjen. Na območju Kamsonga so bili v soboto ves dan hudi boji. Videti je, da je nasprotnik na tem delu bojišča reorganiziral svoje sile. Letala pete letalske skupine so vfzad-njih 24 urah uničila 860 sovražnikovih vozil in dve železniški kompoziciji v sovražnikovem zaledju. Bombardirano je bilo tudi severnokorejsko pristanišče Ra-šin na vzhodni obali, 30 km južno od sovjetske meje. Doslej je bilo bombardiranje tega pristanišča prepovedano, ker je to zahtevalo ministrstvo za zunanie zadeve ZDA, ki se je balo, da ne bi prišlo do incidenta. Zdaj pa je to prepoved preklicalo. Od 18. do 24. avgusta so letala petega letalskega poveljstva uničila 4, poškodovala pa 7 severnokorejskih letal z reaktivnim pogonom tipa »Mig-15«. Severnokorejsko poveljstv® trdi, da Kitaici in Severnokorejci še nadalje uspešno zavračajo sovražnikove napade na vseh delih bojišča in mu zadajajo velike izgube v moštvu in materialu. Radio Peking poroča, da je več ameriških letal kršilo kitajski zračni prostor v obalski coni vzdolž pokrajin Šantung, Kjangsi in Čekiamg, več ameriških aparatov pa zračni prostor nad nevtralno cono okrog Kesonga. Tokio, 27. avg. Glavni štab severnokorejskih čet je danes odgovoril na zahtevo generala Ridgwaya, naj se po gajanja nadaljujejo. Predlagal je, naj častniki oboroženih sil OZN znova preiščejo, kdo in kako naj bi bil incident povzročil. V isti noti tudi obtožuje generalni štab severnokorejskih oboroženih sil sile OZN, dh so znova prekršile nevtralni prostc-r okoli Kesonga s prekoračenjem obmejne črte. V svojem odgovori, generalu Ridgwayu sta severna generala Kim II Sung in Peng Te Huai povabila poveljstvo Zdr. narodov naj se udeleži ankete komunističnimi predstavniki ankete glede »bombardiranja in mitraljiranja« ponoči 22. avgusta. V svoji poslanici ki jo je oddajal pekinški radio, sta ko. munistična generala med drugim zah tevala objavo listin, ki so bile izmenja- ne glede tega incidenta med -"obema strankama. Samo na ta način se bodo lahko pogajanja za premirje nadalje-vala na temelju pravičnosti in enakosti — naglasa poslanica. Harriman v Londonu London, 27. avg. (Reuter) Posebni odposlanec Trumana Averell Harriman, ki je posredoval v anglo-iranskem sporu, je prispel sinoči v London. Po svojem prihodu je izrazil prepričanje, da še zmeraj obstoji podlaga za dosego sporazuma v sporu o perzijskem petroleju. Harriman bo začel v ponedeljek z britanskim predsednikom vlade Attleejem in ministrom Stokesom razgovore o položaju v Perziji. V torek se bo vrnil v Pariz, kjer se bo sešel s člani francoske vlade, vrhovnim poveljnikom sil Atlantskega pakta generalom Eisenhowrom in s funkcionarji uprave za gospodarsko sodelovanje. Marshall za pomoč Evropi Toronto. 27. avg. (AP). Pri otvoritvi kanadske nacionalne razstave je ameriški obrambni minister George Marshall izjavil, da nimajo trditve sovjetske vlade, da želi mir, nobene veljave in je Koreja samo neki incident v resnem svetovnem položaju. ZDA so si ustvarile zelo velike sile v zelo kratkem času. Izvajanje planskega programa bo omogočilo Združenim ameriškim državam ustvariti velikansko proizvodnjo. Ameriški obrambni minister je nato naglasil potrebo izkazovanja pomoči Evropi. V posameznih evropskih državah so bile sicer težave glede ponovne oborožitve, sedaj pa obstoji splosna težnja, da se to vprašanje reši. Smo v kritičnem momentu, je zaključil Ge. orge Marshall, ter je življenjsko važno. da pomagamo tem državam, kolikor moremo hitreje«. Obsodba bolgarskih vohunov Okrožno sedišče v Vranju je po dvodnevni razpravi obsodilo osem bolgarskih agentov in pomočnikov bolgarske obveščevalne službe na kazen strogega zapora od 8 mesecev do 6 let. Obsojenci so dajali vohunske podatke svojim rojakom, ki so kot pristaši Infnrmbiroja zbežali v Bolgarijo, postali tam agenti bolgarske obveščevalne službe ter potem ilegalno prihajali v našo državo, da bi zbirali vohunske podatke in organizirali vohunsko službo. Svojo sodbo je izreklo tudi okrožno sodišče v Nišu po razpravi, o kateri smo že poročali. Bolgarska državljana in agenta bolgarske obveščevalne službe Petrov in Milinov sta bila obsojena na po 10 let. njun pomočnik jugoslovanski državljan Grujev pa na 5 let strogega zapora. V dobi dveh meseceh je bila to pred okrožnim so-iščem v Nišu že osma razprava Zadafa delite? živil organizacije CARE V začetku septembra bodo potrošnikom razdelejene zadnje pošiljke jajc in mleka v prahu in masla iz programa pomoči, ki jo daje organizacija CARE Jugoslaviji. Od meseca marca do konca septembra bo razdeljeno vse. ga skupaj 21.481,905 kg živil, V načrtu je bilo. da bi vsa ta živila razdelili 2.200.000 potrošnikom, a ker so bila živila spomladi bolj potrebna, je število potrošnikov, ki so jih prejemali, naraslo na 2,600.000. Pozneje se je to število spet znižalo. Ker dospele količine živil niso bile zmeraj v skladu s številom potrošnikov, ki so dobili Prve tone sladkorja iz letošnje predelave sladkorne pese Tovarna sladkorja v Zrenjaninu, ki je 20. avgusta začela kampanjo predelave sladkorne pese, je v soboto poslala prve tone sladkorja trgovski mreži. Tovarna obratuje z vso zmogljivostjo. Prevoz pase je dobro organiziran. Na tovarniško dvorišče prihajajo vsak dan vagon} s potrebno količino sladkorne pese za predelavo. nakaznice, niso mogli upravičenci dobiti vsega blaga. Tako bo tudi v začetku septembra, do konca meseca pa bodo dobili vse. kar jim pripada po nakaznicah za avgust. Organizacija CARE bo tudi po zadnji rielitv; blaga dobavljala tipizirane nakete s hrano in obleko, ki jih v ZDA prebivalci naročajo in plačujejo za svoje prijatelje in sorodnike v Jugoslaviji. Prva tovarna mleka v praha v naši državi V začetku septembra bo začela' obratovati v Osijeku nova tovarna za proizvodnjo mleka v prahu in drugih izdelkov iz mleka. To bo prva tovarna te vrste v naši državi Dnevno bo predelovala okrog 40.0001 mleka, in to predvsem iz agroindustrijskega kombinata »Belje« pri Osijeku. Strojne naprave za novo tovarno je dal na razpolago mednarodni dečji fond (Unicef). Poizkusno obratovanje strojne naprave bo že konec tega meseca ob navzočnosti inozemskih strokovnjakov. V tovarni bodo pridobivali tudi sir in maslo. BR1TANSKO-PERZIJSKA PETROLEJSKA POGAJANJA Sedaj mora priti s pobudo perzijska vlada Perzijska vlada razpravlja o ukrepih za preprečen je gospodarske krize, ki lahko nastane zar adi prekinitve pogajati j z Veliko Er itanijo London, 27. avg. (Tanjug) Zastopnik br;taaskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so britansko-perzijska pogajanja o petroleju ustavljena in da pričakujejo sedaj nov korak s perzijske strani. Zanikal je tudi vesti, češ da je Stokes prinesel v London nove predloge perzijske vlade za rešitev spora. Predsednik britanske vlade Attlee se z drugimi člani vlade popolnoma strinja s Stokesovim stališčem, da mora Perzija pokazati konstruktivno pobudo, preden bi se lahko nadaljevala pogajanja. Na prvi seji perzijskega parlamenta po prekinitvi britansko-perzijskih razgovorov so posamezni perzijski poslanci ostro napadli stališče predsednika vlade Mosadiika in njegovih svetovalcev. Poslanec Džemal Emami, ki je bil glavni govornik, je rekel, da je parlament zato izglasoval Mosadiku zaupnico, da bi vodil pogajanja, ne pa da bi jih prekinil. Ostro ie napadal Mosadikovega svetovalca Kazema Hasibija, ki je pred kratkim dejal, da bo Perzija prej žrtvovala svojo suverenost, kakor pa kapitulirala v petrolejski zadevi. Podpredsednik perzijske vlade Husein Fatemi je izjavil, da bo v Perziji na stopila doba »pomanjkanja in tegob«. Perzijci se bodo morali privaditi na ra-d kalil e varčevalne ukrepe, odreči sc luksuznemu blagu in plačevati večje davke. Član mešane parlamentarne komisije za petrolej Kažem Pasibi je izjavil, da mora biti perzijska vlada pripravljena na odpor proti gospodarskemu pritisku, kateremu bo Perzija izpostavljena, ker je zavrnila zahtevo anglo-iranske petro lejske družbe. Perzijska vlada je ie razpravljala o ukrepih za preprečenjs gospodarske krize, ki bi lahko nastala zaradi prenehanja britansko-perzijskih pogajanj. Na seji so bili navzoči tudi perzijski finančni strokovnjaki. Obravnavali so predvsem načrte za razvoj kuzistanskega petrolej skega območja. Zastopnik perzijske vlade je danes sporočil, da je Perzija sklenila prodati GOSPODARSKI POLOŽAJ V EVROPI Nemška konkurenca pomemben Činitelj v mednarodni trgovini jXo&enih znamenj ni, ki bi napovedovala znižanje cen v zahodni Evropi Ženeva, 27. avg. (Tanjug). Gospodarska komisija OZN za Evropo je izdala svoje redno poročilo za letošnje prvo trimesečje, ki pravi, da bi lahko še nadalje naraščal; evropski uvozni stroški za živila. Avtorji poročila sodijo, da ni nobenih znamenj, ki bi napovedale znižanje cev v zahodni Evropi. Po istem poročilu se je evropska plačilna bilanca poslabšala v prvih treh mesecih letošnjega leta. Deset zahodnoevropskih držav je imelo v tem razdobju v razmerju do prekomorskih območij trgovinski primanjkljaj v znesku 944 milijonov dolarjev, medtem ko je znašal primanjkljaj v prejšnjem čertletju komaj 315 milijonov. Največji del primanjkljaja odpade na promet z deželami šterlinškega področja, trgovinski odnosi z ZDA pa so ostali skoraj nespremenjeni. Poročilo še posebej poudarja, da je Zahodna Nemčija postala eden izmed n? pomembnejših evropskih izvoznikov gotovih izdelkov. Ce bo povpraševanje na svetovnem trgu popustilo, bo nemška konkurenca znova postala pomemben činitelj v mednarodni trgovina. Trgovski promet med Zahodno in Vzhodno Evropo je bil v prvem trimesečju zelo slab. Nekoliko je na-rastel sovjetski izvoz v Italijo in Veliko Britanijo, in sicer predvsem izvoz žita ter različnih kož. Ko govori o stanju v posameznih državah, pravi gospodarska komisija OZN za Evropo v svojem poročilu, da so življenjski stroški v Franciji narasli v prvem četrtletju približno v isti meri kot v drugem polletju leta 1950. v Belgiji pa so bile cene na drobno v aprilu za 6 % višje kot v Pred sestankom držav Atlantskega pakta Pariz, 27. avg. (AFP). Pariški opazovalci so mnenja, da bodo na zasedanju Sveta severnoatlantskega pakta, ki se bo začelo fo. septembra v Otta. wi, sprejeti pomembni sklepi na gospodarskem področju. Proučena bodo tudi poročila odbora za obrambno produkcijo ter gospodarskega in finančnega odbora, ki imata oba svoj sedež v Londonu. Prav tako bedo obravnavali v splošnih potezah vprašanja. ki so v zvezi z oboroževanjem. V gospodarskih krogih so mnenja, da bo znova obravnavano tudi vprašanje razdeljevanja surovin med države Atlantskega pakta. Francoska delegacija bo verjetno skušala prikazat; nevarnosti. ki bi nastale za vojaške programje, če bi bila ameriška pomoč preveč skrčena. V ameriških krogih prevladuje prepričanje, da sta o tem izčrpno govorila na svojem sestanku predsednik francoske vlade Rene Pleven in general Eisenhower. Požigal; r.a smrt i Lidic obsojeni Prača, 27. avg. (Tanjug). Praško sodišče je obsodilo pet bivših nacističnih funkcionarjev zaradi uničenja vas; Lidice in Beniki na smrt. Med obsojenci sta tudi Max Rockstock, bivši šef nacistične varnostne službe v Kla-dnu. ki je vrgli] uničenje vasi Li-dice ter Richard Schmidt, bivši poveljnik 254. nemške pehotne divizije, ki je ukazal, da se uniči vas Beniki na Slovaškem. lanskem decembru. V skandinavskih državah so se cene na drobno mnogo bolj povečale kot v drugih evropskih državah. Britanska ekonomika kaže znamenja težke obremenitve zaradi oborožitvenega programa. V vzhodni Evropi primanjkuje surovin. V Vzhodni Nemčiji, CSR in na Poljskem primanjkujejo v glavnem jeklo in barvaste kovine, na Madžarskem premog in električna energija, v Sovjetsk; zvezi pa kovine in gradbeni material. Po razpravi, ki je trajala več dni, je ekoncansko-socialni svet sprejel britansko resolucijo o problemih v zvezi s finansiranjem evropske emigracije pod pokroviteljstvom Mednarodne organizacije dela ter se poziva ta organizacija. naj upošteva predloge, ki jih navaja poročilo generalnega tajnika OZN Trygve Lieja. Pri tem je Eko-nomsko-sccialni svet zavrnil resolucijo Čila, Mehike in Peruja, ki je določala uresničitev ukrepov. glede katerih so se že sporazumeli. Večina delegatov je vztrajala na stališču, da bi bilo potrebno počakati na konferenco v Neaplju in videti, kakšno stališče bodo glede vprašanja emigracije zavzele evropske države. F nekaß vrstah Kairo, 27. avg. (Reuter). Egiptovska policija je včeraj streljala na demonstrante, ki s0 skušali prodret;, do britanskega in ameriškega veleposlaništva. Pri spopadu je bilo ranjenih 10 demonstrantov in trije policisti. Med demonstranti je bilo največ študentov ter železniških in mestnih delavcev, ki s0 vzklikali prot; Britaniji. Demonstracije , so bile prirejene ob 15. letnici podpisa anglo-e-giptovske pogodbe iz leta 1936. Casablanca. 27. avg. (Ass. Pr.). V Casablanco (Mrroko) je prispela prva skupina ameriškega letalskega osebja za ameriška oporišča, ki jih gradijo v francoskem Maroku. Bonn, 27. avg. (UP). Med Zahodno Nemčijo in Japonsko je bila sklenjena enoletna trgovinska pogodba 0 izmenjavi blaga v vrednosti 30 milijonov dolarjev. Zahodna Nemčija bo izvažala v glavnem stroje, optične instrumente, kovinske izdelke in avtomobile. Japonci pa tekstilije in kmetijske pridelke. Budimpešta, 27. avg. Uradno je bilo sporočeno da je madžarska vlada poslala vladi ZDA noto. v kateri protestira zoper ameriško odpoved tarifne pogodbe med obema državama. Madžarska vlada trdi, da je ta odpoved samo formalna, ker je baje vlada ZDA že prej prekršila tarifni sporazum. Mexico City, 27. avg. Po velikih na. liV'ih, ki trajajo že tri dni na področju v San Luisu. so poplave popolnoma izolirale nekatere mehiške vasi. V mestecu CaTdenasu je izgubilo življenje 52 ljudi, število ranjenih pa še niso ugotovili. Škodo na posestvih cenijo na več milijonov pezosov. Djakarta, 27. avg. (Ass. Pr.). Indonezijska policija je včeraj aretirala n? zahodni Javi še sto ljudi, med katerimi je tudi šef muslimanske stranke »Masjurni«. Obenem z njim je bilo aretiranih še 24 članov iste stranke. «Masjumi« je vladajoča in obenem nsjvečja stranka v deželi. Š to aretacijo se je število članov parlamenta, ki so jih aretirali v zad. njih treh tednih, dvignilo na 18. afganistanski vladi 10.000 ton petroleja in 20.000 ton derivatov nafte. Dodal je, da bo Perzija pri tej prodaji zaslužila 30 milijonov dolarjev. Na koncu je rekel, da so tudi druge azijske 'države prosile Perzijo, naj jim proda nafto in njene derivate. Madžarski odgovor na ameriško noto Budimpešta, 27. avg. (AFP). V odgovoru na ameriško zahtevo z dne 5. julija pravi madžarska vlada, da ni pripravljena privoliti v opustitev klavzule največjih ugodnosti, ki je določena v trgovinski pogodbi med Madžarsko in Ameriko z dne 24. julija 1925. V zahtevi ameriške vlade je bilo rečeno, da b; bile ZDA v primeru, če madžarska vlada ne bi sprejela tega pogoja, prisiljena odpovedati trgovsko Pogodbo z Madžarsko. ANGL0-EGIPT0VSKI SPOR Obrambni sistem za Srednji vzhod LOGIKA — Signori, koliko vojn imate že za seboj? •— Štiri svetovne, ekscelenca! — Naturalmente — najprej na eni, potem še na drugi strani.. , London, 27. avg. (Reuter). Britanski minister za zunanje zadeve Herbert Morrison je v neuradni noti sporočil egiptovski vladi, da sestavlja Britanija nove predloge, na podlagi katerih bi anglc-egiptovski razgovori za revizijo pogodbe iz leta 1936 lahko krenili z mrtve točke. Britanski strokovnjaki za vprašanje Srednjega vzhoda sestavljajo varnostni aranžma za Srednji vzhod, ki bi bil organiziran v okviru Atlantskega pakta. Ce bi bil ta širši obrambni si. stem za Srednji vzhod uresničen, bi Britanija lahko revidirala dvostransko pogodbo z Egiptom, na podlagi katere ima svoje čete na območju Sueza. Po novih britanskih predlogih bi Egipt so. deloval pri tej širši obrambni organiza. ciji za Srednji vzhod. Predsednik egiptovske vlade Nahas paša je dejal, da bodo pogajanja o re. viziji anglo.egiptovske pogodbe iz le. ta 1936 prekinjena če Britanija ne bo napravila novega konstruktivnega ko. raka še med sedanjim zasedanjem egip. tovskega parlamenta. Po razgovoru z britanskim veleposlanikom v Kairu Stevensonom, je Nahas paša rekel, da bodo v primeru, če egiptovskim zahtevam ne bi bilo ugodeno, pogajanja uradno končana, obenem pa bo tudi odpovedana anglo - egiptovska pogodba. Ob tej priliki je Nahas paša izročil Stevensonu prepis svojega od govora na osebno poslanico britanske ga ministra za zunanje zadeve Herberta Morrisona. Kakor se je zvedelo, je v odgovoru rečeno, da je Egipt zdaj prisiljen k politiki, katere feil j je odpoved pogodbe če Velika Britanija ne bo storila novega koraka, ki bi zadevi pomagal iz slepe ulice. Odgovorni egiptovski krogi so mnenja, da ima Velika Britanija po pogodbi iz leta 1936 sicer pravico imeti čete v coni Sueškega prekopa, da pa je zaradi številnih kršitev pogodbe pravzaprav že izgubila to pravico. Veliki Britaniji med drugim očitajo, da je obdržala nekatera pristanišča in oporišča na egiptovskem ozemlju, ki so bila med drugo svetovno vojno odstopljena Veliki Britaniji, da gradi nova britanska letališča v Egiptu in da ima na egiptovskem ozemlju večje število čet, kot pa je določeno v pogodbi. Strožji ukrepi proti davčnim zaostankarjem v Prekmurju Ob korejski obali pluje veliko ladij, ki so jih razne države dale na razpolago oboroženim silam OZN za morsko blokado in za podporo suho-zemskim silam. Na sliki vidimo križarko (na desni) in rušilec (na levi), ki dobivata nafto za pogon s petrolejske ladje (v sredini) neposredno na odprtem morju. V levem vogalu je novi Šef pomorskih operacij pri generalnem štabu admiral F e c h t e 1 e r, ki je prevzel to mesto po smrti admirala Shermana. 43 držav prijavilo udeležba na konferenci v San Franciscu Washington, 27. avg. (Tanjug). V Washington« je bilo sporočeno, da je razen ZDA še 48 držav sprejelo vabilo za udeležbo na konferenci o mirovni pogodbi z Japonsko, ki bo v San Fran. ciscu. Indija, Jugoslavija in Burma so sporočile, da se ne bodo udeležile te konference, Egipt, Sirija in Libanon pa še niso odgovorili na vabilo. . Indija je uradno sporočila, da se ne bo udeležila konference za podpis mirovne pogodbe z Japonsko v San Franciscu. Ass. Press poroča, da je indijska vlada izjavila v noti, ki jo je poslala vlada ZDA, da so določbe, ki dovoljujejo ZDA, da obdrži svoje vojaške sile na Japonskem tudi še po podpisu mirovne pogodbe, poglavitni vzrok za njeno abstinenco. Indijska vlada tudi poudarja, dfe imajo določbe o skrbništvu nad otoki Riu Kiu in Bonin v sebi kal za bodoče spore in spopade na Daljnem vzho., du. Indija tudi zaradi tega ne bo sodelovala pri podpisu mirovne pogodbe, ker ne vsebuje izročitve Formoze LR Kitajski in tudi ne govori o prehodu Kurdskega otočja in Južnega Sahalin-u pod suverenost Sovjetske zveze. Indija pravi, da misli podpisati separatno mirovno pogodbo z Japonsko in obnoviti diplomatske stike z njo, »brž ko bo to izvedljivo«. V ameriškem odgovoru na to noto zavrača vlada ZDA razloge vlade v New Delhiju in obžaluje, da je Indija sklenila, da ne bo podpisala mirovne pogodbe z Japonsko. Davišnji »Times« piše, da so bili v Londonu precej razočarani, ker se Indija ne bo udeležila konference za podpis mirovne pogodbe z Japonsko, v Washingtonu pa ta indijski sklep kritizirajo. Časopis poudarja, da zaradi izključitve LR Kitajske in sedanje odklonitve Indije dve največji sili v Aziji ne bosta podpisali pripravljene mirovne pogodbe z Japonsko. »Times« pravi, da je to nesrečna rešitev vprašanja, dogodki zadnjih šestih let v vzhodni Aziji po niso ustvarili pogo-gojev za podpis splošne mirovne pogodbe. Te dni je okrajno finančno poverjeništvo v Murski Soboti začelo pri izterjevanju davčnih zaostankov uvajati strožje ukrepe: pri vseh zakrknjenih dolžnikih so začeli rubiti. Za to ?e je namreč pokazala nujno ptureba. Davkoplačevalci v murskosoboškem okraju dolgujejo še za 1949 in 1950 leto prav zaradi takratnega nedoslednega izterjevanja nad sedem milijonov din. Letošnja akontacija za prvo tričetrt-letje pa je tudi plačana komaj okrog 60 %. S tem se je soboški okraj pri plačevanju davkov uvrstil med najslabše v Sloveniji. Da v Prekmurju ne primanjkuje denarja — zlasti ne med kmečkim prebivalstvom — nam dokazuje samo nekaj številk: letos gradi nove stanovanjske ali gospodarske zgradbe v okraju nad dvesto kmetov. Čeprav je bila do zdaj za kmete »mrtva sezona«, kajti glavne pridelke bodo prodajali komaj na jesen, je pri Narodni banki v Murski Soboti evidentiranih letos že 147 milijonov din dohodkov, ki so jih prejela samo kmečka gospodarstva. Vsaj toliko pa je prišlo med kmete še po 'raznih drugih poteh, ki jih banka ne more kontrolirati. Torej leži glavni vzrok, da plačevanje davkov v soboškem okraju ne poteka zadovoljivo, na ljudeh samih. In sicer tzko na članih krajevnih ljudskih odborov kakor na davkoplačevalcih. Mnogi davkoplačevalci v soboškem ] okraju se še namreč kar ne morejo navaditi na red, da bi v roku, ki je določen, odplačali svoj dolg. Kljub številnim pozivom, ki jih izdajajo krajevni odbori, odlašajo s plačilom tako dolgo, da pride do rubežev in s tem tudi do znatn-ih stroškov. Tako je v Salovcih krajevni ljudski odbor dvanajstkrat razglasil, da je treba davek plačati. Toda tem dvansjstkratnim pozivom se je odzvalo le nekaj kmetov, ki so plačali 26.000 din. Ko pa je bilo Po preteku plačilnega roka izvršenih v vasi 16 rubežev (pri vsakem so bili zaračunani stroški od 2 do 11 tioč din), so kmetje v nekaj dneh plačal; 700.000 din. Tudi v Satahovcih se kmetje na številne razglase, da je rok za plačilo akontacij zapadel, sploh niso ozirali. Treba je bilo izvršiti 20 rubežev. Po preteku osmih dni, ko Sq organi finančnega poverjeništva prišli, da bi izvršili transferaci.io, pa je v eni uri šest kmetov plačalo 400.000 din. Stroški za to pa so tudi narasli na 26.000 din. Tako je še v marsikateri vasi. Da pa pomanjkanje ni glavni vzrok za ne- plačevanje davkov, pa kaže dejstvo, da je bilo od 216 rubežev v okraju, prisilnih izvršb samo 5. Vsi ostali kmetje so v trenutku prisilne izvršbe, zaostanek plačali. Nekateri kmetje so to naredili na prav zanimiv način. Rainer Franc iz Rakičan št. 39 je bil dolžan 42.500 din. Z rubežem in prihodom organov, ki bi morali zarubljene predmete odpeljati. so nastali stroški preko 5.000 din. V trenutku, kq s0 hoteli stvari odpeljati, pa je Rajner izjavil članu krajevnega odbora, da si fco denar izposodil, naj nekoliko počakajo. Odšel je preko dvorišča, zastopnik finančnega poverjeništva pa iz radovednosti za njim. Za šupo * )e Eain£r ustavil, potegnil iz žepa listnico in vzel iz n;e potrebne tisočake... V Sstahovcih pa je neki kmet kar pred uslužbencem finančnega poverjeništva, ko je prišel, da ti izvršil prisilno izvršbo, potegnil iz slamnjače denar in plačal dolg. Da ie med prekmurskim kmeti tak odnos do plačevanja davkov, so v veliki meri odgovorni krajevni ljudski odbori. Posamezni člani razumejo namreč današnje poglabljanje demokracije precej nrpačno. Krajevni odbor v Skakovcih se je na primer postavil na stališče, da v svoji vasi ne bo vršil prisilnih izvršb, češ da kmetje dolgujejo samo za tretje četrtletje. In vendar je rok za to plačilo pmekel že 15. julija! Tajnik odbora v Rakičanu tudi sl-fon razume pomen naše finančne politike, ker je organu okrajnega finančnega poverjeništva odrekel pomoč pri delu rekoč: «V tako delo n-'j grom vdari!« B. Bogate rasi t ptujskem «kraju imaio nnivečje davčne zaostanke V Pleterjah na Dravskem polja so plačali šele 40*/ü davkov. Tudi v fcra-ievnem odboru Dolena Jih je bilo vplačanih šel*» 30V*. V Cirkovcih so tudi poravnali Šele .polovico. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, k! snada med bogate vasi, so na dolgu 60* • davkov in imajo zaostanke še od lani. Na Hajdini je vplačanih šele okrog 51»V» davkov, vendar so *3ko nizkega spanja krive tudi poneverbe, ki so v oreiskavi. Tako vn!nčevan*e davkov ovira poslovanje Narodne banke, da včasih tudi z rr*/x-mesečno zamudo iznlačuje kmečkim delavnim zadrugam, ki prodajaio svole pridelke preko trgovine zadružnega sklada. _ _ Okree* 80 do ?“•’# davk«v so ^vplačali v ptujskem okraju žp v SiVeiah, Cvetkovcih, S e st er žab. skorišniaku. Saku-šaku, v Gajevcih in v Gorišnici. Odkritje spominske plošče Lepa, p:o LJURLJANA — KINO ttnioN: ameriški film: »Zaplešiva«. Kratki film: »Pionir« št. 12. protfstave Ob 18 In 20 30. KINO MOSKVA: ameriški film: »Dedinja«. Kratki film: Filmske novosti številka 34-121. Predstave ob 18.30 in 21. KTNO SLOGA: francoski film: »Rožnato Živlienie«. Kratki film: Filmske novosti 33-121. Predstavi ob 18.30 in 20.30. — Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 17.30 dalje. KINO TIVOLI: francoski film: »Rožnato življenje«. Kratki film: Muha. Predstava ob 20. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. LETNI — DOM LJUDSKE MILICE: ameriški film »Dedinja«. Makedonski mesečnik 21. Predstava ob 20. TRIGLAV: ameriški film »Tarzan zmaguje«. Filmske novosti 32. Predstava ob 20. uri. KINO SISKA: ameriški film »Jano Eyro«. Srbski mesečnik 31. Predstava ob 20. KINO VEVČE: ameriški film »Večna Eva«. Mesečnik JA 23. RADIO TOREK, 28. AVGUSTA Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.00, 19.00, 22.00, 23.55. — 5.00 Jutranji pozdrav. 5.25 Zabavna glasba. 5.50 Jutranja telovadba. 6.15—7 00 Pisan glasbeni spored, vmes gospodinjski nasveti. 12.00 Lahek opoldanski spored 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Italijanski motivi v glasbi. 14.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov. 15.15—15.30 Zabavna glasba, vmes objave. 18.00 Želeli ste — poslušajte! 19.10 Skladbe ruskih avtorjev igra pianist Marjan Lipovšek. 19.30 Kulturni pregled (S proslave Tavčarjeve stoletnice). 19.40 Poje Slovenski sindikalni kvintet. 20.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana (s komentarjem). 22.15 Kaj bo jutri na sporedu. 22.30 Plešite, mi vam igramo! (na valovih 202.1 in 212.4 m). Oddaje za inozemstvo na valu 327.1 m: 22.30 Oddaja v nemščini. 22.45 Oddaja v italijanščini. 23.15 Komorna oddaja del Maxa Regerja in Roberta Schumanna. 24.00 Zaključek oddaje. ŠOLSTVO AKADEMIJA ZA IGRALSKO UMETNOST obvešča slušatelje in kandidate, da bo v šolskem letu 1351-52 pouk na naslednjih oddelkih: za dramsko igro, za režijo in za dramaturgijo. Prijave za sprejem novih kandidatov je oddati v tajništvu najpozneje do 20. septembra z vsemi prilogami. Sprejemni izpiti bodo od 25. do* 29. septembra, podrobni razpored bo objavljen na razglasni deski. Izpiti in kolokviji v jesenskem roku bodo od 1. do 6. oktobra. Vpisovanje starih in novih slušateljev od 8. do 13. oktobra. Redna predavanja se prično 15. oktobra. Sprejemni pogoji za novince: na oddelku za dramsko igro dovršena srednja šola, najnižja starost 17 let, brezhibno zdravstveno stanje, zlasti v govorilnih in dihalnih organih, primerna zunanjost in v prvi vrsti izrazita nadarjenost za igralski poklic, ki naj jo kandidat izpriča na sprejemnem izpitu, za katerega pripravi po lastni izbiri pet do šest točk, katere nad obsegajo recitacijo poezije in proze ter Drednašanje lažjih odrskih odlomkov. — Na oddelku za režijo absolvirani študij na fakulteti katere koli sorodne stroke, na oddelku za dramaturgijo brezpogojno popolna srednja šola. po možnosti tudi že študij na fakulteti: obenem s prijavo le predložiti v najmanj treh tipkanih izvodih pismeno domačo nalogo v obliki Izčrpne režijske odnosno dramaturške obdelave znanega odrskega teksta iz domače ali tuje književnosti; ustni izpit pa obsega zagovor predložene pismene naloge pred komisijo ter prednašanje poljubnega književnega teksta v verzu ali prozi. Prijavne formularje in vse podrobne informacije dobe kandidati v tajništvu, Gajeva 10, med uradnimi urami. ZAVOD ZA FTZKULTURO V LJUBLJANI obvešča, da bo redni pričetek šol. leta 1951/1952 15. septembra 1951. Popravni, razredni in privatni izpiti bodo 13. in 14. septembra. Prizadeti gojenci morajo biti 12. septembra na zavodu. Gojenci, ki žele prejemati štipendijo, naj vlože prošnje do 31. avgusta 1951 na upravo zavoda. Prošnji, kolkovani z 10 din, naj prilože: izpolnjeno »Vprašalno polo« za štipendiste, potrjeno od pristojnega ljudskega odbora. potrdilo poverjeništva za finance 0 imovinskem stanju staršev in ostalih družinskih članov, ki žive v skupnem gospodinjstvu s prosilčevimi starši. Prejemke morajo zajeti vsi redni mesečni dohodki (osnovna plača, funkcijski ev. posebni dodatki). 2795-a I. GIMNAZIJA V CELJU Popravni izpiti za vse razrede vključno 3. in 8. razred bedo 1. septembra ob 8. Sprejemni izpiti za višjo gimnazijo bodo 3 septembra ob 8 pismeni, 4. septembra ob 8 ustni. Matura v jesenskem roku bo od 4. septembra ob 8 do 8. septembra. Izrednih rokov za popravne kakor za vse ostale izpite ni. Prvi šolski dan bo 10 septembra 's pričetkom ob 7.45. Utemeljene prošnje za dopoldanski pouk v 1. in 4. razred se sprejemajo do 3. septembra. 2756-a * Vrtec Prule. Vpisovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok je 3. in 4. septembra od 9—12. S seboj prinesite izpolnjene in potrjene vprašalne pole. To velja tudi za dosedanje gojence. — Vrtec bo odnrt 10. septembra. 2409-n Na Klasični gimnaziji v Ljubljani bodo izpiti v jesenskem roku po naslednjem razporedu: 1. in 3. septembra popravni in dopolnilni izpiti (pismeno in ustno), 3. in 4. septembra sprejemni izpiti za vpis v višio gimnaziio. 4. in 5. septembra nrivatni izpiti. 6 in 7. septembra matura: začetek vedno ob 8. Pouk prične 10. septembra: za 2. do 8. razred ob 8. za 1. razred ob 10. Podrobnosti glede izpitov so objavljene na oglasni deski. 2408-n Učiteljišče v Mariboru. Izpiti v jesenskem roku: Ponravni izpiti za TV. letnik 30. avgusta. Pričetek diplomskih izpitov 31. avgusta. Popravni -izoiti za I. letnik 3. sentembra. za II. letnik 4. septembra, za IIT. letnik 5. septembra. Pričetek sprejemnih izpitov 5. sentembra. Podrobnosti na oglasni deski. — Ravnateljstvo. 2406-n Glasbena šola Nova Gorica v Šempetru. Razredni In ponravni izniti bodo v torek sentembra od 8 do 10. Vpisovanje go- 1 en cev pa v dneh R.. fi. in 7. septembra od 8—13. — Ravnateljstvo. 2404-n Atletski dvoboj Velika Britanija : Jugoslavija 102.5 :89.5 ‘Zgodovinsko zmagoslavje naših atletov Veliki, nepozabni atletski dvoboj med reprezentancama Velike Britanije In Jugoslavije je končan. Doseženi odlični rezultati, borbe brez primera, odlična organizacija, številni rekordi in velik obisk gledalcev je podoba, ki se bo trajno vtisnila v spomin naše športne javnosti. Zmaga Velike Britanije je bila pričakovana. Razlika je 13 točk. Naš poraz bi bil brez dvoma manjši, če ne bi bila naša štafeta 4X100 m diskvalificirana In če bi nastopil tudi naš rekorder Danilo Žerjal. Kljub temu je doseženi rezultat velik uspeh jugoslovanske atletike v dvoboju z najmočnejšo evropsko atletsko silo, ki je hkrati druga na svetu. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so naši tekmovalci pokazali prav v dvoboju z evropskimi prvaki vse svoje sposobnosti. Jugoslavija se je s tem povzpela med vodilne evropske narode. Potrdilo za to je 7 novih jugoslovanskih rekordov, najboljši letošnji čas na svetu v teku na 1509 m, prvo mesto Bmada v lestvici najboljših skakalcev v daljino v Evropi, peto mesto Ottenheimerja na 800 m v Evropi in Še vrsta drugih odličnih rezultatov. Na drugi strani so britanski atleti ponovno dokazali vse svoje odlike, saj se jc med drugim svetovni rekorder Bailey prikazal v tekih na 100 in 200 m kot najboljši sprinter na svetu. SE EN TRIUMF BAILEYA Prva točka drugega dne tekmovanja je bil tek na 400 m čez zapreke, v katerem se Je pričakovalo, da bodo gostje odnesli dvojno zmago. To pa jim je preprečil naš rekorder Igor Zupančič, ki je dosegel samo za desetinko sekunde slabši čas od državnega rekorda. Negotovost strokovnjakov in gledalcev je veljala Gubijanu, ki je navzlic nedavno preboleli bolezni zasedel prvo mesto. Očarljivi Bailey je spet zablestel. Tudi v teku na 200 m je bilo jasno, da bo zmagal, saj ni imel resnega tekmeca. Doseženi čas je letos najboljši na svetu in enak evropskemu rekordu. Tudi v tem teku se Pecelj ni mogel uspešneje boriti s Shentonom, ki je prispel drugi, na cilj. BERNAD LETOS NAJBOLJŠI V EVROPI! Kakor da bi vedeli, so se poleg sodnikov in ostalih funkcionarjev nagnetli okoli prostora za skakanje v daljino tudi fotoreporterji, ki so po končanem naoetem pričakovanju z velikim zadovoljstvom pospravili svoje »rekvizite« — razumljivo: na svoj filmski trak so ujeti polet letošnjega najboljšega evropskega skakalca Bmada. OTTENHEIMER JUNAK VELIKEGA DVOBOJA Redki so bili tisti gledalci, ki so na tihem gojili pobožno željo, da Jih utegne njihov ljubi 1enec in junak prvega dne tekmovanja Ottenheimer spet razveseliti. Njihove skrite nade so bile uDravičene. Ottenheimer je tudi v tej disciplini dosegel nov državni rekord in je bil le nekaj sekund za svetovno-znanim Angležem Wintom. Splošno mnenje gledalcev in atletskih strokovnjakov je bilo. da bo boriba za drugo mesto med Wintom in Ewansom. vendar se je zgodilo obratno. Z olimpijskim zmagovalcem Wintom se Je v hudi borbi boril Ottenheimer! PETI REKORD MILAKOVA Očividci trdijo, da je le mrak onemogočil sijajno razpoloženemu Milako-vu. doseči izreden rezultat. Začel Je skakati Šele pri višini 3.99 m, s 4.10 m pa je tako že petič zboljšal drž. rekord. DVOJNA ZMAGA V METU KOPJA Dangubič je že po prvem metu kopja zagotovil Jugoslaviji zmago. Tudi Vu-jačič je potrdil svojo formo in opravičil upanje, da je Jugoslavija zabeležila v tej disciplini dvojno zmago. Britanca EVROPSKO PRVENSTVO V VESLANJU 1 Jugoslovani v polfinalu Na evroosfcem prvenstvu v veslanju v Meconu (Rapercharge) so bili dosežen: tile rezultati: Četverec s krmarjem (prva skuplnal: Avstrija 6:35,1, Jugoslavija 6:36,2, Norveška Je bila tretja, gvica pa ni prišla na start; druga skupina: gvica 6:32.2, Francija 6:32.8, Nizozemska je bila tretja, Belgija pa četrta. V polfinale so se kvalificirale 'Avstrija, Jugoslavija, gvica. Francija, gpanija. Italija in Danska.1 Četverec brez krmarja: prva skupina: Avstrija 6:26,4, Francija je bila druga. Nizozemska pa tretja: druga skupina: Italija 6:27,2, Jugoslavija 6:38.9, gvica 6:45,5. V polfinale so se plasirale Belgija, Danska, Norveška. Jugoslavija, Italija. Francija in Avstrija. Osmerec: prva skupina: Jugoslavija 6:00.4. Francija 6:03.9. gvedska 6:04.9: druga skupina: Portugalska 6:02.6, Nizozemska 6:06,4. gpanija 6:21,3. V polfinale so se plasirali Italija, Canska. Britanija. Jugoslavija, Francija, Portugalska ln Nizozemska. TENIgKI TURNIR V CORTINI D’AMPEZZO Par Mitič : Palada t finala Na teniškem turnirju v Cortini d’Ampezzo so bili doseženi tile rezultati: Polfinale posameznikov: Merlo (Italija) - Garret (Vel. Britanija) 6:3, 6:4; Gardini (I) - Pautasci (I) 6:0, 6:3. Pari — četrtfinale: Mitič - Palada : Belardinelli - Clerici 6:3, 6:2; Pautasci-Merlo : Gardini-Bergamo *7:5, 6:2; polfinale: Mitič-Palada : Caccia-Gori 6:1, 6:3; Pautasci-Merlo : Cemik-Garret 6:3, 7 : 5. Savldge ln Denley nista utegnila ogrožati uspeh Jugoslovanov. NEPOZABNI FINIg Tek na 5000 m Je bil tudi ena najrazburljivejših točk sporeda v tem dvoboju. Gostje so bili favoriti, navzlic temu pa je prevladovalo mnenje, da bo borba huda in neizprosna. Trojica Ce-raj, Chataway in Pavlovič so pretekli prvih 3000 m v času 8:55.0. Vrstni red se ni spremenil niti v poslednjem krogu. Navdušeni gledalci so se dvignili s svojih sedežev in glasno bodrili naše tekmovalce, gele 300 m pred ciljem s® je z bliskovitim sunkom povzpel na čelo Chauway, ki je pustil za seboj izrednega Ceraja. NEPRIČAKOVAN ODPOR V š’ateti 4X400 m imajo Britanci veliko tradicijo- Vsi so pričakovali njihovo gudko zmago, vendar so dajaii Jugoslovani Stankovič, Račič, Zupančič in Sabolovič hud odpor do zadnjega, pri čemer je šele Higginsu uspeio s sijajnim finišem premagati našega saboloviča. Naša štafeta je dosegla nov državni rekord. Rezultati so tile: 400 m zapreke: 1. Wythel 53,4, 2. Zupančič 54,8, 3. Scott (V. B.) 55,2; kladivo: 1. Gubijan 53,1, 2. Clarke 52.60, •>. Douglas 52.38; skok s palico: 1. Mnakov 4,10, 2. in 3. Elliott in Dušanovič 3,80; 200 m: 1. Bailey 20,9, 2 Shenton 21.7, 3. Pecelj 22.3; skok v daljino: 1. Bmad 745, 2. Woacker 6.98, 3. Broad 6,78; 300 m z ovirami: 1. Segedin 9:05,4, 2. Djuraskovič 9:12 0, 3. Disley 9:44.0; 50G0 m: 1. Chata-way 14:50,6, 2. Ceraj 14:56.0, 3. Paviovič 15:00 6 ; 4 X 400 m: 1. Vel. Britanija 3:15,6, 2 Jugoslavija 3:16,1; kopje: 1. Dangu- bič 6474, 2. D. Vujačič 58,61, 3. Denley 57,19; 800 m: 1. Wint 1:49,7 2. Otten- heimer 1:51,3. 3. Ewans 1:52,5. Start na 100 m: Bailey, pecelj, Shenton, Jovančič II. ZVEZNA NOGOMETNA UGA Po lepi igri zaslužena zmaga Minulo nedeljo so bile na sporedu le tekme II. zvezne lige, medtem ko so člani I. lige tokrat počivali. Presenetljivi rezultati ponovno kažejo, da bo borba za najboljša mesta v lestvici do zadnjega huda. Najlepšo zmago je dosegel Odred v derby teluni s trboveljskim Rudarjem. Odred : Rudar 5:0 (2:0) ' izmed približno 8000 gledalcev je malokdo veriel, da se bo derby dvoboj med slovenskima zastopnikoma v II. ligi končal s tako hudim porazom trboveljskih nogometašev. V začetku tekme je sicer kazalo, da bodo gostje nevaren nasprotnik in da se bo treba za zmago bolid do zadnjega. Toda potek tekme pa je pokazal, da je Odred boljše moštvo, v katerem je tokrat med drugimi zadovoljila tudi napadalna vrsta, v kateri sta bila najnevarnejša Kumar in Hočevar. Sleherni Odredov prodor je pomenil za mladega vratarja Ahlina veliko nevarnost. Nekajkrat je smelo posredoval v igro in njegova zasluga je, da Rudar ni bil še huje poražen. Poleg njega je bil zelo dober Opresnik, ki je odlično podajal žogo, medtem ko mu prodori niso uspevali, saj ga je branilec Pelicon povsem onemogočil. Za Odred so bili uspešni Hočevar 2, Kumar, P:si:ar in Zivo-tič po 1 gol. Tekmo je sodil Višnič iz Zagreba. Ob zaključku moramo poudariti še nešportno vedenje Haclerja in branilca Rudarja, ki sta se z medsebojnim fizičnim obračunavanjem na igrišču pokazala številnim gledalcem v zelo slabi luči. Za bliskovit udarec z roko je sodnik izključil Haclerja, kar je bilo povsem pravilno, pravici zadoščeno pa bi bila' tudi izključitev Rudarjevega igralca. ki mu želja po maščevanju tudi ni dala miru. REZULTATI: Tekstilac : Velež 1:1 (0:0). Vardar : Budučnost 3:1 (1:1). Metalac : Bokelj 2:1 (0:0). Željezničar : Dinamo 2:1 (0:0). Kvarner : Proleter (Z) 0:0. PRVENSTVO SLOVENIJE Korotan spet vodi Drugo kolo slovenske lige je prineslo Triglavu presenetljivo zmago nad Nafto, ki velja za resnega tekmeca za prvo mesto. Z učinkovito zmago nad Gregorčičem se je Branik ponovno povzpel med najboljše. Rezultati so tile: Mura : Železničar (Lj.) 1:1 (0:1), Korotan : Železničar (M) 4:1, Krim : Kla-divar 3:3 (3:0), Triglav : Nafta 1:0 (1:0), Branik : Gregorčič 4:0 (2:0). Državno mladinsko prvenstvo BSK : Sloga (Skoplje) 10:1 (4:1). Hajduk : Vojvodina 1:0 (1:0). Budučnost : Sarajevo 2:1 (0:0). Mladinci in pionirji Odreda imajo danes ob 16.50 na stadionu obvezni trening. NAGRADA ŠPORTNE STAVE 41. KOLA V 41 kolu športne stave ni bilo poseb- nih presenečenj, zato pride v poštev za nagrade veliko število dobitnikov z 12, zlasti pa z 11 pravilnimi rešitvami. — Prva nagrada se razdeli med 30 dobitnikov, ki prejmejo po 20.535 din. Druga nagrada pripada 1076 dobitnikom, ki prejmejo po 1.109 din. Dobitniki iz Slovenije: za prvo nagrado prideta v poštev imetnika številk 929002 iz Celja in 935257 iz Ptuja. Druge nagrade prejmejo imetniki naslednjih številk: 911525, 911575, 911645, 911648, 911649, S11681, 911C87, 911723, 911746, 911776, 911833, 915151, 917034, 917043, 917049, 910397, 910405, 910586, 917704, 917705, 920456, 920477, 920496, 922313, 923334, 917602, 928598, 929045. 923030, 928336, 928979, 933725, 933728. 935257, 335269, 935275, 935742, 935710, 936335, S36341, 930990, 932152, 924142, 939613. Po roku za reklamacije v 40. kolu so nagrade tele: I. 117.411 din, II. 7558 d:n. Izplačevale se bodo v torek 28. t. m. med 8. in 9 uro. Dva nova plavalca rekorda V okviru praznovanja 30 letnice plavalnega kluba Jadran je bilo v Splitu tekmovanje, na katerem sta bila dosežena dva nova državna rekorda. Štafeta Primorja z Reke 3x100 m mešano za ženske v sestavi Grkinič, Lovrenčič in Lopa rič je dosegla nov državni rekord v času 4:04.8 in je prispela pred štafeto »De Meuwen« iz Amsterdama 4:12.4. — Drugi državni rekord na progi 4x50 m mešano za pionirje je dosegla štafeta v sestavi (Njegoš. Simnovic, Duilo in Pentič) v času 2:03.9. Po plavalnem tekmovanju je bil turnir v waterpolu, kjer so igrali Mornar, Jug, De Meuwen in Jadran. V prvi tekmi je Mornar premagal Jug 4:3 (2:1), Jadran pa De Meuwen 9:4 (4:1). Vse 4 gole za Holandce je 2abil eden izmed najboljših water-polistov na svetu Von G. Fegelen. OR VRSTILA V zvezi z določili 3. ln 6. člena pravilnika za izvajanje uredbe o predvojaški vzgoji pozivamo vse ustanove, podjetja, obrtne obrate in delavnice, zadruge, družbene in zadružne organizacije ter posameznike. pri katerih so zaposleni mladinci letnika 1935: da sestavijo spisek teh mladincev z naslednjimi podatki: priimek. očetovo ime in ime, dan. mesec in leto rojstva, rojstni kraj. okraj in ljudska republika, narodnost, stanovanje, kje Je zaposlen z oznako pristojnega rajona, zdravstveno stanje. — V spisek se ne vnesejo mladinci, ki so dijaki srednjih ali njim enakih šol. Spisek je najkasneje do 15. septembra t. 1. predložiti v dvojniku pristojnemu rajonskemu ljudskemu odboru v Ljubljani, referatu za narodno obrambo. MESTNA AVTOMEHANIKA V KRANJU IN VULKAN1ZACIJA je priključena Mestnemu prevozništvu v Kranju s sedežem Kranj, Faroška loka štev. 51. Delavnice sprejemajo popravila motornih vozil vseh vrst, avtomobilske plašče in zračnice, plašče in zračnice od dvokoles, ter ostale gumijaste izdelke, o čemer se obveščajo interesenti. 2391-n TOMBOLA Kmetijska zadruga St. Jurij pod Kumom — elektrifikacijski odbor, priredi z. septembra ob 11. uri veliko tombolo z bogatimi dobitki v skupni vrednosti 3 milijone din. Vabimo vse prijatelje planin za polnoštevilno udeležbo! Zveze z vlaki in avtobusom od vsakega vlaka so ugodne iz Zagorja in Zidanega mosta. Prav tako bodo na razpolago Jedila ln pijače, po pristopni ceni. Cena tombolski srečki din 40. — Poizkusite svojo srečo! 2815-n MALI OGLASI AVIO-MIZAR ali Izkušen mizar se sprejme pri Letalski zvezi Slovenije-Ljubijana. Nastop službe s 1. novembrom 1951. Pismene ponudbe poslati na naslov: Letalska zveza Slovenije — Ljubljana. Celovška cesta 23. 8749-1 V TOREK 21. avgusta sem Izgubila kruš-nik z denarnico in vsemi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da pošlje dokumente na: Hiti Marija, Plešivica štev. 59, p. Brezovica. 8789-10 VJSOKOSOLEC išče sobo: po možnosti v mestu. Ponudbe pod »Miren študent« na oglasni oddelek. 8790-9 PLETILNI STROJ štev. 8. v brezhibnem stanju, dolgo fin—80 cm kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 8791-5 SEFA RAČUNOVODSTVA In 2 knjigovodji za pogonsko knjigovodstvo sn~ej-me Železarna Sisak. 8792-1 RAZVELJAVLJAM nakaznico za kurivo št. 107 na ime: Urana Draga, Radona Tr? Svobode 4. 8794-11 SAMO^TOTNO STVTLJO za vodstvo man1-še šivaiMce sprejmemo. Naslov v oglasnem oddelku. 8699-1 KONJA. 9 let starega, pripravnega za vsakovrstno grožnjo, prodam. Nasi®-" v oeiacr)pm oddelku. 8793-4 OTOŠKA TO'otca. zelema. 1® bila izgubit“*1 a v net°k 24. t. m. dopoldne od Gradišča do Seienburgove ulice. N^jditeii co naoroša. da jo za nagrado odda* Tmd-*ka ulica 4-TT. 8795-10 -'znURTT.A CF.M OCALA v navadnem Ar-riprn etuilu v nedelj® đonoidn® ob iz-s>oru w tramvala na froficu viško proge. Poštenega najditelja prosim, da jib odda za nagrado v ogl. odd. 8817-10 KDOJACl, krojačice in gospodinje! Otvorili smo dopisni krojni tečaj potom pošte, za najmodernejše francoske in angleške kroje z nadrobnimi navodili. Uspeh zajamčen. — Prvi Model-salon Grkič, Zagreb. Praška 10. 8804-11 ČEVLJARJI POZOR! Kupimo stroj »Auf-dcppelmaschine«. Ponudbe na naslov: Samu Josip, Subotica, Botičeva 6. 8797-5 MOŠKEGA, veščega konj sprejmemo ta koj. Plača po dogovoru. Mestno tesarstvo, Ljubljana. Ižanska cesta 18. 8805-1 DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem takoj ali po dogovoru. Plača dobra. Pomočniku-zakoncu nudim stanovanje. Rober Ivan, dimnikar Ribnica. ' 8806-1 TRGOVSKA POMOČNICA z nekalletno prakso, želi zaposlitve kjerkoli. Naslov v oglasnem odd. Ljubljana. 8808-1 KDOR IZSLEDI rjavopleskano moško kolo, odoeljano 23. t. m. iz vrta Branibor v Celju, naj za visoko nagrado javi: Krbave Franc, Spodnja Hudinja številka 104. ' 8814-11 PREKLICUJEM blok št. 16.451. izdan pri Invalidskem nodietiu »Zvezda«. Kranl. za neveljaven. Dolinšek Francka. Pa-lovče r»ri Tržiču. 8812-11 OTROŠKI ŠPORTNI VOZTCFK. tapeciran, kupim. Naslov v podružnici Slover»sir», ga poročevalca Kranj. 8811-5 IZGUBLJENA je bHa evidenčna avt^mn. Miška tablica S 2705. Poštenega naldi-teita nreeim, naj jo odda: Avtopr«*vn-r-ništvo. Bled. 8PRP jo LEBo T1ST r-TS'TO sr»BO v Kran bl iščem pri prsteni in mimi družini. Naslov v podružnici SP Kranj. 8810-9 mw>TT Umrl nam Je naš srčno UobUeni oče. tast in stric MATIJA RODTC. drž., upo-koienec v 85. letu starosti. Pogreb Mago-nokojnika bo v sr«do 29. avgusta ob 17 'zpro^ irar*«ie sv. Nikolaja na pokopali?*® k Sv. Križu. — Globoko žaluioči ostali: Ludvik, sin: Minka, hči: Francka, sina-aba in ostalo sorodstvo. — Ljubljana. Mokrnoog. Kranl. 27. avgusta 1951. TTrv»».)^ rum to naša draga mama FHAV. PEF.SERN« vdova Mvarparia. Pogreb bo dane«? ob 14.30. —- Žaluioči bče--iri MarUa in Anči. vnuk Dragee, zet in ostalo sorodom. — Ltubllana. Kranl. 2*i6-?> Tovarniški Knuste KPJ »Tiskanine« v Kran bi naruaula žalostno met. da s~ ie smrtno rKmo<;ro*p tovariš ttt»v «•«kretar odličnega Bfrota TCP«* v »Tiaka- nlnl«. Zvestega tovariša, neumornega borca za soriaUr^m bomo snremlli -n-niegovi ▼adnii noti 28. avgusta ob is ?n iznred Mše *aiosti v Bistrici pri na Dokonališče. 2820-a žalostno vest, dq to OR 9V. mista traotXr»« nrorninul no* *lan TO i'H-.O Trši* tovariš VPT*ro Trn*1 -lOT-cnn a1*-«! ro-Poro-nt Tovor*r»o »T! ekon in a-Vrtqut. Pooreh bo Ofl avcnicta o V» -jr Mšp žalosti. Bistrio«. 'hiolc-Tržič. pokol, nika bomo ob’-anW v *astnem in tratnem spominu. — MLO Tržič. 28ll-a Uprava podjetja »Tiskanina« v Kranju javlja žalostno vest, da je smrtna nesreča iztrgala v nedeljo 26. avgusta iz naših vrst personalnega referenta podjetja tov. VINKA UDETA. Od dobrega tovariša se bomo poslovili 28. avgusta ob 15.30 na pokopališču v Tržiču. Sporočamo žalostno vest, da se je dne 26. avgusta smrtno ponesrečil naš nepozabni mož; očka, sin, brat in zet VINKO UDE, personalni referent Tovarne »Tiskanina« Kranj. Pogreb dragega pokojnika bo 23. avgusta ob 16 izored hiše žalosti, Bistrica, blok-Tržič. * — Žalujoči: žena Ivanka: otroci Marjetka in Janez; mati in sestra Ivanka ter družine: Moko-rel. Roblek, Urbanc, Rodič, Jeseko ter ostali. 2312-a Obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da je 25. avgusta preminul naš ljubljeni mož. oče. ded. praded in brat LUDVIK DITRICH, oosestnik in bivši trgovec v Postojni. Pokooali smo ga v Donedeljek 27. avgusta v Postojni. — 2a-'uioča žena Marija in otroci Milena Kutin, Marija Ditrich, Luce Ditrich. Sonia Rosina in dr. Bogo Ditrich ter ostalo sorodstvo. 2C10-a Vsem sorodnikom, prijateljem in stanovskim tovarišem snoročamo. da r»as je oo kratki in težki boinrni zapustil naš mož in oče ROK BERLTČ. mizarski mojster in bivši predsednik Obrtne zadruge mizarjev St. Vidu nad, Ljubljano. Pogreb bo v torek 28. avgu^ha ob nol 16 iz nie-govega doma. Celovška oeptq ?g7, na no-kooališče sv. Roka v Dravliah. — Zalu-mči: ž®na Marija, bčo-rica Mani. sinova Leon in arh. Franco z družinami in osta-'o sorodstvo. — Ljubljana, Dravlje, dne °6. avgusta l°5i. ‘ 28!i-a Vsem sorodnikom. nHiateUpm in znancem snoročamo žalostno vest. da nas ie no težki in mu*ni bolezni za vedno zapustila nača nadvse linbit-ma. z’ata mama. sestra, c+ara to*a. ta**a! rvaVMla ANGf,l\ pt AVTvyo roiena* ^^BTN^RT. PoorrbJ, drgwe rokolnfr« ho v torek 28. av«mcta ifi an V LinHUaui, r ^al. Iz mrUšVo ev. la. __ t*oUTi0*i. mož PaUco. b*r»re-«Silva Zlata: ci-nova: A-^+op. Em?i: c-na^i: Alol7*4a roj. Prj-ian. M;ia roi. u-ba-n?«xj zet: ffaverio P^oda: vuok! in vnuMn^ r'ečaJcI in T»oX~V|nie tor O7 Bo krntVf I7 T15C "edno z?rv„c.+u „OŠ mo* oXo :n strlo .TTTP7.T TvrTTT.jrr rf* T7lr«oo r>0_ "rph I*o «>8. STrrgau. državne oblasti to je ljudske skupščine oziroma plenumi ljudskih odborov (4. člen nacrta »Zakona o planskem upravljanju narodnega gospodarstva«). Drugič vlada FLRJ, vlade ljudskih republik in ljudski odbori so dolžni dostaviti delavskim svetom višjih gospodarskih'združenj oziroma gospodarskih podjetij in ustrezajočim organom sindikalnih m zadružnih organizacij predloge družbenih pianov zaradi izjave in pripomb preden te piane sprejmejo ljudske skupščine in ljudski odbori; pa tudi pri izdelavi predlogov družbenih planov morajo pozvati predstavnike delavskih svetov zaradi razpravljanja o osnutkih teh planov (21., 22., 23. Ln 24. člen načrta »Zakona o planskem upravljanju narodnega gospodarstva«). Naposled so vlada FLRJ in vlade ljudskih republik dolžne, da zaradi informacije javnosti objavijo načrte družbenih planov najkasneje mesec normah. toda norme so bile največkrat določene od zgoraj, ne pa od podjetja. Predvsem ni bila plača odvisna v ničemer od vprašanja, koliko itodjetje glede kakovosti oz. asortimenta kakor tudi po svojem komercialnem in drugem gospodarskem prizadevanju zadovoljuje dejanske potrebe trga. in potemtakem tudi potrebe socialistične skupnosti delovnih ljudi. Naravna posledica tega je bila, da so ostajali delovni kolektivi nezainteresirani za vpijoče signale, ki jih je o potrebah socialistične skupnosti iz dneva v dan dajal trg. Tak položaj se je sicer precej spremenil s spremembo sistema cen in plačnega sistema v prvem četrtletju tega leta na področju trgovine. Vendar so stvari ostale v bistvu nespremenjene na področju same proizvodnje, kar je pomenilo, da je pre- skrba obtičala na pol poti vse do Izdaje novega planskega in finančnega sistema. Na kratko rečeno, stari planski in finančni sistem je dušil in še vedno duši zakon ponudbe jn povpraševanja kakor tudi zakon vrednosti. Kasneje bomo podrobneje razpravljali, zakaj je bilo to potrebno, celo absolutno neizbežno v naši dosedanji ekonomski in splošni socialistični graditvi in zakaj so naravnost smešni vsi tisti »modrijani«, ki mislijo in pridigajo, da mi »šele sedaj postajamo kolikor toliko pametni«. Trenutno se zadovoljujemo z ugotovitvijo, da je stari planski in finančni sistem te zakone dušil in da je tako delovanje starega sistema že začelo resno zavirati razvoj materialnih proizvajalnih sil naše države, kakor tudi nadaljnji napredek v zadovoljevanju potreb življenjskega standarda naših delovnih ljudi. ,Na drugem mestu se bom dotaknil vprašanja, koliko sta zakon ponudbe in povpraševanja in zakon vrednosti kot spremljevalca blagovne proizvodnje izrečni ostanek preteklosti. Zaradi lažjega razumevanja za sedaj poudarjam samo to, da je neobhodno določeno — ne neomejeno, kakor v kapitalističnem sistemu, temveč z osnovnimi prcporcijami družbenih planov omejeno delovanje objektivnega ekonomskega zakona «ponudbe in povpraševanja oz. zakona vrednosti, če nočemo. da za daljšo dobo spravimo v nered normalno ekonomsko pobudo za nadaljnji razvoj našega narodnega gospodarstva. Treba je namreč upoštevati. da sedanja stopnja razvoja materialnih proizvodnih sil, ki je relativno še vedno zelo nizka, ne samo pri nas, ki smo tehnično zaostala država. temveč tudi v svetovnem povprečju, še vedno neizbežno terja obstoj blagovne proizvodnje in blagovne izmenjave. Predlogi načrtov novih «nspodarskih zakonov zamišlajo v okviru splošnih proporcev družbenih planov, da se odpre pot delovanju objektivnega ekonomskega zakona ponudbe in povpraševanja in objektivnega ekonomskega zakona vrednosti. V prizadevanju, da se doseže ta kakovost sin asortiment proizvodnje, je na področju proizvodnje ta pot zagotovljena s samostojnim planiranjem Podjetja in z odvisnostjo njegove prosperitete, njegove rentabilnosti od uspeha na trgu. Na področju cen je ta pot zagotovljena z možnostjo, da proizvodnja kakor tudi trgovina svobodno formirata cene v skladu s ponudbo in povpraševanjem. Družbeni plani se po zakonskih načrtih ukvarjajo samo s splošnimi okviri cen, namreč s splošnim planiranjem temeljnega kupnega fonda prebivalstva ter povprečnimi stopnjami akumulacije in družbenih fondov. Nameravano je, da gospodarsko upravni državni organi obvezno predpisujejo cene samo bazičnim surovinam in polizdelkom, izjemno pa tudi najvažnejšim končnim izdelkom. (Ta snov je obdelana v zakonskih načrtih samo delno in zelo posredno, samo v smislu funkcionalne odvisnosti cen od osnovnih proporcev. Konkretnejša obdelava terja obsežnejše in posebno zakonodajno delo). Na področju plačnega sistema je ta pot zagotovljena z obstojem stalnega in spremenljivega dela plače, ki ga določa načrt »zakon® o fondu plač v gospodarskih podjetjih in združenjih« (glei 2 člen). Bistvo načrta »zakona o fondu plač v gospodarskih podjetjih in združenjih« je pravzaprav v tem. da je plačni fond gospodarskega podjetja reguliran po eni strani z osnovnimi proporci družbenih planov, po drugi strani pa se. stavljen iz sredstev, ki jih podjetja dobe od prodaje proizvodov. To bistvo izrečno naglašajo že temeljne določbe zakonskega načrta, ki med drugim pravijo: »Plačni fond gospodarskega podjetja se določa na temelju proporcev, določenih z družbenimi gospodar, skimi plani, sestavlja pa se iz sredstev,- dobljenih s prodajo proizvodov oz. s plačilom za določene usluge in druge gospodarske dejavnosti» (1. člen 2. odstavek načrta »zakon® o plačnem fondu gospodarskih podjetjih in združenjih«), Regulativna oz. plansko odločilna vloga temeljnih proporcev družbenih planov pride do izraza predvsem v stalnih plačah, medtem ko prihaja vlo. ga tržišča do izraza v spremenljivem delu plačnega fonda. Za celoto narodnega gospodarstva seveda zakonsk1 načrti določajo, da bo globalno in kompleksno planiran tudi spremenljivi del plačnega fonda (11. člen, točka c) načrta »zakona o planskem upravljanju narodnega gospodarstva«), medtem ko je za posamezno podjetje spre. menljivi del plače neposredno odvisen od čistega dohodka podjetja (3. člen. 2. odstavek načrta »zakona 0 fondu plač v gospodarskih podjetjih in združenjih«), kar med drugim pomeni — od produktivnosti dela in od njegovega dejanskega prizadevanja za potrebe trga, to je v naših pogojih za potrebe življenjskega standarda socialistične skupnosti delovnih ljudi» Stalni del plače je sestavljen iz os. novnih — kot minimalnih — plač in iz dopolnilnih plač. Višino osnovnih plač določi vlada FLRJ konkretne osnovne plače pa so odvisne od strokovne in šolske izobrazbe delavcev oz. uslužbencev v gospodarstvu. Dopolnil, ne plače določa Po delovnem mestu v okviru meja. ki jih postavlja vlada FLRJ, upravni odbor gospodarskega podjetja po posebnem statutu, ki ga odobri delavski svet (6. in 7. člen načrta »zakona o fondu plač v gospodarskih podjetij in združenjih«), V osnovnih proporcih družbenih planov ustreza stalni del plače določenemu minimumu izkoriščanja obstoječih kapacitet (11. člen načrta »Zakona o fondu plač v gospodarskih podjetjih in združenjih«). Na podlagi tega bo podjetje samo določalo norme, ki so v svojem globalu, to je po svojih splošnih normativih, odvisne od minimuma izkoriščanja kapacitete, določene z družbenimi plani, v svojih konkretnostih pa popolnoma prepuščene določanju delavskih upravnih odborov oziroma svetov. Kolikor torej podjetje poveča proizvodnost dela kolikor porabi manj surovin itd., kakor je to določeno v globalnih planskih računih družbenih planov se bo vse to pozitivno izražalo v njegovem povečanem čistem dohodku in glede na to tudi v izpremenljivem delu plače. Postavlja se vprašanje, ali s tem, da prenehamo dušiti zakon ponudbe in povpraševanja in zakon vrednosti in dovoljujemo določeno, lahko rečemo, precej veliko svobodo delovanja teh zakonov, ne gremo nazaj na kapitalistična načela gospodarjenja. Na to vprašanje je treba predvsem odgovoriti, da zakon ponudbe in povpraševanja ter zakon vrednosti — glede na sedanjo stopnjo razvoja materialnih proizvodnih sil in glede na obstoj blagovne proizvodnje ki ga ta stopnja še vedno terja — objektivno obstojata, pa naj bi ju kdo skušal še tako zadušiti. Mi bi lahko delovanje obeh zakonov dušili, toda vselej se je to maščevalo, tako’ da se je pojavljala nezakonita špekulacija, da je izginilo blago s trga in so nastopile razne druge gospodarske motnje; Nadalje je treba poudariti, da tu ne gre — kolikor se to tiče socialističnega sektorja našega gospodarstva, ki pa je že davno odločujoč v naši ekonomiki — za blagovno pruizvodnjo in delovanje zakona ponudbe in povpraševanja, odnosno zakona vrednosti na klasičnem temelju zasebnih lastninskih pravic, marveč gre za blagovno proizvodnjo in zakon vrednosti ha podlagi socialistične lastnine in socialistične pravice upravljanja splošnega ljudskega premoženja po delovnih kolektivih oziroma po njihovih delavskih svetih in upravnih odborih ter socialistični državi. Naposled je treba poudariti, če prenehamo dušiti objektivne ekonomske zakone to ne pomeni, da se vračamo k njihovemu anarhističnemu delovanju, prirojenemu klasični kapitalistični proizvodnji in razdeljevanju. Nasprotno, v novi Jugoslaviji gre v pogojih oblasti delovnega ljudstva in upravljanja gospodarskih organizacij in združenj po delavskih svetih za socialistično obvladovanje objektivnih ekonomskih zakonov, torej za kvalitativno nov pojav v procesu socialistične graditve pri nas. Seveda je treba, kadar govorimo o »obvladanju« zakona vrednosti, ta pojem vsekakor opredeliti in predvsem precej omejiti glede na podobne izraze, ki jih uporabljajo sovjetski revizionisti in potvarjalci marksistične politične ekonomije. Moramo si biti popolnoma na jasnem o tem, da je zakon vrednosti skupaj z blagovno proizvodnjo in razdeljevanjem, ki predstavljata njegov »življenjski prostor« in pogoj njegovega obstoja izrečni ostanek preteklosti v kvalitativno že novem stanju socialistične graditve. »Obvladanje zakona o vrednosti« torej ne more biti v nobenem primeru bistvena značilnost »zgrajenega socializma«, kakor to razglašaj > sovjetski ekonomisti, ko bukvalno in javno revidirajo Marxa in Engelsa, ki sta za socializem, splošno govoreč o njem, zanikala zakon vrednosti in blagovno proizvodnjo^ a poudarjala samo nagrajevanje po delu kot poslednji ostanek buržoazne pravice. Povsem in sam po sebi sumljiv je prav tako sovjetski izraz »zgrajeni socializem«, ker je očitno antidialektičen. Ta nam. reč v teoretičnem in načelnem pogledu oporeka, da bi v samem socialističnem sektorju oziroma po likvidaciji privatnih kapitalističnih ostankov v celotni družbeni ekonomiki, kakršna se razvija v prvi lazi komunizma, nujno obstojala nasprotja in borba med objektivnimi (ne samo subjektivnimi) elementi kapitalistične preteklosti in komunistične bodočnosti. Praktično služi ta izraz samo temu, da bi se birokratski državni kopilalizem pokazal kot so-ciaiististična popolnost, proces birokratske kontrarevolucije pa kot skrajni zmagoslavni proces socialistične graditve. Danes si moramo biti prav tako na jasnem o tem, da niti za sam razviti kapitalizem, ki v čedalje večjih razmerah po tej ali drugi poti prehaja v državni kapitalizem v celoti ne velja več klasično pojmovanje popolne anarhije kapitalistične proizvodnje m raz-deljevanja in popolnoma stihijskega, z nobenimi družbenimi ukrepi omejenega delovanja zakona o vrednosti. K določenemu, včasih zelo daljnosežnemu obvladanju objektivnih ekonomskih zakonov blagovne proizvodnje in izmenjave so prešle z uspehom že pred daljšim časom vse kapitalistične dežele na zahodu. (Lenin je ta proces spoznal za Nemčijo že med prvo svetovno vojno.) V popolnoma ekonomskem smislu pomeni vsekakor to dejstvo nadaljnje po-družabljanje proizvodnje, ki kot ekonomsko dejstvo s svoje strani dokazuje, da je socialistična preobrazba družbe neizogibna in nezaustavljiva. Toda prav tako, kakor je lahko državni kapitalizem po svojem ekonomskem bistvu i poslednja stopnja kapitalizma i prva stopnja socializma, kar je med drugim odvisno tudi od značaja obiasti, splošnega razdeljevanja in razpolaganja s presežkom deia, tako samo obvladanje zakona vrednosti na tej ali drugi stopnji v teh ali drugih posameznostih ekonomskega dogajanja Se ne dokazuje obstoja resnično socialističnih družbenih odnosov. Naravno je, da neobviadahje zakona vrednosti, njegovo anarhično delovanje, vsekakor dokazuje, da socialističnih družbenih odnosov ni, kolikor v kaki deželi prevladuje. Toda na današnji stopnji razvoja kapitalizma ta dokaz ne more veljati v nasprotni smeri, tam, kjer obstoji določeno oo-vladanje zakona vrednosti. Za začetne elemente socialističnih družbenih odnosov in za njihov nadaljnji razvoj, za resnično socialistično graditev sta potrebni' razen določenega, vsaj državno-kapita’iističnega obvladanja zakona o vrednosti, še dve stvari: prvič, vsaj elementi upravljanja osnovnih proizvodnih sredstev po neposrednih proizvajalcih in drugič, vsaj elementi socialistične demokracije v vsebini in značaju obiasti. V Sovjetski zvezi danes nimajo niti »zgrajeriega socializma«, pa niti zgoiaj omenjenih elementov^ ker jih je kot prvo in najbolj nevarno zapreko na svoji reakcionarni poti zadušna Diro-kratska kontra-revolucija. Od sovjetskih ekonomistov toliko slavljeno oo-vladanje zakona vrednosti se je razkrilo torej na koncu kot »izpopolnjen« ali vendar že v »klasičnem« kapitalizmu rojeni in znam drzavnokapilalisue-ni in birokratski — monopolizem. Ko torej govorimo o socialističnem obvladanju zakona vrednosti v našem »jugoslovanskem« smislu besede, tjsga pojma ne uporabljamo samo za državne administrativne ukrepe, ki zavirajo anarhično delovanje zakona vrednosti, in za to ali ono obliko državne lastnine nad proizvodnimi sredstvi, temveč vključujemo vanj tudi družbene odnose, kakršni se oblikujejo z vzpostavljanjem delavskih svetov, kakor tudi celotni kompleks razvoja socialistične demokracije v n?ši državi. Hkrati se zavedamo, da je »obvladanje zakoua o vrednosti« gioboko protisloven pojern naše socialistične graditve, pojem_ v katerem se zrcali tudi znotraj socialističnega gospodarskega sektorja borba med preteklostjo in prihodnostjo, seveda ob jasni perspektivi in orientaciji k zmagi bodočnosti. (Nadaljevanje bo sledilo.) Ureja uredniški odboi. Odg urednik Sergej Vošnjak. Lastnik osvobodilna fronta Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana. Knafljeva utica št- 5, telefon 55-22 do 55-26. - Uprava za Ljubljano telefon 24-63. Inseratni od-d“Iek telefon 38-96. - Poštni predal 23. Tekoči račun NB 661-S0321-. — Tiskarna «Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. - Mesečna naročnina 126 din. - Poštnina plačana v gotovini. II. Delovanje ekonomskih zakonov ponudbe in povpraševanje in zakona vrednosti po načrtih novih gospodarskih zakonov MARGARETA BUBER-NEUMANN: 64 UJETNICA pri Stalinu Prevedel dr. Ivan Crnagoj in HitI€*rf U »Potem sem zapisnik takoj podpisal, saj se kot Anglež vendar nisem mege! pustiti pretepsti«, je dejal Thomasu M. Obsojen je bil na deset let kaznilnice. • Drugi dan opoldne so nas esesovci odvedli v mesto, kjer smo dobili v neki vojaški kuhinji grahovo juho, dnevni obrok kruha in marmelado. Pri tej priložnosti sem slišala, kako je eden izmed naših moških, ki je bil svoj čas član »Rdečega mornarskega društva« v Hamburgu in bil posebno glasen in vsiljiv, pozdravil esesovca s »Heil Hitler«! Willy B., ki je korakal vštric mene, je to tudi opazil in mi pomežiknil: »Vidiš, punčka, ta se že vadi!« Bivanje v biaiaski jetnišnici je obudilo mnogim izmed nas nove nade. »Pravzaprav ravnajo z nami čisto dostojno!« »Morda bodo pa politične emigrante, ki se vračajo iz Rusije, amnestirali?« Veliko moških je računalo s tem, da jih bodo takoj poklicali v vojsko. »Cisto vseeno je, kam nas pošljejo, bolje kakor v ruskih kaznilnicah ali v Sibiriji bo že«; tako je bilo razpoloženje, Jkz> so nas približno čez sedem dni naložili na osebni vlak in odpeljali v smeri proti Varšavi. Vlak je bil zatemnjen in nezakurjen in kolodvori brez luči. Na postajah so skušali poljski civilni potniki vstopiti v naš vagon, ker ni bil prenapolnjen. »Prekleti prasci poljski, ali boste izginili!« so rjoveli esesovci in jih brcali s stopnic. Z Betty Olberg sva čepeli na klopi, kot sva bili navajeni čepeti na pogradu, in sva ves čas samo ugibali, kje bo končna postaja naše vožnje. »Bog ve, če nas bodo pripeljali naravnost v Berlin?« — »Morda nam bodo pa dovolili, da obvestimo svojce?« Z madžarskim emigrantom sem spregovorila v biaiaski •-tnišnici samo nekaj besed. O “svoji usodi si ni delal nobenih utvar. V temnem vagonu se je prvič ojunačil in zapletel v daljši pogovor. »Madžarski državljan sem. Morda me bo Gestapo izročil madžarskim oblastem. Kdo pa ve, kaj m čaka v Nemčiji in kaj me čaka na Madžarskem? Ce te bodo izpustili, sporoči, prosim, sorodnikom moje žene v Porurju, da si govorila z menoj.« Drugo jutro se je vlak ustavil v Lublinu. »Vsi izstopite! V peterostope!« Betty Olberg sta morala dva moška skoraj nesti. Bilo je najmanj 40« mraza. Izmučeni in premraženi smo korakali skozi mesto, kjer sem videla prve od bombnih napadov porušene hiše. Klavrni razgled je postal še bolj turoben, ko smo se približali »ghettu«,* Izza priprtih vrat in iz kletnih stano- vanj nas je preplašeno in radovedno gledalo nešteto oči. In sredi »ghetta« se je dvigala velika, gradu podobna štirioglata stavba, ki je imela glavni vhod okrašen z dvema daleč vidnima sekirama. To je biia lublinska jetnišnica, ki nas je za štirinajst dni sprejela pod streho. Zdaj smo bili torej v rokah Gestapa. Ze na hodniku je dal jeguljasto polizan civilist vsakemu list papirja s pozivom, naj točno napišemo: svoje ime, rojstni datum, vstop v Komunistično partijo Nemčije, funkcije, ki smo jih v njej opravljali, kdaj smo se izselili'iz Nemčije, koliko časa smo živeli v Rusiji in kaj smo tam delali, kdaj nas je NKVD zaprla in na kakšno kazen smo bili obsojeni. Listke smo izpolnili in oddali. Z Betty sva prišli v ženski oddelek jetnišnice, kjer je bilo že šest žensk. Te so nas burno pozdravile. Vse so pripeljali tja iz Butirkov. Poznala sem samo dve: gospo Fon in gospo Fekete. Podoba je biia, da so zbirali v Lublinu izgnance iz Rusije za nadaljnji transport v Nemčijo. V dveh celicah lubiinske Jetnišnice je sedelo vsega skupaj sedemnajst žensk, v oddelku za moške pa okrog stotrideset moškib izgnancev Iz Sovjetske Rusije. Ko sem se pozdravila In pogovorila z obema znan kama, je vstala s klopi mlada, plavolasa dehlica, stopila k meni in rekla: »Ali si morda ti Gretica?« * ghetto = židovska četrt. (Op, prev.). ■Kako pa si prišla na ,Gretico‘« sem se začudila kajti Gretica sta mi 'rekla samo dva človeka, Heinz in moja prijateljica Hilda D. »S Hildo sva bili skupaj zaprti v kazanski kaznilnici. Naročila mi je, naj povsod poizvedujem za teboj in če te najdem, ti naj povem, kaj se je zgodilo z njo.« »Da, jaz sem Gretica.« ■Hilda je bila zaradi povezanosti z Neumannovo skupino obsojena na deset let ječe. Obsojena Je bila še takrat, ko je bil na oblasti Jezov. Od svoje hčerkice Svetlane je dobila pismo in to je bil njen edini srečni trenutek. Hilde ne bi več spoznala. Ima že snežnobele lase, pa še ni stara trideset let.« Dolgo sva se posvetovali, če bi bilo mogoče Hildo kako rešiti. Bila je češka državljanka. Predvsem sva sklenili, da bova obvestili Hildine starše, kakor hitro bo mogoče. Komaj sem bila pol ure v celici, ko so se odprla vrata in me je gestapovec osorno poklical; odvedel me je na hodnik in me nahrulil: ■»Nikar ne mislite, da se boste vtihotapili v Nemčijo pod napačnim imenom! Dobro vemo, kdo ste!« Potisnil me je v neko pisarno, kjer je sedel za mizo zavaljen mlad možak. ■Kako se pišete?« me je-nagovoril.