Št 27. V Ljubljani, torek dne 29. marca 1910 Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob'/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K I8-—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1-50. Za inozemstvo celoletno K 28 —. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Mizerija naše uprave. V popolnosti uprave se zrcali kulturno stanje vsake države. Zato vidimo dostikrat države^ naravnost tekmovati med sabo glede praktičnosti in komodnosti državne uprave. Posebno železnična in poštna uprava posameznih držav nudi naravnost udobnost, o kateri se človeku prej niti sanjalo ni. In ako pogledamo izza mej naše monarhije, tedaj vidimo posebno v Franciji in Nemčiji posamezne resorte uprave naravnost vzorne. Povsod se delajo novi poskusi in se skuša tudi v upravi iti s časom, edino naša država je tukaj trmoglavo konservativna in se ne more otresti nemškega birokratizma. Priprosto ljudstvo si navadno predstavlja, uzorno, naravnost velikansko to delo, ki ga izvršuje državna uprava. Telegraf, pošta, železnica, finance, armada etc., to so vendar organizacije, kojih delo in urejenost je treba občudovati. Ako se kje zgodi zločin, kako hitro je ves policijski aparat na nogah, da dobi zločinca in ga postavi pred postavo. Nakrat so obveščene vse postaje ob meji in hudobnež je moral biti zelo prefrigan, da jo je še pravočasno odkuril čez mejo. Ali ni to vzorno! Uprava zasluži največje pozornosti in v resnici je tudi vsake države prva skrb, da se posveča kolikor mogoče upravi. Tudi večina izdatkov je namenjena upravi. Vprašanje pa je, kako se ta denar uporablja. — Poglejmo le pri nas na vsote za vojaško upravo! Koliko denarja se po nepotrebnem izda in koliko dragega časa se ljubemu bogu krade, o tem bi skoro niti pojma ne mogli imeti. — Koliko denarja se izda visokim dostojanstvenikom za samo titularno upraviteljstvo, dasi ti ljudje dostikrat niti ne vedo, iz česa pravzaprav obstoji njihovo delo. Toda čemu hoditi po zglede tja na Dunaj, poglejmo si mali košček uprave, s kojo smo vsak dan v stikih. Mnogo se trdi, da je avstrijska pošta in nje uprava naravnost vzorna. Seveda, ako primerjamo naše poštne postaje na Turškem z ondotno domačo poštno upravo, bi ne oporekali, toda trditi, da je splošno vzorna, bi se nikdar ne osmelili. Evo mali primer, kako nepraktična, nesmiselna, konservativna in čas ropajoča je ta »vzorna" poštna uprava. Poznavalec administracijskega dela pri časopisju bo to še bolj razumel. Kdor hoče danes razposlati časopis in ga dostavljati naročnikom, mora vsak iztis frankirati, ker drugače ga pošta ne dostavi, to je vsakemu jasno. V administraciji se torej prilepljejo znamke na posamezne iztise in isti romajo malo pozneje v širni svet. Par ur pozneje ga že čitajo skoro po celi deželi. To je vendar vzorna uprava! Ali mčre kdo temu oporekati ? LISTEK. ARTUR SEVER. ŽENA. Roman. [21] Kovač je pričel z delom takoj drugi dan, redno je hodil k Rakarjevi. A opazil je takoj, kak namen je imela Eleonora, takoj je uvidel, da ima posebne namene ; govoril in delal pa je tako, da ona ne bi opazila, da je spregledal njene načrte, na njene besede in opazke je odgovarjal popolnoma mirno in hladnokrvno. Eleonora pa se je trudila na vse načine ženske fnvolnosti, da bi ga pridobila zase, sama sebi je morala priznati, da se je zaljubila v Kovača, posebno je seveda v ti misli ni oviralo dejstvo, da je Kovač oženjen, da ima seboj svojo soprogo a ona je znala računati z vsemi okolnostmij zato je niso motili razni predsodki in pomisleki; ko je naredil Kovač pavzo, sedel je k nji na divan in se pogovarjal ž njo. Eleonora se je tesno privila k njemu in mu govorila, on je občutil njeno razburjeno dihanje, a iz vseh njenih besed je razumel njeno razburjenost in nasladnost. Sklonila se je k njemu in mu govorila o umetnosti, a on je sedel hladnokrvno in In vendar trdimo mi nasprotno. Poglejmo si stvar nekoliko bližje. Ko pride časopis, recimo dnevnik, iz tiska, treba ga je prej ko mogoče razposlati, zato so v upravništvu nastavljene posebno uslužbenke, ki se pečejo z razpečavanjem. Devljejo časnik v ovitke z naslovom, lepijo - znamke, katere je seveda potreba še rezati, ker jih je po 100 skupno na trdi poli, nato se pa odnese na pošto. Koliko dela da to lepenje znamk, ve vsak, kdor je imel kdaj kaj opraviti v upravništvu. Razrezavati trde znam-kine pole, prilepljati nelepljive znamke dostikrat po dvakrat, ker slabo drže, poleg tega je pa še vedno mogoče, da poštna uprava časopis zopet vrne nazaj, ker ni frankiran, kajti znamka se je vsled slabege gumija odlepila. Ako je tako vendar končno prišel časopis na pošto, tedaj ga dobi zopet v roke poštni uradnik. Ta revež mora zopet številko za številko pregledati in na vsako posebej udariti poštni pečat. Ako se odpošlje, kakor n. pr. v Ljubljani, okoli 15.000 izvodov na dan, tedaj mora poštni uradnik, oz. več skupaj, 15.000krat pritisniti poštno štam-piljo! Uboga roka! Tudi ako se poslužuje stroja, je pomilovanja vredna. Kaj pa še na Dunaju, v Pragi itd. In kako lahko bi vse to neprijetno delo odpadlo, ne bi bilo treba ne toliko tisoč znamk, ne jih razrezavati, ne prilepljati, ne posamezne številke na pošti pečatiti, poleg tega bi se pa prihranilo ogromno zlatega časa in stroškov, ako bi ne bila uprava tako konservativna. Zakaj se muči toliko ljudi in krade bogu čas? Ali ne bi bil tu na mestu amerikanski sistem, ki obstaja v tem, da se časopisje ne frankira, zato tudi vse to delo odpade ki je pri nas potrebno. Ker pa država ne bo zaslonj dostavljala časopisno pošto, je treba plačati gotovo poštnino, ki se pa ne določuje po znamkah, ampak po teži. Vsako upravništvo časopisa pripelje na pošto svoje iztise, na kojih so seveda naslovi, ti se stehtajo in po številu kil, oziroma centov, se plača poštna pristojbina. To je vendar enostavno, da bolj ne more biti, poleg tega pa se prihrani še toliko zlatega časa. In pri nas! Ne samo, da bi si skušali prihranjevati čas, še trati se ga. Pismo se pošilja iz same narodnostne zagrizenosti v ravno nasprotne kraje, ali se pa dostavljajo, nazaj, ker je pošta »unbekannt", ako seveda ni pisana nemški. O podobnih slučajih v poštni upravi bi lahko napisali toliko, da bi niti knjiga ne zadostovala. Ako je že »vzorna" poštna uprava tako nepraktična, kakšni so šele drugi deli uprave predvsem železnice, finance itd. K temu pa ne smemo prezreti še narodnega šovinizma, ki naravnost retardira in onemogočuje funkcioniranje državnega upravnega ustroja. In taka mizerija naj se imenuje državna uprava?! mirno, kadil je svojo cigareto in se zadovoljno smejal . , . Ko sta nekega dne sedela tako na divanu, vstopila je v sobo Magda Kuh-nova; Eleonora jo je predstavila Kovaču in takoj so začeli živahen pogovor. Kuhnova je govorila s Kovačem kot svojim starim znancem: »Gospod Kovač, zakaj ne prihajate v nobeno družbo! Vi ne veste, kako zanimanje ste vzbudili v vseh ljubljanskih krogih s svojim prihodom, vse dame se zanimajo za Vas, a Vi ne prihajate nikamor! Vse se hoče seznaniti s Vami ... a Vi čepite vedno doma . . . veste kaj, gospod Kovač, jaz Vam moram staviti nek predlog!" »Govorite, gospodična, jaz sprejmem rad vsak predlog!" je mirno odgovoril Kovač. „Dobro, samo Vi se morate zavezati, da sprejmete že vnaprej našo ponudbo, da ne ugovarjate, temveč zlepo sledite našim pogojem in ukazom!" Kovač se je zasmejal: »Oho, gospodična, kaj oblastne so Vaše besede, gotovo niso značilne za karakterizacijo takozvanega slabega spola . . . ali, ako so dame v Ljubljani tako zelo eman-cipovane — kar naravnost povem, se mi .J.3*4? .čudno, — ker poznam razmere v Ljubljani, jaz sem zadovoljen z vsem! Slovanski Jug. Mladoturški režim v pravi luči. (Izv. dopis „Jutru“.) Solun, 26. marca 1910. Tukaj je dognana stvar, da je tukajšnji mladoturški komite organiziral posebne turške vojaške čete, ki imajo nalogo pobiti vse odlične kristjane, posebne pa one Bul-gare in Turke, ki so za časa režima bivšega sultana bili na glasu kot ustaši in uporniki, ki so bili nevarni miru v deželi, ki se niso trudili za dobrobit in procvit turške države, temveč so delali pod utisom zunanjih uplivov. Med organizatorji teh čet igrajo prvo ulogo reprezentanti bivšega režima! To so navadno oni elementi, ki so se lepo, previdno in spretno priplazili v mladoturški klub, kjer so se po svoje popolnoma opravičili ter dobili popolnoma proste roke, da morejo delati po onih krajih, ki so jim dobro znani to, kar mislijo, da morejo storiti za blaginjo svoje domovine. — Te sumljive osebe so sestavile zapisnik oseb, ki jih predlože klubu in ta brezdvomno določi, da se pobijejo. Slučajno je prišel tak zapisnik v roke tudi nekemu, ki je v svoje veliko začudenje med drugimi obsojenci našel tudi svoje ime. Jaz sem na svoje oči videl ta zapisnik in sem popolnoma prepričan, da je pravi; zapisnik obsega imena oseb iz Djevdjelijskega okraja, ki so novemu turškemu režimu neljube ter jih je zato obsodil na smrt. 14. marca t. 1. padle so prve štiri določene žrtve v vasi Mačukovu v imenovanem okraju. V zadnjem času pa javljajo, da je bil pred par dnevi ubit v istem kraju upliven bolgarski duhovnik; brezdvomno pa je, da to še niso edine žrtve, da si bodo taki politični umori kaj hitro in mnogobrojno sledili. Tako postopanje mladoturškega komiteja vzbuja med krščanskim prebivalstvom veliko ogorčenje. Mladoturški režim, ki je v začetku svoje oblasti in moči vzbujal najlepše nade in upanje na lepšo bodočnost nemohamedanskega prebivalstva na Turškem, je sedaj že popolnoma diskreditiran in razkrinkan; njegova politika je podobna politiki madjarskega šovinizma. Ko sem bil v Carigradu, imel sem prilike, da sem konferiral z enim najuglednejših članov vplivnega mladoturškega kluba »Edinost in napredek," in ta mi je med drugim tudi rekel te-le značilne Sesede: Ideal, temeljni cilj turške politike je politika Habsburžanov, ki se nahajajo v konglomeratu narodnosti v monarhiji v istem položaju kot mladoturški režim pri nas! Toda tudi tukaj se že opazuje ostra in močna struja, ki je posebno tu v Solunu uvidela škodljivost odbijanja nemohamedanskega elementa, ki bi ga Mladoturki morali privlačevati k sebi! Ravno ti struji se morajo zahvaliti tukajšnji Nemohamedanci, da Kuhnova se je obrnila k Rakarjevi in ji rekla: »Eleonora, Tebi prepuščam, da pripelješ gospoda Kovača v našo družbo, a drugo ukrenem jaz! Gospod Kovač, dajte mi svojo roko v obljubo, da sprejmete našo ponudbo!" Veselo in zadovoljno je stisnil Kovač obema gospodičnama roko in obljubil svoj prihod . . . Ko je Kovač odšel od Rakarjeve, je šel malo na sprehod in je premišljeval, kar je ravnokar slišal . . . veselil se je, ker je bil prepričan, da zve natanko vse, kar ga je že dolgo mučilo, hotel je vedeti, ako v to družbo zahaja tudi njegova sestra Rene! — Zaroka Rene s Potrato mu še vedno ni hotela iz misli, vedel je, da je ta zaroka samo spekulacija njegove sestre, ki si hoče pridobiti mirno in zadovoljno bodočnost. Vedel je, da ji ni mar, ako s svojim korakom muči ter moralno in materijelno ubije človeka, ki so ga kljub starosti prevzele sentimentalno-zaljubljene misli. Mogoče se mu pa vendarle posreči, ako dobi natančen vpogled v življenje in delovanje njegove sestre, da prepreči to katastrofo, ki gotovo ubije Rene in tudi Potrato . . . Svoji soprogi seveda ni ničesar omenil o teh dogovorih, ker je ni hotel žaliti; dasi jo je poznal in vedel, da ni ljubosumna, vendar ji ni hotel vzbuditi nemirnih misli in strahu! (Dalje.) niso nova nasilja na dnevnem redu, ker ta struja se trudi na vso moč, da uniči moč in upliv mladoturških organizatorjev političnih umorov. Balkanski narodi, Bolgari, Srbi in Grki, si morajo samo želeti, da zmaga ta struja. V svojem prihodnjem pismu Vam pošljem obširno poročilo o akciji in organizaciji te nove struje in o posledicah tega gibanja na Turškem. S. Saborske volitve v Bosni. Pri volitvah v sabor, ki se, kakor znano, vrše koncem maja, pridejo tri skupine v poštev, srbsko-pravoslavna, muslimanska in katoliška. Vsaka teh skupin se deli v dve ostro si nasprotujoči stranki, tako pri katolikih nacijonalno-katoliška stranka z dr. Mandičem in hijerarhijsko-katoliška stranka pod vodstvom nadškofa Stadlerja. Pri pravoslavnih Srbih sta slobodoumna (vodja Jeftanovič-Vasiljevič) in avstrofilska agrarna stranka dr. Dimitrijeviča, ki je zelo slabotna. Pri muslimanih pa je stranka begov, z načelnikom Arnavtovičem odločno nasprotna režimu, nasprotno pa se naslanja napredna sedaj samostalna stranka z vodjom županom Kulavičem, oziroma Mesičem, na režim, ki nima nobene zaslombe v ljudstvu. Pri saborskih volitvah bodo igrali po vzgledu volilnega odbora pri mostarskih volitvah v občinski svet, volilni odbori, kakor sta jih osnovali radikalna, moslimska in pravoslavna stranka, glavno vlogo. Po vzgledu teh odborov hoče tudi vlada »delovati" za izvolitev njenih pokornih protežirancev. Ti deželni in okrajni odbori, ki bodo pro-mulgovali Pittnerjeve odloke, bodo teroristično uplivali pred vsem na uradnike — volilce. Uradniki, ki volijo v razredu inteligence, imajo večino samo pri katoličanih, pri ostalih dveh skupinah so pa v manjšini. Tukaj hoče vlada prodreti s svojimi kandidati in oropati uradništvo odločnega zastopstva za svoje koristi, pred vsem izboljšanja materijelnega stanja. S tem svojim postopanjem vlada samo karikira volilno svobodo, ki jo garantira ustava, demoralizuje uradništvo, ker ga navaja k zlorabi uradne oblasti in denuncijanstvu in napravlja uradnike za brezvoljne sužne, ki morajo voliti vladne marijonete, da si vlada osigura potrebno ravnotežje v saboru. Razmere v dalmatinski »Hrvatskl stranki". Kakor poročajo iz Splita, bo na skupščini t. zv. »hrv. stranke, ki bo 4. aprila dr. Mihajlovič odložil predsedstvo, ker se hoče kot splitski župan posvetiti edino komunalni politiki. Iz istega razloga je odklonil tudi kandidaturo pri nadomestnih državnozborskih volitvah. Tako on trdi, ali pravi vzrok, da dr. Mihajlovič ne more kandidirati pri dopolnilni državnozborski volitvi v Splitu je ta, ker on dobro ve, da ne bi bil izvoljen, če tudi je pri vladi persona' gratissima in bi ga celo uradni aparat podpiral z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi, kot je svoječasno podpiral Buliča. Mali listek. Književnost, gledališče, umetnost. Slovensko gledališče. — Znamenje velike ambicije, pojmovanja naloge je dejstvo, da se je uprizorila kot slavnostna 2000. predstava velika Goldmarkova opera »Kraljica sabska", ki je eno najtežjih del glasbene literature. Goldmark je znan skladatelj, avstrijski Nemec, njegova dela (Der wiedersp3nstigen Zahmung, Gčtz von Ber-lichigen) se uprizarjajo po vseh svetovnih odrih, a stalno veljavo si je pridobila njegova opera »Sabska kraljica". Glasba tž opere je orijentalsko-židovskega značaja in je slična deloma Meyerbeerovi; zbori so razdeljeni na osem glasov in pisani kontra-punktično jako težko. Kvarteti, kvinteti, seksteti in septeti, veliki dueti in arije se vrste v ti grandijozni operi. Instrumentacija je nova, moderna, pozna se ji Wagnerjev upliv. Značaj celega dela je pompozen. Glavna uloga je tenorska, potem kraljice, kralja ter sužnje Sulamith, ki je ena najtežjih sopranskih partij, ker je pisana jako visoko. Orkester ima težko rafinirano ulogo, ki zahteva umetnikov. Partije stavijo na soliste velike zahteve na obseg glasu. Vse težave Wagnerjanskih in Meyerbeerovih del so združene v ti operi. Vodstvo slovenskega gledališča je z uprizoritvijo tega dela pokazalo, da se zaveda svoje naloge in hva- Razlika je samo ta, da je Bulič kot znamenit učenjak vlival vsaj spoštovanje v vseh krogih, med tem, ko se dr. Mihajlovič niti s tem ne more pohvaliti. Splošni pregled. Rešitev Italijanske ministrske krize. Kralj je sprejel Luzzattija v daljši avdi-jenci, v katerej mu je ponudil sestavo predhodnega ministrstva. Luzzatti si je izgovoril čas za premislek in posvet s strankami. Imel je v ta namen posvetovanja z Giolittijem in Son-ninom. Prvemu je predložil vprašanje, če bi njegova stranka podpirala predhodno ministrstvo, ki bi imelo rešiti paroplovno predlogo. Sonnino, bivši ministrski predsednik je baje tudi izjavil, da ne bo nasprotoval novemu ministrstvu. „Giornale d’ Italia* poroča, da prevzame Luzzatti sestavo ministrstva, ki bo nekak koncentracijski kabinet za rešitev vseh spornih vprašanj. Ni izključeno, da prosi Luzzatti dosedanjega zunanjega ministrstva grofa Giuccardinija, da ostane še nadalje na svojem mestu. Kombinacije prihodnjega Luzzattijevega kabineta naštevajo sledeče kot verjetne člane ministrstva: Orlando, Sacchi, di San Giuliano, Salandra, Facta, Tedesco, Fani, Credaro, general Spingardi in admiral di Brochetti. Konec vojaške krize na Grškem. Grška vojaška liga je z ozirom na svoj razpust izdala sledeče sklepe: Izda se cir-kular na častnike, v katerem se pozovejo, da se odslej ogibajo politike in se posvečajo samo vojaškim nalogam. Ob jednem se izda proglas na ljudstvo, ki bo nekako javen obračun z najvažnejšimi dogodki. Govor novega duminega predsednika. Nastopni govor Gučkova 'je napravil dober utis, posebno njegova izjava o kon-stitucijonelnem, a ne parlamentarnem značaju ruskega državnega režima. Kot glavno nalogo dume je povdarjal potrebo, izvesti vojaško reformo; tudi ta izjava je splošno dobro sprejeta. Županska volitev na Dunaju. Županska volitev na Dunaju bo 28. aprila. Cesarjevo potrjenje in slavnostna zaprisega novega župana bo sredi maja. Izvolskega potovanje v inozemstvo. »Birževija Vjedomosti* poročajo, da gre minister zunanjih del Izvolski ta teden v Monakovo in Frankobrod in ostane šest tednov v inozemstvu. Vendar to potovanje ne bo oficijelnega značaja. Kossuthov proglas na narod. Kossuthova stranka je izdala zelo obsežen proglas na narod. Temeljna načela tega proglasa so samostalna vojska, samo-stalno carinsko področje in samostalna narodna banka; nadalje samostalno vodstvo zunanjih poslov. Ta program se mora postopoma udejstviti. Najprvo je na vrsti samostalna banka, samostalno carinsko področje se pa hoče uvesti 1. 1917. Proglas je podpisal Fran Kossuth. — Mnogo, zelo mnogo zahteva Kossuth. Dnevne vesti. Mestnemu svetu ljubljanskemu. Mi nismo nasprotniki sedanjega ljubljanskega mestnega sveta in ako od časa do časa kaj grajamo, storimo to gotovo z najboljšim namenom, opozoriti mestni svet na gotove nedostatke, ki jih je najti pri vsaki in tako tudi pri ljubljanski občinski upravi. Tak nedostatek na ljubljanskem magistratu je n. pr. gosp. policijski svetnik Lauter, ki je popolnoma nezmožen za vodstvo ljubljanske mestne policije, ker je za to premalo moderen in preveč svojeglav. Konflikt, ki je na- ležni mu moramo biti. Res, da predstava ni bila popolna, saj naše razmere pozna vsakdo, a lahko trdimo, da je bila uprizoritev naj-dostojnejša. Gospa Nordgartova je v naslovni ulogi pokazala vse svoje igralske in pevske moči, posebno je prišla do veljave v II. in III. dejanju. G. Fiala kot Assad je uveljavil svoj glas — dasi je bil nekoliko nedisponiran v veliki ariji in dvospevu II. dejanja. Gdč. Lvova je pela Sulamith z ljubeznijo in udanostjo, zlasti polne in zveneče so bile njene višine. Salamon g. Vulakoviča je bil dostojanstven v igri in petju, samo ne vemo, zakaj je pel hrvaško. G. Pa točka je odpel velikega duhovnika zlepim uspehom. Vredno se je pridružila drugim ulogam gdč. Thalerjeva, ki je krasno izvedla sirensko vabljenje Assada v II. dejanju. — Zbor je bil precej nesiguren, posebno v I. dejanju jo je korenito zavozil. Orkester je izvajal umetniško težko glasbo. G. BeniŠek si je upletel novih zašlug z naštudiranjem te opere. Inscenacija II. III. in IV. dejanja je bila nova in okusna. Gledališče je bilo razprodano. pop0jdne SQ se vr§j|e benefične predstave dramskega osobja, ki se je s stal med »Jutrom* in med tem nezmožnim visokim magistratnim uradnikom, ne bi bil mogoč nikjer drugje, niti v kakem manjšem mestu kot je Ljubljana, ker takega načelnika policije, kot je g. Lauter, bi se branilo vsako provincijalno gnezdo. Načelniki policije gredo dnevnemu časopisju povsod le na roko in ne pokazujejo vtem oziru nikdar svojih osebnih simpatij ali antipatij, ker vedo ceniti velikanski pomen časopisja sploh in dnevnega časopisja posebej. Da ne govorimo o policiji na Dunaju, v Berlinu, Parizu in drugih velikih mestih, naglašamo, da dobijo časnikarji v Trstu, Zagrebu itd. vedno, ob vsaki dnevni ali nočni uri vse potrebne jim informacije, a gosp. Lauter dovoljuje »Jutru* milostno dajanje takih informacij »ob navadnih uradnih urah*. — Mi želimo, da se ta zadeva že enkrat konča — na način kot se take reči končujejo med prijatelji. Apeliramo toraj na napredni ljubljanski mestni svet, da malo modernizira vodstvo mestne policije, ker je to v interesu ljubljanskega prebivalstva. Upamo, da ta apel ne ostane brezuspešen, ker nam res ni prijetno kritizirati mestno policijo ljubljansko, ali dokler je njeno vodstvo tako nemoderno kot sedaj, storimo s tem samo svojo — dolžnost. Gosp. župan Hribar še ni odpotoval v Dalmacijo, ampak je bival do prazpikov na svojem posestvu v Cerkljah. Praznike je prebil v Ljubljani. Včeraj zgodaj zjutraj pa je, kakor se nam poroča, poromal na Šmarno goro. Dobro znamenje toraj, da se mu je zdravje zopet povrnilo. Poset umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu je bil v nedeljo in ponedeljek jako mriogobrojen. Opozarjamo občinstvo naj jo še nadalje mnogobrojno in pridno poseča, a oni ki jim je to mogoče, naj tudi z nakupom umotvorov podprejo slovensko umetnost, ki to v polni meri zasluži. Nesreča na Šmarni gori. Včeraj zjutraj je zvonil v zvoniku cerkve na Šmarni gori 31 letni hišni posestnik Gregor Kopitar (Mihovčev) iz Srednjih Gamelj. Ovil si |e vrv okoli roke, a ker je preveč nagnal zvojn, ga je ta dvignil in s tako močjo pritisnil ob steno, da je bil na mestu mrtevT7f£SJM-tarja, ki zapušča nepreskrbljeno žeiiio in troje otrok, so prepeljali v mrtvašnico v Šmartnu. Pogreb umrlega stražniškega vodje Breznika se je vršil včeraj popoldne ob obilni udeležbi občinstva. Pogreba se je udeležil tudi polic, komisar Jančigaj in mestni komisar Semen, oddelek policijske straže s straž, vodjo Hercogom, ki je po-poklonila tudi venec, za temi pa dolga vrsta pogrebcev iz Krakovskegn in Trnovskega predmestja i. dr. Pokopal je pokojnega župnik trnovski vlč. g. Iv. Vrhovnik z azistenco. Zastopano je bilo tudi »Politično in gospod, društvo za Krakovo in Trnovo.* N. v m. p. Izleti o Velikonočnih praznikih so bili vsled ugodnega vremena obilni. Zlasti Gorenjska jih je štela mnogo; istotako ljubljanska okolica. Turisti so kajpada udarili na planine. Vlaki so včeraj zvečer bili ob dohodu v Ljubljano vsi polni občinstva. Glavni nabor za mesto Ljubljano se prične 7. aprila t. 1. ob 8. zjutraj v veliki dvorani »Mestnega Doma*, ter traja tri dni. Na ta nabor imajo priti vsi v Ljubljani stanujoči — domači in tuji mladeniči — rojeni v 1. 1888., 1889. in 1890. — Naknadni nabori prenehajo med glavhim naborom in se prično v Ljubljani pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu št. 17 zopet meseca maja. Velika nedelja in ponedeljek sta bila v Ljubljani mirna, ker se je izvršilo vsega skup le čvetero aretacij. Lahoni izzivači. V neki gostilni na Glincah sta dva Lahona brez vsakega vzroka začela zbadati mirne slovenske goste ter jih s »ščavo* psovati. Ker se go- temi predstavami poslovilo za letošnjo se-zijo od nasl Res in žalostno je, da je letošnji dramski repertoar mnogo trpel vsled nerazumevanja občinstva, ki je našlo svoj največji užitek v operetah in burkah, a dramsko osobje se je trudilo, študiralo dela, ki zavzemajo v svetovni literaturi prva mesta, a moralo jih je odigrati pred prazno hišo , . . In ako smo se včeraj poslavljali od članov naše drame, bilo nam je težko, ko smo gledali ljudi, ki so nam v prošli sezoni hoteli podati svojo umetnost, svojo dušo ... a niso našli onega odziva, ki ga je zaslužil njih trud! In ako jih je med člani nekaj, ki se za vedno poslavljajo od nas, ki odhajajo v svojo domovino, naj nam ne zamerijo tega, ker vsak pošten človek mora priznati, da mi še nimamo one gledališke publike, ki bi znala in mogla upoštevati njih trud in delo ... a prepričani naj bodo, da so si priborili med onimi, ki smo zasledovali njih vztrajno in marljivo delo na polju dramske umetnosti časten spomin! — Včeraj popoldne se je uprizorila izvirna slovenska dramatizacija Sketove povesti »Miklova zala*, ki jo je priredil za oder J. S pica r. Ako hočem biti odkritosrčen, moram naravnost reči, da po včeraj- stilničarju ni zdelo potrebno izzivača spraviti iz gostilne, so to delo prevzeli gosti sami. Vrgli so ju čez prag. Skup sta zadela v Streliški ulici dva kolesarja in sicer s tako silo, da sta ob treščila na tla, ter se precej potolkla. Enemu se je tudi kolo zvilo, tako da je podobno štev. 8. Pobotala sta se kar na cesti tako, da prispevata k popravilu vsak polovico. Važno za konjerejce. C. k. ministrstvo za deželno brambo namerava dne 9. aprila (pričetek ob osmih dopoldne) nakupiti v Šentjerneju na Dolenjskem 35 plemenskih kobil v starosti 3 l/2 do 7 let, katere morajo biti žlahtnega plemena in katerih rod mora prodajalec dokazati. Cena znaša 800 K. Kupljene kobile odda imenovano ministrstvo zopet prodajalcem nazaj v oskrbo, katere postanejo črez 6 let zopet last prodajalca. Vreme ob praznikih. To pot se je zopet sijajno obnesla Falbova teorija, ki je prorokoval za praznike najlepše vreme. A srečo pa je imel tudi naš vremenski poročevalec. Še tik pred prazniki neugodno vreme se je po krizi v soboto pop. nepričakovano spreobrnilo na izredno lepo, gorko vreme na Veliko nedeljo. Senzacijo pa je vzbudilo včeraj zjutraj ob najlepšem vremenu nasvetovano priporočilo: Vzamite take solčnike na izlete, ki jih za silo tudi drugače lahko rabite. In so jih, oziroma bi jih mnogi rabili — če bi jih le imeli seboj. Popoldne je ponekod nagajal dež, tudi Ljubljani ni prizanesel. Iz slovenskih krajev. Dolenjska je vstala! (Izvirno poročilo »Jutru*.) Grosuplje 28. marca. Ona Dolenjska, ki so jo naši napredni frakarji proglasili mrtvo za politično življenje, je vstala. Ciril-Metodov duh je zavel preko njenih ljubkih gričev, prijaznih vinskih goric, tje-kaj čez valovite poljane, objel je mesta in vaška sela, pa zaklical: Dolenjska vstani! In Dolenjska je vstala. Če ne več, gotovo 20 podružnic šteje danes družba sv. Cirila in Metoda širom Dolenjske. In še vedno rase trdnjava za trdnjavo, kmalu ne bo vsaj večjega kraja, kjer bi se dolenjski rod ne zbiral pod zastavo narodne obrambe! . . . Dolenjska je vstala! Ena najmanjših trdnjav — podružnica v Grosupljem — je včeraj zbrala svoje domače bojevnike in somišljenike iz sosednjih krajev pod svoj prapor. Opoldanski vlak je bil poln ljubljanskih izletnikov, med njimi častno število udeležencev slavlja v Gro-supljah. Pohiteli so pa tudi tam iz bližine dolenjske metropole, iz slovite postale Mirne peči, znane radi svojih podzemeljskih čudežev. Le ribniški in velikološki okraj sta se pogrešala. Med drugim smo videli na slavju: družbenega prvomestnika vi. svetnika g. Senekoviča, tajnika preč. g. župnika Brceta, družbenega učitelja g. Kosa iz Trsta, slavnega slovenskega skladatelja Davorina Jen-kota, pisatelja in ravnatelja Mestne hranilnice g. Trstenjaka in mnogo drugih odličnih gostov. Slavlje se je vršilo v gostilni pri g. Koprivcu. Spodnji in zgornji prostori so bili natlačeno polni. Mnogo jih je zaradi pomanjkanja prostorov moralo oditi. Udeležencev je bilo blizo 300. S posebnim veseljem pa je pozdravljati, da smo na slavlju videli skoro največ domačega ljudstva, dekleta in vrle fante iz Grosupljega in okolice. Od časnikov je bilo le »Jutro* zastopano. Po srečolovu, h kateremu je g. Juro Predovič iz Ljubljane prispeval 40 K, neko drugo omizje pa 20 K, je družbeni tajnik preč. g. župnik Berce, ker ni bilo prostora, kar med vrati pozdravil navzoče, približno sledeče: »Srčni pozdrav Vam vsem zbranim v imenu vodstva družbe sv. Cirila in Metoda. Podružnica v Grosupljem je vzor in šnji uprizoritvi, o drami ne morem izreči svoje sodbe, kajti igra je bila s par izjemami naštudirana jako slaba, a režija nad vse površna! Gledališče je bilo nabito polno, ker je igra tako znana stvar, da se zanima vse za njo, a v predstavi nismo našli niti onega, kar je pisatelj tudi samo Skiciral. O slabem memoriranju seveda nočem govoriti. — Zvečer se je uprizoril Govčkarjev »Martin Krpan*, ki jo bil naštudiran in pripravljen dosti skrbneje, kar dela čast gosp. režišerju Nučiču; seveda ni šlo vse tudi tako gladko kot bi bilo treba ... Nehote se nam je pri obeh včerajšnjih predstavah porodila misel, da je mogoče dramsko osobje hotelo elegantno zafrkniti ljubljansko občinstvo, češ, ko smo vam hoteli v prošli sezoni nuditi umetnost . . . pustili ste nas same, da smo igrali pred praznim avditorijem .,. a danes, ko se poslavljamo od Vas . . . vam izražamo svoj prezir ... O posameznih osebah danes ne prinašamo nobenega porila, ker smo se namenili napisati o letošnjis članih slovenske drame študije, ki jih začnemo priobčevati v prihodnjih dnevih. V. F. J. G. F. H. Talich, ena najmarkantnejših oseb, ki se je pojavila v zadnjih letih na vzgled vsem drugim sestricam. Vodstvo je lahko ponosno na njo. V nji se kaže značajen, delaven odbor. Skupno delovanje rodi lepe sadove. Težko govorim, ker nas stene ločijo, a zato naj se pojedino vsakdo sam vzpodbuja za družbeno delovanje. (Govorniku prinesejo stol.) Nekateri so se bali, da v taki gnječi ne bo mogoče govora dokončati. .Tedaj pa govornik navdušeno zakliče: »Če hočete o polnoči; za družbo sv. Cirila in Metoda sem vedno na razpolago.* (Burni živijo klici.) Nato pojasnjuje pomen šole. Omenja žalostne razmere v Trstu, kjer 40.000 Slovencev nima niti enega slovenskega razreda (Klici: Žalostno!). Pač pa je 20 razredov, ne državnih, ampak mi sami smo, ki zanje polagamo žrtve. Na Koroškem je 140.000 Šlovencev brez slovenske šole. Nič bolje ni na Štajerskem, kjer vsakojaki nemški obč. odbor dela za nemške šole. V teh žalostnih razmerah rešuje družba sv. Cirila in Metoda, ki našo deco vzgaja v temeljnih naukih. Otrok v tuji šoli se odtujuje svoji zemlji. Imamo še druge sovražnike, to je »Šul-ferajn.* Nemci so glede šole vse drugačni kakor mi. Brez strankarskih ozirov delujejo složno proti Slovanom. Kadar pa se borimo mi Slovenci proti Nemcem, tedaj smo razdeljeni. — V našem taboru je slovenska mladina, so možje in žene, so zavedni slovenski duhovniki (navdušeni živijo-klici). Pri tem se govornik spominja pokojnega Medveda, kako je le-ta celo v cerkvi navdušeno deloval za družbo sv. Cirila in Metoda. Jih je pa še mnogo drugih, a jih ne smemo imenovati, ker bi bili sicer preganjani. V vznesenih besedah se potem še spominja mecenov: Kotnika in Polaka. Ko-nečno vzpodbuja navzoče k neustrašenemu delovanju. »Vihar ne bo prišel iz vrst pravih Slovencev, ker to bi bilo izdajstvo . . . Zahvaljujoč Vas še enkrat na tako častni udeležbi; kličem Vam: Nadaljujte to delo pogumno naprej!* (Dolgotrajni: Živijo-klici.) Kot drugi go vo rn ik g. Va 1 en-t i n č i č pozdravlja navzoče kot podružnični odbornik. Zahvaljuje se ob enem družbenemu vodstvu ‘ter ljubljanskim gostom na tako častni udeležbi. Izvaja bistveni smisel gosp. predgovornika, omenja potrebo ustanovljene podružnice, napade »Čirilmotodarije* itd. »Mi se ne organizujemo umetno, ampak mi delamo z zavestjo in prepričanjem. Kadar bode vodstvo apeliralo na podružnice, tedaj se gotovo tudi mi odzovemo. Ponavljajoč pozdrave in zahvalo, vzklikne na naslov vodstva: Bog ga živi! V podrobnosti ostalega vzpOreda se tukaj ne moremo spuščati. Slavje je prineslo družbi okrog 300 K. Pred odhodom vlaka so se ljubljanski izletniki zbrali v rodoljubni gostilni g. Rusa k prijateljskemu sestanku. Razšli smo se s trdnim prepričanjem, da je Dolenjska — vstala! Iz Trbovelj. V Trbovlje prihaja po 6 do 8 kilogramov vskake številke zloglasnega organa spodnještajerskega nemčurstva »Štajerca*, ki ga zastonj razdeljuje delavcem in rokodelcem raznašalec socialističnega »Napreja*, ki je seveda odločen pristaš socijalne demokracije. To dokazuje dovolj jasno, da naši socijalisti niso principijelni nasprotniki vsakega nacijonalizma, kot to vedno trdijo, nego so samo sovražniki slovenskega nacijonalizma, ker drugače si ne moremo razlagati dejstva, da raznašalec socijalistič-nega »Napreja* razdeljuje po Trbovljah Ornigovo in Linhartovo cunjo »Štajerca". Raznašalec »Napreja* in »Štajerca* (spadata res skupaj!) se piše Čavžek, je vpo-kojeni rudar, odločen socijalni demokrat in dober prijatelj — Linhartov. Socijalno-de-mokrarični principi! Zagorje ob Savi. Del proge južne železnice med Zidanim Mostom in Litijo spada pač med najnevarnejše, kajti na eni strani je strmo skalovje, na drugi strani proge teče pa Sava. Tu se pripeti večkrat, polju slovenske umetnosti, nas zapušča. Dve leti je deloval med nami kot kapelnik »Slovenske Filharmonije* in slovenskega deželnega gledališča! Ni bil to mal trud, ko je nastopil med nami kot interpret modernega razumevanja glasbe ter dvignil s svojo energijo in umetniško ambicijo orkester »Slov. Filharmonije* do današnje popolnosti! G. Talich se napoti v Lipsko, kjer hoče študirati pri svetovnoznanemu dirigentu prof. Nikischu interpretacijo klasičnih skladb. Težko nam je, ko se poslavljamo od tega umetnika, ki se odpira pred njim slavna pot, a prepričan naj bode, da ga bo spremljala naša hvaležnost. — V slovo od ljubljanskega občinstva priredi g. Talich z nekaterimi člani »Slov. Filharmonije* v mali dvorani »Narodnega doma* komorni večer z uspehom, ki smo ga zadnjič objavili. Dolžnost ljubljanskega občinstva je, da se udeleži v čim največjem številu tega koncerta. da pokaže, kako zna ceniti delo umetnika, ki se je dve leti trudil na siromašnem polju slovenske glasbe. Gdč. Jožica Hadrbolčeva, priljubljena subreta slovenskega gledališča je za prihodnjo sezono angažirana na vinogradsko gledališče v Pragi. da prileti iz strmega skalovja kak kamen na železnično progo in človek bi mislil, da se tako nevarna proga strogo nadzoruje. To je ravno nasprotno. Meseca julija preteklega leta je uprava južne železnice odpoklicala („za poskušnjo") vse čuvaje na progi Zid. Most-Litija. Posledice tega pametnega varčevanja so se že pokazale, kajti od takrat sta že 2 osebna vlaka karambolirala s kamni, ki so padli na progo, a nikogar ni bilo, ki bi jih odstranil. Ti kamni na srečo niso bili posebno veliki in tako so bili poškodovani samo stroji, večjih nesreč pa ni bilo. In pri vsem tem na omenjeni progi še vedno ni čuvajev, ker uprava južne železnice čaka menda na to, da so zgodi kaka velika nesreča, pri kateri bi bilo tudi človeških žrtev. Slovenci imamo dovolj povoda pritoževati se na južno železnico tudi v narodnem oziru. V železniških vozovih na progi Dunaj-Trst, katere teče več kot kot polovica po slovenski zemlji, ni najti niti enega slovenskega napisa, pač pa so povsod zraven nemških tudi italijanski napisi. Krivi so temu tudi naši državni poslanci, ki se za take malenkosti ne brigajo! Netfnovejša telefonska in brzojavna poročila. Potovanje kralja Petra. (Brzojav posebnega dopisnika „Jutra‘‘). Petrograd, 27. marca. Pri slavnostnem dineju v srbskem poslaništvu v Petrogradu je podaril ruski vojni minister Su-hotinov kralju Petru krasen album, ki je v njem fotografično reproducirano pismo Kara-dordd caru Aleksandru 1., ki sa mu v njem zahvaljuje za poslano dragoceno sabljo. Pismo je datirano"22. junija 1807. Moskva, 28. marca. Tu sem je dospel ob 9. uri dopoldne srbski kralj Peter. Sprejet je bil na kolodvoru od vojaškega komandanta moskovskega in vse notabilitete. Kralj se je podal v Kremelj in je prisostvoval božji službi v samostanu Uspenskem. Bel gr a d, 28. marca. Brzojavljajo iz Moskve: Kralj Peter odhaja danes iz Moskve proti Carigradu, potem odpotuje na Sveto goro, čez deset dni pa se vrne v Bel grad. Kralj Ferdinand v Carigradu. (Brzojav posebnega dopisnika .Jutra'.) Carigrad, 28. marca. Iz krogov, ki so v največji bližini porte je zvedel naš dopisnik, da se je za časa obiska bolgarskega kralja Ferdinanda razen drugih vprašanj razpravljalo vprašanje, ki enako intere-sira Turško kot Bolgarsko; govorilo se je namreč o ustanovitvi vojne konvencije med obema državama, ki bi se zavezale, da ne povečavajo več svojih armad, temveč ohraniti za naprej sedanje število. Razpravljala so se tudi obmejna in trgovska vprašanja, a o vseh teh ni še dosedaj nikakih pozitivnih informacij. Demisije ministra Tomanoviča. (Brzojav posebnega dopisnika „Jutra“). Cetinje, 27. marca. V vladnih krogih se zatrjuje, da predloži dr. Tomanovi-čeva vlada knezu svojo demisijo; vzrok To-manovičeve demisije je nesoglasje med njim in knezom Nikito ter prestolonaslednikom Danilom. Bosanski emigranti. (Brzojav posebnega dopisnika .Jutra*.) Bel g rad, 28. marca. Dannadan prihajajo semkaj v veliki množini bosanski emigranti, ki se selijo iz Bosne v Turčijo, ker nočejo živeti pod avstrijskim režimom. Včeraj so semkaj dospeli in takoj odpotovali naprej v Solun odlični mohamedanci iz Bosne, med njimi Husejin Muhič, Ibrahim Zildžo, Rifo Kurtovič s svojimi rodovinami, ter mnogo drugih mohamedanskih rodbin Velikanska nesreča. — Okoli 300 ljudij zgorelo. Szatmer, 28. marca. V tukajšnji oko lici je o priliki neke plesne veselice, katere se je udeležila zlasti mladina v velikem številu, nastal naenkrat ogenj, ki je dobil velikanske dimenzije. V par trenotkih je bilo vse v plamenu, v katerem je našlo smrt 280 ljudij. Po drugih poročilih pa je število žrtev še mnogo večje in se računa na 390 ponesrečencev. Ministerstvo za notranje stvari je takoj odredilo akcijo za zbiranje podpor ponesrečencem, oziroma rodbinam zgorelih Volitve v ogrski parlament. Budimpešta, 28. marca. Kossuthova in agrarna stranka sta izdali na narod obširne proklamacije; tudi vladna stranka je izdala komunike, v katerem nastopa zlasti za red in mir. Tekom tega tedna se snide ministerski svet, da sklepa razven o državnih tajnikih posebno glede bližnjih državnozborskih volitev. Termin za volitev v poslansko zbornico se določi najbrž za prvo tretjino junija. Protestni shod proti nastoponvJusthovcev v pondeljkovi seji poslanske zbornice, Budimpešta, 27. marca. Tu se je vršil velik protestni shod radi ekscesov Ju sthove stranke v poslanski zbornici, ki so nastali vsled napada na ministerskega predsednika Khuen-Hedervaryja in poljedelskega ministra Szerenyja. Čez 2000 meščanov je protestovalo proti temu kršenju najprimi-tivnejših parlamentarnih navad. Komunike o potovanju bolgarskega kralja Ferdinanda v Carigrad. Carigrad, 28. marca. O potovanju bolgarskega kralja Ferdinanda v Carigrad in o posvetih bolgarskih in turških ministrov je bil izdan komunike, ki naglaša, da e napravil obisk najugodnejši utis in da )0 imel lepe rezultate. Glede na geografsko ego obeh držav se povdarja potreba prija-eljskega razmerja med obema sosednima državama. Italijanski kralj se vdeleži nemških manevrov. Rim, 28. marca, „ Tribuna" poroča, da se italijanski kralj Viktor Emanuel vde-'eži letos nemških velikih vojaških manevrov. Nov italijanski kabinet. Rim , 28. marca. Novi ministrski predsednik Luzzatto je imel konference z raznimi politiškimi strankami. Kakor se čuje, )0 vstopil v ministrstvo tudi radikalec Sacchi. A tudi v nasprotnem slučaju je novemu kabinetu vsled Giolittijeve podpore obstoj zagotovljen. Grški parlament. Atene, 28. marca. V parlamentu je končana razprava o reorganizaciji vseučilišč in budgetna razprava. Sklicanje narodne skupščine se bo vršilo v sredo ob večjih slovesnostih. Zanimiva zaroka. Gradec, 28. marca. Tu se je zaročil Alfred baron Lazarini Jablanski s hčerko nekega veleindustrijca in tovarnarja iz Broo-klina. Spoznal jo je pred osmimi leti v Marijinih varih. Lazarini, ki je star 30 let, je častnik pri tretjem dragonskem polku. To je zopet nov slučaj, da se avstrijski častniki zaroče z bogatimi inozemkami. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin. Okassion prodaja 1 Kostum za dame od K 8'— naprej, krila od K 3-— naprej, bluze od K 2— naprej. — Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Dva krojaška pomočnika sprejme takoj za trajno veliko in malo delo Jernej Grošelj, krojaški mojster v Spod. Šiški. Okassion prodaja! Otročje pralne obleke od K 1‘50 naprej, otročje obleke iz blaga od K 4-— naprej, klobuke za moške od K 2-— naprei, klobuke za dečke od K 1*— naprej. — Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Tržaškim gostom in vsem, ki prihajajo v Trst priporočam, da se poslužijo moje gostilne „AII ’ Ginasio" v ulici Scuero nuovo št. 7, pri glavni pošti. Priznano izvrstna vjna, izborna mrzla in gorka jedila, cene zmerne. — Preskrbim tudi prenočišča. — Za obilen obisk se priporoča udani Hinko Kosič. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel po pokojnem g. Mihael Finžgarju kamnoseško delavnico pri novem pokopališču v Ljubljani z vso zalogo nagrobnih spomenikov, katere razprodaja sedaj po najnižjih cenah ter se slavnemu občinstvu za obilno naročbo najtopleje priporoča. Franc Kunovar, kamnoseški mojster, Klavir se proda ze 80 kron. Kje, pove uprava „Jutra“. Gospod išče hrano in perilo v boljše hiši, plača 50 do 60 K. — Ponudbe na upravo „Jutra", pod šifro „Dobra hrana“ do 28. t. m. Hotel »Triglav" na Jesenicah, v neposredni bližini kolodvora, strogo narodno podjetje. Lepe sobe, dobra kuhinja, izborna klet, zmerne cene. Potujočemu občinstvu se najtopleje priporoča: Humer, hotelijer. KORESPONDENCA. „Sylva Carmen", Postojna. Pismo leži na pošti. Pričakujem odgovora. Silvin. *Amrl-Amour" pod šifro „Estetika“ leži pismo, prosim dvignite ga. Diplomirani krojač Anton Presker v Ljubljani, Sv. Petra c. 14 priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10 Kavarna ,LEON‘ na Starem trgu št. 30 je kakor navadno vso noč odprta. Y kavami je na razpolago Cvetlični salon ANTON BAJEC Xjj-u-lolja,3nLSL Pod tranco štev. 2 poleg čevljarskega mostu izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. 'jvs len ji-aail!nq ■ Cene zmerne. Model IOIO. n,« Edino zastopstvo znamke s K.C.L.ž EVC113 Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch-koles. Sprejem koles v popravo, emajliranje in poniklanje. - Točna, solidna in cena izvršitev. - K. ČAMERNIK, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. Hotel in restavracija »Bavarski dvor" Dunajska cesta št. 29 se priporoča posctnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporoča Štefan Bergant lastnik. Vsi vešči strojepisci se strinjajo s tem, daje UNDERW00D pisalni stroj najhitrejši in najtrpež-nejši. Zato največ sijajnih priznanj. UVerite se o tem, ter naložite avoj denar plo-donosno z nakupom ■CJ3a.d.erwoo