Fufliifns oTnftina v ^utuvful Leto XX., št. 41 LJubljana, petek 17« februarja Ì939 Cena 2 Din Dpravniàtvo i_)ubi)ana &iuiti)eva & — Telefon 5t 3122 3123. 3124, 3125 »126 Inceratili Dddelek: LJubljana, Selen-burgova ul - Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Gralsfc) trg 7, Telefon St 2455 Podružnica OeHe K oc enova ulica 2. — Telefon St 190 Računi on poŠt Sek zavodih: Ljub* Ijana St 11842 Praga (Malo 78 180 Wien St 10B 241 Izhaja vsak aan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—v Za inozemstvo Din 40 — UredmStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St 2455, Celje. Strossmayer|eva ulica Stev 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Iz poljske notranje politike Poljska je ena onih držav, za katero se mnogo več čuje v zunanjem svetu o njeni zunanji kakor njeni notranji politiki V mednarodni po-iti ki se je Poljska s sistematičnim prizadevanjem vživela v taktiko, da se drži nekako ob strani, proč od velikih cest meddržavnih nasprotij in razprtij, prizadevajoč si. da bi se nahajali njeni posebni interesi na varnem, a kar moči malo v zvezi z drugimi komplikacijami. V tej politiki spričo srečne sodobne konste'acije dobro uspeva in njeno ime se imenuje v raznovrstnih kombinacijah, kadar postane v Evropi najbolj nevihtno razpoloženje ter se tehtajo uteži na velikih področjih med-narodnopolitične tehtnice. O notranji politiki Poljske je pri tem razmeroma malo omembe. Še največ je bilo o njej govora v zadnji dobi v zvezi z manjšinskimi problemi, bodisi nemškimi ali židovskimi ali ukrajinskimi. Zadnji so se najbolj potisnili v ospredje, odkar so dobili izreden pomen v zvezi s Podkarpatsko Rusijo. Manj informirana zapadna Evropa je bila že skoro pozabila, da sp-oh obstaja na Poljskem kak ukrajinski problem; tako malo je bilo skozi leta čuti o tem izven domačih poljskih mej Vrh tega je bila ena glavnih političnih skupin Ukrajincev sklenila sporazum z režimom, ko se je v letu 1935 uzakonila nova ustava z novim volinim redom in se je pokazalo, da bodo politične stranke j ako malo pomenile v bodočem razvoju dogodkov. Kar je odtlej prišlo Ukrajincev do besede v politiki, so bili največ v vladnem taboru. Toda da je bil ta sporazum le bolj površen, se čim dalje bolj do'ocno kaže zadnji čas. ko so se znova ojačili opozicional-ni Ukrajinci pod vodstvom lvovskega politika Levickega m ko postaja vedno manjša razlika med njimi in vladinov-ci. Najnovejše vesti celo pravijo, da sta se oba ukrajinska tabora že združila in to na opozicijski podlagi. Kar se tiče odnošajev do Židov, se i.obro vidi, kako se vodstvo poljske politike trudi, da ne bi šlo do skrajnosti, in kako zadržuje vsako radikalnejše razpoloženje. Vsekakor gre tu za ozir do onih svetovnih držav, ki razpolagajo s kapitalom in napram katerim ne kaže stopiti v bojno razmerje. Pri tem je naglasiti. da spada Poljska med države, ki morejo s polno upravičenostjo govoriti o židovskem problemu, brez primere bolj nego kjerkoli drugje na svetu. Saj predstavljajo poljski židje po ogromni večini najbolj siromašen živelj, saj jih je po mestih mnogo preveč in ne morejo svojih podjetniških sposobnosti izrabiti drugače nego v medsebojni konkurenci, a je še za to kaj malo možnosti. Ako je Poljska priglasila svoje zahteve po kolonijah z vidika. da jih porabi za naselitev previ-ška prebivalstva, osobito tudi židovskega, ji mora v tem vsakdo priznati upravičenost. Odnošaji do nemške manjšine dajejo v zadnjih mesecih varšavski vladi več brige nego doslej. Iz razumljivih vzrokov so se pojavi nesporazumi] en i v tem območju pomnožili. S priključkom Tješinskega se je nemška manjšina še povečala. Poljski ukrepi so povzročili na nemški strani znatno nejevoljo. Po sestankih v Berchtesgaden^ v Mona-kovu in Berlinu so pritožbe utihnile; v Berlinu se je sestala mešana poljsko-nemška komisija, ki naj z dopolnilnimi dogovori uredi stare in med tem nastale nove sporne zadeve, toda po dvodnevnem zasedanju je prekinila delo, kar priča, da so v tem področju težave, ki jih bo odpravilo šele daljše prizadevanje. Dočim so manjšinske zadeve v sodobni Evropi prav za prav samo še na jx)l notranje zadeve vsake države, ima poljska notranja politika v zadnjih tednih obilo gradiva za interesantne diskusije o čisti notranji politiki. Gre predvsem za razmerje med vladnim in opozicijskim taborom. Odkar so se v začetku novembra izvršile volitve v novi parlament, nočejo potihniti prepiri med obema frontama. Sejmske volitve so brez dvoma j ako ojačile vlado, sai so ii dale trdno večino v obeh zbornicah, tako da je režim absolutno zasiguran. Sejmske volitve so prinesle celo proti pričakovanju veliko udeležbo. kar je spričo posebnosti poljskega volilnega sistema poglavitni znak vladnega uspeha. Opozicija se v volitvah sploh ni mogla afirmirati, ker so iz volilnega postopka politične stranke toliko ko izločene. Edino orožje, ki ji je pri tem bilo še ostalo, je bila abstinenca. Toda prav ta je odrekla in voMlna udeležba za vlado nikakor ni bil poraz. Ali kljub vsemu temu stvar vendarle ni bila tako rožnata. Politične stranke so po svojih glasilih že takrat naglašale, da polagajo največjo važnost na bližnje občinske voltìtve. Pri teh velja še vedno stari volilni postopek in volilni red nudi političnim strankam vso možnost za udeležbo. Ze v. Deklaracija Cuetkouičeve ulade Predsednik vlade jo je prebral včeraj popoldne na sejah narodne skupščine in senata Dopoldne si je narodna skupščina izvolila novo predsedstvo, danes pa bodo izvoljeni stalni Beograd, 16. febr. p. Za današnjo sejo narodne skupščine je bilo veliko zanimanje. ker je bila napovedana deklaracija nove vlade. Prišel je tudi bivši ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki ga je s ploskanjem pozdravilo manjše število poslancev. Poslanci dravske banovine so zamenjali svoja dosedanja mesta in so se preselili bolj na levo. Seja se je pričela ob 9.50. Vodil jo je predsednik verifikacijskega odbora Vojislav Cvrkič. Prečitana sta bila ukaza o ostavki vlade dr. Milana Stojadinoviča in o imenovanju nove vlade. Poslanci so poslušali ukaz stoje z vzklikom »Naj živi kralj!« Nato je predsednik čvrkič počastil spomin pokojnega papeža Pija XI. v kratkem nekrologu, ki so ga poslanci tudi stoje poslušali. potem pa so bile sporočene ostavke narodnih poslancev ki so dobili mandate v dveh srezih m 30 enega odložili, nadalje ostavke narodnih poslancev, ki so tudi senatorji in so rajši obdržali senatorska mesta ter končne ostavke predsednikov občin, ki so bili izvoljeni za poslance. Nato je narodna skupšč'na prešla na volitev skupščinskega predsedstva. Izvolitev predsedstva V imenu opozicije je nar. poslanec Trip-ko žugič prečital naslednjo izjavo: »čast mi je izjaviti, da narodni poslanci opozicijskih strank ne bodo sodelovali pri volitvah skupščinskega predsedstva iz razlogov, ki so bili navedeni v naši izjavi pred glasovanjem o verifikaciji mandatov. Zaradi tega zapuščamo sejo.« Poslanci opozicije so odšli iz dvorane in se je volitev skupšč'ne izvršila le ob udeležbi poslancev vladne večine. Pri volitvi predsednika skupščine je bilo oddanih 292 glasov in sicer za poslanca Milana S'monoviča 257 dočim je bilo 35 glasovnic oddanih praznih. Pri volitvi podpredsednikov je bilo oddanih 291 glasov in so dobili Alojz'j Mi-helčič 263 dr. Dragan Damič 264 in Nu-rija Pozderac 264 glasov. Praznih glasovnic pa je bilo oddanih 27. Izvoljenih je bilo potem še pet tatnikov. Predsednik Milan Simonovič se je zahvalil za izvolitev v svoiem imenu in v imenu ostalega predsedn'Stva s kratkim nagovorom, potem pa zaključil dopoldansko sejo. Deklaracija vlade Popoldanska seja se je pričela ob 17.30. Najprej je bilo objavljeno poročilo verifikacijskega odbora kateri poslanci pr dejo v narodno skupščino kot namestniki od-stopivših. Po še nekaterih drugih manjš;h formalnostih je ob 17.45 dobil besedo, ž vahno pozdravljen, ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. ki je zavzel v največji tišini mesto pred mikrofonom in pričel čitati vladno deklaracijo. Izvajal je: »Gospodje poslanci! Kr. vlada, ki ji imam čast predsedovati, se je sestavka z najvišjim poslanstvom, da se loti konsoli-diranja in ureditve naših notranjih razmer, da pripravi ureditev tistih problemov, ki so pogoj za to konsolidacijo, in da razen tega zbere vse narodne sile, ki so se doslej jalovo zapravljale v medsebojnem trenju, ter da jih v trajnem notraniem miru uporabi za graditev take državne politike, ki bo porok popolnega miru v državi, gospodarskega blagostanja ter varnosti in miru na mejah. Hrvatsko vprašanje Na tej poti je eno izmed glavnih vprašanj nedvomno ureditev razmer v nazira-nju, ki obstoji že 20 let pri bratih Hrvatih o osnovnih problemih naše državne politike. Stoječ na načelu, da se morajo med nami ustvariti trajni, boljši in trdnejši odnosi glede sodelovanja v državnem življenju na temelju popolne enakopravnosti, in upoštevajoč pri tem važne momente naše zgodovinske preteklosti, misli kr. vlada, decembru so se začele volitve v občinah in sicer najprej po mestih. Opozicija se je temeljito pripravila nanje in nemara je prav radi tega zanemarila sejmske volitve, pri katerih se ji je v najboljšem primeru obetal samo negativen uspeh. D asedai so se izvršile volitve že v lepi vrsti mest. Posebno je bilo intere-santno spremljati volilno borbo, ker so se razvrstila že domala vsa velika mesta, saj je mogoče po njih presojati, kako razpoloženje vlada v poljskem meščanstvu in delavstvu. Dosedanji rezultati so pokazali, da so bile napovedi opozicije poysem pravilno postavljene Domala v vseh velikih mestih Poljske so dobile opozicijske stranke več glasov od vladnih skupin, tako da se ie pokazala velika razlika med rezultati parlamentarnih in občinskih volitev. Posebno krepke sta se uveljavila socialistični tabor in levo meščansko krilo, v zaoadnih vojvodstvih pa tudi desničarsko usmerjena nacionalistična opoziciia. Izidi volitev po mestih sicer še ne daieio zaključne slike toda brez dvoma mečejo zanimivo luč na notranjo strukturo poljskega političnega življenja, ki ie zanj taiko težko dobiti pravilno merilo. da mora biti sporazum s Hrvati kot hrvatsko vprašanje njena jasna in odločna politika. Zato morajo biti že priprave za to veliko pot takšnega značaja, da bodo odločno pustile ob strani vse metode preteklosti, ki so ta najvažnejši notranjedržav-ni problem z raznim taktiziranjem oddaljile od njegove prave ureditve. Kr. vlada misli, da se more po tej poti ustvariti čvrst temelj za novo orientacijo naše notranje politike Kr. vlada želi. da se v atmosferi vzajemnega bratskega razumevanja in strpnosti lotimo urejanja te zgodovinske naloge. Toda ravno zaradi njenega velikega pomena in kočljivosti se moramo vsi zavedati da se moraio avtoriteta države, javni in socialni red, varnost imetja in red v upravi v celoti ohraniti. Gospodarska politika V svoji gospodarski in finančni politiki bo kr. vlada posvetila vso svojo pozornost temu da se smotrno in po načrtu zagotove najugodnejši pogoji tako materialni kakor t linični in psihološki, za čim boljš: gospodarski napredek v državi, tako da bo postopno diferenciran je našega gospodarstva in boljša izraba naših možnosti pripomogla k splošni povzdigi ljudskega blagostanja in gospodarske neodvisnosti Stoji: ì brezpogojno na stališču da ie proračunsko ravnotežje osnova in temelj dobrih državnih financ Kr vlada bo ori tem upoštevala plačilno moč prebivalstva in praviloo razdelitev bremen Se pocebej bo pa posvetila pozornost javnemu kreditu v državi in zboHšaniu pogoiev za razvo' parodnega varčevala ter bo zagotovila stabilnost našega denarja. Zunanja polit'ka V zunanjepolitičnem pogledu bo kr vlada nadaljevala dosedanjo politiko z istim prizadevanjem in v isti smeri, s ciljem ohranitve miru in politične okrepitve na«p države. Kraljevini Jugoslaviji se je v zadnjih štirih in pol leta pod vodstvom kr na-mestništva posrečilo z vztraino in konstruktivno politiko doseči z velesilami in z vsemi sosedami tesnejše prijatpUske stike Pozitivni rezultati zadniih let dokazujejo, da so bila pota, ki si jih je začrtala zunanja politika Jugoslavije za dosego mednarodnega sporazuma prava Zato je bilo v težkih mednarodnih političnih časih zmerom možno drsati se smeri ki je pokazala da živi kraljevina Jugoslavija z vsemi državami v dobrem in nroipnpm rarmeriu Naloga na*e zunanje politike ho tudi v bodoče v tem. da bo skrbno č«vala 'e pridobljena prijateljstva, da ho vsa dobra raz-mer-'a negovala in jih izgradila v najboljšem snvsJu. Kr vlada ie prepričana da bo za takšen svoi program deležna podpore iavnosti in podpore te zbornice, kar ie neobboHno potrebno za uspeh dobre d-*avne pnütike. in da bo pri požrtvovalnem Hoiii v tei smeri visokega zaupanja kr namestoi- štva. Poslanci so poslušali izjavo v največji tišini. Na koncu je vladna večina ponovno aklamirala predsednika vlade. Prihodnja seja bo jutri ob 9 dopoldne z dnevnim redom: Volitev stalnih skupščinskih odborov. Seja senata Beograd, 16. febr. p. Vlada se je po seji narodne skupščine predstavila s svojo deklaracijo tudi senatu, čigar seja se je pričela nekoliko po 18. Tudi v senatu je predsednik dr. Korošec počastil spomin pokojnega papeža Pija XI. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je je najprej prečital ukaz o otvoritvi rednega zasedanja senata, nato pa je podal deklaracijo svoje vlade. Po prečitanju deklaracije je bila seja zaključena, prihodnja se vrši jutri ob 11. dopoldne z dnevnim redom: Volitev stalnih senatnih odborov. Predsedstvi senata in skupščine v avdienci Beograd, 16. febr. AA. Nj. Vis. knez na-mestnik Pavle je s svojo soprogo in s kraljevskima namestnikoma dr. Radenkom Stankovičem in dir. Ivom Perovičem sprejel danes ob 12.30 v Belem dvoru na De-dinju novoizvoljeni predsedstvi narodne skupščine in senata z gg. Milanom Simo-novičem in dr. Antonom Korošcem na čelu. Novi državni proračun znaša 12*9 milijarde din V primeri s sedanjim je za 762 milijonov večji — Izjave finančnega ministra novinarjem Beograd, 16. februarja AA. Danes ob 17 jf finančni minister Vojin Djuričič sprejel novinarje in jim dal izjavo, v kateri je med drugim rekel: Ko ;c.n prevzel svoj resor, sem našel že popolnoma dodelan in natisnjen predlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto IL"J-1940. ki ga je izdelal moj prednik. Spričo kratkosti časa je kr vlada na svoji seji 7. t. m. sklenila predložiti že sestavljeni proračunski predlogi narodni skupščini. pri tem si pa pridrži pravico, da ga naknadno z amandmaji spremeni, če bo to potrebno. Pravočasno spreietie rednega državnega proračuna za leto 1939-1940 je vsekako ena izmed nainujneiših in najvažnejših nalog, ki jih ima izvesti narodna skupščina na svo:em izrednem zasedanju. Kr vlada stoii odločno na stališču, da se ie treba ognit! finansiranju z dvana.istina-mi- zato je predlog proračuna predložila narodni skunščini danes takoj po njenem konstituiranju. Predlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov ie uravnotežen v skupnem znesku 12 milijard 942 milijonov din, to je v primeri s sedanjim proračunom za 762 m'Hionov več. Večina zvišanih izdatkov no tem orora^»in«kem predlo«"u izvira lz državnih zakonskih obveznosti, ali pa se nanaša na narodno obrambo, ali na naposled nomenf pred-'ktlvno n«»lo*bo pri državnih gospodarskih podjetjih, ki sama krijejo svoje stroške. Povečanja, izvirajoča iz zakonskih obveznosti so v glavnem tale: pri državnih dolgovih v prvi vrsti za anuitete posojila ene mPiiarrte din za iavna dela in za prvo tranšo velikega investicijskega posojila 4 milHard din pri inval^ih na podlagi pred kratkem sprejete uredbe in okrog 22 milijonov pri pokomrnah povečanje za potrebe na.«e narodne obrambe *na*a 156 m'iijonov din. Naposled imamo pri državnih gospodarskih podjetjih ki krijejo svoje Izdatke z lastnimi dohodki, znatnejša povečanja. Tako n pr. pri upravi držav- nih železme, pri produktivnih ustanovah finančnega ministrstva m pri ministrstvu za pet. vsega skupaj za 372 milijonov din. Ravnotežje v proračunskem predlogu za leto 1939/40 se je doseglo večji del z normalnim prirastkom državnih gospodarskih dohookov. Predlog finančnega zakona navaja med drugim celo vrsto pooblastil za ministrski svet in za razne rcoorne ministre, da s posebnimi uredbami urede razna pereča vprašanja s področja narodnega gospodarstva, socialne politike m državne uprave sploh, ter posebna določila za reformo državne uprave. Kr. vlada je pripravila tudi celo vrsto amandmanov za korig-ranje in razširjanje pooblastil in določil v že sestavljenem predlogu finančnega zakona. Med temi amandmani, ki bodo v kratkem predloženi narodni skupščini, je posebno važno za državne nameščence, da se v njihovo korist spremene določila čl. 263 urad-n.škega zakona in čl. 252 zakona o državnem prometnem osobju in čl. 387 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice glede zvišan h prejemkov pri napredovanju v višjo skupino. Obenem s proračunskim predlogom za leto 1939-40 smo danes predložili zakonski predlog o odobritvi sklepnega računa za leto 1937-38. Sklepni račun je finančno ministrstvo o pravem času zaključilo. Glavna kontrola ga je pregledala že 28. septembra 1. 1., torej skoraj dva meseca pred datumom, ko se je imel predložiti narodnemu predstavništvu. Ta pravočasna zaključitev sklepnega računa za leto 1937-38 je omogočila finančni upravi pravilnejšo orientacijo pri sestavi proračunskega predloga za 1939-40, prav tako bo pa koristla tudi zakonodajnemu telesu pri razpravi o tem predlogu. Podrobnejša pojasnila o proračunskem predlogu za 1939-40 in o korekturah, ki jih misli kr. vlada izvesti v računskem delu proračuna in v predlogu finančnega zakona, bom podal v narodnem predstavništvu. Izvolitev novega papeža bo objavljena po radiu Naraščajoče zanimanje za konklave — Odločitev kardinalov bo težka — Zanimiva angleška informacija London, 16. febr. AA. Reuter poroča iz Rima: Predstoječi konkiave za volitev novega papeža bo zelo pomemben v zgodovini katoliške cerkve. Govori se o odločni opoziciji Amerikancev proti takozvani italijanski doktrini, da mora papež biti vedno Italijan. Ako bo kandidat za novega papeža Italijan, kakor je verjetno, potem bo Italijan tudi izvoljen, ker je nemogoče drugačna rešitev, dokler v konklavu ne bodo sodelovali narodi po proporčnem sistemu. Zdaj ima Italija s 40 milijoni katoličanov 35 kardinalov, Zedinjene države z 20 milijoni katoličanov 3 kardinale, Francija s 40 milijoni katoličanov 6 kardinalov, Brazilija s 40 milijoni katoličanov 3 kardinale, in angleški imperij s 13 milijoni katoličanov 3 kardinale. Pariz, 16. febr. b. Rimski dopisnik tukajšnjega »Tempsa« je mnenja, da bodo pri sedanji volitvi papeža prvič po dolgem času imeli važno vlogo inozemski kardinali. Vprašanje, ali bo sedanji konklave trajal več dni ali pa bo le kratek, vzbuja veliko zanimanje Na splošno pa prevladuje mnenje, da bodo letošnje volitve papeža glede na splošni mednarodni položaj in na probleme, pred katere bo postavljen novi poglavar rimske cerkve, trajala precej časa, ker bo odločitev kardinalov težka. V pogledu razglasitve papeževe izvolitve se napoveduje v Vatikanu pomembna novost. Čim bo dim naznanil izvolitev papeža, bo izvolitev takoj objavljena svetu ne le z dosedanjimi sredstvi objave, ki so bila omejena neposredno na Rim odnosno Vatikansko mesto, temveč tudi po etru, in sicer po vatikanski radijski postaji, tako da bo izvolitev novega papeža istočasno znana vsemu svetu. Rim, 16. febr. AA Nemški poslanik pri Vatikanu v. Bergen je kot starosta izrekel v imenu diplomatskega zbora sožalje kardi-nalsikemu kolegiju ob smrti papeža Pija XI. Ob tej priložnosti je Bergen poudaril, da je bil najvažnejši dogodek za papeževanja Pija XI. sklenitev late^anske pogodbe med sv. s>tolico in Italijo. Nato je izrekel upanje da bo tudi novi papež delal kakor njegov prednik za mir it- napredek. V imenu kardinalskega kolegija se je zahvalil kardinal de Beimonte. šolska reforma v Italiji Rim, 16. febr. AA (S t etani). Veliki fašistični svet, ki je zasedal sinoči pod pred-se-dnistvom Mussolini;a je siprejel na predlog prosvetnega ministra Bottai ja nov šolski statut. Minister Bottai je izjavi/l, da je namen šole ustvarjati zrele ljudi in fašistične borce. Predvideno je sodelovanje stariev s šolo. Reforma se bo izvršila po novem statutu v L 1939. in 1940. Leta 1941 bosta stopiJa v veljave tudi zakotna o višjih šolah in univerzah Japonska delegacija v Moskvi Tokio, 16. febr. br. Danes je odpotovala v Moskvo posebna delegacija japonske vlade. V Rusiji naj bi skušala doseči sporazum v sporu zaradi japonskih ribarskih pravic okrog Sabatina. Amerika bo gradila vojne ladje za Rusijo Moskva, 16. febr. o. V kratkem odpotuje v Zedinjene države komisar za vojno mornarico admiral Isakov v spremstvu 6 ruskih pomorskih strokovnjakov. Londonski »Daily Telegraph« pravi, da bo ruska delegacija sklenila v Washingto-nu pogodbo za ameriško dobavo vojnih ladij Rusiji. Rusija namerava namreč v čim krajšem času v izredni meri izpopolniti svoje vojne sile na morju. Nabaviti si hoče celo serijo večjih vojnih ladij, ki pa jih ne bo koncetrirala v evropskih vodah nego na Daljnem vzhodu. Glede na odnošaje med Zečtinjenimi državami in Japonsko računajo Rusi, da bodo naleteli v Washingtonu na največje razumevanje in podporo. Povečanje ruskih pomorskih sil na Pacifiku kot protiutež japonskemu imperializmu gre ameriškim Zedinjenim državam v vsakem primeru v. I račun. Spričo tega Rusi pravilno računajo s tem, da se ameriška vlada ne bo upirala gradnji vojnih ladij za Rusijo in bo njih dobavo celo omogočila s posebnimi kreditnimi operacijami. Rusija bo zaenkrat naročila v Ameriki razen več manjših vojnih ladij tudi dva dreadnoughtsu London, 16. febr. o. »Daily Telegraph« poroča, da je francoska vlada pozvala angleško, naj pristane na posvetovanja generalnih štabov obeh držav v okviru katerih naj bi se tehnično rešila vprašanja o skupni obrambi francoskih in angleških kolonij. Kolonijalni interesi obeh držav so skladni. Interesne sfere obeh držav se geo. grafsko krijejo. Zaradi tega je že v smislu dosedanjega tesnega sodelovanje obeh držav na kontinentu potrebno, da se skupno proučijo vsi obrambni problemi ter izdajo vsi potreb!* ukrepi tudi ▼ kolonijah. Beležke Teleky sestavil vlado Obnova bivše madžarske vlade z novim ministrskim predsednikom —• Ceste v Sloveniji laadd svet Je vdora) obravnaval tehnični od^eleft Budlmpe&a, 1(5 febr w Regentov mati. -m-wino, čim se bo generalu Francu zazdelo. da je njegova naloga rešena Prej se ne bodo vrnili V duhu fašizma je iti ramo ob rami s prijateljem do konca. Prezident Azana noče več v Madrid Pariz, 16. febr AA. (Havas). S prihodom španskega republikanskega zunanjega ministra dei Vaya v Pariz, kjer je poročal predsedniku španske republike Aza-ni o stanju republikanske ßpanije, še vedno ni poravnan spor, ki obstoja med Aza-»o ln predsednikom vlade Negrlnom. Ne-grln smatra da je republikanska Španija sposobna za odpor, medtem ko je Azana mnenja da se republikanska Španija ne bi mogla dalje časa uspešno upirati nacionalističnim četam Azana je zato ponovno odklonil povabilo, da bi se vrnil v Madrid. Topovski ogenj proti Madridu Madrid. 16 feb o. V 24 urah so nacionalistična letala trikrat po vrsti bombardira!« mesto. Vsakok at so odvrgla nanj po 100 m več bomb Hkratu ie tudi nacionali-»tično topništvo bruhalo granate na Madrid Vsi ti napadi pa niso zahtevali niti eoe človeške žrtve, kei vlada v Madridu že Bivši ministrski predsednik Imredy je a svojimi poskusi p reradi kalnih reform, ki jih je hotel naglo izvesti, da prestreže po. let ekstiemnih elementov, ki so postajali vedno bolj nevarni, zašel v zaga o. Židovski zakon in agrarno reformo bi Imredy sicer mogel prav tako izvesti kakor le izvojevai novi obrambni zakon toda par. lament je zanteva) glede zakonskih predlogo" toliko bistvenih sprememb, da bi se po njih :zgasrvanju Imredy mogel obdržati os oblasti samo Se kot ministrski predsednik, dočim bi niegov prestiž kot reformatorja in vodje močno itrpel. Novo hunganstično gibanie »Madžarsko življenje«. s katerim si je hotel Imredy ua va. riti ncvo osnovo za cvoj režim, navzl'c silni propagandi nj imelo skoro nikakega odmeva na deželi. Istočasno se je tudi parlament, ki je prav v zadnjem času dokazal svojo dela. voljnost 'n sipos-bnost. z vsemi silami upiral poskusom, da bi se z novo poliiftno reformo, ki io je bivši ministrski predsed. nik napovedoval, potisnil vstran Po razcepu v vladni enotni stranki v decembru preteklega leta je dal državni upraviteli Hor hv ministrskemu predsedniku 8e ne-kal odloga da poskusi urediti notranjepolitično življenj toda dobro poučeni pn. 1'tični krogi sc že tedaj označevali m^sec februar kot kritičen mesec za Im red v je-vo vlado Zanimivo je da so se opoz'c'ji v zadnjem čast pridružili tudi nekateri vidni predstavp-ki madžarskega plemstva kakor grof Bethlen in ce'o blvg' mmlstr ski predsednik grof Karolyi dočim se le tudi magnatska zbornica, ki je doslej zvesto podp rala vlado, začela postavljal na vedno bolj krit?čno stališče. Spričo nepi-sredne nevarnost! nekaterih avtoritsTvh pokre'ov je pes'o da Madžarska z Imre-dvjevimi voditeliskimi poskusi ne °mnih delih Mad ida povzročile nep'ecen-Ijivo materialno škodo. Nacionalistično topništvo je že v pretekli noči močno bom-b ardral o mesto. Življenje se v Madridu vendarle razvija normalno. V trgovinah je dobiti vse potrebne življenjske potrebščine, čep av v nekoliko omejeni men. Prebivalstva letalski tn topniški napad' nič več ne vznemirjajo. vsi pa se zavedajo, da se bližajo Ma dridu težki časi. Ustrelitev republkansksga prvaka Burgos. 16 feb h. Republikanskega dr žavnega pravdnika m predsednika ljud.ske ga tribun&la Barria su uacio olisti o p tli ki zasedbe Barcelone ujeli Pos-lali so ga v Burgos in takoj postavili pred vojaško so dišče. ki ga je pretekli četrtek obsodilo na smrt. Davi je bil ustreljen. Konec avtonomije KataSoniJs Pariz, lo. febr AA. Z dekretom gene. rala Franca je v Kataloniji ukiaien republikanski pravni in vojni sistem ter je na njegovo mes o stopil sistem nacicnai:st:č-ne Španije po odredbi generala Franca se bo 9tnel uporabljati uradno samo španski jezik. Svisa prekinila oifnošaie z Negrinovo vlado Burgos, 16. febr AA. Ministrstva za zunanje zadeve je objavilo nas e nji komunike: Zvezni svet švicar.ke repubiike je sklenil prekinti dipkmstske o:ncš:>je z Negrinovo vlado in priznati kot edino špansko vlado naciona : stično via "o generala Franca Ta sklep je d"kaz okiep tve prestižanaše domovine te: kaže tudi pot. po kateri naj bi šle tudi ostale države. Težkoče na palesi lusk5 konferenci v Londonr London, 16 febr a Palestinska konferenca se je snoči pozno v noč bavila z vprašanjem židovskega priseljevanja v Pa lestino židje slej ko prej naglašajo absolutno potrebo da se nadaljuje politika Intenzivnega priseljevanja ter vztrajajo na zgodovinski pravici Židov vsega sveta da si zagotove nacionalne in gospodarske možnosti Arabe nasprotno zahtevalo popolno ukinitev priseljevanja in opustitev vsake ideje o ustanovitvi ždovskega na cionalnega ognjišča lz dosedanjega poteka konference st lahko sklepa da br angleška vlada morala ohema strankama diktirati politiko ki jo misli izvajati. Iz Centralnega presbiroja Beograd, 16 feb». A A Ivan Krzr.arič urednik Centralnega preabiroja v Zagrebu, je premeščen v Beograd. Odposlanstvo škofovske konference v Beogradu V sredo sta mudila v Beogradu zagrebški nadškof dr Stepinac in djakovski škof Akšamovič Skupno z beograjskim nadškofom dr Ujčicem sta najprej obiskala nuncija Etora Felicija. potem pa so b'li vsi triie sprejeti v Be'em dvoru pri knezu namestniku Pavlu Pozneje so obokali še ministra prosvete Clriča, predsednika vlade Cvetk'-viča ln ministra pravde dr Ru-žiča Predsednika vlade in ministre so škofie informirali o raznih cerkvenih zadevah. o katerih so razpravljali In sklepali na nedavni ko-ferend jus"->sliv°nske-ga katoliškega episknpata v Zacr*»bu. Razmere v kluba JRZ Beograjska »PoJrt'ika« nadaljuje t objavljanjem svojih informacij o razmerah v klubu poslancev JRZ za č«« radije krize. V vi*er»i«iji številki pravi med drugam- »Prvi dan po se«fav' Cvetkovičeve vlade gotovi elementi sta-ega kova niso mogli razumeti novega položaja Zato so oo»ku-%li organizirati parlamentarni od nor na čisto »sobnem terenu, kakor da bi bil izvor zadnjih sprememb v osebn; Sorbi V '•etnici pa je prillo do spremembe na podlagi mo+ivflcile ostavke mnvstrov kot iz- raz državne potrebe Zaradi tega so bi'i vsi resni politični krogi p-enričani. da se bodo nosku* gotovih prijateljev bivšega predsednika izialovi.lt že takoj ob prixetku V dobro obve^enih krogih so pričakovali, da bodo IniciatorjÀ te akciie naglo uvideli brez-upnost svoieöa po*e+ia In res je ostalo samo poskusu Pohornki te akcije niso nrodrli nif pr volitvah predsednika veri-fikacit«kega odbora, nit' pn pred še želi. da bi bMa zadovoljna Np-a7umlMvo ie tudi. zakaj na i bi se čf>škf N"mri kar ie še osta'o, up4rf)li ontiraniu za Nw»*Mo saj ie bil vpndar glavni n«m?n v Monskovu sklenjene medseboino one'i?ke n^avVe ravno ta da se č: bo1! 7tv,s>"4S9 'tovilo narodih mnn'fn ^r«kih na Nemškem in nemških na CeSkem. Egiptovski manevri ob libijski meji V za * e liku marca se bodo v bližini Sue-■kesa kanala vršili ve'lkt skupni manevri Velike Britanije in Eg>p:a Pri manevrih naj mlada eg ptovsika vo ska prvič p e-izkuv svoi napredek pred temi manevri pa bodo egiptovska konjenica vn vsi motoriziram oddcllti egiptovske vojske »zvedli svoje prve veSje manevre oh za nad ni meji pn oazi Bah ari* Na nje se bodo egiptovske čete podal« že f dn». ker bodo okoli 600 km pu"čavske ceste tja in nazaj premerile v maršu. _ { ' «»t Ljubljana. 16. febr Na svoji današnji, četrti nji. Je banski svet razpravljal o gradnji cest in mostov, o hidrotahnitaih delih, javnih poslopjih, o elektrifikaciji dežele in drugih aadevah tehničnega oddelka banske uprave, katerega proračun je bil danes na vrsti. Načelnik oddelka inž. Skaberne je podal ob-ürno poročila nato pa ae J« zvrstilo 33 govornikov, ki so v pretežni večini opozarjali na lokalne potrebe v »vojih območjih Dve poro&li Načelnikovo uvodno poročilo ugotavlja najprej, da je bilo lani od celotnega odobrenega proračunskega zneska 177 4 milijona din pohabljenih za nova tehnična dela komai 2.2 mili iona din Glavna sredstva za gradbena dela so se Se zmerom črpala iz banovinskega fonda za javna dela in z njimi je bito finanriran'h okrog 90 večjih del Vel'ka dela kakor bi bMa v občem interesu domovine, se v cp'oSnem še niso mogla pričeti razen mode-n^aene bnh'ni^ke re«te 1n «"-a^nle mo*tu preko Mure pri Petnn^dh Tudi lani le §'0 predvsem za ureditev in vzdr'evanie že obrio-lečega Ceste so se p'i'npn'evale sodobnemu prometu 7«»raipn«fnlh 1 nav?»H1e Savinje Mure TVa-ve fn Save K-o^'ti zg SO mf\—'1. rsTH-nKi« pa 70 nb- «e>V+nTT TZ^^^.n^a eri co V •?uhi ln V ribniški kotlini in Proizvodnja toka je znašala 1 1937. na vseh Fl5 tekme 1939. Vladna kriza v Bèlgi]? Bruselj, 16 febr AA Pogajanja, ki jih vodi mandatar pierlot za sestavo nove via. de. so snoči naletela na resne težkoče. Liberalna kand; ,ata za ministra sta zahtevala častno razsodišče ki naj razsodi Mar-tensovo afero Ker je Pierlot to zahtevo odbil sta oba liberalna prvaka Izjavila, da ne moreta sodelovati v njegovi vladi Pierlot je nato odšel na dvor ter po av. dnenci dejal, da bo eventualno sestavil vlado samo iz predstavnikov katoliške in socialistične stranke Bivši predsednik vlade Spaak je pristal na to. da prevzame ministrstvo za zunanje zadeve. Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Rusijo Moskva. 16 feb. o Trgovinska pogajanja med \'emčijo in Rusijo so bila odgodena do prvih drki marca Zastopnik nemškega zunanjega ministra, d-r. Schnurre bi moral že te dni priti v Moskvo, a nemška vlada ga je iz nepoiasnjenih razlogov zaenkrat Se zadržala. Sedaj je njegov prihod v Rusijo napovedan za 10 marca Njegova naloga bo. dose*i na osnovi posebne pogod be večji trgovinski promet med obema državama Diplomatski k-ogi zatrjujejo, da bo NemMja takrat ponudila Rusiji vojn« potTebičime, zahtevala pa zanje surovine in živež. Rooseveltov oboroževalni program odobren Washington, 16 febr i. Parlament je včeraj s 367 gla ovi proti 15 odobril R o-seveltov oboroževalni program za dve le- Nakupi kneza namestnika na zagrebSki razstavi Beograd. 16. februarja AA. Nj. V», knez namestnik je odkupil na razstavi »Pol srto!etja hrvatske umetnosti« v Zagrebu tele umetnine: Bruno Bulič »Na ča« Mametu«. Mladen Veza »Pejsaž«. VJjko Gezan »Na Braču«, Ivan Domač »Pejsaž« Slavko Ko- Sač »Pejsaž«. Franjo K"?inič »Prebujenje«, ovo Ložlč »Portret ge B.«. Vekoslav Pa-rac »NeapeAj«. Ivo Režek »Maske« ki Slavko Sohaj »Deček«. Sprejemi pri zunanjem ministru Beograd. 16. februarja AA. Zunanji minister Cinear Ma kovič je sprejel danes dopoldne v svojem kabinetu naleea rimskega podanika BoŠka Hrističa in turškega poslanika Haidarja Akt«ja. jfr%eßa podanik« Rosetija. bolgankega poslanika Popov« io belgijskega poslanika Romeraiaa. __ 800 centralah v Sloveniji 294 milijonov kilovatnih ur, lani pa okrog 300 milijonov. V elektrarnah KDE je neglede na prevzem M-yerjeve centrale na Kokri celo nazadovala za dobrih 13%. Ker državna uprava ni povečala velenjske centrale, je banovina sklenila posebno pogodbo s Trboveljsko premogokopno družbo, ki bo iz svoje nove centrale odvajala banovinskim elektrarnam ves svoj razpoložljivi tok Pogodbeno je bilo urejeno tudi sodelovanje s falsko in karlovško elektrarno. Elektrifikacije je bilo doslej deležno 42% vsega prebivalstva v deželi, a potrebnih bo še nadaljnjih 50 milijonov dinarjev za dokončno oskrbo vse banovine s tekom. E'ektriflciranih je bilo lani 69 krajev s 15 000 prebivalci Za letos je v načrtu elektrifikacija litijske, novomeške in slovenje-graške okolice. Blok. Mislinjske do^ne, krajev okrog Ptuja in Ormoža ter v Slovenskih goricah in Prekmurju. Debata Malo pred 10. uro se je začela debata, ki je zavzela vso dopoldansko in še popoldansko sejo. Govorn ki so razpravljali o težnjah in željah svojih okrajev glede cest, mostov elektrifikacije :td. Priporočal; so banovini naj skuša pridob'ti za sebe takse ki jih morajo plačevati lastniki biei-klov. Sporočali so tudi razne lokalne pritožbe. Do 13. je govorilo 17 članov banskega sveta nato pa je ban sejo prekinil in odredil nadaljevanje za popoldne ob 16.30. Na popoldanski seji. ki je trajala do 19., se je razvrstio še ostalih 18 priglašenih govornikov, nakar je bila razprava o tehničnem oddelku končana in seia zaključena Prihodnla bo jutri ob 8.30. na razpravo pa pride proračun oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. Čajanka (ri češkoslovaškem konzulu Ou priliki löo. popre vratne prestave i-Prouane neveste« v ljubljanski operi je Konzui Cüti v Ljubljaiu g. inž. MwovsKy pr.reuii včeraj popolane na svojem stanovanju čajanko. Ljubezn.vemu povabilu g. koiu-ula in gospe so se odzvaii številni pieustaviteiji ijuoljanskega gledališkega in g-asütriega sveta, člani češke kolonije, znani deiavci za jugoslov.-češkoalovasko zbližanje, zastopn-ki Uska in drugi povabljenci üreüisoe pozornosti pa je tuia slavna češka operna pevka ga. Jarmila Novotna, ki bo dre v. pela v naši operi vlogo Marinke v jubilejna predstavi »Prodane neveste«. Velika umetnica je tudi kot lepa in simpatična dama vse očaraia s svojo neprisiljeno družabnostjo. Čajanka, ki je po velik h in usodnih dogodkih zopet združila številne prijatelje bratske republike na domu njenega ljubljanskega predstavitelja, se je ob prijazni pozornosti gospe konzulove in g. konzul« razvila v an mirano družabnost -n je samo potrdila trdno zasidranost češke glasbene tradicije v našem kulturnem živijo nju. Kajti udeležba tolikih produktivnih ir reproduktivn h umetnikov je dala prilike novih stikov in je — kakor upamo — ob-rod.la nove načrte, kako razširiti in poglobiti glasbeno sodelovanje med Prago in Ljubljano, ki ju veže slavna tradicija preizkušenih vezi in stikov. Karambol v Tavčarjevi ulic! Ljubljana, 16. februarja Nocoj okrog 21. je nastal na nevarnem križišču Tavčarjeve ulice in Miklošičeve ceste hud karambol. ki je povzročil precejšnjo škodo, človeških žrtev pa k sreč ni bilo. Po Tavčarjevi ulici je namreč pri-vozll Batističev tovorni avtomobil iz S tra žiSča pri Kranju, istočasno pa tudi od kolodvora po Mklošičevi cesti neki taksi Šofer tovornega avtomobila je sicer dajal svetlobne signale, da bo vozil naravnost najbrž jih je pa vozač taksija prezrl. Posledica je bila, da je tovorni avtomobil a vso silo treščil od strani v taksi, ki Je s'.-cer vozil pravilno po desni in je imel tudi prednost na križišču. Sunek je bil tako silen, da je bi ves sprednji del taks:Ja popolnoma razbit in uničen, iz tanka j« celo stekel bencin. Vremenska napoved Zenranska: Zvišanj« toplote v vsej državi. Postopna pooblačitev v severni polovici. jasno v južni polovici. V južnih krajih in sredi države ponoči mraz. Dunajska: Pc večini večja oblačnost, temperatura se bo v nižinah nekolike dvignila, na gorah m več tako toplo kakor doaiej. Italija in španska taktika Francije In Anglije Italijanski legionarji bodo zapustili Španijo šele tedaj, kadar bo Francova naloga rešena Prvi skeki v Zakopanem Včeraj so skakali za kombinacijo in je postal svetovni prvak v klasični kombinaciji Nemec Gustav Berauer Naša dva, Klančnik in Beve, sta seveda med zadnj-mi Zakopane, 16 februarja Danes dopo'dne je bil v svetovnem smučarskem prvenstvu na sporedu drugi del tekmovanja v klasični kombinaciji in si-v.er skoki Za konkurenco je vladalo veliko zanimanje in je bil stadion nabito poln občinstva, tembolj, ker je vladalo izredno lepo vreme Glavna borba za naslov svetovnega prvaka v norveški kombinaciji se je sprva vodila med najbolje plasiran mi v včerajšnjem teku, v teku tekmovanja pa so zakadi padcev odpadli vsi Finci (kot favorit tudi včerajšnji najboljši tekač Mäkin?n) in tudi nekateri Norvežani in Svedi medtem ko so Nemci s sv, jim najbolje plasiran m tekačem Berauerjem prišli precej v ospredje. Berauer je stal dva skoka v 64. odnosno 66 5 m in ie kljub temu. da je bil po točkah iz teka precej za najboljšimi. nadoknadil vso razliko in zasedel prvo mesto v skupni oceni Tako si je Nemčija z današnjo zmago priborila že šesti naslov svetovnih prvakov na le+^šnvh Fis tekmah Dobro so se držali še Svtd Sellin in Norvežan Fosseide. najdališi skok pa je imel Poüak Marus-arsr s 73 5 m Velika večina skakačev je dosegla skoke okoli 60 m. Od Jugoslovenov sta v današnji tekmi nastopila samo Gregor Klančnik in Beve. Prvi je dosegel dva skoka do 54 m. Beve pa je prišel celo do dolžine 62 m. Po slabem včerajšnjem plasmaju je 29. mesto» ki ga je zasedel Klančnik med 33 tekmovalci. še zmerom dovolj debro, medtem ko se je moral Beve zadovoljiti še s poznejšim. Vrstni red najbo^ših v klasični kombinaciji je bil naslednji: I. Berauer (Nemtija) 429.6, 2. Sell'n (Švedska) 426.5, 3. Fossride (Norveška) 424, 4. Stanislav Maruszarsz (Polj ka) 410.6, 5 Meergans, 6. Merz (ob3 Nemčija) ..... 29. Klančnik G (Jugoslavija). V teku današnjega dneva so trenirali tudi ostali skakači, ki se bodo v nedeljo udeležili skaka nih tekem v posebni konkurenci Med njimi je zbudil splošno pozornost 16ietni Poljak Kula. ki je skočil 35.5 m daleč. Asbjörn Rurd je dosegel 73 m, od naših pa so bile dosežsne med drugim daljave: Palme 68, Klančnik Karel 70 in 70.5 itd. Jutri bo na sporedu tekmovanje vojaških patrol. v katerih pa Jugoslavija ne bo zastopana. Zagrebška policija trebi nemoralo Strahovita razkritja ob sadističnem nmorn dvanajstletnega dečka Zagreb, 15. februarja Zadnje dni je prebivalce Zagreba, posebno one na periferiji mesta, silno razburil zločin ki se je zgodil v en: preteklih noči zunaj mesta. Zločin je zadal skrb marsikateri družini, ki pušča otroke na igrišča, žrtev patološkega tipa je postal Vladimir Franc, 121eten in malo slaboumen deček. Po ulicah, v lokalih in na ti-gih je razgovor o odvratnem zločinu. Ni čudno, da je neki zagrebški list razpisal nagrado 5000 dinarjev za onega, ki bo prišel na sled gnusnemu zločinu. Ves kriminalni aparat je bil takoj na delu, da morilca izsledi. To se je kmalu posrečilo. Pred nekaj dnevi so našli na savski pe-rlfesriji v bližini igrališča »Tipografije« na križišču samotnih poljskih poti, nekaj sto metrov od savskega nasipa umorjenega Vladimirja. Kraj je blizu tam, kjer se končavajo samotne barake zavrženih in pozabljenih brezposelnih, ki imajo dobršen del kruha iz mestnih smetišč. Samoten kraj, kamor je zločinec lahko nemoteno zapeljal svojo žrtev. Kakor je ugotovila preiskava, se je zločinec spozabil nad otro. kom. ga nato zadavil in zavrgel. Truplo so našli v blatni mlaki. Nekaj sto metrov stran je ležal otrokov suknjič. Zemlja okrog in okrog je bila vsa blatna, le tu pa tam so suhe jase, in na eni teh jas se je moral izvršiti zločin. Morilec je odnesel svojo žrtev v blato, da bi zabrisal sled in bi umor odkrili čim pozneje. Gotovo je moral poznati kraj in je bil domač v tej okolici. Otroci z mestne periferije so izjavili, da je večkrat prihajal na Savo neki sumljivec in se sukal med njimi. Pravijo, da so morali starejši dečki često-krat braniti mlajšim, da niso zahajali na savsko obalo, ker so vedeli, da jih zalezujejo neki nepridipravi. Fantiči so preiskovalnim organom marsikaj povedali, kar je oblasti dovedlo na pravo sled. Tako so vedeli da se nekateri sumljivci imenujejo s posebnimi imeni: »Italijan«, »Bomba«, »Karlo« in podobno. Sami kriminalni tipi, ki jih ima tudi policija v razvidnici. To je omogočilo zasledovanje in preiskovalni organi so našli v savskem delu periferije pravi brlog samih kriminalnih in abnormalnih tipov. Stanovali so na skupnih ležiščih in so bili pravi strah za vso okolico. Ko je policija vsestransko poizvedovala, zasliševala sumljivce in vršila preiskave, kdo je ubijalec in pohotnež, je našla, da so med to sodrgo tudi bogati meščani iz tako zvanih »višjih krogov« v mestu. Tak brlog so odkrili na Ilici in v neki zasebni hiši v Vlaški ulici. Tudi neki kino je bil zavetišče nemorale. Fantje, ki postajajo po ulicah in stikajo po vežah in hodnikih, so pripovedovali, da so jih tujci za časa predstave odvedli z brezplačno vstopnico v kino »v posebno ložo« in so v poltemi skušali nad njimi vršiti nasilja. Razkrita je cela organizacija, ki se je izživljala z nemoralnim početjem. Preiskava o umoru Vladimira Franca je strahovito zavrtinčila prah. Ni čudno, saj je ta zadeva pravcata mora za Zagreb in okolico. Ali naj Zagreb sledi zgledu ve- likih ameriških mest, kjer gangsterji in patološki tipi vrše svobodno nasilja? Policija je vlovila nad dvajset sumljivih tipov. Med prvimi osumljenci je bil grbasti Josip Bratuš, star 30 let, ki je bil že nekoč obsojen na 8 mesecev zapora zaradi nadlegovanja mladih dečkov. Je pravi kriminalni tip. Policija mu je temeljito izprašala vest. Naposled se je vdal in priznal zločin. Podrla ga je izpoved njegove gospodinje, ki je povedala, da je Bratuš vedno pomo in blaten prihajal domov. 2ivel je pod tremi različnimi imeni. Preiskava se skrbno nadaljuje. —an. Ves policijski aparat na delu Drevi počastimo brata Ipavca Drevi ob 20. bo v veliki dvorani Filharmonije veliki koncert »Ljubljanskega Zvona« v počastitev bratov Ipavcev Brata Ipavca. dr. Benjamin in dr. Gustav s-a najizrazitejša predstavnika v pi on ir-s em delu za slovensko glasbo. Z upravičenim ponosom ju štejemo med svoje najznamenitejše skladatelje, ki so nam ustvarili prvo opero, opereto in predvsem pesmi, ki so že zdavnaj ponarodele, in skladbe, s katerimi sta naš sloves ponesla daleč čez mejo Rodila sta se v družini daleč naokrog skvečega šentjurskega padarja Franceta Ipsvca. 2e v rojstni hiši je bila pesem do ma, njuna mati je biLa navdušena igralka k-avirja in izborna harf in is tka. V otroških k tih sta sina pod njenim vodstvom in ob njeni spremljavi z ostalimi otroki pela enoglasno tistih bore malo pesmic, kar nam jih je ustvarili Rihar. Iz teh skromnih početkov »ta pozneje vzrasla v velika, samonikla ustvarjalca. Skladatelj dr. Gustav Ipavec (1831— 1908) je v enaki meri kakor njegov brat dr. Benjamin zaslužen za slovensko glasbo, čeprav se je malo pisalo o njem. Njegove so »Kje so moje rožice«, ki jih pozna. pač: vsak Slovenec in ki jih bodo tudi Zvo-naii peli na svojem koncertu v petek, njegov je »Slovenec sem«, a tudi bratje Hrvatje z največjim spoštovanjem pojo njegove »V mraku«, »Planinsko rožo« in »Zvezdo«. Rodil se je 5. avgusta 1831. Po končani gimnaziji je z dve leti starejšim bratom študiral medicino v Gradcu in na Dunaju, hkratu pa se je živahno ukvarjal z glasbo in kompozicijo. Leta 1859 je bilo v njegovi pesmarici »Za kratek čas« že kar 9 pesmi, ki jim je kmalu sledilo 5 samospevov, pa cela vrsta moških in mešanih zborov, med katerimi jih je precej ponarodelo. Dr. Gustav Ipavec je bil vrl narodnjak, kar pričajo tudi njegove pesmi, bil pa je tudi dober gospodarstvenik. V št. Jurju pri Celju, svojem rojstnem kraju, je ustanovil Kmetijsko družbo in Sadjarsko društvo, obenem pa je trgu neprenehoma županoval 30 let. Kakor njegov oče in njegov brat pa je užival tudi sloves splošno spoštovanega, zelo dobrega zdravnika. Pred petimi leti je odbor za postavitev njegovega spomenika v št. Juriju započel akcijo, ki pa doslej še ni rodila zaželenega uspeha. Gas je, da popravimo, kar smo dolžni spominu bratov Ipavcev. Benjamin se je rodil v Št. Jurju, ravno na sveti večer 1829 osnovne šole je dovršil \ domačem trgu. Žalostne so bile takrat razmere na Spodnjem Štajerskem, ko je bila edina beseda v soli izgovorjena samo pri verouku. Po ljudski šoli sta z bratom Gustavom odala v laLnake sode v Celje, 2e Zagreb, 16. februarja Kriminalni organi zagrebške policije so neumorno na delu, zavoljo sadističnega umora mladega fanta v tako imenovani »Strugi«. Napetost in nervoza naraščata med prebivalstvom zagrebške periferije, pa tudi meščani nestrpno čakajo rezultata preiskave. Na policiji se vrše zasliševanja dan za dnem. Slišale so se vesti, da je osumljenec grbasti Josip Bratuš, po poklicu prodajalec peska, že priznal zločin. Vendar se je po drugi strani izvedelo. da imenovani odločno zanika sleherno zvezo z umorom. Veliki plakati po mestu naznanjajo. da pripade nagrada 5000 din tistemu ki bo prvi dobil sled za vampirjem. Preiskava umora je dala policiji priliko, da temeljito preišče zagrebško periferijo, pa ni nič čudnega, če je organom varnosti uspelo odkriti vrsto nasilstev nad mladoletniki in otroki Številni patološki tipi. ki sedè za zamreženimi okni, so imeli razmerja z mladoletnimi v raznih predelih mesta in periferiji Grde reči prihajajo policiji na uho. Ali ni tragično, ko otroci obojega spola čakajo pred vrati policijskih preiskovalnih organov, da izpovedo. kar jim teži dušo, kar so doživeli z ljudmi sumljivega kova? Poleg dejstva, da so odkrili najrazličnejše primere nasilja nad deco in brloge nemorale, torej vendar še ni 'uspelo dobiti morilca nesrečnega Vladimira Na stotine ovadb sumljivcev prihaja na policijo, češ da so videli 9. t. m. dan po najdbi trupla, takega in takega človeka v bližini kraja, kjer se je izvršil zločin. Nihče od števil- ; nih priprtih, čeprav so jim dokazali slične delikte, ne prizna umora. Morda preiskava v tem pravcu ne bo uspela in se drzni vampir svobodno sprehaja po mestu ali kje drugod. Medtem pa teče preiskava tudi v drugem pravcu. Enajstletna deklica iz Reljkoviče-j ve uilice je izpovedala, da je bil deček od-| peljan z neko temno modro limuzino. De-! klica se je igrala z Vladimirom v dražbi drugih otrok. Njene izpovedi so prišle na uho tudi preiskovalnim organom. Povedala je. da so se omenjenega popoldneva igrali otroci, kako ste f letni, jaz bi va6 kar poda-to, iz katerega je stopil moški v trenčkotu, s kapo na glavi in s širokim pasom. Prišel je k igrajočim se otrokom in rekel: »Joj. otroci, kako ste fletni, jaz bi vas par poda-vil!« »Zakaj?« so preplašeni vprašali otroci »Ker vas je toliko skupaj!« je bil odgovor. V strahu so se razbežaii, le nesrečni Vladimir je neustrašen ostal. Ko so se vrnili, ni bilo ne avta in ne tovariša. Öudno je dejstvo, da je bil otrok odvržen v bližini Save. Mogoče je bil riočmec prepodem, da ni mogel več vreči truplo v reko. V ponedeljek popoldne je bil pokopan nesrečni Vladimir Franc na Mirogoju Po-grebci so iskreno sočustvovali z materjo in sestro. Kriminalni organi so pred veliko za-gonetko: ali je zločinstvo delo patološkega tipa iz tzv. nižjih slojev, ali pa je zverinsko početje cgabneža iz »boljše družbe«, ki je izbral ravno periferijo za svoj vam-pirski posel? Na delu je kakor rečeno, ves policijski aparat, da do kraja razčisti to žalostno poglavje iz zagrebške krimin al i stike. — an. bi se inž. Vrtel čimprej sipet vrnil v službo čil in zdrav, da bi nadaljeval zgodovinsko delo za bosanski kataster. Tuino sporočilo o smrti je vse prijatelje v Banjaluki ganilo do solz. Brat iz Bosne je poželel bratu s severa, da bi mu bila lahka slovenska zemlja. tam sta se izpopolnjevala v glasbi. Ko je Benjamin leta 1850. prišel v Gradec na medicinske študije, so ga tovariši izbrali za pevovodjo dijaškega društva »Slovenije«. Takrat se je začel natančneje baviti z glasbo. Iz tega časa so četverospevi »Kje dom je moj« in »Zapuščena«. Javne »besede«, ki jih je naša mladina v Gradcu prirejala in na katerih so se pele tudi pesmi mladega skladatelja, so bile tudi pri nemškem in nemško mislečem občinstvu deležne vsega priznanja. Leta 1858. je bil Benjamin na Dunaju promoviran za doktorja. Tu je delal še z večjim razmahom in tu je začel širiti tudi svojo »Pesmarico za kratek čaj»«. Fo produktivnosti lahko Benjamina Ipavca vzporedimo s prezgodaj umrlim Adamičem. Mnogo njegovih umotvorov je izšlo v Fleischmanovi »Slovenski grlici«. Gerbiče-vi »Glasbeni zori« in »Novih akordih«, ki jim je ostal zvest do smrti. Njegove pesmi so dramile, navduševale in budile naše ljudi Brat s severa iva v naši zemlji »iViu Ljubljana. 16. februarja Šef katastrske uprave za vrbasko banovino g. inž. Vladimir Vrtel, o katerem smo poročali, da je podlegel za rakom na zagrebški kliniki, je v torek ob pol 16. nastopil svojo zadnjo pot izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti v Ljubljani. K zadnjemu slovesu priljubljenega pokojnika se je zbrala množica pogrebcev iz Ljubljane prišli pa so tudi številni prijatelji iz Celja, Maribora in iz Banjaluke. Trije duhovniki so opravili pogrebne molitve, nakar se ie razvil dolg sprevod proti Sv. Križu. Bansko upravo je zastopa! načelnik dr. Orel, finančno direkerio pomočnik finančnega direktorja Josip Satiier s finančnim nadsvetnikom Ivanom Volčičem, katastra Ino upravo rav-nattlj Basin in Rogelj, nato so se uvrstili ■ovariši iz Slovenije z dvema delegatoma geodetov iz vrhaske banovine. Krsto je krasilo 14 krasniL vencev, ki so jih poleg svojcev poklonili prijatelji in stanovska združenja. Za krsto je stopala užaloščena vdova go-»pa Leopoldina, ki je Slovenka in prebiva v Ljubljani, dočim pokojnikova sestra zaradi oddaljenosti ni utegnila prispeti iz Brna. Ob grobu se je od pokojnika toplo poslovil zastopnik katastrskega oddelka geo-roeter vrbaske banovine g. Osman Begovič. Poudarjal je, kako so uslužbenci v Banjaluki ob nedavnem slovesu iskreno želeli, da Požar pri Šoštanju šoštanj, 16. februarja V sredo okrog pol 11. dopoldne so se začeli dvigati v bližini Ravn v nebo veliki stebri dima. Medtem je Woschnaggov delovodja g. Okorn že telefoniral v pisarno tovarne in jo obvestil, da gori v Ravnan Woschnaggova žaga. Gasilski rog je takoj nato alarmiral tovarniške in mestne gasilce. Kljuib ugodnemu vremenu in kljub neposredni bližini vode gasilci niso mogli onemogočiti ognja, v dobri uri se je stavba, zgrajena največ iz lesa, zrušila. Plameni so obliznili tudi v bližini stoječe sklade nerezanega lesa in jih precej poškodovali. Gasilci so ostali na pogorišču do dveh popoldne, dokler niso bila posamezna legla ognja docela zadušena, žaga je bila zgrajena šele lansko leto in je bila najmodernejše urejena. Poleg nje je stala še lična lesena »švicarska kmečka hiša«, v kateri je stanoval Žagar s svojo družino. Tudi ta hišica je zgorela. Žagarje va družina je komaj rešila skromno pohištvo in obleko, .požar pa je uničil večjo količino krompirja in nekaj drugega živeža. Kako je ogenj nastal še ni povsem ugotovljeno. Priče vedo povedati, da so opasali, kako se je ogenj pojavil okrog dimnika. Celotno škodo cenijo na več ko 60 tisoč din, ki je krita z zavarovalnino. Ni pa znano če je bilo zavarovano tu-di Žagar j evo pohištvo. Kako je z zgradbo novega »reškega načelstva Ljubljana, 16. februarja V sobotni številki smo objavili daljši članek, kako nujno je potrebno sreskemu načelstvu za ljubljansko okolico novo poslopje. V članku je bilo tudi omenjeno, da je po zakonu občina dolžna skrbeti glede nastanitve uradnih prostorov, poleg tega je pa članek tudi omenil, da bo zato morala mestna občina slej ali prej misliti na zgraditev novega poslopja, ki se ga državnemu uradu ne bo treba sramovati. Glede teh izvajanj objavljamo tudi pojasnijo, ki smo ga dobili z magistrata in ki ugotavlja, da se vprašanje zgradl>e ro. vega poslopja vleče skozi dolga leta. Sobotno poročilo v glavnem odgovarja dejstvom in je mestna občina ljubljanska tudi vedno podpirala akcijo za zgraditev novega poslopja, vendar je pa treba v prvi VTsti rešiti finančno stran te zadeve. Zaradi težkih finančnih razmer mestna občina ne more rešiti tega vprašanja sama in je predvsem potreben prispevek države v smislu člena 194. zakona o notranji upravi v znesku dveh tretjin gTadbenih stroškov. Zadeva novega poslopja za sresko na-čelstvo je sedaj toliko dozorela, da so izdelani načrti za poslopje, kjer bi bili razen sreskega načpLstva nameščeni tudi državna policija in orožništvo. Skupni stro-4 ški so preračunani na okroglih 26 milijonov din. Vso zadevo ima v rokah banska uprava. Rešiti je treba v prvi vrsti finančno stran skupno z državo. Ko bo to vprašanje rešeno, se bo šele lahko govorilo o novem poslepju, sicer pa mestna občina sama tega ne more rešiti, saj nima skupnega poslopja niti za lastne urade, ki so nekateri v takih prostorih, da je ljubljanskemu mestu rotovo prav tako potrebno novo magistratno poslopje. Mladenič star potepuh Novo mesto, 16- februarja Zaradi številnih tatvin, potepuštva in bogoskrunstva se je moral pred novomeškim sodiščem zagovarjati 26-letni Alojzij Jakič, pristojen v občino želimlje. Fo poklicu je delavec, brez stalnega bivališča, star šele 26 let, toda že star znanec naših sodišč. Kljub številnim kaznim se ne more privaditi poštenemu življenju. Ko je bil lani 12. maja izpuščen iz zaporov v Ljubljani, se je začel potepati po Sloveniji in se je preživljal z beračenjem, če je pa slučajno prijel za kakšno delo, ni mogel dolgo vzdržati. Ko se je v prvi polovici novembra potepal okoli Trebnjega, se je sešel rih cesti z nekim Alojzijem Debevcem, nakar sta skupaj nadaljevala potepuško življenje. 13. novembra sta prišla v vas Brezje. Iskala sta prenočišča in zašla v nezaklenjeni hlev posestnika Franca Pekolja. Na postelji sta našla nov suknjič in telovnik, v katerem je bila srebrna ura s srebrno verižic d, zraven pa črtasto b'.ago za miško obleko. Vse skupaj sta pobrala in izginila proti Celovcu in proti Trebelnemu. Noč sta prespala v gozdu. Blizu Cerovca s* a ob nekem travniku in križišču strgala razpelo. Križ sta zlomila, železno podobo križane ga Jezusa pa sta vrgla na travnik. Ko sta prišla na Trebelno, sta si razdelila plen in se ločila. Potepuh Jakič je odšel proti Krškemu. Spotoma je prodal nekemu beraču srebrno uro z verižico za celih 15 din. Suknjič in telovnik je nato prodal nekemu delavcu blizu Gornjega gTa-da za celih 25 din. Po nekaj dneh je Jakiča privedla pot čez Savo v Zagorje. Dobil je za družbo brezposelnega Konrada Javomika in rta začela beračiti po hišah. 29. decembra zjutraj sta se zglasila na stanovanju Ane Hauptmanove, kjer sta si vse dobro ogle- se govor L vendar so merodajna samo dejstva. In dejstvo je, da ni Aspirina brez »B a y e r«-jevega križa. ASPIRIN TABLETE Ogla» reg pod S. broiem 32608 od 8 XI. 1938. dala. Popoldne je prišel Jakič iznova k Hauptmanovi. Medtem ko je Javornik prosil gospedinjo za hrano in mu je postregla, se je Jakič neopaženo splazil v spalnico. Našel je dober plen. Iz nezaklenjene omare je vzel dva stota ka, dva para črnih ženskih rokavic in žepni robec. S tem plenom sta odšla Jakič in Javornik v gostilno Leona Rakarja v Lokah pri Zagorju, kjer so ju pa takoj nar.o prijeli orožniki. Jakič je bil zdaj obsojen na 10 mesecev strogega zapora, po prestani kazni pa bo izročen v prisilno delavnico. Javornlku bo sodilo drugo sodišče. Manifestacija jugoslovensko-rumunskega prijateljstva sredo dopoldne je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle sprejel v svečani avdienci vega veleposlanika kraljevine Rumunije g. dr. Viktorja Cadero, ki je knezu- ____a_si___ •___xsl _ i___J 2 ___r1« /Invn io ir nacnvArii v prvega namestniku'izročil akreditivna pisma. Veleposlanik g. Cadere je v nagovoru poudarjal zgodovinske vezi obeh kraljevin in knez-namestnik je v istem zmislu odgovoril. Prebivalstvo je toplo pozdravljalo veleposlanika, ko se je v spremstvu kraljeve garde vračal z dvora na poslaništvo V zmedi je obupal Tragična smrt tramvajskega sprevodnika Ljubljana, 16. februarja. V Dravljah je danes dopoldne tragične smrti umrl komaj 32-letni sprevodnik električne cestne železnice France L. oženjen in oče štirih otrok. Pokojni Unter, je bil po rodu iz Slove-njega Gradca, pristojen pa je bil v Ribnico na Dolenjskem, odkoder je njegova rodbina doma. Zadnja leta je bil v Ljubljani zaposlen kot sprevodnik na tramvaju Kakor so ga njegovi tovariši ljubili zaradi njegovega tovariškega stanovsko zavednega zadržanja, tako so ga tudi njegovi predstojniki cenili kot skrbnega, zglednega delavca. Nitn v službi, niti sicer v življenju mu nikoli ni nič prišle navzkriž. Nedavno pa se je nekje nekaj malega sporekel in včeraj se je moral na sodišču zagovarjati zaradi razžaljenja časti. Izkazalo se je, da je pravica na njegovi strani m je bil oproščen. L. pa si je na tihem očitno vso reč čez mero gnal k srcu. čeprav na zunaj včeraj še ni kazal kakšnega vznemirjenja. Davi je žena opazila, da z njim ni vse prav. Zjutraj je na lepem pobegnil od doma in krenil proti progi gorenjske železni- ce z očitnim namenom, da se vrže pod prvi vlak. Zen a je še ob pravem času spregledala njegovo namero in je hitela za nj'im. da ga privede nazaj domov. Mož je ubogal, a doma se je tako čudno vedeL da so se njegovi bali najhujšega. Žana je poklicala na pomoč soseita, kateremu je čez nekaj časa v resnici uspelo, da je moža pomiril. A pomiritev je bila kaj minljiva. L. je izkoristil prvi trenutek, da se je vnovič izmuznil iz hiše in pobegni) v gozd pri Kosezah. Tam so ga okrog 10. našli z debelo vrvjo obešenega na hrastu. O žalostnem dogodku je bila obveščena policijska uprava in na kraj nesrečne smrti je pohitela komisija, v kateri sta bila zdravstveni svetnik dir. Lužar in dežurni uradnik Tomic. Preiskava ni mogla odkriti nobene-gaotipljivega razlega za njegov obup. Uprava električne cestne železnice se je pohvalno izrazila o njegovem vestnem službovanju, prav taiko pa tudi sicer ni imel nobene zdražbe v življenju. Poleg žene op!a-kujejo njegovo smrt štirje malčki, izmed katerih je najstarejšemu enajst, najmlajšemu pa komaj leto dni. Spet Je brat ubil brata Družinska žaloigra z Vinkovega vrha pred sodiščem Novo mesto, 16. februarja Na Vinkovem vrhu pri Dvoru je pred 13 leti prevzel Zupančičev Jože posestvo od staršev. Posestvt» je bilo brez dolga, izgovorjen je bil samo užitek materi Mariji, dvema sestrama in bratu Francetu pa dota v skupnem znesku 40 000 din. Jože Zupančič pa je začel slabo gospodariti in je iz leta v leto lezel v dolgove. Materi ni dajal užitka, in ga je po petih letih tožila. Pri materi je živel tudi brat France, ki je bolan na očeh. Živel je iz materinega užitka in s priložnostnim zaslužkom pri vaščanih. Družinske razmere so postajale nevzdržne in je prišlo večkrat do prepirov. Lani 19. decembra je France Zupančič s sekiro napadel Jožeta in mu razbil lobanjo. Preiskava je ugotovila, da je do tragedije prišlo takole: Posestnik Jože je kakšen teden dni pred smrtjo prodal več hrastov. Z denarjem se je v nedeljo 18. decembra podal z doma in je popival ves dan na Gomili in Fužini. Sele v ponedeljek okrog 3. ure zjutraj se je vrnil vinjen domov. Okrog hiše je razgrajal in pograbil poleno, razbil v materini sobi več šip, nato pa se podal v vežo, kjer je s polenom udaril še po vratih materine sobe, da so se vrata kar sesula. Brat France je tedaj skočil s peči, pograbil sekiro in je udaril brata po glavi, da se je takoj zrušil. Jožeta so sicer brž prepeljali v kandijsko bolnišnico, vendar je še tisti dan izdihnil. Zaradi uboja je moral France v torek 14. t. m. pred novomeški mali senat. Priznal je krivdo, zagovarjal pa se je s silo-branom. V obrambi je izpovedal, da je Jože že prej večkrat razbil šipe na oknih in da je mater zmerjal s priimki, ki se ne dado zapisati. 2e večkrat prej je grozil, da bo poginila, vendar da je ne bo ubil takoj, marveč da jo bo počasi mučil. Zagovor je v celoti potrdila mati, ki je usodnega jutra prosila sina Franceta naj i tišči vrata, da Jože ne bo mogel vdretL Neža, Jožetova vdova, pa je izpovedala, da je France že večkrat pretil njenemu možu. Vendar se je kazenski senat uveril, da je France ravnal v silobranu in ga je obsodil samo na pet mesecev strogega zapora. Postani in ostani član Vodnikove družbe? Domače vesli * Prihodnja številka ponetleljske izdaje »Jutra« bo v skladu s časom posvečena pustu in postu, pnnesia bo obsežen ciklus člankov o tem kako so pusta in post praznovali pri nas in drugod v nekdanjih in kako ga praznujejo v sedanjih dneh. V zvezi s tem bo številka Usta v izredni meri prikladna za inseriranje predmetov, ki so v zvezi z dogodki teh svojevrstno prazničnih dni. Redka prilika se posebej nudi našim gostilničarjem m restavra.er-jem, da z uspehom opozore občinstvo, kaj nudi na pustni torek in na pepeinico njihov jedilni list Vsi interesenti, ki žele, da njihov oglas dobi čim lepše mesto, naj se do drevi podvizajo na naš inseratni oddelek, sicer pa je čas za prijave še jutri in v izrednih primerih še do nedelje zvečer. =» Društvo Slovencev »Narodni dom« v Zagrebu priredi v soboto 18. t. m. svojo pustno veselico v vsen prostorih gostilne g. Kožuha, Draškovičeva ulica 7. Kdor se želi neprisiljene zabavati ob izvrstni pijači in jedači, naj ne pozabi priti v soboto ob csmih zvečer na pustno veselico. Zabave ne bo manjkalo. Na svidenje! * Zanimiva društva v Sarajevu. Že od nekdaj slovi Sarajevo po svojem zelo razgibanem društvenem življenju. Tam je cela vrsta dobrodelnih klubov in krožkov ki imajo dvojni namen: vesela tovariši ja ob vinu in rakiji in podpiranje revnih otrok. Vsak tak klub ima svoja pravila, ki so napravljena nalašč zato, da jih v veseli družbi kdo krši in potem plača določeno globo v dobrodelne namene. Tudi imena klubov so zelo originalna. Tako imamo krožek, ki se imenuje »Bon sulu-nar« (dober dimnik). Zelo star je »Alta-manklub«. Drugi klubi pa imajo imena: »Neboj se«, »Eto ga opet«, »Dobro srce«, »Sirota«. »Tako je«. Najnovejši klub pa se imenuje »Saransak-sofra« (češenj). Člani tega kluba morajo imeti, kadar se zberejo v gostilni ali kavarni k seji, pri sebi strok češnja Kdor ga nima plača globo, ki zapade v kak dobrodelni namen. * Najstarejše pevsko društvo na Bal. kanu je Srbsko cerkveno društvo v Pan-čevu, ki je lani slavilo stoletnico svojega delovanja. Te dni je imelo društvo svojo redno letno skupščino, na kateri so odborniki obširno poročali o delovanju v jubilejnem letu, Poročila so poudarjala, da je društvo tesno združeno z razvojem srbske glasbene kulture. - Pregled motornih vozil za srez Dravograd bo v ponedeljek 27. t. m. in sicer: v žerjavu ob 8.30 do 9.30. v Prevaljah ob 10.30 do 11, v Dravogradu ob 13. do 14. in v Marenbergu ob 16.30 do 17. ure. Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešce trpe na trdi stolici. naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice. ki io je treba prej nekoliko sesrreti. Davno nre'zku5ena »Franz-Josefnva« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Ogl reg S br 15 485-3S * Novi grobovi V Ljubljani je po daljši bolezni umrl učitelj in posestnik g. Ludo-vik Vari. Uglednega pokojnika bodo danes prepeljali iz Ljubljane v Poljčane, kjer bo pogreb jutri ob 16. iz hiše žalosti na farno pokopališče. Za pokojnikom žalujejo vdova in dva brata — V Novem mestu je v sredo zvečer po daljšem trpljenju umrl ugledni dimnikarski mojster g. Franc Bernard, star 61 let. Bil je na glasu vzornega poštenjaka in skrbnega družinskega glavarja, za katerim žalujejo vdova in tri hčerke, pogreb bo danes ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje ! - ÌTmrl je I. oficir šolske ladje »Vile Velebite« kapetan Mate čepulič v Kostre-ni. Star je bil 67 let na državni šolski larlji »Vili Velebiti« pa je opravljal službo I. oficirja od leta 1922. Cenili in spoštovali so ga kadeti vseh treh naših državnih pomorsko-trgovskih akademij kot izvrstnega učitelja in strokovnjaka. Mate čepulič je bil potomec stare mornariške rodbine in na najrazličnejših ladjah je pre-plul vsa morja. Pred vojno je dolga leta služboval pri brodarskem društvu »Adria« na Reki. * Snežne razmere v planinah so Izbor- ne. V noči od ponedeljka na torek je zapadlo nad 20 cm suhega snega na trdo pod'ago tako, da ima danes Komna okrog 2 m snega s pršičem na površini, Vršič 60 cm, Krvavec 60 cm in Velika Planina nad pol metra snega. V jutrnjih in dopoldanskih urah je smuka povsod v planinah prav dobra. Opoldne in popoldne pa nudijo osojne strani enako dobra smučišča. Solnce v planinah greje na prisojnih straneh že s tako si'o, da prepeče smučarja po mili volji. Planinci, hitite sedaj v planine s smučmi, ker sicer boste zamudili krasrte zimske prirode. * 35 let četniške akcije v Južni Srbiji, četniško združenje ima praznik Sretenja za dan svoje krstne slave. Letošnja krstna slava četnikov v Skopiju je bila posebno svečana ker je bila združena s 351et-nico četniškp akcije v Južni Srbiji, pred Grand hotelom 90 se stari četnlki uvrstili v velik sprevod, kateremu so se priključili tudi predstavniki skavtske organizacije. podmladek Aerokluba ter zastopniki Jadranske straže Slavnostni obred je bil v cerkvi Sv. Spasa. Po obredu so krenili četniki v Dom kraljeviča Tomislava, ki-er se je proslava nadaljevala po starem običaju. Med proslavo je bilo več govorov, ki so obujali spomine na uspehe in žrtve čet-niškega pokreta na srbskem jugu. * Kopališče v Budvi ima mnogo gostov. V nekaterih dalmatinskih krajih je v zadnjih dneh zavladate zima v Budvi pa imajo že kakih 14 dni prav lepo vreme. Pod toplim pomladanskim soncem je oživela plaža Mogrem, kjer se vsak dan kopa in sonči precej domačinov in tudi nekaj tujcev. Nihče ne nosi več zimske suknje in samo zvečer še pridejo v poštev lahki površniki. Stari ljudje pa niso zadovoljni s tako zgodnjo pomladjo ter menijo, da bo v kratkem nastopil mraz. ki bo napravil v sadonosnikih občutno škodo. •> Bivši madžarski prvak v boksu je bil v Sarajevu obsojen zaradi tatvine. Pri tatvini so v Sarajevu zalotili mladega Ga-šparja Brendjana, ki je doma iz okolice Prnjavora a se le že dokaj let potikal po svetu kot cirkuški artist. Na Madžarskem je nastopal kot boksar in pridobil si je baje prvenstvo v boksu. Obsojen Je bil na tri mesece zapora in je bil s kaznijo zado voljen, čel da v tem času ne bo priäei iz forme. * Medved Maks v beograjskem zoološkem vrtu je videl svojo senco. Kakor pri nas na svečnico, tako prekinejo pri pravoslavnih medvedje na praznik Sretenja svoje zimsko spanje, če pri nas vidijo, da padejo kapljice od ledenih sveč, ne gredo več spat. v Srbijj pa pravijo, da se medved razgleduje po svoji senci. Če jo zagleda, smatra to za nadaljevanje zime in se spet povrne v zimsko spanje. V sredo so zgodaj zjutraj mnogi Beograjčani obiskali zoološki vrt ter nestrpno čakali, kaj bo počel najstarejši medved, ki je splošno znan pod imenom Maks. Medved Maks je že dokaj let upoštevan in cenjen kot meteorolog Takoj, ko je posijalo sonce, je Maks vstal, nekajkrat zagodrnjal, se dvakrat trikrat obrnil in pri tem zagledal svojo senco. Opazovalci so mu ponujali jabolka in banane a je pojedel samo dve jabolki, banano samo povohal, se obrnil in vrnil v svoj brlog. Njegovi prijatelji so še dolgo čakali meneč, da se bo vrnil. Maksa pa ni bilo več na spregled, čeprav je sonce toplo sijalo. Vsi, ki cenijo starega, velikega medveda Maksa kot zanesljivega vremenoslovca, so prepričani, da bo zima trajala še najmanj 6 tednov. * Nov drzen vlom v Slovenjem Gradeu. V noči na torek so vlomilci vlomili v Slovenjem Gradcu v bližini parka stoječo barako veletrgovca g. Ivana Rejnika Odnesli so precej kuhinjske posode, jedilnega pribora nekaj stare obleke in drugih malenkosti, ki so bile last g. Bogdana Pu-šenjaka in jih je imel spravljene v baraki. Razen tega so v ssdnem vrtu g. Roj-nika z'omili mlado n ruško, eno drevo iz-ruvali in odnesli «»prednja vra'a. Očitno so morali biti vlomilci domačini. To je bil že peti vlom v Slovenjem Gradcu v letošnjem ,etu. dočim vse lansko leto ni bil izvršen niti en vlom. Puder »FORVIL« v desetih barvnih odtenkih je najprimernejši za Vašo kožo — Orisrinalno francoski kvalitativni puder za zmerno ceno Dobi se seseda v Parfumeriji NADA. Frančiškanska ul. Iz Liubliane u— Svengali ponovi svoj spored in priredi še dve predstavi v kinu Unionu. že dolgo ni bilo za kako prireditev v Ljubljani med občinstvom toliko živahnega zanimanja. kakor za oba poizkusna večera g-Svengalija v kinu Unionu. Dva dni pred prvo prireditvijo so bile že vse vstopnice za oba večera razprodane in ljudje so odhajali z željo, naj bi g Svengali svoj spored ponovil. G. Svengali je ogromno zanimanje občinstva v Ljubljani upošteval, iz-premenil svoj spored v inozemstvu, kjer bj imel prihodnje dni nastopiti in priredi še dve predstavi v dvorani kina Uniona in to v nedeljo ob 10 30 ter nepreklicno zadnjo predstavo v ponedeljek ob 21. Pri nedeljski dopoldanski predstavi bodo cene znižane. Cenjeno občinstvo se opozarja, da se bodo dobile vstopnice za obedve prireditvi od sobote dalje pri blagajni kina Uniona Ker bo spričo ogromnega zanimanja občinstva tudi za ti dve predstavi velik naval na vstopnice se priporoča cenj. občinstvu da si čimprej oskrbi potrebne sedeže. Rezervirane vstopnice se morajo brezpogojno dvigniti isti dan, ko so rezervirane, ker se v nasprotnem primeru naslednji dan prodajo drugim reflek-tantom. Sproti in biklingi iz Kiela, raznovrstne marinirane ribe odličnih inozemskih dobaviteljev v delikatesni trgovini JANEŠ, Aleksandrova 12, tel. št. 3455. u— Pianist Aleksander Borovski v Ljubljani. Prihodnji petek 24. t. m. bo koncer-tiral v veliki žilharmonlčni dvorani zname. niti pianist Aleksander Borovski. ki je našemu koncertnemu obč.nstvu že dobro znan in uživa tudi pri nas velik sloves. Podrobni njegov spored javimo, vstopnice bodo od sobote dalje na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. u— Vse prijatelje zborovskega petja opozarjamo na nocojšnji koncert Ljubljanskega Zvona v veliki filharmonični dvorani Pevski zbor spada med najagil-nejše in najpožrtvovalnejče naše zbore, ki je tekom svojega dolgoletnega delovanja na glasbenem polju absolviral že nešteto koncertov in drugih javnih nastopov Njegov zborovodja je g. Dorè Matul, mlad dober glasbenik ki že nekaj let vodi izredno uspešno Zvonaše Na nocojšnjem koncertu bodo sodelovala kot solistka gdč Valerija Heybaiova katero spremlja na p'avirju di. rigent žebre. Začetek koncerta točno ob 20. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Drugo narodno obrambno predavanje, ki ga priredi vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda bo 20. t. m. (v ponedeljek) ob pol 20. v mali dvorani Filharmonije. Predavatelj dr. Kyovsky bo podal sliko položaja na Kočevskem. Lepe pokrajinske slike bodo pojasnjevale besedilo. Vstop prost. u— Svengalijevi poizkusi z živimi živalmi. G. Svengali potrebuje za nocojšnjo predstavo za eksperimentiranje z živalmi živega orla ali sokola in živega zajčka. Osebe, ki bd mu mogle staviti potrebne živali za predstavo na razpolago, se naprošajo, da se zglase v pisarni kina Uniona. u— Bohemskl večei pripravljajo gledališki igralci, da na pustni torek tudi sami v družbi z zvestim j prijatelji boginje Ta-lije ponore. Večar bo pri Mikliču ob 20., spored se bo začel ob 21 Sodelujejo igralci in pevci vseh strok in glasov s šaljivimi nastopi, petjem, z muziko in brez nje, s klavirjem in Ronny jazzom. Postrežba solidna cene nizke. Obleka promenadna. Lastni buffet upravljajo dramske umetnice Konferansje g. Daneš se je založil z obilico dovtipov in bo nastopil z zdravo nogo. ker je od zadn. ih »Upnikov« že okreval. Kupujte vstopnice že pri operni blagajni. a— Za kuhinjo najbeinejS'h v stari cukrarni je darovala oblačilnlca »Sloveni a* 24 žepnih robcev m 2.50 m flanele Gorenjske mlekarne Naklo v Ljubljani, Mal strova ulica 10., so pa poslale 5 kg sira v vrednosti 80 din Darovalcem izreka meat-uo poglavarstvo najlepšo zahvalo. Ker pri dosedanjih razprodanih predstavah ni bito prostora za vse tiste mnogoštevilne ljudi, ki so še hoteli videti Sveng*itjeve poizkuse, ponovi gosp. Svengali svoj spored ie v nedeljo 19. t. m. ob 10.33 uri ipri znižanih cenah) * ter nepreklicno zadnjikrat v ponedeljek 20. U m. ob ZU uri — obakrat v dvorani kina Uniona. Vstopnice so na razpolago pri blagajni kina Uniona od sobote 18. t. m. naprej. iS Snegulčicain 7 škratov zopet triumfira v Ljubljani! Oglejte si ponovno to umetniško filmsko delo ln pripeljite Vaše male s seboj! — SAMO SE NEKAJ DNI! KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19., 21. uri I o— Angleško društvo vabi za ponedeljek dne 20. t. m. ob pol 19. uri v Huba-dovo dvorano (Glasbena Matica. Vegova ulica), kjei bo g. Ethel Lewis predvajala angleške narodne pesmi. Obenem opozarja odbor članstvo, da se bo prihodnji teden vršil društveni večer v ponedeljek 20. t. m. ki se ga bo udeležila tudi g. Ethel Lewis, zaradi česar odpade običajni večer v sredo. u— Ceskoslovenskà obec v Lublani po- féda v ned^li, 19 Onora vylet na Rašici, spojeny se strilenim o ceny a jinymi atrak-cemi. — Sraz ve tfičtvrti na deset pred Ev-ropou, odjezd tramwayi do Št. Vidu, do-| chvilnost nutnà. — Prišti sobotu. 25. t m. pfednšška na thema Ceskoslovensko 1939. Oznamujeme predbèzné — pozvànkv bu-dou rozeslany — 4 brezna kona se XXTI rédnà valnà hromada. ku které rovn^ž budou ještč rozesläny vyrocni zpràvy ^ po-zvénkami s udžnfm času a mista — Zariste se podle téchto predbé*nych zpràv abvste v uvedené dny byli volni a mohii se pfednASky i valné hromady sfičastniti. — Ne'^lni vylet nppf namahavv p^oviant neni bezpodmfnečnč nutno vziti sebou. na cili Ize vše obdržeti. — Pfijdte, budete spokojeni. —klp.— »K U R E N T O V A VESELA NOČ Največja pustna prireditev na Taboru 18. februarja t« 1. Vsakn letn nove dekoracije. Rezervirajte t ta večer za prijetno zabavo. Vstopnin* Din 10.—. u— Balet ljubljanske opere bo jutri zvečer na jubilejni maškaradi viškega Sokola pod geslom »Tabarin Pariz - Ljubljana«. Ples naših baletk bo oriše 5e bol-do izraza v razkošno okrašeni in razsvetljeni dvorani, ki bo spremenjena v nai lepše pariško zabav šče »Tabarin» Mimr nastopa opernega baleta bodo vsi posetni-ki uživali vse udobje in zadovoljstvo v bogato založenem buffetu dancingu :r> baru. Izvrstna godba bo skrbela za ples itd Mis Tabarin bo dobila krasno darilo Cilj vseh, ki se h čejo neprisiljeno zabavati bo jutršnja jubilejna maškarada »Tabarin« v sokolskem domu na Viču. j u— Šentjakobsko gledališče uprizori v soboto zvečer in nedeljo popoldan otroške igro v 6 slikah »Pepelka« Igro so naštu-dirali gojenci dramskega tečaja v režij: ge Polonce Juvanove, ki je uporabila vsa razpoložljiva sredstva, da pravljično dogaja nje igre pridobi na veljavnosti Uprava odra je za to igro nabavila razkošne ko stume in popolnoma novo inscenacijo De-■ janje spremljajo glasbene in plesne točke katere je naštudirala gdč Maša Slavčeva Imeni dveh odličnih članic naše drame sta jamstvo, da bo predstava v vsakem oziru na višku. V soboto je edina večerna predstava te igre v nedeHo popoldne pa ce bo predstava zakadi pustne povorke pričela ob 17 popoldne. a— V počaščenje rajnih. Iz Banjaluke je poslal g. Josip Lazar, sekretar banske uprave. 500 din ki jih darujejo banjaluški Slovenci za ljubljanske reveže v počaščenje spomina pok. inž. Vladimira Vrtčla. Mesto venca na krsto inšpektorja drž. žel g Ignaciia Perneta je daroval 100 din g univ. prof dr. Stanko Lancine, šef. primarij g. dr Josip Pogačnik. Kralja Petra trg 8 je v spomin svo-'ega p'an'nek^ga sopotn'ka g. Alojzija Vodnka podaril 1000 din. namesto venoa na krsto sop-o-ge direktoria g Gerde Bader 1e pa poklonila obitelj Dukič. Cesta n* Rožnik 1.. 1000 din za mestne reveže. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom revn'h nallon1® zahvaljuje. Počastite rajne z dobrimi deli! TABARIN PARIZ-LJUBLJANA JUBILEJNA MAŠKARADA Sokolji dom - Vič 18. - IL ob 23» uri u— Tramvaj hI bil kmalu zgorel. Včeraj okrog 8.30 je skozi S.ško v:zil tramvajski voz v smeri proti St Vidu. V vozu ni bilo potnikov sprevodnik pa se je mudil na sprednjem stojišču z:aven voznika. Blizu stare šiženske cerkve so ljudje s pločnika iznenada opez li. da so s ki:pi siknili p ameni in zajeli zavese ofe sknih. Prvi je ogenj opazil član prostovoljne gasilske čete Ljufcljana-mesto Bruno Piraat, ki je pravkar šel mimo. Z znomenji je zaustavil voz. nato pa planil vanj in kar z rokami udušil ogenj, ki je nastal rčitno zaradi preveč razgrete električne peči pod klopjo. u— Glavno poštno poslopje bo^o še le-t°s dvignili za eno in p°l nadstropja. Ljubljansko glavw poštno prslopje. ki zavzema vogal Prešernove in Selen burgove ulice in je bilo zgrajeno ob potresu 1895- ne ustreza več narašJajnčemu poštnemu prometu v našem mestu. Da se vsaj neko iko odpravijo dosedanji poš no-tehnični uedo. statki, se je poštna uprava po dolgem cin-canju vendarle odločila, da preuredi in dvigne g'avno po'tno poslopje za eno in po! nadstropja. Tehnični oddelek bans-ke uprave je Izdal tozadevne načrte, ki so bili predlrženi gradbenemu uradu mesenega poglavarstva. Ta 'ih je odobril z nelrmi izpremembami. Tako zah'eva. da se namesto sedanje avle v pritličju ìapravi čakalnica za tramvajske potnike široka štiri metre da se :zpreme-n kupola in drugače napravi streha. Poštna uprava je predloge gradibeiM ga urada ljubljanskega sprejela V dvignjenih pro-torih bi bili n?rae-ščeni arhivi in učilnica za 'ečaie, namenjene poštnemu ofebju Razš;riti bodo morali tudi telefonsko avtomatično centra'o. Stroški razširitve in preuredi've so preračunani na okrog dva in pol milijona dinarjev in je zadevni kredit v Beogradu že dovoljen. Ker so se-'aj načrti v celoti odobreni. bodo odposlani še v Beograd. Upamo. da bodo še letos pričeli s preureditvijo poštnega pns'cpia. ki bo kot če'rti vogalni k rostoino reprezentiral strogo središče Ljubljane. Velika izbira šaljivih predmetov v dro»erij! KANC, LJUBLJANA — ŽIDOVSKA ULICA L Zahtevajte brezplačno ilustrovani cenik. u— No'a podražitev. Naš m gospodinjam se je zadnje čase zelo priljubil ^Li-kalit« suho oglje ki se rabi pri likanju Prednost tega oglja je v tem, da likai ice ne tožijo več nad glavobolom ki ga jim povzroča navadno oglje. Doslej je stal kilogram tega oglja tri dinarje, sedaj pa je prišel na trg zavitek s 3.50 din, a teh a le 90 dkg. Gcspo-.'inje se upravičeno jeze nad podražitvijo, zlasti ker je tudi količina oglja manjša. Prof GASPERINI govori v sobSlavije« ob Tyräevi cesti bodo začeli podirati že v začetku majnika. Za februarski termin je nsmreč testi,Ica tega poslopja sodno ra tri mesece odpeveda'a §t:rim stranksm dosedanie najemninske :okale. u— Starši dijakov III. drž. realne glm-naziie so vabljeni na ak^demi^o podmladka Jadranske straže, ki bo v soboto 18. t. m ob 20. v gimnazijski telovadnici za Bs-ž: gradom. u— Drevi ob 20. »črtrtkov nadaljevalni p'esnj tečaj« Jenkove Sole v Kazini namesto včeraj. V nedeljo ob pol 17. »popoldanski ples s šemado.« u— Ne pozab'te na pustni ples Sokola n, ki bo jutri r.a pustno soboto v Kazini ob zvokih orkestra voiaške godbe. Vstopnina 10 d5n Izdatno in prijetno se boste zabavali za mal denar. Iz Maribara a— Akc'ja za gradnjo Pekovskega doma. Na pred nečnjem občnem zboru Združenja pekovskih mojstrov je predsednik g. Jakob Koren omeni! v izčrpnem poročilu akcijo za gradnjo Pekovskega doma. ustanovitev nabavne in prodajne zadruge, ureditev n:čnega d3la itd. Akcija za gradnjo Pekovskega doma poteka zelo ugodno in je upati, da se bo pekovskim mojstrom v naslednj h letih posrečilo uresničenje te zanrsli, ki bo tudi za Maribor neva pridob.tev. Pri volitvah je bila izvoljena stara up.ava s predsednikom J Korenom in podpredsednikom J. Horvatom. RESTAVRACIJA In KAVARNA »OREL« Petek, pojedina rib: sulcev, fogošev, skam-pov in morskih Sabato, koi.cert. Nedelj j in sredo zjutraj, kisla juha Torek: pustna veselica. Sreda: Tradicionalna kuharska razstava In drugič vmska p skušnja kvalitetnih ljutomerskih vin. Zvečer pojedina! Salvator pivo! Zmerne cene! a— Sokol Maribor I bo priredil v soboto 18. t. m. v kasarni kralja Petra L pustno zabavo. Vstopnina samo 5 din. a— Sokol Maribor Matica priredi v korist fonda za gradnjo Sok Iskega doma vel ko maikiradD »Bohemska noč« na pustno soboto 18 t m v vseh prostorih Sokol k ga d'-ma. Nege de Ja^z b Ljfblji-ne in White Star Jazz i? Mar b ra. Kor-o mask točno ob 21 Predaja vstopnic pri Putniku, Maribor. a— Nevarna svinja. 501etn niranega društva izvolili za predsednika nevtra'no osebnost, dočim bosta dosedanja predsednika cbeh društev ostala podpredsednika. a^— Enkrat na leto pozabite na vse skrbi in težave in se zabavajle od srca. Najlepöa priložnost za to bo »Bohemska noč« na pustno soboto 18. t. m. v Sokolskem domu. Sijajne dekoracije, odlične godbe, sen-zaciona'na presenečenja! Na svidenje! a— 31 cm — ne 31 m. K včerajšnjemu poročilu o svojevrstni zalogi žebljev in steklenih drobcev v želodcu jetnika Antona M. je pristavil svoj d?lež tudi neizogibni tiskarski muhec, ki je napravil iz 31 cm dclge žice 31 metrov. a— Naboj ni igrača. 221etni dninar Albert Justinek iz Zgornje Bistrice je našel nekje dinamitni naboj. Naboj mu je eksplodiral v levici, razmesaril mu roke in noge. a— 2.000 din nagrade dobi od trgovca Ivana Babiča oni, ki se mu posreči izslediti vlom Ica v njegovo stanovanje na Trgu svobode. a— Razburljiv lov za neznanim sum-ljivežem V stanovanju upokojenega Ivana Božiča v Tattenbachovi ulici se je pojavil neznanec in spraševal po raznih strankah. Božiču, ki je bil te dni okraden, se je zdelo možakarjevo obnašanje sumljivo. Hotel ga je zadržati in poklicati policijo. Toda neznanec jo je umih krač popihal in stekel proti Dravi. Tekli so za njim, v ozkih ulicah ob Dravi pa je neznanec brez sledu izginil. a— Hotel je umreti, kjer Je bil rojen. Predsnočnjim se je pojavil v ulici Ob že-j leznici št. 12 ključavničar drž. žel. Anton Lang iz Pti j.ke ceste 63 na Teznem, star 31 let. Segel je po same kresu in se ustrelil v prsi. Obležal je v krvi na tleh. V bolnišnici so mu rešili življenje. Anirn Lang je bil v zadnjem času nekam čud^o otožen in se je nekajkrat izrazil napram I nekemu svojemu prijatelju: *V tej hiši ! sem bil roj;n, v tej hiši rr.oram tudi umreti«. I a— Rdrčl petelin med g stijo. V Ku- keču je bila pri Kerčmarjevih svatba. Med gostijo se je nepričakovano vnelo gospodarsko pslopje. Ogenj je povzročil med udeleženci gostije precejšnjo paniko. Prihiteli so gasilci, ki se jim je posrečilo pogasiti ogenj. Pri reševanju se je prt-cej hudo opekel Josip Kerčmar. Po omejitvi ognja se je gostija nemoteno nadaljevala. a— Težka nezgoda v železniških delavnicah. 301etni strugar Emil Wagner s Tržaške ceste 7 na Pobrežju je bil zaposlen pri strugalnici. Po nesrečnem naključju se je sklonil pred strojem. Pri tem pa pa ' je težak bakreni drog, ki je bil v stružnici, uc'aril po hrbtu s takšno silo, da je Wa. ner obležal v krvi na tleh. Iz Litije 1— »Maškarada v peklu« bo jutri v soboto zvečer v Sokolskem domu v Litiji. Maske prosimo, da se zbero točno ob 20. v prvi sobi Sokolskega doma k pohodu v pekeL Iz Cella e— Važen kulturni sestanek. Znani kulturni delavec, zgodovinar in znanstvenik vladni svetnik g. Em.lijan Lilek podpredsednik Celjskega kulturnega tedna, je sklical za danes ob 18 v klubsko sobo hotela »Evrope« plenarni sestanek širšega odbora Celjskega kulturnega tedna. e— Ljubljanska drama bo uprizorila drevi ob osmih v celjskem gledališču učinkovito veseloigro »Upniki — na plan!« v režiji g. prof. Sesta. Predstava je za abonma. 3IC3BOaOIOIC3BC=>BOBOBO MAŠKARADA OLEPŠEVALNEGA IN TUJSKOPROMElNJEGA DKUŠIVA bo tudi letos na PUSTNI TOREK 21. t. m. V NARODNEM DOMU V CELJU. oac3ac3ac3aoac3aoBoac3B e— Vlom na Teharju. V noči od srede na četrtek so neznani vlomilci s silo odstranili mrežo na oknu mesnice g. Siko-ška na Teharju pri Celju, zlezli v mesnico in odnesli za 2.000 din mesa in klcbas. Orožništvo je takoj ukrenilo vse potrebno, da izsledi vlomilce in jih spravi na varno. e— Vinjenega kavalirja ji okradla. V sredo se je delavec Jernej U. iz St. Jurija ob juž. žel. v Celju seznanil s 461etno da-lavko Marijo K. iz St. Ruperta na Dolenjskem in jo povabil v neko gostilno, kjer je dal za pijačo in jedačo. Jerneju je stopilo vino v glavo in kmalu je za mizo zadremal. Marija je izkoristila priliko. Segla je po Jernejevi žepni uri, a je ni mogla izmakniti, ker je bila ura premočno pritrjena Nato je preiskala Jerneju ž?pe suknjiča in našla Jernejevo delavsko knjižico, v kateri pa ni bilo denarja. Končno je segla Jerneju v hlačni žep in tam našla denarnico, v kateri je bilo 400 din gotovine. Marija si je hitro prisvojila denar. Imela pa je smolo, ker je neki gost opazil njeno početje. Stopil je takoj po stražn;-ka, ki je Marijo aretiral. Marija je najprej^ tajila, potem pa je priznala tatvino. Izr č:li so jo sreskemu sodišču. Iz Šoštanja š— Učitelj Ko zborovanje je bilo v soboto ob skoraj pclnoš evilni udeležbi. Dnev ni red je obsegal poročilo predsednika g. Menceja o stanju Učiteljske tiskarne je rereriral g. Macarol, zelo zan mlvo predavanje pa je imel strokovni učitelj g. Vilko Kunst iz Crnom'ja. Govcril je o pouku elektrike v sodobni ljudski šoli. S seboj je prinesel več učil, ki jih izdeluje s svojimi učenci, in je pokazal mnogo praktičnih poizkusov, kako je mogoče učencu na najbolj poljuden in nazoren način predo-čiti nastanke in učinke elektrike. Za ^vo-ja 'zvajanja je žel g. Kunst splošno priznanje. š— Rdeči križ uspešno deluje Pred enervi je bil pri Cerovšku redni občni zbor šo-štanj kega Rdečega križa. Predsednik g. Potočnik je člans vu izčrpno poročal o delovanju med lanskim letom K'jub neza-n:,manju prebivalstva za RK iu obilici drugih društev je Rdeči križ v lanske-n letu razvil najuspešnejše delo na karitativnem po'ju. Največja društvena prireditev je b:,a bož;čnica revnih otrok, ki so predeli okrog 100 parov čevljev, drugi pa obleko, perilo itd Druä'vo je podniralo tudi dolarsko kuhmjo in !et~š;h ustanov Na ce<=tank:h 'tuo razpravljali o našem stališču nasn^ntl določbam tet»a pravilnika in o ukrepih, ki iih moramo napraviti za '»š^ito interesa nkro« •> 5(10 000 o«eb ki pričakujejo oo^nM i? n»S'h ii«t.a-rrPo vcpcf-rpncV' r^icVnciij O torn vprfl-šaniu je bi1^ sD^e^a re^nHIa '-i ie bil sestavi ekspoze za ministra trgovine in industrije. V ekspozeiu in resoluciji so 'znešene vse npn-atiirne strani on^nipne^a ki h5 SknrUiivo vnHvaV rta ra.Tvrn in do1o-vanie naših T» or<*nn'7Df>iio bi rtn dn'oMw.h n't'rnrtpaa nra- viln'ka nH^'ione rfo r>rf=n*»v>;no y d°1r>rn na c^nčno Vf-t^rp noroWn 1r> dr- žave V rPSo't'P'ü in oVcnriroin ip nr>-+-iv-liena zahteva. da se lw- rnann n^+annv v ir'"ompr no orri«- i\lìp in rlq cd v e torv, rìrnTTOn'V^rn izvrši anketa ter izvršijo popravki z no- velo. Zato naj se trimesečni rok za prijave podaljša na leto dni. 37 članska deputaci ja zainteresiranih humanih ustanov, ki so zastopali okrog 1000 takih ustanov iz vse države, je pose-tila ministra za trgovino in industrijo, gradbenega ministra, ministra za socialno politiko in narodno zdravje in ministra brez portfelja g. Snoja in je povsod našla naklonjenost in popolno razumevanje Z merodajnega mesta smo dobili Izjavo, da ni bila namera omenjenega pravilnika onemogočiti delo naS;h ustanov Poleg tega je treovinski minMer ueodll naSi žel Ji. da se rok za prijave podaljša na leto dni Iti da se izvede zahtevana anketa z namenom, da ce vprašanle nadzorstva v teh ustanovah uredi sporazumno in v interesu razvoja ter nemotenega nadaljnjega humanega delovanja naših ustanov. V deputaciji so bili predstavniki nasled-niih urianov: Zdn.i?enie sed^kov, Učiteljska samooomoč. Ju ponoven "ko učiteljsko udru'enle v Beogradu. Samopomoč učiteliske dece v Liubliani. Posmrtno ood-norno dm*tvo no«t«'h u«=l"*b«nrov. »1Vo-brota« v L'iiWiartl. Poer^hno dm?tTr0 Vč. Zdravn'?ka 7bom5ca v L1"bHani. Pokol-ivnsk' eiktad rdravni?kih vdov in sirot za dravsko banov'n. Podrobno nodporrto dTŠtvo zp'ow'^'ripv in dr^avrtih tt«1"*-benrev v Ljub^anl. DruS^'o 5e1eTii?Vih delavcev in itci»'yb«ncev v Ma^borit Vza-^9rnnost »eleTni^'h kraljevi- ne Juffo^aviie v Mar;bonj. Železniško pod-onmo H-ni?frrn u^u^h in »ir«n,Vn jpn- cev v Liubliani, Tr^ov^ko Hnbrodo'no društvo v L1ubT1a«' T-Povska samo-nomo* v Mi-'bom T^ovsko-ohrtniSka botn'Ska b^a^ajpa v Mar»boru. Po=wirtnr dmštvr» «lektrjčno rt>*tne ypipmlcP v Liuh- Vartl. pnomrtr' f nnH rran-'^nj- tnT- ftnon^s k r«r«+-r»'p V Poft^Hil Pod- orvrno dmštvo d^avr^h in ba-n^n-Vh cari^^Vb iirad«'Vov fc-r-.iipvfnp Tvn^avi io H'lriiSop^p ur^^niVnv kra- Hpvinp Tuooetnvijp V "«nt-aftn f>-nf!čn' Si,rr>nr(P nettino o v n^rc'ro»*!' »n w O». i^TrcVn ^bornipa v Lji'Wanì Strokn\mo nr)-i-"on jo WOT"'' ,, ni'""?'» njp ìrr-aì TiiT"5"'»"'fo»lr —« — «'-vnja - K-nran V-a'imrna ltii»r " c;--'ii T rv"«'"" ov—'-r» -o ». —+nj J „^-..»»»«f) r"n»r Tvanični-kov in služiteljev v Beogradu. Železnica v Sloveniji sa najbslj donssne (Iz publikacije Udruženja jugoslovenskih narodnih železničai-jev in brodarjev: »Jugoslovanske železnice v sliki, številki in besedi«) IV* Blagovni promet Glede specifične izkoriščenosti prog v blagovnem prometu je zopet ljubljanska direkcija na prvem mestu, čeprav jo po obsegu preveženih brutotonskih kilometrov prekašata zagrebška, beograjska in subo-tiška direkcija. Relativno je torej blagovni premet na področju ljubljanske direkcije največji, kar pomeni, da so proge na področju ljubljanske direkcije ne samo v potniškem prometu, temveč tudi v blagovnem prometu najbolj izkoriščene Ta ugotovitev pa nam potrjuje, da so železniške proge v Sloveniji najbolj rentabilne in da ja upravičena zahteva, da je treba v tej pokrajini graditi š? nove proge. V letu 1937 so posamezne direkcije izkazovale naslednje število brutotonskih kilometrov: brutotonski km skupaj na 1 km direkcija v milijonih proge Ljubljana 2.78 2330 Zagreb 4 55 2G60 Beograd 3.28 1410 Sarajevo 1-98 13C0 Subotica 2.87 12G0 V ljubljanski direkciji je obseg blagovnega prometa v brutotonskih kil m^r'h na 1 kilometer izkoriščene proge za 65 do 85% večji nego v subntiški. sarajevski in beograjski direkciji in za 13°/o večji nego v zagrebški direkciji. Glede cbremenitve in izkoriščenosti osebja v blagovnem prometu je sicer na prvem mestu zagrebška direkcija, kjer pride 306 uslužbencev na 1.000 brutotonskih kilometrov; le z majhno rariiko na ji sledi ljubljanska direkt i:a r 292 u lužben-cev na 1.000 brutonskih kilometrov., nato sledijo subot:ška direkcija z 261. beograjska z 210 in sarajevska s 185 uslužbencev na 1.000 brutotonskih kilometrov. Ker pa je uslužbenstvo ljubljanske direkcije v potniškem prometu (kakor smo že povedali),- mnogo bolj obremenjeno nego v zagrebški direkciji (v ljubljanski direkciji pride na enega uslužbenca 1325 potnikov, v zagrebški pa 854), zato lahko rečemo, da so uslužbenci ljubljanske direkcije v celotnem prometu skupai najbilj obremenjeni. V splošnem pa lahko rečemo, da so najbolj Izkoriščeni in obremenjeni us'užbenci na severu in 'severozapa-du države in da je v južnih pokra'inah žke direkcije, kjer pr:de na 1 km proge le 148.000 din dohodkov in na enega us.užbenca le 22.000 din. Tud. iz teh številk se da sklepat:. da so proge na področju ljubljanske dir opcije najbolj akt»vne, proge na področju beograjske direkcije pa morajo biti pasivne. Vel ko aktivnost prog v ljubljanski direkc ji je \ znatni meri pripisati tudi mednarodnemu tranzitnemu prometu. Različno izkoriščanje uslužbencev v potniškem in blagovnem prometu in različna donosnost uslužbencev v posameznih direkcijah. kažeta, dà je v viseko akfvnlh direkcijah premalo uslužbencev, v pasivnih pa preveč, kar je pripisati na eni strani 3iroko«rudnemu spreiemaniu novincev, v beograiski in sarajevski direkciji in šted-Ijivemu sprejemanju nov'h uslužbencev v ostalih direkcijah, na drugi strani pa vzdrževanju velikega števila osebn:h vlakov na stranskih proP?h v pasivnih pokrajinah in razmeroma majhnega števila osebn;h vlakov v aktivnih pokrajinah Zato so v gospodarsko mani razvitih pokrajinah vlaki slabo frekventirani. Glede uslužbencev je vsekakor treba doseči izenačenje obremenitve in storilnosti. V ta r^men se mora oseb'e v ljnblfanskl. za «Treski in sub«>t'"ki d'rekcf ü p"m~n7ftf. v osts"h dirrkci.fph pa zmanjšati. Če bi sedanie število uslu*b°ncev razdelili na po-am^me d:rpkriie no obremenitvi in storilnosti. t^rM hI se mora?o o«oWe v ljub-tv-ttc" tj» v yspreb- su; ju vri"o i« v s**i«»t*ški za i^O. zitij»-»-Spt; na h: mora'n v hpo"ro?«kj direkciji za 4E00 in v zagrebški za 2260. Poseben noleSaf uradnikov Pravne Mfft#a?i!e banke Finančni min. g. Voi ti Djuri'ic je izdal nragmaMko za cccbjc D žavn« hipetekarne banke, ki je objavljena v »Službenih novinah« od 15. febrwra *n je s' tem dnem stoni'.a v veljavo. Za uradnike D žavne hipotekam« ie doslej veljal zakon o državnih uTadn:lk'-h in iHužb^cih Novi fi-na^'ni minister, ki je bil dosi'ei upravnik Državne hinotekarne banke, pa J« dal v pr?£?mitiki ban Tiemu un ravnemu odboru nolno s.amos» tn izdelkov iz železa od 234 na 195 milijonov, povečal pa se je uvoz strojev od 217 ns 23* mili ionov in uvoz prevodnih sredstev od 139 na 146 milijonov Električnih strojev in predmetov smo uvo-vli za 99 miliionov (nrei^nie leto za 105), papirja pa za 46 milijonov (43). = Pred povečanjem izvoza v Italijo. Spričo popolne likvidacije sa.da naš.h klirinških terjatev v Italiji poročajo iz Beograda, da se bo naš izvoz v Italijo kmalu precej dvignil. Na zadnjem sestanku ju-gosloven^ko- italijanskega gospodarskega odbora je bil za prvo polletje določen za naš izvoz v Italijo kontingent 138 milijonov lir V italijanskih gospodarskih krogih pa smatrajo, da bi se lahko uvoz iz Jugoslavije še znatno povečal Italija lahko znatno poveča uvoz našega lesa. veliko pa je tudi zanimanje Italije za naše železo V Beogradu smatrajo, da ni izključena nova konferenca med merodajnimi činitelji obeh držav, ki bi določila nove kontingente zlasti za predmete, ki v zadnjem sporazumu niso bili upoštevani. = Velesejcm v Ljubljani je uradno priznana razstava. Na podstavi referata predsednika uprave za zaščito industrijske svoj ine in pa paragrafu 94 zakona o zaščiti industrij ke svoj ine z dne 1. maja L 1928 je minister za trgovino in industrijo odločil: Meinar dna vzorčna velesejma, ki bosta to leto v Lji bljani in ki ju priredi Ljubljan ki vzorčni velesejem, in sicer prvi, pomladni, od 3. do 12. jun'ja, drugi pa. jesen ki, od 2 do 11. sept°mbra 1939, je smatrati za uradno priznani raz- Attui « sredstvo za izčiščenje pri slabi prebavL . 2 komada din 1.50; 12 komadov din 8.—; £ 60 komadov din 27.-%_ stavi po paragrafu 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svo-jine z dne 1. maja L 1928. zato, da se more za predmete ind strijske svojine, razstavljene na teh sejmih, priznati zajčita po paragrafu 160. zakona o zašč ti industrijske svojine v zvezi v paragrafi 90., 107 in 113. tega zak na in pa.agraf ma 95 do 93. gorenjega pravilnika s prednostno pravico od dne razstavitve. . ... — Naä lanski uvoz zlata lz AngUje. Ze lani smo poročali o znatnih nakupih zlata ki jih je izvršila Narodna banka v AnglijL Iz angleške Izvozne statistike sedaj posnemamo, da je bilo lani iz Anglije izvoženo v Jugosavijo za 1.45 milijona funtov zlata. kar predstav ja v našem denarju vrednost 375 milijonov din. = Carinsko blago na velesejmu je prosto carine za čas, dokler je razstavljeno. I Na podlagi finančnega zakona za 1. : 1938/39 je finančni minister izpremenii člen 11. carinskega pravilnika za medna-I rodne vzorčne velesejme. Po teh izpre-membah je carinsko blago, ki se razstav-| lja na mednarodnih velesejmih, prosto carine za ves čas, dokler je na velesejmu. Takšno blago more ostati na ve esejmu ves čas, dokler tra'a velesejem, kakor tudi 30 dni pred velesejmom in 30 dni po njem. Po tem roku se bo z onim blagom, ki bo še vedno tam, postopalo po predpisih carinskega zakona ali po členu 13. pravilnika za mednarodne vzorčne velesejme. Borze 16. febri ".r j i Na jugoslovenskih borzah so se danes nemški kl'rin*ki čeki trgovali nespremenjeno po 13.80 za 15. mare pa je bil v Zagrebu promet po 13.7650 in za 13. ap il po 13.7350 Tudi tečai angleškega fu~ta j se ni spremenil in zi. "a spec'alni tečaj 238. svobodni tečaj pa 258. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 35.25, v Beogradu pa po 35 50. Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tittfa Voina škoda 470 — 473 fv Beogradu Je bil p-omet po 471.50). Zakllučki pa so bili v 6°7r daimat'nsk'h agrarnih ' -z-nicah po 90 in v 7% Borovem posnvlu po 94.50 (v Beogradu prav tako po 94.50). OK\ IZR Ljubljana. Amsterdam 2344 — 2382, Berlin 1758 62 — 1776.38. Bruselj 736 50 — 748.50. Curih 995 — 1005. London 204.70 — 207.90 New York 4351.12 — 441112. Pariz 115 40 — 117.70, Praga 150.65 - 152.15, Trst 230.20 — 233.30. Curih. Beograd 10, Pariz 116575, London 20.6325, New York 440.3750. Bruselj 74.25 Milan 23.1750, Amsterdam 236 40, Berlin 176.65. Stockholm 106 30, Os o 103.6750 Köbenhavn 92.10, Praga 15.10. Varšava 83.37, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Bukarešta 3.37. KFKKT1 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda: 470 — 473, 4% agrarne 60.75 — 62, 4% severne agrarne 60 — 61.25, begluške 89.50 — 90.50. 6°/o dalm. agrarne 90 — 90.25, 1% invest. 99 50 — 100.50. 7% stabiliz. 98 — 99, 7% Seligman 101 den., 7% ! Blair 94 — 95, 8% Blair 100 — 102; delnice: Narodna 'banka 7800 den.. PAB 226 — 228, Trboveljska 190 bi., Gutmann 35 — 40, šečerana Osijek 78 — 95. fcečerana Več. Bečkerek 510 bi., Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 471.50 — 472.50 (471.50), 4% agrarne 61 dem., 4% severne agrarne 60 — 61, 6% begluške 90 — 90.50 (90.25), 6% dalm. agrarne 90 — 90.25, 7% invest. 101.50 den., 7% Blair 94.25 — 94.75 (94.50), 8% Blair 100.25 — 100.50 (100.75), Narodna banka 7900 den., PAB — (234 — 234.50). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 16. f bruarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 67.8750, za jul. 67 8750, za sept 63.75; koruza: za maj 48 6250, za jul. 119.8750, za sspt. 50.50. + Winnipeg, 16. f br a ja. Zač?tni tečaji: pšenica: za maj 62.125, za jul. 63.3750, za okt. 63.8750. ^ t -f- Novosadska blagovna borza (16. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška in slavonska 153 — 155; sremska 152 — 154; banatska 152 — 155. Rž: baška 142.50 - 14b Ječmen: baški 'n sremsKi, 64 65 kg 152 00 - 155 ian 68 kg 180 — 185 Oves: baSki sremski in slavonski 165 - 167 50 Koruza baška pariteta Indjija in Vršac 94 — 96; baška pariteta. Indjija in Vršac sušena 107 — 109. Moka: baška in banatska »0« in »Ogg« 242.50 — 252.50; »2c 222.50 — 232.50: »5« 202.50 — 212.50: »6« 182.50 — 192.50; »7« 152.50 — 162.50; >8« 110 — 112.50. Fižol: baški in sremski beh brez vreč 287.50 — 292.50. Otrobi: baški, sremski in banatski 95 — 100. BOMBA2 + New York, 15. febr. Tendenca nespremenjena. Začetni tečaji: za mare 8.37 (—), za julij 7.71 (7.72). I V nedeljo začne izhajati ▼ »Jutru« nov senzacionalni roman: L. WIND ER: „Gospod ax Konopišta" (Franc Ferdinand Habsburg-Este) Kdor se seda] naroči na naš list, bo do 1« marca vse številke »Jutra« zastonj f ANEKDOTA Slavni kirurg Karl Thiersch je bil velik prijatelj vinske kapljice. Vsak teden je prihajal v družbo svojih poklicnih tovarišev in je vneto častil Bakha. Nekoč opolnoči se je vrnil iz gostilne in sedel v kočijo, ki je čakala pred gostilno, da ga odpelje domov. Toda kočijaž je na kozlu zaspal in ni čutil, kdaj je vstopil zdravnik. Thiersch pa, ne bodi len, okajen, kakor je bil, se povzpne sam na kozla in požene konje. Pred svojo hišo je ustavil voz in se hotel tiho odstraniti. Tedaj se je zdramil k~čijaž in rekel: »Zdaj bi pa rad vedel, kdo bo mene odpeljal domov?« VSAK DAN ENA Srečko z velikim dobitkom je založil Krnit naš vsakdan)i •. • Papežev soimenjak Ko so 6. februarja 1922 kardinala Ratti j a izvolili za papeža, je prijel neki gojenec gimnazije v švicarskem mestu Chu-ru z imenom Pij Ratti za pero in je novemu poglavarju katoliške cerkve v lepem latinskem sestavku čestital k izvolitvi. Ze teden dni pozneje je s ponosom kazal lastnoročno pismo papeža Pija XI., s katerim je ta svojemu mlademu soime-njaku v Švici izrazil svoje veselje, da mu gre dobro, se mu prisrčno zahvalil za čestitke in mu podeljeval, kakor njegovim tovarišem, svoj apostolski blagoslov. Papeževo pismo je bilo seveda tudi napisano v latinščini. Pij Ratti, ki je po veri protestant, deluje danes kot živinozdrav-nik v Zgornjem Engadinu in MalojL Neprecenljivi zakladi 1840 zabojev slik Goye, Greca, Velasqueza, Tizüuro ist Rubensa v ženevi — Palača DN ie najdragocenejša na svetu Ljubavnika svoje žene je obglavil V kraju Poreaca na Rumunskem se Je zgodila strašna zakonska drama Kmet Constantin Baraciviuc je sumil, da ga njegova žena vara s sosedom, kmetom Jonom Nistorjem. Nenadno je prišel s poljskega dela domov in je ženo v resnici zasačil z ljubimcem. V svojem besu je zagrabil sekire in tekmecu g'avo s silovitim udarcem odrobll. Potem je nezvesto ženo zaprl s truplorr v neko sobo in zbežal. Orožniki so ga našli pozneje obešenega v gozdu, ženo, ki je kazala znake blaznosti, «o spravili v. uooižaico, Westminsterskl nadškof kardinal Arthur Hinsley na londonski postaji Victoria, od koder se je odpeljal v Rim na konklave V eni izmed zadnjih noči so potrkal neznanci na vrata gostline v vasi Kalm v južnopoljskem okrožju Stryjskem in so prosili gostilničarja, naj jih pusti v hišo, češ da so vsi premraženi in lačni. Komaj jim je gostilničar odprl, so navalili nanj, ga pobili na tla in mu s sekiro odsekali glavo. Nato so vdrli v spalnico in umorili gostilničarjevo ženo ter 271etno hčer. 15-letni sin je skočil skozi okno in poskusil pobegniti, toda zverinski morilci so ga dotekli in so mu razbili lobanjo. Trupla so znesli nato na kup slame in drv, polili z bencinom in zažgali. Hiša je bila kmalu v plamenih Sosedje so prihiteli gasit in so naš'i pod pepelom na pol zogljenela trupla. O razbojnikih ni nobenega sledu. ' Bivši belgijski min. predsednik Henry Jaspar Je nenadoma umrl. Se par dni pred smrtjo mu je belgijski kralj poveril sestavo vlade, I ki »e mu pa ni posrečila »Veste, vedno me Je mikalo kljubovati nevarnostim.« »Zato pač jeste z nožem?* (»Politiken«) Po zraku iz Evrope v Ameriko Načrt za zračna potovanja iz Chicaga v Pariz preko Atlantskega oceana. Promet se bo začel v najkrajšem času V Argclès na Francoskem so pripeljali velike količine kruha za španske begunce Kondor v letalu Pilot nekega prometnega letala v Limi je imel nenavaden doživljaj. Malo preden je pristal na zemlji, se je zaletel ogromen kondor v letalo z napadalnim namenom Pilot pa je imel dovolj prisotnosti duha. da je letalo okrenil Kondor, ki se ni mogel več ustaviti, je zdaj z vso silo udaril v okno kabine in je obležal omamljen na tleh. Ko so ga pobrali, so ugotovili da meri ptica z razpetimi krili v širino 2.12 m. Genialen računar čudo 25-letnega Mauricea Dagberta iz Calaisa V Calaisu so odkrili mladega računar-skega umetnika, katerega sposobnosti spo minjajo na znamenitega Inaudija Gre za kletnega Mauricea Dagberta. Pred časom je prisostvoval prireditvi, na kateri je nastopal Inaudi s čudovitim računanjem iz glave Stvar mu je tako ugajala, da se je vrgel vanjo in po dveh Muhasta štorklja Porodi v zastavljalnici, na pokopališču in v cerkvi Sredi londonske prometne gneče je zagledal te dni v nekem avtobusu krepak deček luč sveta. To rojstvo je, kakor smo poročali, sicer povzročilo večjo prometno motnjo, toda sopotniki so stvar vzeli z vesele strani in so takoj priredili zbirko Izkupiček so potem naložili za novega zemljana v neko hranilnico. V zvezi s tem dogodkom omenjajo londonski listi vrsto podobnih nenavadnih muhavosti štorklje, ki so se zgodile v zadnjih letih. Tako sta neki dvojčici prišli na svet v neki zastavljalnici, druga deklica pa si je izbrala pokopališče kot kraj svojega rojstva. Njena mati je obiskala grob neke sorodnice, ko se je zgodil veseli dogodek Dvakrat se je zgodilo, da se je dete rodilo »v zraku« in so ga potem sprejeli uradniki croydonskega letališča Celo častitljivo sodno poslopje Old Baily je bilo že priča nenadnega poroda Neko mesecih resnega dela je znal kubične korene računati s tolikšno hitrostjo, da se mu je vse čudilo. Nekoč so mu zastavili posebno težko nalogo. Izračunal naj bi sedmi koren iz števila z dvajsetimi mesti in v 22 minutah je našol pravilno rešitev, ne da bi bil računal s svinčnikom, peresom ali kredo Drugič je med tem, ko je igral na violini neko fantazijo o Verdijevem »Trubadurju« izračunal kubične korene iz 20 števil in pomnožil neko število s petimi mesti z drugim številom z isto toliko mesti. Njegovo igranje je trajalo 7 minut, čim je prenehal, je nemudoma zapisal vseh 21 rešitev in v njih ni bilo niti najmanjše napake. Dagbert je do svojega 13. leta obiskoval osnovno šolo. nato dva letnika višje šole in pozneje še večerne tečaje za računanje. Dva dneva starejši dvojček V neki banaški vasi je rodila žena ne- dete ki se mu je posebno mudilo, pa je I kega ondotnega ključavničarja dvojčka, in rrln/lnìrt I11A ntjofo ** ! f/%/lrt rta nOOnVrlt Tirnöi nfmlr IO nrì O »I zagledalo Pavla. luč sveta v katedrali svetega j toda ne naenkrat. Drugi otrok je prišel 1 na svet dva dneva po prvem. GalHejeve mulce Razbojniki pomorili celo družino Pri zadnjem žrebanju italijanske državne loterije se je zgodilo, da je dobitnik druge nagrade v znesku milijona lir svojo srečko založil in je pri najboljši volji ne more več najti. Srečko je prodal neki brivec v Vicenzi nekemu zlatarju. Ta se je bil pred nekaj časa preselil v drugo stanovanje in je pri tem zažgal mnogo svojih papirjev. Sedaj se boji, da je bila tudi srečka med njimi. Tretjo nagrado v znesku pol milijona lir je zadel neki topniški podčastnik, oče treh otrok. Mož je bil srečko kupil proti svoji volji od nekega poštnega uradnika, ko je pri poštni hranilnici dvignil svoje zadnje prihranke. Sin petrolejskega kralja Te dni je umrl, kakor smo poročali, angleški petrolejski kralj, sir Henry Deter-ding Njegovo imetje, pišejo sedaj londonski listi, nikakor ni tako veliko, kakor so mislili Ni presegalo 3 ali 4 milijonov funtov Njegov dedič je najstarejši sin. ki se imenuje isto tako Henry Ta se bavi pred vsem s svojo farmo v Norfolku je bil uspešen jahač pri dirkah z ovirami in ima še eno strast, ki se prav za pra" ne sklada s tremi ali štirimi milijoni funtov šteriingov: je namreč navdušen pešec Večkrat se je že udeležil tekem v hoji. Nekaj avtomobilov s španskimi umetninami na poti skozi Francijo v Ženevo Ob velikem policijskem spremstvu so prepeljali sedaj v palačo Društva narodov španske umetnostne zaklade, o katerih govori v zadnjih dneh ves vet in ki so dali že povod za diplomatske spore med Francovo vlado in Društvom narodov Pošiljko je spre- iljala do zadnje pöstaje tudi sed-morica najodličnejših španskih umetnost, izvedencev. Šele sedai si je mogoče napraviti pravo sliko o neprecenljivi vrednosti zakladov, ki jih ie sprejelo Društvo narodov v svoje varstvo, dokler se razmere v Špani ji ne urede. Med slikami je nič manj nego 115 naj-slovitejših del slikarja Goye, 45 slik Greca 45 Velasquezovih 36 Tizianovih in 25 R djk Skupai je 400 večjih in 120 manìfh «Hk 120 eobelinov in stenskih preproff iz 15 ctolft^ ki so edinstvene in merijo v domino 14 km. Vse to so poleg drueepa spravili v 1840 zabojev, a sedaj so tudi priznali, da so vmes tudi zakladi iz Escoriala, torej zlati zakladi neizmerne vrednosti. Za enega samega izmed Velasquezov, ki so prispeli sedaj v Ženevo, je ameriški milijarder Morgan še pred nekoliko leti ponujal 6 milijonov švicarskih frankov. Lahko bi rekli, da je palača Društva narodov, ki jo danes stražijo vojaki, najdragocenejša zgradba na svetu. Prevoz v Ženevo se je izvršil v popolnem redu. Sami prevozni stroški so znašali 800 tisoč švicarskih frankov in ta denar so zbrali ženevski prijatelji umetnosti pred vsem na intervencijo španskega slikarja Serta, ki je prevoz vodil. Novinarji so imeli priliko videti pogodbo o teh umetnostnih zakladih, ki bo gotovo še središče ogorčenih debat. Podpisala sta jo glavni tajnik Društva narodov Avenol in španski zunanji minister Del Vayo ter določa, da se vse stvari po sklenitvi mirovne pogodbe izročijo »zakoniti španski vladi«. Sporna zemlja na Južnem tečaju Nesoglasje med Anglijo in Avstralijo Na Kopernikovih potih — Obtožen čarovništva — Zasledovanje velikega učenjaka Na svoji najnovejši antarktični ekspedi-ciji je znani ameriški pilot in polarni raziskovalec Lincoln Eisworth zasedel za Zedinjene države ozemlje, ki ima 430.000 Jašparjeva smrt štirijaških milj površine. Gre za zelo gorato pokrajino, na katero še ni stopila človeška noga in ki jo je tudi Ellswirth videl le iz letala. Gre pa vendarle za ozemlje, ki je osemkrat tako veliko kakor Anglija, zato ni čudno, da so nastale težave. Avstralska vlada je odločno protestirala proti Ellsworthovemu postopanju. Dala je Zedinjenim državam razumeti, da so prišle s to aneksi j o za devet let prepozno, kajti to ozemlje je reklamiral že L 1930 sir Douglas Mawson za Avstralijo in s tem za britsko cesarstvo. Dal mu je ime »Dežela princese Elizabete«. Za sedaj pa ni še niti popolnoma gotovo, da je ta dežela istovetna s tisto, ki jo je odkril Lincoln Ellsworth. V starosti 25 let je odkril profesor mate matike na vseučilišču v Pisi Galileo Galilei, da so naravoslovne špekulacije Aristotela, na katere se je opirala zgradba srednjeveške sholastike, napačne. Prepričal se je da ima prav Kopernikov nauk, po katerem se zemlja vrti okoli solnca in je mesec le trabant zemlje. Tega pa ni smel izpovedati, kajti vsepovsod so preželi vohuni in inkvizitorji, ki so sežigali »krivoverce«. Tako se je bavil rajši z drugimi stvarmi. Njegova slava pa je šla po italijanskem polotoku in to je spravilo končno vohune v njegovo sled. Zvedeli so, da je Kopernikov pristaš. Galilei se spočetka zanje ni zmenil. Delal je dalje, da bi našel mehanična dokazila za pravilnost novega nauka. V avgustu 1609 je beneškim senatorjem predvajal svoj daljnogled. Z njim so z vrha stolpa sv. Marka lahko opazovali ladje, ki jih je bilo s prostim očesom spoznati šele dve uri pozneje, ko so prijadrale v pristanišče. Vse Benetke so bile na nogah, vsak je hotel vreči pogled skozi čudežno steklo, ki ga je Galilei podaril senatu, za kar mu je ta naklonil prof esuro za matematiko na vseučilišču v Padovi. da sonce stoji in da zemlja ni središče sveta Navzlic vsem tem izsiljenim izpovedim so ga obsodili na ječo. dovolili pa so mu, da je lahko živel kot pregnanec v bližini Florence Njegovi nasprotniki so sedaj dvignili glave Sholastiki so z najbolj bedastimi domislicami skušali ubiti trditve nove znanosti, ki je bil Galilei eden njenih največjih predstavnikov Galilei pa je moral molčati Leta 1636 je končal svoje nesmrtno delo »Dialcgi o novi znanosti« Potem je oslepel in 1642 ga je rešila smrt Njegovi nasprotniki so se še tedaj potrudili, da bi ne dobil krščanskega pogreba in spomenika Na skritem mestu so za-grebli njegove kosti in šele skoraj sto let pozneje so jih Galüejevi častilci pokopali na svečan način. Galilejevi Dialogi pa so bili še zelo dolgo na papeškom indeksu prepovedanih knjig Šele leta 1836. dve stoletji po njihovem nastanku, so zginili z indeksa Eno naisramotnejših poglavij v zgodovini boja duha s temo je bilo s tem zaključeno... je živela v zadnjem času 18 letna Frances Smithova v New Yorku. Ponoči je plesala v zabavišču in si služila kruh, da je mogla čez dan študirati in napraviti skušnjo na trgovski šoli. Uspela je odlično in prejela iz rok ravnateljice zavoda spričevalo, Id ji bo omogočilo boljšo eksistenco PonarajeEa diploma Bukareštanskemu vrhovnemu državnemu pravdništvu so pred nedavnim zaupno ovadili, da mestni višji zdravnik v Kra-jovi Jon Dogaru nima pravice do svoje zdravniške diplome, ker ni obiskoval vseučilišča, kakor je predpisano. Preiskava je nato dognala, da je Dogari po maturi v resnici obiskoval samo dva semestra medicinsko fakulteto v BukareSti in da se potem sploh ni bavil z zdravniško vedo. To ga pa ni oviralo, da bi nekoliko let pozneje ne prišel s ponarejenimi listinami na vseučilišče v Jassyju, kjer je opravil v okoliščinah, ki še niso pojasnjene, doktorski izpit. Na podlagi zdravniške diplome iz Jassyja je potem več let opravljal zdravniško prakse v Krajovi in je postal na zadnje celo višji zdravnik. Dogariuja so aretirali. V Padovi je Galilei usmeril daljnogled na mesec, ki so ga smatrali dotlej za popolnoma gladkega, in je odkril na njem gore ter doline. Potem je ob Jupitru odkril četvorico trabantov. Svoja dognanja je položil v spis, o katerem je Krpler dejal, da je v njem podal dokaz božanstve-nosti svojega genija. Na sholastike je vse to uničevanje njihove teologične podobe sveta učinkovalo perazno. Obtožili so Galileja čarovništva in so trdili, da kažejo njegovi daljnogledi stvari, ki jih ni. Neki fanatični menih, Sito, je 1611 v nekem spisu trdil, da se trditve o Jupitrovih mesecih ne zlagajo s svetim pismom. Tajne konference duhovnikov so obravnavale vprašanje, kako bi Galileja uničili. Leta 1614 je začel domi-nikanec Caccini v Florenci javni boj proti Galileju. S prižnice je izjavil, da je matematika hudičeva umetnost, začetek krivoverstva in da je treba vse matematike pregnati iz krščanskih dežel. Strokovnjaki svetega oficija so proglasili, da je neumno in krivoversko trditi, da se zemlja giblje. Končno so inkvizitorji pregovorili papeža, da je dal dovoljenje za zasledovanje velikega učenjaka. Dne 13. februarja 1633 je prispel že 69 let stari, telesno in duševno zi skoraj uničeni mož v Rim, da se bo zagovarjal. Takoj so mu zagrozili z najhujšimi mukami, če se bo branil. Zatajil je Kopernikov nauk. . Tudi to mu ni pomagalo, kajti pcvedli so ga v mučilnico in sodnik ga je spričo groznih mučil pozval, naj prizna, da je verjel v Kopernikov sistem. Zlomljeni starec je priznal vse, kar so hoteli od njega. Inkvizitorji so triumfirali, kajti sedaj bi ga lahko obsodili kot krivoverca. Naslednjega dne se je moral v dominikanski cerkvi, sredi zi j alaste tolpe javno obdolžiti, da je verjel v krivoverski nauk, Angleški kardinal potuje v Rim alasti pod Iniciativnim uredništvom Josipa Ribičiča. Urednik sam je s ce o vrsto svojih mladinskih knjig najbolj čitan mladinski pisatelj in med otroci splošno priljubljen. »Naš rod« je danes naS najboljši mladinski list, prispevki so Izpod peresa naših najboljših mladinskih pisateljev, krasijo pa ga Ilustracije Pirnata, Smre-karja, Miheliča. Goloba i. dr. — Z uvodno povestjo je zastopan A. Ingolič, po'eg njega se najpogosteje oglašajo v prozi S. Strniša, Bevk, Sirk, p. Kunaver, L». Zupane i. dr., v poeziji pa J. Samec, Kun-čuč, Mara Tavčarjeva i. dr. V zadnjih številkah je zastopane tudi nekaj odlične bolgarske proze, saj je prav v tej naši bratski državi mladinska literatura na višku in se v tem pogledu lahko marsikaj naučimo od nje. »Razori« — sedmi letnik, izdaja Združenje jug. uöiteljstva mešč. šol, urejuje Tone Gaspari. List je lepo opremljen, med spisi ln članki ki so deloma lepos'ovni, deloma pa bolj strokovnega značaja, so lepe ilustracije in slike Draga Vidmarja. R. Klopčiča, M. Gasparija, N. Vidmarja i. dr. Poezijo zastopajo Danica Gruden, R. Petelinova, Tone Cufar, A. Ingolič i. dr. V člankih in leposlovju pa sodelujejo Potrč, G. šilih, Zavrl, V. Pirnat, P. Kunaver, L. Zupane, Brinar i. dr. (S.) Kje kupujejo največ knjig? V konzumu knjig je med evropskimi državami na prvem mestu Danska, na drugem pa Leton-ska, kjer se proda na 100.000 prebivalcev 82 knjig na leto. Majhni narodi — če so kulturno močno razviti — izdajajo in kupujejo potemtakem sorazmerno svojemu številu več knjdg kakor veliki narodi, kar li uit ur n i pregled Pred razstavo dveh tržaških slikarjev V soboto ob pol sedmih zvečer bodo znova odprli vrata Jakopičevega pavi.jo- na v Tivoliju. Svoja dela bosta razstavila slikar Avgust Cernigoj in kipar Ugo Cara, oba iz Trsta. Slikar Cernigoj ima za seboj precej pes.ro življenje. Kot 26tetnik je diplomiral na akademiji v Bologni za profesorja risanja, nakar se je odšel izpopolnjevat na akademijo v München, kjer se je pred davn'mi leti izšolala prva generacija slovenski umetnikov. Iz Münchena ga jflt cije na stavbah in v notranjščini. Znano nam je, da je izvršil več teh del v vili predsednika zbornice TÖI g. Jelačina. Fasada hiše ge. Hanuševe v Pražakovi ulici je tudi njegovo delo. V materialu in tera-bona nam predstavlja štiri letne čase, izvršene v tehniki sgrafita. Na sličen način je Cernigoj okrasil tudi Bàtélinovo hišo v šiški. Izmed njegovih mozaičnih del v Ljubljani imenujmo Sv. Krištofa, ki gaje naročila ga. Tomažičeva za svojo kapelico v Črnučah. Razpis j natečaja za najboljša športna foto- ; grafična posnetka Strokovni propagandni odbor SSS razpisuje natečaj za najboljše fotografane posnetke. Slike morajo biti iz področja domačega sporta, velikost posnetkov pa 18 X 24 cm. Nagrade: tri prve po din 500.-, pet drugih ^o din 300.- in deset tretjih po din 200-, torej v skupnem znesku din 5000.-. Izvodi nagrajenih posnetkov so last SSS. Izdelavo nadaljnjih izvodov je avtor dolžan odstopiti samo za ceno stroškov izdelave. Pri morebitni lastni reprodukciji mora avtjr navesti, da je bil posnetek nagrajen pri SSS, negativ pa se lahko proda samo z dovoljenjem SSS. Rok natečaja je vklj. 15. maja t L V tem natečaju lahko sodelujejo vsi državljani (državljanke) Jugoslavije. Dela je treba poslati do določenega roka s priporočeno pošto ali jih oddati proti prejem-nemu potrdilu pri Savezu športnih save-zov (strokovni propagandni odbor) v Zagrebu. Gunduličeva ul. 22a. Natečaji morajo biti označeni s šifro, v posebnem in zapečatenem ovitku pa je treba navesti ime in priimek ter natančen naslov konkurenta, kakor tudi podatke, kdaj in kje je bila slika posneta. Dela bo ocenjeval posebni odbor 5 oseb. Odločitve ocenjevalnega odbora so dokončne, v nepredvidenih primerih pa bo odločal strokovni propagandni odbor. Nenagrajeni posnetki bodo vrnjeni avtorjem A. Cernigoj, Ljubljanski Ugo Garj je po letih precej mlajši od Cernigoja, saj jih šteje komaj 31 let, vendar je njegovo ime v italijanskih umetniških krogih dobro znano. Razstavljal je na vseh razstavah v Julijski Krajini od 1. 1928. dalje, v Florenci, Napolju, v Benetkah, v Bruslju, na Dunaju in v Berlinu. Kolektivno razstavo je pa imel že v Atenah (dvakrat). Carä sam bo pokazal na ljubljanski razstavi več portretov, kopalko, (mala plastika) in torzo (velika plastika), mimo tega še zbirko risb: Cernigoj pa pokrajine, tihožitje, por-trete in figuralne študije. A. P. vodna želja po novih razgledih v Weimar, na najbolj ekstremno akademijo v povojni Nemčiji. Kakor je znano, je v tem zgodovinskem nemškem mestu obstojala znamenita akademija za arhitekturo in umetno obrt- L. 1926. se je Cernigoj preselil lz Nemčije v Ljubljano, kjer je nastopil službo asistenta na tehnični srednji šoli. Takrat smo imeli priliko spoznati ga kot kon-struktivista. Marsikateri ljubitelj umetnosti se bo še spominjal njegove konstruktl-vistične razstave v Jakopičevem paviljonu. Cernigoj je skušal z novimi elementi vnesti v našo umetnost novo življenje, kar se mu pa spričo naših tesnih razmer ni posrečilo. Menda je bil edini njegov uspeh ta, da je našla doraščajoča generacija arhitektov in inženjerjev v njem svojega dobrega prijatelja. V Ljubljani Cernigoj nd dolgo zdržal. Vmil se je v Trst, kjer ga najdemo zaposlenega kot preprostega delavca v ta-moänji ladjedelnici. Tu pa ni dolgo ostal, ker se je že v kratkem lahko poskusil v lekorativni umetnosti. V tem času krasi --rnigoj z raznimi deli notranjščine na p.ekoočeansklh ladjah. Njegova speciali-teta so in t ar zi je, stropne in stenske slikarije z raznimi novimi elementi, kakor so štuk, kovine, linolej, mozaik in laki. Kljub temu, da je dekorativna umetnost Cernigoja skoraj docela zavzela, je pa vendarle našel še dovolj časa, da se je mogel posvečati čistemu slikarstvu. Razstavljal je predvsem v Trstu, v Milanu (Triennale), v Benetkah (Biennale), v Napolju (Intersindacale) in si pridobil sloves skrajnega novotarca. Jesenj 1.1937. je razstavil tudi v Ljubljani. Zadnje čase srečujemo Cernigoja v Ljubljani. Tudi pri nas izvršuje razne dekora- j Megan Taylor je postala prvakinja sveta v umetnem drsanju. Preteklo nedeljo so bila v Pragi zaključena tekmovanja za. prvenstvo sveta v umetnem drsanju, prireditvi so prisostvovali najodličnejši javni predstavniki, gledalcev pa je bilo okoli 12.000. Kakor se je splošno pričakovalo, je v odsotnosti Cecilije Colledge, ki si je poškodova'a nogo, brez težav zmagala in postala prvakinja sveta Angležinja Megan Taylor s 373.22 točke, pred Američanko Stenuf s 359.64 točke in Angležinjo Waker s 368.90 točke, j Revanžno lahkoatletsko srečanje med reprezentancama dravske banovine in Julijske krajine bo 22. in 23. aprila v Trstu. Kakor belež jo tržaški listi, je bil te dni dokončno določen termn za revanžno sre-| čanje med atleti naše banovine in Julijske krajine in sicer v dnevih 22. in 23. aprila. Miting bo z olimpijskim sporedom v llktorskem stadionu v Trstu. Našo reprezentanco čaka torej že zgodaj spomladi težka preizkušnja, ki naj pokaže, da lanska tesna, pa lepa zmaga nad italijanskimi atleti iz Julijske krajine v Ljubljani nj bila slučajna. ŽSK Hermes obvešča vse klube in članstvo, da je treba vse dop se na klubovo vodstvo poäiljati na naslov predsednika: Jesih Josip, uradnik, direkcija drž. žeL, Ljubljana Kolodvorska ulica; za motosek-cijo: Bregar Franc, podnačelnik, Ljubi ja/-na, M klošičeva cesta, palača Vzajemne zavarovaln ce ali poštni predal 95; za nogometno sekcijo: ing. Jesih Stane, načelnik. Ljubljana VTI, Knezova ul.; za kolesarsko sekcijo: Otrin Ivo, načelnik Ljubljana, Pod hribom 14 in za lahkoatletsko sekcijo: Campa Anton, načelnik Ljubljana VII, Cernetova ul. Po sklepu seje cen. upr. odbora bodo klubove seje vsak prvi petek v mesecu, če bi bil ta dan praznik, pa dan pozneje. Izredne seje bodo pravočasno objavljene v dnevnih časopisih. Tekma v slalomu za prvenstvo dravske banovine bo v nedeljo 19. t m. s startom ob 10. dopoldne pri Mozirski koči na Gol-teh. Opozarjamo zunanje tekmovalce, slasti Gorenjce, da imajo po prihodu vlaka ▼ Celje zvezo s savin jekm vlakom in od postaje Šmartno ob Pak i zvezo z avtobusom. Razen banov«ga darila in darila podsaveza je poklonila mestna občina celjska «e tretje darilo. Kolesarska podzveza LJubljana obvešča vse odbornike, da bo redna seja drevi ob 20. v kavarni Vošpernlk. Stari trg 35. Udeležba obvezna! LZSP: Seja upravnega odbora drevi ob 20. v kavarni Emoni. Tajnik. STK Moste. Ker v nedeljo dopoldne igramo, bo drevi kratek sestanek vseh nogometašev pri Bajcu. SK mrl j» (lahkoatletska). Drtvi ob poi 19. bo letni sejtcljakl občni zbor v klub' skem lokalu. TyrSeva 15-L Važno zaradi sestave novega odbora in programa za sezono. Pozivajo se val Člani, zlasti starejši, naj se ga sigurno udeleže. Po občnem zboru sestanek vseh v Ljubljani blvajočih country tekačev zaradi dr*, .prvenstva mo-štev. ki bo 4. aprila v Zagrebu. Vsi zunanji eountry teka« pa bodo obveščeni pia-mano. Obenem bo sprejem novih ölmvov. Ugo Carà, Portret slikarja Cernigoja Stopetlesata predstava »Prsdaise neveste« Drev/ bo v ljubljanski operi stopet-deseta povojna predstava »Prodane neveste«. Temu jubileju Smetanove nesmrtne mojstrovine na deskah slovenskega opernega gledališča daje poseben blesk gostovanje sloveče češke pevke Jarmile Novotne, ki bo pela vlogo Marinke. Ne dvomimo, da bo ia večer tudi po zunanjem uspehu blesteče slavje češke glasbe in njenih častitljivih tradicij v slovenskem kultur-nem razvoju. Dovolj je znano, da je Smetanova »Prodana nevesta« še vedno ena najuspešnejših oper svetovnega repertoarja. V tem pogledu je zlasti značilno dejstvo, ki ga navaja Čeh Josef Bukä-ček v »Meridiano di Roma« z dne 12. t m., da je »Prodana nevesta« imela v Nemčiji v letu največje nemško-če-škoslovaške napetosti (1937-8) 286 re-priz in je tako dosegla med vsemi izvajanimi operami peto mesto. Ze to je dovolj zgovoren dokaz, da izvršuje Smetanova opera neprecenljivo kulturno poslanstvo. Saj ni mogoče, da bi bil narod, ki ima skladatelja takega formata, kulturno tako brezpomemben, kakor je skušala prepričati množice politična propaganda. Uspeh Smetane in Dvoràka, da ne omenjamo novejših mojstrov češke glasbe, je že zdavnaj prehitel vse druge češke kulturne panoge in razširil češko ime po daljnem svetu. Sele po osvobojenju se je glasbi pridružila z nekaterimi ime> ni tudi literatura, posebej še dramati-ka. Glasbeni pomen Čehov v svetu je posledica tisočletnega kulturnega razvoja tega naroda, cvet obilne češke muzikantske tradicije. V Smetanovi glasbi je ta razvoj najprej dosegel tako popolne oblike, da se je njegova glasbena tvorba uvrstila med pomenljive muzikalne pojave v Evropi 19 stoletja — stoletja, ki je bilo glasbeno izredno razgibano in čez mero rodovitno. »Prodana nevesta« je s svojimi 150 reprizami prekosila vse slovanske opere na ljubljanskem odru in tako doka zala, da je s svojo vedro, toplo, melodično tako bogato glasbeno vsebino posebno blizu slovenskemu občutju ln vendar je ta opere Izrazito češka stvaritev. V nji se bolj kakor v drugih opernih skladbah čeških mojstrov oči-tuje žlahtna zrelost češkega glasbenega izraza, vedri slovanski duh tega, danes tako težko preizkušenega naroda, ki črpa iz svoje zemlje in iz svoje preteklosti življenjsko silo, da vzdrži na težavnem mestu, kamor ga je postavi: la zgodovina. Z zadoščenjem beležimo majhni, a značilni jubilej v ljubljanski operi in izražamo željo, da bi nam večno lepi zvoki Smetanove glasbe v »Prodani nevesti« vzbujali novo vero v bodočnost slovanskega kulturnega duha, ki se preko vseh nasprotij, razočaranj in bridkih izkušenj neu gnano išče in zbližuje Še tako temna sedanjost mu ne more vzeti moč, da se ne bi razvijal k novim, velikim stvaritvam, k svojemu še neizvršenemu poslanstvu v evropski kulturi in zgodovini. Zapiski NAŠE MLADINSKE REVIJE Mladinsko slovstvo je bilo pri nas zmerom bo'j ali manj zanemarjeno. Nikoli ga nismo jemali prav resno, za otroka je bilo vse dobro. Danes imamo dva razmeroma dobro urejevana lista, ki prinašata kvalitetno gradivo — »Zvonček«, pod uredništvom prof. P. Karhna in »Naš rod«, ki mu je urednik znani mladinski pisatelj J. Ribičič. Poleg teh dveh moramo omeniti še »Razore*, ki pa so namenjeni 2e bolj doraščajoči mladini, »Zvonček«, list s podobami za mladino, izdaja Konzorcij »Zvončka«. Letos stopa v -jubi ejno 40. leto svojega obstoja, že 391et je »Zvonček« najboljši prijatelj, zabavnik in učitelj naše najmlajše učeče se mladine Toplo materinsko besedo pa nosi tudi daleč preko meja naše domovine, kjer živi dobra tretjina slovenskih otrok. Pod spretno roko urednika drja Karlina prinaša list polno pestrega gradiva, lepe pravljice, mačne, zanimive zgodbe, pa tudi marsikaj poučnega o prirodi in tehniki šaljive dogodivščine v slikah in stihih, zabaven drobiž, • zvite uganke itd. Qangl, Peruzzi, M. Go^ar, Soliškar, Župančič — zalagajo list s poezijo, s pripovednimi spisi pa L. Zupane. Bitenc, Bradač. Bevk ln cela vrsta naših mladih pripovednikov. Spise ilustrirajo risbe M. šubica, Podre-karja i dr. »Naš rod« Izdaja Jugoslov. uCfteHsko udruženje. Glavni urednik Josip Ribičič.-Tudi »Na* rod« stopa letos v jubilejno deseto leto Med mlMlno si je v teh de-vetib letih pridobil velik krog citateljev, e, o. 61 Strel v aralski bnllžnici Roman Ce vam je sreča mila, se ne vda pod vašo težo. Rahlo podrhtevanje te deske je vzelo pogum že močnejšim od vas, lord Colchester. Rabelj in njegov pomočnik vam natakneta na glavo belo platneno vrečo, in pogled na svet vam je zaprt — živite pa še vedno, pomnite to, morda niste bili še nikoli tako živi kakor v tem trenutku. Čakate, čakate, dokler ne začutite, kako vam leže zanka okrog vratu. S strahotno spretnostjo, ki izvira iz dolge vaje, zadrgne rabelj veliki vozel, tako, da vam leži ravno za levim uhljem. To je zato, da vam tisti sunek — « »Za Boga, nehajte!« Z drgečočim, potnim obrazom je planil Colchester pokonci. »Peklenšček, nečloveški peklenšček!« Meredith ga je neusmiljeno opazoval, ne da bi trenil z obrazom. Lord Colchester si je segel s prstom za ovratnik in okrog vratu. Detektiv se je okrutno nasmehnil: »Tega vam snamejo!« je rekel in gledal, kako je padel earl nazaj v naslanjač in si zakril obraz z rokami. Meredith je čakal Globok molk je vladal v veliki sobani. Ura je tiktakala kar preglasno. Nato je earl vzdignil obraz. »Saj ne morete dokazati«, se je utrgalo iz njega. »Ne? Nikar ne verjemite! Zadevo z listkom, ki naj bi ga bila napisala vaša gospa, lahko dokažem. S tem dobi Fawcettova izpovedba povsem drugačno lice. Potrdil jo bom, in ljudje ga bodo občudovali kot poštenjaka, ki ni hotel spraviti Pamele v sramoto. Nadalje lahko dokažem, da ste mučili svojo lastno ženo z izsiljevanjem, in ko bodo porotniki to slišali, vas bodo imeli za zmožnega vsakršne hudobije.« »Moj Bog, kaj naj storim?« je zastokal Colchester. Višji nadzornik je nekaj časa molče zrl na strtega moža. »Takoj povem. Ako podpišete to obširno priznanje« — tako govoreč je potegnil iz žepa nekaj s strojem popisanih listov, — »tedaj vam pustim preprostejši izhod.« »Kaj hočete reči?« »V žepu imam majhen browning. Belgijski izdelek. V Belgiji ne vodijo spiskov o strelnem orožju in tako ne bo mogel nihče dognati, odkod ste dobili pištolo. Mislili bodo, da ste jo kupili na potovanju. Ko mi podpišete priznanje, ga vzamem in vas pustim s pištolo samega. Storite potem, kar vam drago! Obotavljate se? Lord Colchester, ako pride do sodbenega postopka, nimate niti najmanjšega upanja. Za to bom jaz skrbel. Ce bo treba, vstanem v lordski zbornici in natanko povem, s kakšnimi sredstvi sem zbral svoje dokaze zoper vas. Moja služba bi šla potem rakom žvižgat, a vzlic temu ne mislim dovoliti, da bi obesili nedolžnega, vi bi pa ušli vešalom. Izbirajte! Ali obravnava pred pairji, in tedaj se ne bom plašil ničesar, niti krivega pričevanja ne — ali pa priznanje in hitra smrt od vaše lastne roke!« »Dajte mi časa, da premislim!« »Ne!« je zaklical Meredith. »Podpišite!« Ko je John Meredith tri minute pozneje zapustil knjižnico, je slišal za seboj pok strela. »In s tem je Colchestrove zadeve konec«, je mehko dejala Juanita. »Daj, John, sedi sesnkaj! Tako truden si videti!« »Nisem toliko truden, kolikor mi je klavrno pri duši.« »Klavrno? Ponosen bodi. Rešil si nedolžnega in pognal krivca v kazen. Kaj pa še hočeš?« Meredith si je počasi potegnil z roko po čelu. »Vem«, je mirno dejal. »A na to, kar sem delal danes popoldne v mardleigh-abbeyski knjižnici, nisem ponosen. Colchester je bil res da ničvrednež, toda jaz sem ga trpinčil, dokler ni priznal, lagal sem in sleparil in ga tako pahnil v smrt« »John, John«, je tiho rekla Juanita in prislonila svoje hladno lice ob njegovo. »Misli na neskončno srečo, do katere si pripomogel onima dvema. Pa-meli Colchestrski in Geraldu Fawcettu — in njunemu malemu fantku. Tega nikar ne pozabi!« Nasmehnil se je. »Da, to mi bo zmerom v zadoščenje. Veš, Colchester ni bil takšen, kakršni so drugi ljudje. Od rojstva je bil izprijen. Mislim, da ga ne gre meriti z občim človeškim merilom. A ne misliva več na to, dušica!« Vkljub dobremu namenu se je moral znova spomniti, ko sta prišla uro pozneje Tracyjeva in je mladi gardni stotnik radostno tuleč planil v sobo. »Tak to je pa res, to je pa res, ali je že kdaj kdo# slišal kaj takšnega? Torej grdi roparski vitez je bil tisti? Sveta nebesa! Reči hočem, kdo bi si bil mislil?« »Ti prav gotovo ne, ljubi Geoffrey!« je zagosto-lela njegova ženica. Konec V nedeljo, 19. februarja začne izhajati v »Jutru« nov roman: L. WIND ER: Gospod lz Konopljo (Franc Ferdinand Habsburg, Este) Grandiozni roman o borbah ln spletkah na dvoru nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove žene, ki kaže pretresljivo sliko krivde in tragedije habsburškega rodu v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno — ko je habsburška monarhija že razpadala. Kdor se sedaj naroči na naš list bo dobil od L marca vse številke »Jutra« zastonj. MALI OGLASI Kam pa,kam ? Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Na pustno soboto Da domačo zabavo 5 plesom vst k »Sestici«. Vstopnine ni. Vabljeni vsi. 3162-18 Službo dobi Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naelova 5 din Najmanjši znesek 17 din Korespondentka TeSča slovenskega m nemškega jezika, ki obvlada tudi samostojne knjieovod stvo, lahko nastopi službo takoj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Poštena in »estna«. 3096-1 Frizerko Sobro izurjeno, sprejme takoj ali poznete v stalno službo frizersKi salon Rep Viktor, Ljubljana. Gledališka 8. 3128-1 Frizerko dobro izvežbano v trajni, vodni in železni ondulaciji »prejmem proti dobri plači takoj. Majstrovič Ivan, — Lesce - Bled. 3182-1 Za obrt z deželnimi pridelki in kmetijskimi potrebščinami sprejmemo začetnico za pisarno s trgovskošolsko izobrazbo in znanjem italijanščine in nemščine ; skladiščnika tniajšo, energično moč in poslovodjo sa obrat izven Ljubljane, sposobnega, agilnega, zanesljivega ter kavcije zmožnega.. Ponudbe z življenjepisom pod »Boljši od drugih« pa ogl. odd. Jutra. 3179-* Službe išče Vsaka beseda 50 par davek 8 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din goJmanJSl znesek 12 din Dekle ftsca 18 let, bi rada dobila službo h kakšni boljši družini. Zna šivati in malo k ubati. Začetnica. Nastop do 1. marca že lahko. Ponudbe na Milka Lakner, Žerjav, p. Črna pri Preva-ija.li. 3198-2 Obrtno dovoljenje posodim za crgovino z mešanim blagom v radovljiškem srezu, ako potrebno pristopim kot poslovodkinja. Interesent naj se oglasi pismeno na ogi. odd. Jutra pod šifro »Ugodno«. 3193-2 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Vajenci (ke) ......."illtl!Hilll!i|"l|lfii|IUIUIilll|llfIlt(||i(iP'||(i|(J|J Beseda 1 din, davek J din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj Si znesek 17 din Vajenca sprejmemo v moško modno trgovino z zadostno šolsko izobrazbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Modna«. 3175-44 Prodam Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, naj mani SI znesek 17 din Francoski salon pristen, v stilu in a časa Ludvika XIV delo franco skega mojstra Boul-a velike umetniške in starnske vred nosti, bogato vložen, sesto leč Ì2 11 komadov izredno dobro ohranjen, prodam Ponudbe pod »Salon« na podruž. Jutra v Mariboru. 2750-6 Zakaj kupujemo polenovko pri Kovačiču, Miklošičeva cesta, ker je najboljša tn zato najcenejša. 3200-6 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Otroški voziček in flahštepanco kupim. Po-nudle na ogl. odd. Jutra pod »Stroj«. 3192-29 Posest Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj Si znesek 17 din Hiše trgovske to stanovanjske ce« stavbene parcele, nudi v ugoden nakup Pr ta.ee Franjo, real, pisarna, Linb-liana. Erjavčeva c. 4i. 96-7C Lepo parcelo Cesta pod Rožnik ugodno prodam. Slaščičarna No-votny od 2. — 4. ure. 3194-20 Veliko posestvo skupno ali zaokroženi deli je naprodaj za 320.000 din na Gorenjskem v bližini Radovljice. Sestoji i2 hiše s 13 sobami, lokali za gostilno in prodajalno. Poleg lep vrt in več polja. Posestvo je zasiieno s 300 mia dimi jablanami in zelo ugodno za sadjarstvo, kmetijstvo ali tujski promet, ki je že vpeljan. Letni čisti donos pri popolnem izkoriščanju nad 35.000 din. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Čisti donos«. 3190-20 Q. Th. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 85 A kapitan ni hotel pustiti svojega bolnika na cedilu; sklenil je pokazati, da je kot ranocelnik prav takšen tič kakor kot zobozdravnik. Med tem, ko so črnci držali ljubljenega glavarja, je Kozlostrelec vlekel za dleto, da je pot kar curkoma lil od njega. In zdajci — izda jci — klukl... [IjjIIMIII I' Beseda i din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj Si znesek 17 din Sobo s štedilnikom oddam. Društvena ul. 28, Moste. 3191-23 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje aaslova S din Najmanj šl znesek 17 din Čedno solnčno sobo s štedilnikom ali sobo in kuhinjo, išče zelo snažna poštena os-ba Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Soba s štedilnikom«. 3199-23a WFÀFFÌIM Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje aaslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Ovčarska psica »Bistra«, mlada, z rumeno dlako, črno glavo in belo prečo se je izgubila. Znamka 1232. Sporočiti proti nagradi Verbič, Strtarjevs ul 3208-27 Izgubljeno Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj Si znesek 17 din Izgubil sem na cesti Ljubljana - Cerknica pokrov od avtomobilskega kolesa (Radkappe) z napisom »Tatra«. Najditelj naj se javi na naslov : Dr. Pušenjak, zdravnik, Cerknica. 3174-28 rm. Vsaka beseda 2 din, da vek S din, za dajanji naslova 5 din. najmani SI znesek 20 din Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe! Blizu mesta, Brezhibna optika, Bežigrad, Drž. uradnik 222, Dolgoročno, Domačnost, Dečko, Donosno. Diskrecija 36, Dobro ohranjeno, Delovna in zanesljiva, Deutsch 101, Gorenika. Hvaležnost, Hotelski direktor, Iščem srečo. Izurjen. Kemija, Kuharica, Krojaška oprema, Kavcije zmožna. Kavcije potrebna, Kontoar. Ljubljana 800, Lepo in smiselno, Lepo stanovanje, Ljubav in dom. Mirna lega 50.000, Moj ideal 193S, Mladost. Nagrada ali služba, Odlični, 3 odrasl" osebe. Obrt, Pridna sodelavka, Prvovrsten delavec, Pošteno delo, Prijateliica, Prometna točka, Preša, Pisarna, Pošten in zmožen, Proti gotovini, Promet 300.000. Praktičen, Redka orilika, Rad delam, Resno želim. Samostojen, Savinjčanka, Srčna kultura. Sodelovanje, Stalna moč, Sigurna vrnitev, Snažna in poštena, Sigurno. Stalno nesto, Sto-tisoč, Tyrševa, Tivoli 27, Točna plačnika Tempera- mentna, Udoben dom, Veselje do doma. Vsega vajena, Velika kolekcija. Velik kapital, n' potreben, Vpeljana. Vestne moči. Velik zaslužek, Z 1939, Želez-ninar Ljubljana, 28139. 500, 350, 22. Razno Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 dio POT DO SREČE *njigo ln ostale infor-nacije dobite zastonj, >ko se obrnete na poznanega grafologa blle zabave Igral' bodo: moža Debevec »eno Levarjeva, njenega oboževalca Jan •jenega očeta Levar, slugo Plut, Režija je iebevčeva. OPERA Petek, 17. : Proaana nevesta. Gostovanje J armile Novotne. Izven. Sobota, 18.: Jesenski manevri. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 19.: Jesenski manevri. Izven. Ponedeljek 20.: Zaprto. Torek, 21. ob 20.: Jesenski manevri. Izven. Gostovanje g«. Jarmile Novotne bo ve- uk praznik v operi. »Prodano nevesto« bodo peli po prevratu 150ič na našem odru Toliko predstav v teku 20ih let ni bila deležna nobena druga opera Zasedba: Marinka Novotna, Janko Franci, Kecal Be-tetto Vašek Banovec. oba družinska para bodo peli. Kogejeva. Spanova, Janko, Doiničar. Dirigent Neffat. režiser prof. Sest. »Jesenski manevri« so bili v predvojnem času gotovo najbolj priljubljena opereta in tudi največkrat igrana Gotovo se še marsikdc spominja takratne izvedbe in tudi odlične zasedbe Premiero pripravljata z vso skrbjo dirigent Sušteršič in reži ser Zupan Zasedba Vidalijeva, Barbičeva. Cankarjeva Marčec odnosno Sancin, Zupan, Peček, Sladovljev, Lupša in drugi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18 ob 20.: Partija šaha. Krstna predstava. Proslava jubileja g. V. Bra-tine B. Nedelja, 19. ob 15.: Vse za Salo. Znižane cene. Ob 20 Matura. Znižane cene. RAZPIS Občina Straži&če, srez Kranj razpisuje pragmatično mesto občinskega pomožnega tajnika in blagajnika« Šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna Sola z zaključnim Izpitom. Pravilno kolkovane proSnje, opremljene z listinami po čl. 7 ln 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936, St. 477/61) je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pn tej občini. Občina STRAŽISCE, dne 15. februarja 1939, St. 534. Najslajia in najboljša krepilna pijača je BERMET-VINC ČRNINA IZ PRUSKE OORE. Sremski Kariovcl — Gostilničarji nudite to Specljaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 t naprej ga razpošilja B. MARINKO V, 8rem*kt Kariovcl, FruSka gora. §I%SU ■Stri -MASTEN vsebuje poleg preskušene učinkovite snovi Trilysina še fino razpo-deljen dodatek masti ter služi odlično onim, ki imajo suhe, krhke in uelepe lase. I fatysH ' MASTEN IN BREZ MASTI Tužnih src sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod LUDOVIK VARL UČITELJ IN POSESTNIK dne 16. t. m. ob pol 6. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv vere za umirajoče. Dragega pokojnika prepeljemo v petek, dne 17. t. m. lz Ljubljane v Poljčane, kjer bo pogreb v soboto, dne 18. februarja 1939 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Sv. maSa zadušnlca za blagopokojnim se bo darovala ▼ ponedeljek, dne 20. februarja 1939 ob 7. uri zjutraj ▼ farni cerkvi v Poljčanah in v Cadramu. Poljčane, Oplotnica. Maribor, Bitolj, dne 16. februarja 1939. Globoko žalnjočt: PAVLA, soproga; ANTON, MAKS, brata; . in ostalo sorodstvo. Sokol SOKoIska četa Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo 12. t. m. je naša sokolska četa vprizorila Nušičevo komedijo »Dr«. Prireditev je bila prav dobro obiskana in je nudila številnemu občinstvu izreden užitek, kajti vsi igralci, od katerih jih je nekaj nastopilo šele prvič, so podali svoje vloge prav dobro, tako da so bili gledalci naravnost izneaadeni nad dovršenostjo izvajanja igre v kateri se vrste komični prizori, ki so spravljali občinstvo v smeh do solz. Zato so gledalci ob koncu vsakega dejanja tudi nagradili igralce s krepkim odobravanjem. Gotovo je izmed vseh burk in komedij vprizoritev komedije »Dr.« daleč prekašala vse, kar jih je v obče bilo kdaj izvajanih pri nas. Naša četa je s to prireditvijo dosegla prav lep moralni uspeh. Le tako naprej! Iz življenja na deželi D. M. V POLJU. Tudi pri nas bomo po dobri stari navadi lepo počastili patrona vseh, ki so dobre volje—pusta. V ta namen priredi Sokolsko društvo na pustno soboto zvečer, v Sokolskem domu veliko ma-škarado, na kateri si bodo udeleženci, in teh ne bo malo, nadeli zabavne maske, ki bodo vsaj enkrat v letu prikrile vsakdanje dolgočasne maske. Veselja in zabave obeta biti zvrhano mero, zato naj vsakdo po geslu: Skrimo svoje maske, zaključi pustni čas na veliki maškaradi, v Sokolskem domu v Polju. R Petek 17. februarja Ljubljana 11: šolska ura: Leteče ribe (g. R. Bačar). — 12: Iz slovenskih krajev (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi — 13.20: Slovenska glasba (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura. Razlaga jedilnikov za zimski čas (ga. Vida Peršuh). — 18.20: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Stari slovenski ženitovanjski običaji (P. Dostal). — 19.50: Kotiček SPD. — 20: Citraški dueti (gg. E. Mezgolits in M. Hebein). — 20.40: Iz opernega carstva; poje gdč. Valerija Heybalova, igra Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.45: Narodna glasba, — 20: Kakor Zagreb. — 20.30: Zvočna igra, — 22.15: Plošče. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Zborovsko petje. — 21.30: Orkester mandolin. — 22.20: Ples. — Praga 19.25: Lahka glasba, — 20.25: Kan tata. — 21.10: Violina in orkester. — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Moniuszkova opera »Loterija«. — 22.15: B ografija glasbil — Sofija 17.30: Mešan glasbeni program. — 19: Godalni kvintet."— 19.30: Prodana nevesta«. — 21.15: Nočni koncert. — Dunaj 12: Orkester. — 15.40: Plošče. — 16: Lahka glasba. — 18: Petje. — 20.10: Simfonični karneval. — 22.30: Pesmi. — 23: Nočni koncert in ples. — Berlin 19: Novejše operete. — 20.10: Skladbe Cajkov-skega, — 21: Odmevi iz puste. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19.15: Koncert po željah. — 20.10: Romantika, — 22.35: Poskočni napevt — Pariz 19.30: Lahka glasba. — 21: Klavirski koncert. — 21.30: Skladbe za violino in orkester. — 23.45: Lahka in plesna muzika s plošč. Sobota, 18. februarja Ljubljana 12: Vožnja neznano kam (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. 13.20: plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje mladinske povesti in pripovedovanje Mance Komanove. 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za de-lopust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, po_ ročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20. O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vesel živalski krog. Pester večer a sodelovanjem rad. igralske družine ter Jožka in Ježka. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 15: Orkestralni koncert. — 16.45: Plošče in violinske skladbe. — 20: Narodne pesmi in orkestralna glasba. — 22.15: Ples. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Koncertni večer. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: Predpust. — 21.30: Sukova simf. pesnitev »Praga«. — 22.20: plošče in plesi. — Varšava 21: Plesni večer. — Sofija 16.30: Komorna glasba, godalni or. kester in petje. — 20: Sonate. — 20.55: Pester glasbeni program, — 21.45: Lahka in plesna muzàka, — Dunaj 12: Dima jski simfoniki. — 16. Koncert po željah. — 18.40: Irske pesmi — 19.05: Plošče. — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19: Rossini in VerdL — 20.10: Godba na pdhala. — 21: Zabaven spored. — 22.30: Plesna muzika. — München 20.10: Predpustno rajanje. — 22.30: Plesna muzika. — 24: Nočni koncert — Pariz 20.40: Zvočne slike. — 21.30: Orkestralni in pevski koncert. — 22.50g Variete. — 23.45: Plošče. v licejuje ß&xsrft Ravljea. — izdaja a fconagrcU »Jutra* Stani» ViranL — £a Narodne tisJt&niA d. d. kot uatornarja finn Jenuk — Za I"—nt"« del je odsoxacoii Aktfi Mfiiafc — Xflt Z Ljubljani, /