Poštnina plačana v goiovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO-
Cena posamezni številki Din 1 ‘50.
TRGOVSKI UST
Časopis trgovino, industrifo Srt obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi . ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za 1 2 leta 90 Din, za U leta 45 Din. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
leto ix.
Telefon št. 552.
Stavka v Angliji.
LJUBLJANA, 8. maja 1926.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 54.
momaua-<sammn
Orjaška borba, ki se je začela v Angliji o polnoči od 3. na 4. t. m., presega daleč značaj navadne stavke. Je to boj kakor ga zgodovina Anglije doslej še ni poznala in katerega izid utegne imeti najdalekosežnejše posledice tudi za druge države, tako v gospodarskem, kakor socialnem oziru. Zato sledi danes razvoju dogodkov v Angliji z naj-večjo napetostjo ves svet.
Izbruh stavke nas ni presenetil. Dogodki so se pripravljali dolgo časa, vrelo je skoro že leta. Že ko se je julija p. 1. angleška vlada odločila, da bo gmotno podpirala pasivna rudniška podjetja, je moralo biti vsakemu laiku jasno,'da tako subvencioniranje ne more trajati predolgo in da ukinitvi subvencij mora neizbežno slediti tudi ukinitev obratovanja pasivnih rudni-kav, katerih položaj je izza onega časa vsled položaja na svetovnih trgih, vedno težje konkurence vsled racijo-nelnejšega izkoriščanja rudnikov v drugiii državah, ter vedno večje eksploatacije vodnih sil in petroleja, postajal iz dneva v dan slabši. Tudi ni bilo pričakovati, da bi rudarji z lahka sprejeli znižanje mezd, določenih v času najboljše konjunkture, nikakor pa ne primernih za čase, ko morejo podjetja samo £ državno subvencijo jedva vzdrževati obrate. In ko je vlada s 1. majem ukinila subvencije, ni bilo pričakovati drugega izida. Vodila so se pogajanja, toda brez vsakega uspeha. Lastniki rudnikov stojijo na stališču, da je neobhodno potrebno znižati mezde in podaljšati delavni čas
od 7 na 8 ur dnevno, medtem ko zahtevajo rudarji enoten režim — podržavljanje uprave vseh rudnikov.
Stavka se je razširila tudi na delavstvo vseh drugih važnejših industrijskih panog. Rudarjem so se pridružili delavci prometnih podjetij, železnic, paroplovnih družb, vseh transportnih podjetij, tako da je ves promet popolnoma paraliziran. Da bi onemogočili dovoz premoga iz drugih držav v Anglijo, se je sta v kujoči m pridružila tudi mednarodna zveza prevoznih delavcev.
V	Londonu, kakor v celi državi, vlada velika nervoznost. Prebivalstvo se boji pred pomanjkanjem življenskih potrebščin, kupuje in nabira zaloge. Trgovine z najnujnejšimi potrebščinami, ki so bile še prve dni stavke odprte, so se zaprle, ker nimajo več blaga na razpolago. Cene so povsod horendno narasle. Dasi so železnice zagotovile, da bodo skrbele za dovoz najnujnejših življenskih potrebščin, se je bati, da pride radi pomanjkanja živil do ekscesov, ker je že danes pomanjkanje zelo občutno.
Vlada izjavlja, da o pogajanjih ne more biti govora, dokler se stavka ne ukine.. Vojaštvo je konsignirano v vojašnicah, policija znatno ojačena z dcbrovoljci. Generalni svet strokovnih organizacij, ki vodi stavko, je sicer pripravljen za pogajanja, toda začasno ne more sprejeti Baldvvinovega predloga, da se mora pred pogajanji ustaviti stavka.
Svetovna premogovna kriza.
Po statističnih podatkih je znašala oh zadetku sedanjega stoletja poraba premoga na svetu 700 milijonov ton, se je dvignila ob začetku vojske »a 1200 milijonov ton in hi znašala pri enakem relativnem naraščanju danes ca 1600 milijonov. Vojna je la razvoj prekinila, a je hkrati vse premogovno gospodarstvo direktno in indirektno zelo zrahljala. Produkcija premoga na zemlji je bila leta
1924	za 30 milijonov ttm manjša kakor leta 1013. Prav tako se je poraba v evropskih državah večinoma znižala, tako na Nemškem za ‘20%; so seveda izjeme, tako na Francoskem, kjer se je uporaba iz valutami h in reparaeijskih razlogov dvignila.
Kateri so glavni vzroki svetovne premogovne krize? Najprvo splošni gospodarski položaj, ki vsaj V Evropi tlači normalno delovanje industrije iti trgovine in ki zato omejuje tudi porabo premoga. Angleški in nemški eksport premoga trpita tudi na okolnosti, da so med vojsko načele svoje premogovne sklade dežele, ki so prej v Evropi kupovale, tako Kitajska, Indija in Južna Afrika. Izvoz premoga v Rusijo je popolnoma izostal, in skuša tedaj celo Rusija sama prodajati svoj premog v sredozemskih deželah. Na Nemškem je bil med vojsko in po vojski črni premog izrinjen od rjavega, in je ostalo to tudi še sedaj.
Poleg teh vzrokov, kakor tudi poleg visokih" v času cvetoče konjunkture zvišanih mez in režijskih stroškov psloh, so pa še drugi prav važni vzroki, ki
Omejujejo porabo premoga m jo
bodo
ovirali tudi še v bodoče. Utemeljeni so v tehniški preureditvi več vrst gospodarskih panog, ki so porabile prej veliko premoga. Kot sovražnika premoga imenujemo v prvi vrsti nafto v plovbi. Kuriv-n« snov Dieselovih motorjev ne tehta fliti četrtino premoga ob istem delu, in ie vse skupaj tudi dosti bolj snažno. Zma-S°viti boj nafte proti premogu je označen "ajbolj po eksportu angleškega ladij-
skega premoga, ki je padel od 1913 do
1925	za pet milijonov ton. Pisali smo že, da je pred vojsko kurilo v svetovni plovbi 11% trgovskih ladij s petrolejem, danes jih pa kuri že več ko tretjina. — Tudi vedno večja uporaba vodnih moči zmanjšuje porabo premoga; na Bavarskem 11. pr. bodo po popolni izvedbi elektrifikacije z vodno močjo nadomestili četrtino sedanjega premoga. — Dalje je kurivna tehnika danes vsa drugačna kot je bila še v najbližji preteklosti; saj je šel še nedavno največji del toplote neizrabljen skoz dimnik ven. Koliko se z dobrimi kurivnimi napravami prihrani, kažejo U. S. A., ki so še pred kratkim s premogom naravnost šarile. Železnice, drugi njih činitelj v porabi premoga, so porabile še leta 1920 v blagovnem prometu 197 angleških funtov premoga za 1000 brutotonskih milj, leta 1923 samo še 183 in 1924 že samo 170, torej za 14% manj. V osebnem prometu so od 1920 do 1923 prihranili 10%, od 18.8 funtov na 17 itd.
Vse to nam pravi, da premogarstvo v bližnjem času ne more misliti na ozdravljujoči dvig prodaje. Njegova rešitev je drugje. Kapaciteta premogovnikov je prevelika in se mora omejiti, začeti se mora omejitev pri manj dragocenih in drago delujočih c bratih. To velja za vse dežele sveta, ki proizvajajo premog. Nabavni stroški se morajo znižati. Tehniško se mora še marsikje marsikaj zboljšati: Amerikanec dobavi v istem času 2.35 ton premoga, ko ga dobavi delavec v 'Poruhrju 0.9 te ne; sicer je delo v Poruhrju težavnejše, a diferenca je vseeno prevelika. Drugod je še slabše.
Boljša bodočnost se obeta premogar-stvu v dobavi petroleja iz premoga. Prevajanje premoga v nafto bo premogarstvo poživilo ali pa vsaj na sedanji višini obdržalo. In marsikakšna dežela, ki nima petroleja, pa ima premog, se bo pošteno oddahnila. »Trgovski list« je o takih možnostih pisal že pred leti.
K. Tiefengruber:
Letalo v službi denarnega prometa.
Nevarnosti, ki pretijo denarnim pošiljkam po železnici, ladjah in drugih običajnih prevoznih sredstvih na kopnem in po morju, so dale vspodbudo, take dragocene tovore zaupati letalom.
Velebanke skoro vsega sveta so se te ideje poprijele, ter pošiljajo visoke denarne vrednosti po zraku, kjer so vsaj varne pred vlomom in poneverbami, razven tega pa se vrši promet z nedosegljivo naglico, kar zopet pomeni čeden dobiček na času in s tem na sicer izgubljenih obrestih. Tudi prevozni stroški se pri zračni pre-važi izdatno zmanjšajo, ker ni treba večjega števila nadzornih organov. V pretečenem četrtletju se je po zraku prevažalo skupno 10,690.000 zlatih pfuntov, to je približno tri milijarde dinarjev.
Ta sveta sestoji iz sledečih pošiljate v: Dne 5. februarja je prenesla družba »Imperial Aimays iz Londona v Basel 250.000 angl. pfundov, 15. marca na isti progi 780.000, in 2. aprila pa je preletel Junkerjev aeropral iz Berlina v London s 9,660.000 pfundov vrednimi.Dawes - obligacijami.
Ta zadnji transport je spremljalo še posebno varnostno letalo. Omenjeni prevažni slučaj predstavljajo do danes sicer še rekord v zračnem denarnem prometu, ki pa se pri mrzlično naglem razvoju letalstva gotovo dolgo ne bo držal.
*	Seveda so v teh primerih navedene samo visokovredne pošiljatve. Zlatnina, žlahtno kamenje, denarna gotovina itd. je pa v obče danes že glavni tovorni materijal po zračnih zvezah.
O	kaki nesreči ali izgubi glede teh dragocenih pošiljk pa se kljub precejšnji živahnosti še do danes ni slišalo.
PRISPEVKI ZA PODPIRANJE BREZPOSELNIH.
Ministrstvo za socialno politiko nabira v zmislu pooblastila, ki mu ga daje finančni zakon za leto 1922/23, potoni okrožnih uradov za zavarovanje delavcev prispevke za podpiranje' brezposelnih delavcev. Prispevki se nabirajo obenem s prispevkom za bolniško zavarovanje. Samo Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je nabral do 31. januarja 1!,'2(> v te svrhe 3,952.212 Din. Ima pa še na zapadlih prispevkih do 31. januarja 192G iztirjati «11.000 Din. Denar se je v zmislu zakonskih določil nakazal Središ-niemu uradu v Zagrebu, ki ga nalaga v Hipotekarni banki v Beogradu. — Vprašanje podpiranja brezposelnih je zlasti danes, v času ostre1 poslovne stagnacije odlične važnosti in pričakovati bi bilo, da bo vlada posvetila temu vprašanju vso svojo pozornost. Zal pa se mora ugotoviti, da se denar s katerim se obremenjuje naša produkcija v svrho podpiranja brezposelnih, ne samo ne uporablja za določene svrhe, ampak leži denar neupo-porabljen v banki in se z druge strani, zbog pomanjkanja gmotnih sredstev, namerava ukiniti borze dela, edine institucije, ki imajo skrbeti za to, da se s pravilno ureditvijo delovnega trga pobija brezposelnost. Zato je na zadnji plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani stavil g. J. Zadravec. nujni predlog, da je nasloviti pred-stavko na ministra za socialno politiko z zahtevo, da se svote, ki jih plačuje naša industrija, obrt in trgovina v svrho podpiranja brezposelnih, v te svrhe resnično tudi uporablja in da se ž njimi tudi omogoči redno poslovanje borz dela.
Dipl. rer. pol. Boris Zajec:
Velesejmska reklama.
Velesejem je pomemben izraz modernega gospodarskega razvoja: združitev v tisoč smereh razdeljene posamezne produkcije in istočasno delitev v velike gospodarske skupine. Speča-vanje blaga (zadnji ud ekonomske produkcije), ki je pri pravilni produkciji že davno pripoznan in vedno bolj upotrebljavan ud, ni bil nikdar svoji važnosti primemo upoštevan. Najboljši primer nam daje Nemčija. Tako je svetovno znani velesejem v Leipzigu edini zastopnik tega principa, vendar pa ni zadostil vedno bolj se pojavljajoči potrebi po organizaciji spečavanja blaga. To je bil povod, da so nastali novi velesejmi v velikih nemških mestih. Če bodo ti velesejmi v posameznemu slučaju mogli svojo upravičeno eksistenco Obdržati kot izraz navedenega razvoja, so brez dvoma življenja zmožni in pripoznani udje gospodarskega napredka.
Smisel velesejma je dvojen: prvo izmenjava blaga in potem — navadno ne povdarjano, a vendar ne manje važno — reklama. Velesejmi so velike reklamne izložbe. Zatorej je prav in tudi potrebno, da se tudi na z vsakim velesejmom zvezano reklamo, kot enoto opazovano prenese organizato-ricno misel. Dobro organizirani velesejem L dobro učinkujočimi slikami velesejmske reklame pomeni tudi posebno pospeševanje našega v sedanjih časih žal zanemarjenega kulturnega življenja.
Za onega, ki dela reklamo za velesejem, je glavna stvar, da doseže smiselno hvalitev blaga, potom — po njegovem mnenju najbolj učinkovite — oblike. Veliko je že, če se posameznik ozira na umetniško izvršitev svojega naznanila. V nobenem slučaju pa ne upošteva svoje soizstavljalce, ki z istimi sredstvi in istimi pripomočki, ravno isti namen zasledujejo. Rezultat talke reorganizrane reklame vidimo
Posebne označbe pri brzojavkah.
Odpošiljatelj brzojavk da lahko 3 posebnimi označbami glede dostavitve brzojava, kakor tudi glede obvestila o dostavitvi razne dispozicije. Tozadevne določbe so navedene v čl. 52. brzojavnega pravilnika in sicer se daje te dispozicije s tem, da se pred počet -kom brzojava vpišejo sledeče kratice, ki jih v informacijo trgovstva v naslednjem navajamo:
I). — nujno,
R. P. — odgovor plačan,
H.	P. D. — nujni odgovor plačan,
R. 1*. R. X. P. — odgovor plačan in se ima naslovljencu po posebnem donašalcu dostaviti, T. U. — primerjanje,
P. Gl — potrditev dostavitve telegrama,
P. C. P. — potrditev dostavitve potom pisma,
P. O. D. — nujno potrditev dostavitve,
F. S. — poslati za prejemnikom,
R. O. — predati telegram nezaprt, >1. P. — osebno vročiti brzojav,
<J. P. — poštno ležeče,
T. R. — brzojavno ležeče,
T. M. x. — na več naslovov,
1*. R. — poštno priporočeno,
X. P. — ekspres plačan,
X. P. T. — ekspres plačano brzojavno poročilo,
X. P. P. — ekspres plačaho poročilo po pošti,
€. T. A. — sporočiti vse naslove.
najbolje za časa velesejma po ulicah Leipzig-a. Ta mešanica različnih reklamnih sredstev vpliva na kupca preje .neugodno, kakor pa ugodno in podaja sliko srednjeveških sejmov.
Kaj je smoter reklame? Ima nalogo vzbujati pozornost in opozarjati kupca na blago, ki se je razstavilo. To je legalni in pripoznani smoter ne samo velesejmske, temveč tudi druge reklame. V bistvu hvalisanja blaga leži ndkako pretiravanje in to pretiravanje spada k estetičnim pripomočkom reklame, vendar mora biti v mejah dobrega okusa in dostojnosti. Če preide reklama potom nesmiselne oblike m barve tako daleč, da druge produkte prevpije, je reklama izrodek, ki gotovo ne govori dobro za notranjo solidnost dotičnega blaga in podjetja. Do tega spoznanja je že davno prišel vsak pameten trgovec. Vedno mnogo-brojnejše so okusne in umetniške izložbe in trgovske hiše. Vidimo, da so dotični prišli do spoznanja, da sta kultura in lepota enakovredna in ena-kovažna faktorja v človeškem kakor tudi trgovskem življenju, da je idealno in realno v medsebojni odvisnosti in da se mora medsebojno spopofnje-vati za pospeševanje celokupne kulture, kakor tudi za pospeševanje gospodarskega cilja posameznika. Z gospodarskega stališča je brezmejna preponudba (Oberbiehing) v hvalisanju zapravljanje, katere se misleči kupec ogiblje že radi tega, ker jo mora drago plačati.
Velesejem v Leipzigu nima nobene organizirane reklame, kar je mogoče na sledeči način razložiti. Izšel je iz zelo majhnih začetkov in različnosti krajevnih in sejmsko tehničnih razmer: nepreglednost v celoti. Vse to opravičuje pretiravanje, katero nam nudi leipziška velesejmska reklama. Vise drugače je pri novih velesejmih, kateri svojo posebnost s pravico po-vdarjaijo. Za velesejem v Leipzigu ni zunanja oblika reklame posebne važnosti, ker ta velesejem nosi svojo že v dolgih letih rastočo notranjo obliko in organizacijo. Pri novih velesejmih pa ‘je dtfbra reklama vidni eksponent njegove notranje organizacije in zunanji izraz njegovega hotenja. Vsak velesejem ima svoj poseben slog in življensko vprašanje velesejma je, da izraz istega kmalu najde.
Ne samovoljnost posameznika, temveč umetniška tvorba in povzetek morajo biti postavljeni kot osnova velesejmske reklame. Bojazen, da s tem efekt posamezne reklame ne pride do veljave, je neosnovana. Ravno povzetek k pojmovnim in dekorativnim enotam bo preje obrnil pozornost nd posamezno blago, kakor pri zmešnjavi prostega plakatiranja. Ni potrebno, da opusti posamezna reklama svoje lastno življenje in svoj poseben vpliv, kakor ga tudi ne opusti posamezni
producent v notranjosti sindikata. Ta čisto gospodarski povzetek vodi k večjemu uspehu, ker odstrani ogromno svoto neproduktivnih naredb v konkurenčni preponudbi. Ravno tako napravi organizirana velesejmska reklama, posamezno reklamo vplivnejšo in cenejšo, s tem da iz čisto neenotne, preobložene reklamne zmešnjave ustvarja dekorativne slike, ki so v gotovem okviru povzete in zato estetično zadovoljujejo. Atomizirana posamezna reklama ne pomenja nič pri obilici svojih sosed. Ista pride do veljave vedno samo potom vporabe ekstravagantnih sredstev in z vedno večjimi stroški. Temu nasproti tvori pre-računjen povzetek reklame podlago, na kateri se posamezna reklama uži-vi. Posamezna reklama pride ravno radi tega posebno do veljave, ker se pokaže v istem okviru kakor konkurenca.
V	velikih potezah se lahko poda sledečo osnovo moderne velesejmske reklame. — Prometni kraji; kakor kolodvori, prostor pred Velesejmom itd. so vporabljivi za arhitektonsko-dekorativno reklamo velikih razstaV-ljalnih skupin. To se da napraviti na različne načine: nadzidan je cest v obliki slavolokov, hišne fasade itd. Najživahnejše ceste se v po rahljaj o kot reklamne ceste in sicer celim ali delno določenim opravilnim vrstam (Ge-schaftszweige.) Vsak oddelek dobi posebno barvasto1 in' dekorativno oznanilo. Tudi vozovi cestne železnice se dajo dobro uporabiti za organizirano reklamo. Ravno pri tej' reklami se združujejo in na dober način medsebojno podpirajo* reklamno tehnične, gospodarske, prometno tehnične in umetniške zahteve. Na ta način organizirana reklama ostane brez dvoma zelo v spominu. Tudi velesejmska reklama za inozemstvo mora bits smo-treno organizirana. Go,toniti je še ta-kozvano progovno rek Umi c1 ob želez-niških progah ki plakatiranje v inozemstvu. Za vsak velesejem’ se mora sestaviti poseben dekorativni načrt, da se varuje za posotmke velesejma mikavnost.
Iz na ta način organizirane; velesejmske reklame nastane uredfea, katere naloga je zvezati krajevno irt kup-čijsko orfjentacijo z karakterističnim cestnim okrasjem za časa velesejma. Samo ob sebi umevno dobi"vsak posamezni velesejem svojo posebno zunanjo sliko, ker se razvija tvoritev reklame iz notranjosti na ven in sider po stvarni sestavi razstavljanega blaga. V sedanjih časih se s tem napravi to kar nam. manjka; vse kar je lepo ohraniti potom razvoja smotrenosti, eišito kupčijsko p ople meni Si ti in gospodarskemu postopanju pa podati nekak svečan odkvir, ki dostojno daja "veliko sliko kulturnega napredka..
IZ NAŠE DAVČNE PRAKSE.
Davčna oblastva si v zadnjem času res prizadevajo, da spravijo odmero davkov v tekoče. Njihovo prizadevanje bi b-ilo vsekakor hvalevredno, ako bi si za dosego svojega namena ne olajševali pri-redbenega postopanja na način, ki ni v skladu z zakonom. Za dokaz te trditve navajamo pomisleke, katere je dobil pred kratkim neki ljubljanski trgovec proti dohodninski napovedi za 1. 1926, V napovedi je podal podroben račun, ki vstreza zahtevam čl. 20. izvršilnega predpisa k IV. poglavju zakona o osebnih davkih. Pričakovati je torej moral za slučaj, da bi se napovedi ne verjelo, da se mu bodo detajlirani podatki tudi detajlirano v pomislekih predočili in detajlirano podprli. Namesto detajliranih pomislekov pa je dobil splošne pomisleke, češ da je dohodek prenizko napovedal,- ker je1 napravil
500.000	Din prometa in pri tem zaslužil 20 odstotkov čistega. Njegove navedbe v napovedi bi se mogle smatrati za pravilno samo, ako jih verodostojno dokaže, kako naj ta dokaz izvede, o tein pa pomislek? molče, d asi se morajo po zakonu izdati na način, ki omogoča davkoplačevalcu določeno odgovarjanje in dokazovanje. Pospeševanje od merjen ja davkov moramo sicer pozdravljati, ugovarjati pa moramo, da. bi se vršilo na škodo pravic davkoplačevalcev. Davčno oblastvo bi sl lahko dalo vsffj toliko časa In truda, da bi pomisleki, kadar jih že izdaja, formuliralo tako, da bi vsaj v formalnem oziru ustrezali zahtevam zakona. S pomisleki tulce vrste, kakor smo navedli', si nakopava le nepotrebno delo in jih bo moralo ponovit?, ako bo hotelo dohodek višje oceniti, nego ga je napovedal davkoplačevalec.
Kupujmo in podpirajmo
izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
domači izdelek.
Trgovina.
Za trgovce z lesom. Velike’ liutu/.ine brusilnega lesa’, svežega in zdravega, ]• ! meter dolgega in olupljenega,- od
10	cm nadalje, potrebuje stalno leto> za letom neka tvrdka v Nemčiji. Njen mi-i tančnejši naslov je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani na razpolago.
Ka trgo\4m> z lesom. Neka tvrdka \ j Dubrovniku potrebuje'30 m* belega jesenovega les v nadalje t» m* hrastovega lesa, 21 m* jelovega lesa v različnih dimenzijah. N&slov dotične tvrdke s po-‘ drobno navedbo dimenziji je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt' in industrijo v Ljubljani; na; razpolago.
Slive na bačkem trgu.. Na brčki trg se je dovozih) od 10. do 25;. t. m. celokupno V92.99 kvinta lov suhih sliv, odvozilo se je pa 857 k v in to lov.. Lena se je g Mia nad ;> do 5 Din.
Za zakup veleprodaje tobaka in ciga- -retnega papirja v prodajnem rajonu Krško se vrši licitacija dne 2. junija 1926 ob 11. uri dopoldne pri Upravi državnih monopolov v Beogradu. Licitacijski pogoji so razvidni iz razpisa, ki je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Konkurzni oklic. Razglašen je kon-kurz o imovini Franceta S. Hrovata, trgovca na Glincah. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani soba št. 140 dne 4. maja 1926; o imovini Minke Horvatove, modistke v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 10. Prvi zbor upnikov pri deželnem sedišču v Ljubljani v sobi št. 140 dne 10. maja 1926 ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 7. junija 1926; o imovini Kemične tovarne d. d. v Šoštanju. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sedišču v Šoštanju dne 27. maja 1926 ob desetih. Oglasitveni rok do dne 15. junija 1926 pri Okrajnem' sodišču v Šoštanju; o imovini Janka Cizeja, trgovca v Marenber-gu. Prvi zbor upnikov pri Okrajnem sodišču V Marenbergui dne 5. -maja 1926 ob desetih. Oglasitvenii rok do d ir e 2. .junija 1926.
Industrija.
Baker. Ameriški producenti so se glede eksporta' bakra domenili z belgijsko družbo, ki ima bakrene rudnike v deželi katauga (Kongo). To se pa' doslej na ceni še ni nič poznalo. Menda zato ne, ker prideta za nakup bakra v Evropi v poštev zlasti Nemčija in Anglija, ko j a kovinska, industrija'stoji na lastnih nogah. Amerika je sklicala v Bruselj konferenco, ki se je bodeta udeležili tudi Belgija1 in Španska in' k oje namen je ta, da se razširi ameriška' eiesportna1 družba bakra. Proti razširjenju ameriške balcre-en ekspertne organizacije'dela zlasti’ Anglija. Svetovna produkcija' bakra je sicer z več kot 50 odstotki v ameriških rokah, a v evropski trgovini je merodajen lon-danski trg.. Tudi nemška kovinska veletrgovina je proti ameriškemu načrtu,, ki hoče evropske kupce kolikor mogoče izločiti. Ameriški producenti vidijo v evropskih prekupeih prvi vzrok nizkih cen bakra. V londonskih borznih krogih upajo, da se nameravanemu- bakrenemu sindikatu ne'bedo pridružili vsi evropski producenti iiv pa, da bosta šli nemška in angleška kovinska veletrgovina v tem vprašanju skupaj; zlasti še,' ker je postal v zadnjem času angleški vpliv na nemškem kovinskem trgu spet večji. Načrt ameriških producentov bakra hoče seveda ceno bakra zvišati, in zato so evropski konsumenti bakra z angleškim in nemškim nastopom prav zadovoljni. Omeni-1 mo še. da so skladišča bakra v deželi Katauga ogromna in da se Amerikanei na vso moč trudijo, kako bi prišli s svojim kapitalom’ zraven. Angleži so nalašč ; zato novo žel&znico zavili bolj na levo, da so bližje Katangi, ki jim je prav tako všeč kot Amerikancem.
LISTEK.
Borza,
pomen in praktična navodila za trgovanje na Borzi.
(Nadaljevanje.)
Naš namen je, opisati podrobneje in v olikor Je nujno potrebno, namen m strel IS«™, način trgovanja, ato*? se one važne podrobnosti, ki s ru trgovcu, industrijcu, kmetu in produ-;entu sploh nujno potrebne, ako se h c / svojo lastno korist poslužiti borze kot
<voie lastne institucije.
Predpisi, zakon, kupfijski običaji (uzance) in sploh cel° postopanje je tako velike važnosti, tla je nujen predponi iste dobro poznati, ako hočeš res z uspehom delovati, obvarovati sebe vsake škode in biti svojih kupčij siguren.
V naslednjih člankih hočemo podat vso ono najpotrebnejšo tvarino, ki je za razumevanje in za praktično trgovanje na Borzi nujno potrebna z skromno zeljo, da ji posvetite vsi oni, katerim je as ni in napredek celokupnega narodnega gospodarstva pri srcu — ono potrebno paz-nio ki *jo to vprašanje zasluži. Navedli bomo praktično postopanje in podali praktične nasvete v teh člankih, kjer bo lahko vsakdo ob svoji potrebi našel pripomoček in pot, da izposluje svoje prak-
tično sodelovanje na Borzi z teoretičnimi predpisi.
IT.
Ustroj in na m e n; borze Borza je ustanova, katere uameu je olajševati in urejati trgovanje in trgovski promet sploh.
Na Borzi se' trgujejo:
a) efekti, vrednostni papirji, državne zadolžnice, srečke, menice,
b) devize in valute,
c) blago, ponajveč produkti zemlje,, kjer je sedež Borze.
Na Borzi se shajajo* trgovci, ki ponujajo ali iščejo blago in je pravzaprav nekakšen sejem v širšem smislu besede1.
Vsaka Borza je pod strogim državnim nadzorstvom, to je, država imenuje za nadzorovanje posebnega borznega komisarja, ki nadzira ves borzni posel in čuva nad izvrševanjem zakonov in borznih predpisov.
Člani Borze morejo biti samo neopo-rečene osebe, protokolirani trgovci, denarni zavodi, družbe, zavodi, zadruge, industrijci in večji obrtniki. Kdor ne uživa popolnih državljanskih pravic, ne razpolaga sam s svojim premoženjem, je v konkurzu, ali ni izpolnil kakršnihkoli obveznosti po sklenjenem borznem poslu ali razsodišču, ali je obsojen na izgubo političnih pravic, ali pa mu je iz kakršnegakoli vzroka odvzeta pravica, prihajati na Borzo, ne more in ne sme
biti član Borze. Istotako rte morejo biti člani Borze ljudje, kri so na slabem 'glasu ali obsojeni radi hudodelstva, tihotapstva in drugih pogreškov..
Kdor hoče postati; borzni član, mora zaprositi za sprejem pismeno in morata njegovo prošnjo podpisati dva borzna, člana, nakar šele borzni svet odloča o* sprejemu, line novosprejetega člana se uradno razglasi na: borzni razglasni deski in ima vsak član pravico ugovarjati pismeno in podprto z razlogi sprejemu novega člana.
Tz tega razvid dno, da polagajo že predpisi sainii veliko važnost na to. da se zbirajo na Borzi Rot člani res le- resni, solidni in pošteni ljudje, k» smatrajo svoje obveznosti za. častne- V trgovini p«, ki hoče imeti dober glas in zasloveti kot taka, je to predpogoj.
Ako pogledamo v mesta, kjer obstojajo Borze že delj časa in imajp za seboj zgodovino, opazimo z lahkoto, da uživajo trgovci-borzijanci, to je borzni člani, prav poseben sloves in to kot resni, solidni, velikopoteznejši ljudje in točni plačniki.. Ta sloves kot borzni člani vpliva nemalo na velik trgovski sloves in kredit, ki ga uživajo doma, kakor v vseh medsebojnih in mednarodnih zvezah, s katerimi stoje v stikih potom svoje Borze.
Pristop na Borzo oziroma v borzno dvorano imajo* samo člani, ki se morajo izkazati s člansko izkaznico. Trgovanje na
Borzi vrši samo v gotovem času, katerega določa borzni svet. Ob tem času — navadno med 11. in-L uro vsakega dne, vrše se borzni sestanki, kjer se razvijajo kupčije. Začetek in konec borznega1 sestanka se naznani z zvoncem.
Borzo upravljajo posebni odbori, to je Borzni svet in upravni odbor Borze. V te odbere je lahko izvoljen vsak član, ki je najmanj eno leto včlanjen na Borzi, je izpolnil vse obveznosti in ni bil disciplinsko kaznovan.
Notranje poslovanje Borze-vodi borzno* tajništvo.
Borza je sicer pod državno kontrolo,
i vendar je to povsem avtonomna, institucija, katere namen je1 najkrajšim, najcenejšim potom izvrševati; oziroma posredovati kupčijske posle, olajšati kupcu in prodajalcu nakup ali prodajo blaga..
Ako pogledamo nazaj na razvoj trgovine, vidimo kako neokretni so bili njeni početki. Prodajalec je moral iskati kupca in obratno, kar je prvič bilo zvezano z velikimi stroški in drugič kupec Ln prodajalec izpostavljena negotovosti prave vrednosti blaga. Posledica tega je bila, da so se pojavili najrazličnejši vmesni posredovalci, ki so vsled nepoznavanja blagovnih vrednot ponajvečkrat izrablja-
li	kupca in prodajalca in s tem seveda tudi podraževali blago ter ustvarjali povsem napačne pojme o vrednosti blaga.
(Dalje sledi.)
Uenarstvo.
Ureditev našega vojnega dolga v Ameriki. Člani jugoslovenske delegacije, ki so ostali po odhodu bavšega finančnega ministra dr. Stojadinovica pod predsedstvom dr. Djuričiča v Washingtonu, da se pogajajo s tukajšnjo komisijo za ureditev 66 milijonskega vojnega dolga Jugoslavije v Zedinjenih državah, »o svojo misijo končali. Vprašanje jugoslo-venskega dolga je najpovoljnejše rešeno. Početni letni obroki znašajo tekom prvih 12 let po 200.000 dolarjev brez obresti. Povprečno obrestovanje po en odstotek. Pričakuje se, da bo jugosloveu-ska pogodba za odplačevanje dolgov ratificirana še pred 15. majem, ko se od-godi kongres. Ker je senat sprejel sporazum za konsolidacijo dolga Češkoslovaški in je predsednik Coolidge podpisal pogodbo z Italijo, ki jo je senat ratificiral prejšnji leden ter je tudi dosežen arangement s Francijo, je smatrati za povsem sigurno, da bo tudi doseženi sporazum radi odplačila dolga Jugoslavije v najkrajšem času od senata ratificiran ter od predsednika Coolidgea podpisan.
Stavka in funt šterling. Kljub splošni stavki zaznamuje funt šterling znaten povišek, čeprav so vsi pričakovali, da bo njegova vrednost padla. »Eclio de Pariš pravi, da je angleška zakladnica naročila denarnim zavodom v Angliji, naj vzdrže in podpirajo angleška valuto. London je baje prodal veliko belgijskih in francoskih frankov.
CITROEN - AUTOMOBILI
v špecijalni luksuzni izdelavi, 10/22 HP, 4 d« o sedežni, jeklena karoserija, porabi 8 I bencina na 100 km. Brezkonkurenžne eene. — Zahtevajte cenik pri zastopstvu
JUGO-AUTO, Ljubljana
Dunajska cesta 36.	Telefon	236.
Carina.
Carinski prejemki v prvi desetini meseca aprila t. 1. V času od 1. do 10. aprila t. 1. so carinarnice v naši državi pobrale 54.9 milj. Din carine in sicer carinska blagajna v Beogradu 15.2, v Zagrebu 12.8, v Dubrovniku 3.3, v Novem Sadu 9.8, v Splitu 2.5, v Ljubljani 4.7, v Mariboru 3.6, v Skoplju 2.1 in na Su-šaku 0.9 milj. Din. Napram zadnjim desetim dnem v mesecu marcu so se v navedeni dobi carinski prejemki znižali za 10.2 milj. Din.
Davki In takse.
Neumestna razvada v davčnih zadevah. Naši davki so ena najobčutnejših režijskih postavk privatnega gospodarstva. Zato si pač vsakdo prizadeva, da jih ne plača več, nego vstreza njegovim dejanskim razmeram. Pota, katera ubirajo posamezniki za dosego tega namena, so različna. Nekaj med našimi davkoplačevalci je1 tudi takih, ki si izkušajo z ovadbami svojih sosedov olajšati lastno breme.
I li tem igra vlogo deloma konkurenčna zavist, deloma pa želja, da si pridobe naklonjenost davčnega urada pri obravnavanju njihovih osebnih davčnih zadev. Ne redko se dogaja, da se še tako poštenim davkoplačevalcem ne verjame, češ ovadeni ste, stvar je popolnoma drugačna, nego jo hočete predstaviti. V zadnjem času se pa množe še druge vrste ovadb. Znanih nam je več primerov, v katerih so iz službe stopivši nameščenci ovadili svoje bivše delodajalce zaradi prestop-vov in nečednosti pri napovedovanju neposrednih davkov ali davka na poslovni promet. Pri tem jih ne vodi toliko maščevanje nego pohlep po denarju, ker pričakujejo, da bodo dobili gotov delež na kazni, katera se bo naložila njihovim bivšim delodajalcem. Seveda se motijo, ker zakon ne priznava denuncijantom nikake nagrade. Ene kot druge vrste ovadb bi morale odpasti, ker ne donašajo nikomur nobenega dobička razen davkariji, ki iz takih ovadb, ki zadevajo posameznike, sklepa na splošne razmere in tembolj navija davke ne samo posameznikom, ampak splošno vsem brez razlike. Naši davki so ravno zadosti visoki in ni potreba, da bi si jih z neumestnimi in večkrat tudi neupravičenimi ovadbami poviševali še sami.
Iz naših organizacij.
Nakupna, prodajna in izvozna zadruga v Mestinju, r. z. z. o. z. vabi na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 16. maja 1926 ob 16. uri v prostorih Ivana Cverlina v Mestinju. — Dnevni red: 1. Pregled in odobritev bilance za 1924 in 1925. 2. Čitanje revizijskega poročila Zadružne zveze ter ukrepi vsled istega. 3. Odločitev o likvidaciji ali daljnjem obstoju zadruge. 4. Izvolitev likvidatorjev. 5. Sestava načrta o pokritju izgube v slučaju likvidacije. 6. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadružnikov.
TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju.
Promet.
Železniška zveza z bakarskim pristaniščem. Trasiranje železniške proge normalnega tira, ki bo vezala železniško postajo Bakar z bakarskim pristaniščem, bo v kratkem dovršeno. Istodobno se prične z gradnjo novega pristaniškega nasipa v Bakru, ker se je prejšnji vsled starega materijala pogreznil v morje.
Zračni promet Zagreb—Praga—Trst.
V	zadnjem času so se začela pogajanja Skodovih tovarn z neko češko skupino in angleškimi interesenti, da se uredi zračni promet med Prago, Zagrebom in Trstom. Pogajanja napredujejo prav dobro. Za zvezo med Zagrebom in Prago obstoja sigurnost, da se preda prometu ž.e v letošnji jeseni, medtem ko napredujejo pogajanja za progo Zagreb —Trst bolj počasi.
Zračna pošta med Trstom iu Turinom. Hidroplan, ki opravlja službo na poštni progi Trst-Turin, odhaja od pondeljka dalje iz Trsta v Turin in iz Turina v Trst ob 8. uri in ne več ob 11. kakor poprej.
Mednarodna prometna konferenca. — Zborovala je od 20. do 26. aprila v Parizu, zastopanih je bilo 65 držav, med njimi večina evropskih držav, dalje U. S. A., države Južne Amerike, Azije itd. Francoska vlada je predložila načrte za dva mednarodna dogovora: 1. glede av-tomobilnega prometa; 2. glede splošnega cestnega prometa. — Prvi načrt je podpirala velika večina udeležencev; sklenili so, naj se dogovor iz leta 1909 prilagodi novejšemu razvoju. Za olajšanje v mednarodnem avtomobilnem prometu naj se vpelje poseben izkaz, za avto in poseben izkae za šoferja. — Drugi dogovor vsebuje nekoliko pravil za ureditev cestnega prometa, odprto je pa ostalo važno vprašanje, ali naj se vori na levo ali na desno. Nekatere točke so se Nemcem itd. zdele nesprejemljive in niso hoteli podpisati; če se bodo premisli-
li,	imajo se do 30. junija čas, da podpišejo.
RAZNO.
Novi konzuli. Kraljevska vlada je podelila častnemu konzulu Španije v Zagrebu g. dr. Adolfu Čuvaju eksekvatur; ravnotako je podelila eksekvatur generalnemu konzulu Italije v Ljubljani g. L. Gavotti-ju, turškemu vicekonzulu v Beogradu g. Muniru Ibrahimu Beju, turskemu konzulu v Skoplju g. Hairi eju ter angleškemu konzulu v Cetinju g. Totenhamu Smithu.
Jugoslovenska delegacija za pripravljalno razorožitveno konferenco. Za jugoslovenske delegate na pripravljalno konferenco za splošno razorožitev so bili imenovani dr. Ninčič, dr. Laza, Markovič in general Dušan Kalafatovič.
Zbornične doklade za 1. 1926. Minister za trgovino in industrijo je odobril proračun Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za 1. 1926 in hkra-tu dovolil, da sme za kritje potrebščin za k 1926 pobirati od svojih vodilnih upravičencev 22% doklado na osnovno občno in posebno pridobnino, to je na državni davek brez državnih pribitkov.
Svetovna produkcija vina v Italiji. Svetovni letni pridelek vina dosega 160 do 170 milijonov hektolitrov. Francija stoji na prvem mestu. Njen letni pridelek znaša 60 milijonov hi. Italija zavzema s povprečno letno produkcijo okro-
glo 41 milijonov hi med vinorodnimi državami drugo mesto. Pridelek ostalih dežel je približno sledeči: Španija: 20 do 21 hi, Alžir 8 do 9, Rumunija 6 do 7, Argentinija 5, Portugalska 4 in pol, Jugoslavija, Grška in Madžarska po 3 do 4, Chile, Nemčija in Rusija po 2 do 3 milijone hi im leto. Turčija, Luksemburška, Češkoslovaška, Brazilija in Tunizija pridelajo vsaka po manj kakor 1 milijon hektolitrov. Produkcija zadnje dežele pa narašča od leta do leta. Ne-znatnejše količine vina pridelujejo še Avstrija, Peru, Južna Afrika, Švica, Avstralija, Uruguay itd. Na podlagi gornjega pridemo do zaključka, da producirajo ob Sredozemskem morju ležeče dežele 75 do 80 odstotkov celokupnega pridelka vina na svetu.
»Trgovina:;. Klub trgovskih akademikov v Ljubljani je izdal prvo številko svojega glasila. »Trgovina« vsebuje: Naše smernice. — Dipl. com. Stan. Klinc: Novodobna koncentracijska stremljenja.
— A. V.: Narodni ponos v trgovini. — F. T.: Linija trgovskega šolstva. — M. Potočnik: Srednješolska matura in trgovska akademija. — Razmotrivanja.
Sladkorna pesa na Češkoslovaškem. Prioibčajo zaključke povpraševanja o letošnjem s peso obdelanem prostoru. Ta prostor je za ca 50.000 ha manjši kot lansko leto, kar znači napram lani znižanje za ca 16%. Na Češkem znaša s peso obdelani prostor v kampanji 1926/27
131.000	ha, za 12.500 ha ali za 8.7% manj kot 1925/26; na Moravskem so tozadevne številke te-le:	84.000,	—	9860,
— 10.5%; v Šleziji 2580, — 880. —25%; na Slovaškem 45.000, — 26.200, — 37%. Te številke smatrajo za merodajne za vso češkoslovaško sladkorno produkcijo prihodnjega leta. V kampanji 1925/26 je delalo vsega skupaj 155 sladkornih podjetij, v bodoči kampanji jih bo pa delalo 153. Nazadovanje je veliko zlasti na Slovaškem, saj znaša skoraj dve petini. Te številke poroča Osrednja zveza češkoslovaške sladkorne industrije. O vzrokih nazadovanja ne poroča še nič.
Ilustrovani časopis Poljoprivredjii Glasnik v Novem Sadu, namerava izdati
1.	junija t. 1. specijelno, obširno številko, ki bo posvečena poljedelstvu Slovenije. Pri številki sodelujejo naši najboljši strokovnjaki in agronomi- Uprava Poljoprivrednega Glasnika« (Novi Sad) priporoča industrijcem in trgovcem, da v tej številki iuserirajo.
»Bankarstvo« (maj 192G) primiti jučer i ualazimo u njemu pored ostalog sledeče ras-prnve i članke: Ljubomir St. Kosier: Deset-godišnjica iseljeničke akcije; Apolon lirop-1«in: Problem štednje u vezi sa našim državnim budžetom; Dr. G. Gregorin: Pitanje stabilizacije denara sredstvom dvojne valute; Dr. S. Sečerov: Teorija novca dr. S. Seče rovu; Prof. dr. Vel. Bajkič: Moj poslednji odgovor dru. S. Sečerovu; Ministar n. r. dr. M. Sto-jadinovič: Finansijski položaj naše Kraljevine; Brača dr. Vidan i Dragoslav Blttgojeviči: Medjunarodno pravosudje od Nikole Politisa.
— Još su interesantni članci od Dušana Uzel-ca, Milana Kečlča, Stanka Daniloviča. J. Lampreta, a pažnje je vredno pismo iseljenika remislav« Marosoviča iz Bolivije, ko,ji piše
o	pljački, koja je vršena od Strane ovdašnjih agenata rnedju ameriškim iseljenicima. — Medju portretima nalaziino markantne prikaze Nikole Tesle (od Anonimusa), Čire Kame-naroviča (od Kosiera) i Roze Luksenburg (od dra. Kusa-Nikolajeva) uz koje idu i tri uspele karikature grafičara S. Mironoviča. — Pored toga imade kronika bilansni prilog itd. Pojedini broj 25 dinara, godišnje 250 di-nara, uprava lista u Zagrebu, Marovska 30.
»Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/59 pošlje vsakemu naročniku »Trgovskega lista« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Ljubljanska borza.
petek, dne 7. maja 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz I. 1921, den. 70.50, bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 323, bi. 329; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 192, bi. 193, zaklj. 193: Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 175; Merkantit-na bank«, Kočevje, den, 100, bi. 104; Prva hrv. štedionica, Zagreb den. 805. bi. 870; Slovenska banka d. d., Zagreb, den. 49; Kreditni zavod za trg. in and., Ljubljana, den. 105, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, bi. 90; Trbovelj, prem. družba, Ljubljana, den. 338, bi. 348; Združene papirnice, Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 100; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 55, bi. 05; »Sesiri, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 108.
Blago: Bukovi plohi suhi, neobrobljeni, od 2.30 do 4.00 m dolž., od 40 do 100 mm debeline, fco vag. nakl. post., bi. 450: železniški
hrastovi pragovi, 1.80 m dolgi, 14X20 cm, fco vag. meja, bi. 17; hrastovi plohi za izdelavo friz, 27 mm, od 1.50 m napr., fco vag. nakl. post. za 100 kg, bi. 45; bukova drva, suha,
00	cm dolga, fco vag. nakl. post., bi. 22.50; hrastova drva, meterska, suha, fco vag. nakl. post., bt. 18; pšenica, 70-77 kg, 4%, fco vag. slov. post., bi. 300; koruza, par. Postojna tranz., bi. 175; koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana, bi. 182; koruza, fco vag. bačka postaja, bi. 137.50; oves rešetani, fco Novi Sad par., bi. 175; ajda, feo vag. slov. post., bi. 200; proso rumeno, fco vag. slov. post., bi. 210; rž, fco vag. slov. post., bi. 210; otrobi drobni, fco vag. slov. post., bi. 125; fižol prepeličar, fco slov. post., den. 270; fižol mešanec, fco slov. post., bi. 150; krompir beli, fco slov. post., bi. (H); seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post., bi. 60.
5wC I Ako piješ „Buddha“ Jai, | l!MS| vživaš že na zemlji raj!
It)** -V*	    *
TRŽNA POROČILA.
Tržite cene za meso v Ljubljani (L
maja). Govedina: v mesnicah po mestu: 16 do 19, na trgu: 1 kg L 18, II. 15, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, možganov 18 do li). Teletina: 1 kg L 20, II. 17, jeter 25 do 30, pljuč 20. Svinjina: 1 kg I. 23 do 25, II. 20 do 21, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25 do 27.50, slanine trebušne 22, slanine ribe in sala 22, slanine mešane 21, 1 kg slanine na debelo 21, masti 25, šunke (gnjati) 25, prekajenega mesa 1. 32, II. 29 do 30. Drobnica: 1 kg koštrunovega 14 do 15, kozličevine 20. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debrecinskih 40, hrenovk 35, posebnih 35, svežih kranjskih 30 do 40, pol-prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30. Perutnina: piščanec majhen 12.50, kokoš 30 do 40, nepitana gos 75,•! liter 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 50, čajnega masla 60, masla 50, bohinjskega sira 36, sirčka 10, eno jajce 1 Din.
fene špecerijskemu blagu v Ljubljani (t. maja). 1 kg kave Partorico 72 do 76, Santos 48 do 56, Rio 40 do 48, pražene kave l. 90 do 100, 11. 72 do 76, III. 52 do 60, kristalnega belega sladkorja 13.50, v kockah 15.50, riža i. 12, II. 9 do 10, 1 liter namiznega olja 19, jedilnega t7,
1	kg testenin I. 12, II. 9 Din.
Mlcvski izdelki na trgu v Ljubljani (1. maja). 1 kg moke št. 0 5.50, št. 1 2.25, št. 3. 4.50, št. 4 4.25, št. 6 3, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3,50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 1. 9, II. 8, ržene moke 5 Din.
KOVINSKI TRG V ZAČETKU MAJA.
Poročila iz. Amerike iz druge polovice preteklega meseca niso več tako ugodna kot prej, produkcija je bila pod povprečnostjo prvih aprilovih tednov. Ker imajo pa konsumenti le majhne zaloge, se producenti nič ne bojijo.
0	Evropi se da le malo povedati. Kupčija se giblje v prav ozkih mejah, povsod opaziš negotovost, ki je v zadnjem času prvi činitelj na kovinskem trgu. Vsled generalnega premogovnega štrajka na Angleškem je položaj zelo resen in grozijo vsemu angleškemu gospodarstvu've-like nevarnosti. Sicer koristi angleški štrajk začasno kontinentalni industriji, a vzeti moramo evropsko gospodarstvo kot celoto in bi oslabitev angleške produkcije ne pomenila nobenega zboljšanja. Sic^r se pa pozna na evropskem trgu stremljenje Nemčije, da bi si zopet pridobila' trge, ki jih je bila zgubila. Kakor smo že rekli, je treba računih že v najbližji bodočnosti z Nemčijo kot jako važnim faktorjem v evropskem gospodarskem življenju. Indeksne številke počasi padajo, produkcijski stroški se bližajo svetovni pariteti. Tudi se Nemčija trudi, da bi svoje obrate tehniško spopolnila, in to s prav velikim uspehom; dalje opažamo brezobzirno postopanje merodajnih činiteljev, da združijo industrijo v sindikatih, kartelih itd. Nemška industrija se pripravlja na velepotezen boj ( in naredi vse, da postane zopet konkurenci kos. Sicer se pa evropske eksport-ue cene niso spremenile: železo v palicah 5 funtov 4 pence, valjana žica 5/10, surova pločevina 5/9, fina 8 do 9.
Naravno je, da je bil pred štrajkom angleški trg najbolj nesiguren; sedaj ob štrajku je zašla kovinska industrija v ve-
raznovrstno žganje moko In deželne pridelke
raznovrstno
rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo In mlih za dišave z električnim obratom.
CENIKI NA BAZPOlAeO!
CENIKI NA RAZPOLAGO?
1 TISKAfi	1NA MERKUR j
tl Trsevskoindust 1 Ljubiji 1 Simon Gr i Im ulica M Telefon i ||* gt&ui pri po5t.l®H.	rilska d. d, se priporoča za |j vsa v tiskarsko p ing stroko spadajoča dela. Tiska vse m SG0FČI- tiskovine za trgo- p vino, industrijo in p Št* 13 urade; časopise, §| knjige, koledarje, |$ L 552 letake, posetnice M i.t.d. Uri; JR lastn* r.nliflttiisinlcs. ||
D BANKA D. D. UUBUANA
ITilSfO, M,
SlovsaigratlBc, Slovenske Kpnjice,
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 20,100.000'—.
izvršuje vse bančne posle najtočneje in najknlantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,458
Tovarna trikotaže in perila
GASPARI & FANIN6ER
MARIBOR
Ruška cesia štev. 45.
Priporoča svoje izdelke letnega blaga kakor: Otročje veslarske majice in moške mornarske maje v različnih vrstah in izdelavah, sokolske maje, mrežaste maje, kopalne hlače ter kopalne obleke za moške in ženske in damske reform trikot hlače. — Nadalje obveščamo naše cenj. odjemalce, da izdelujemo že zimsko trikotažo v najboljših vrstah ter sprejmemo lahko naročila za vsako količino in dobavljivo za avgust ali september mesec. — Prodaja se samo trgovcem.
Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. — Za Trgov*ko-indu*trijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiakarja: A.SEVER, Ljubljana.
likansko nevarnost, ker nimajo tovarne navadno nobenih večjih zalog. Cene so ostale iste, kol smo jih navedli v zadnjem poročilu. — Povpraševanje na francoskem domačem trgu je bilo v zadnjem času prav majhno. Strokovno časopisje razpravlja o novih dajatvah in o davčnem zvišanju in je splošno mnenja, da bo vse to vplivalo na nabavne stroške vseh industrijskih panog, tudi kovinske. Zato je bilo domače povpraševanje po surovem železu precej živahno; pričakujejo za tono ceno 420 frankov. Jeklarne »o dobro zaposlene. Cene so trdne in so notirale: tračnice (580 frankov, surova pločevina 750 do 800, srednja 940 do 980, fina 1180 do 1250. V eksportni tr-
na trgovina je, ugodnejša, narqčil je dosti. — Švedske kovinske industrije položaj je še zmeraj precej neugoden, v prvem letošnjem četrtletju so za H80.000 ton manj izvozili kakor v isti dobi lanskega leta. — Vse češkoslovaško gospodarstvo je v znamenju depresije, vse toži o slabi zaposlenosti in o pomanjkanju naročil, tako tudi kovinska industrija. Kriza v poljedelstvu se pozna zlasti v strojni industriji.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. maja 1. I. ponudbe za dobavo 2000 komadov šival-
Javna skladišta
družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta j>33
(v nekdanjih prostorih tvrdke Balkan)
v skladišču je blago po najugodnejših kondicijah, izvršuje vse špedicijsike |K»sle (mednarodne transporte, lokalne prevoze, prevoze pohi&tva), daje tarifne informacije in iizvršuje revizijo voznih liistov in železniške reklamacije. Cene kulantne.
41 j-m> javni naslov »Skladišta«.	Telelon	štev.	.‘Mili.
v Ljubljani
prlporoCa
špecerijsko
blago
I ESENCI!
• • :	za rum, konlak, likerje in Iganje j
i Ekstrakti in arome i
J	J
• za nealkoholne pijače vseh »ist ;
| Koncentrirani sadni j
: .I«.! za aromatiziranje kanditov !
: eten m sia^ic i PRAVI MALINOVEC [ j Sadišinsmlada Jeklar j i Sadni grog (Punsch) j i -- Limonov sok -
• • • •
priporoča:	j
j
j Srečko Potnik in drug j
I Ljubljana, Metelkova ulica 13 : : : : !!! Zahtevajte cenike !!! • ! •
nih jermen 6 do 10 mm širokih ter za dobavo 140.000 kg portlandcementa; do 18. maja t. 1. pa za dobavo 70 komadov varnostnih stekel za strehe. Predmetni pogoji so na vpogled pri .ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do
12.	maja t. 1. ponudbe za dobavo 500 kg kompresornega olja ter za dobavo 1500 metrov jeklenih vrvi. Dne 5. junija 1.1. se bo vršila pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 8 omar za usmerjenje pisemskih pošiljk.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pdaarai Zbornice m trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogJed.
govini se opaža močna nemška in belgijska konkurenca, in zato prodaja ni več tako velika. — Belgijski trg čuti tujo konkurenco; zadnje cene so bile: železo v palicah 640 do 650 belg. frankov, surova pločevina 700, srednja 750, fina 925 do 1050. Veliki padec franka v zadnjem času se bo kmalu poznal. — Na Luksemburškem nobene spremembe, zaposlenost je še zmeraj dobra. — Nemški kovinski trg ne kaže bistvenih sprememb; doma industrija ni dosti zaposlena, stavbno gibanje se ni tako poživilo, kakor so pričakovali. Domače cene nespremenjene: železo v palicah 125 do
1	HO mark, valjana žica 135, surova pločevina 140 do 145, srednja 150. Ekspert-
MOTOCIKLI
B. S- A. — Nojboll sigurni in ekonomični /e trgovsko potovanja. Nove znižane cene za 1926
lugO-AutO Ljubljana &
O	Brodarsko akclonarsko društvo 1
Sede£:	gl*	TW¥	K«vn«teIjs»vo:
Beograd	1’«	.K.	-/-TBl.	Susuk
i	Glavno odpravniSIvo v Trstu, v
Trgovci, inserirajte v Trgovskem listu!
Redna mesečna trgovska proga
jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
Odhod	iz	Splita	Vsakega	1.	meseca
„	„	Šibenika	„	4.	„
„	„	Sušaka	„	10.	„
„	,,	rt rsta	„	1 H.	,,
pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valen* oijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Elanca, Teneriffe in Las Falmas, pristane po potrebi tudi v ostalih medluk.ili.
Petnajstdnevna trgovska proga s«a
Egejsko morje
iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Motileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghvtion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Snfaku
in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena
> zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
Trgovci! Obrtniki!
Pri Ivrdki
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
. blizu reiernovega spomenika, ob vodi
•
dobile tse potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje na veliko In malo
po najnizji dnevni ceni.
kje: se kupi?
Le pri tvrdki
■'* ^ritziTEr Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj, za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znumk ^ Grltssner - Adler - PhOnix. Istotam posamezne dele za stroje In kolesa, igle, olje. Jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju n« stroj br?7o'«čen I — Večletna garancija! Na velike ;>a malo 1
Novi konjski
kitmati
j Imam za prodati 160 popolnoma
I	novih usnjenih komatov za ve-j like tovorne konje. Vpraša se J za ceno in morebitne vzorce pri j
I	\bdurrahmanaga Hadži Preič, ■ Tuzla (Bosna).
sirite