UDK — UD C 05:624 YU ISSN 0017-2774 CRADBIIUI VESTNIK LJUBLJANA, AVGUST 1978 |1 LETNIK 27, ŠT 8, STR. 161-184 O Rekonstrukcija letališča Brnik od 1. 7. do 31. 8. 1978 Asfaltiranje vzletno pristajalne steze (142.000 ton asfalta) f Izvajalec SGP »SLOVENIJA CESTE« — LjubljanaFoto: P. Strnad A E R O D R O M L JU BL JA N A Rekonstrukcija in ojačitev manevrskih površin in izdelava svetlobnega sistema vzletno-pristajalne steze za II. kategorijo PROJEKT: »PROJEKTIVNI BIRO« SGP »SLOVENIJA CESTE« — LJUBLJANA Zaradi usposobitve aerodroma »LJUBLJANA» za nadaljnje normalno odvijanje zračnega prometa smo izdelali tehnično dokumentacijo za izvedbo rekonstrukcije manevrskih površin: vzletno-pristajalne steze, hitro spojnico, pristaniško ploščad in košarasto spojnico. Ojačitev manevrskih površin smo projektirali za kritično letalo Boeing 747-B. Poleg navedenega so projekti vsebovali: kompleten sistem odvodnjavanja, rampe na spojnicah, ureditev travnatih površin zaščitnega pasu, površine ob antenskih napravah (glide path, localizer in calvert), prehodni kolektor, elektrokabelske jaške. IZVEDBA: SGP »SLOVENIJA CESTE« — LJUBLJANA Za izvedbo rekonstrukcije po projektu je 420 delavcev podjetja z najsodobnejšo mehanizacijo izvršilo v rekordnem času od 1. julija do 18. avgusta 1978 dela, ki so prikazana v glavnih količinah: — Izkopi humusa in zemljin — planum — tampon — cementna stabilizacija — asfalt — rezanje reg in utorov v betonu — vrtine premera 110— 350 mm v asfaltu in montaža luči za svetlobni sistem — izdelava jaškov kabelske kanalizacije — izdelava instalacijskega kolektorja — izdelava drenaž — ureditev in ozelenitev zaščitnih površin — vrednost izvršenih del 36.300 m3 48.100 m2 32.600 m3 2.300 m3 286.000 m2/142.000 ton 22.200 m1 1.400 kom 110 kom 70 m1 6.330 m1 146.200 m2 189 mio din — Mehanizacija in strojne naprave za rekonstrukcijo letališča Brnik so imele skupno instalirano zmogljivost 32.000 KM — Zmogljivost tovarne asfalta Črnuče in asfaltne baze na Brniku 450 ton/h Kooperant za projektiranje in izvajanje del svetlobnega sistema na vzletno-prista- jalni stezi in manevrskih površinah je bil GMP »TEGRAD« — Ljubljana. GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 8 — LETNIK 27 — 1978 YU ISSN 0017-2774 V S E R I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings DUŠAN MARINŠEK: Prva inženirska brigada VII. korpusa NOV in POJ v borbi in obnovi 162 The first engineer brigade of the 7th corps during the war and in the renewal BRANKO OZVALD: Direktno dimenzioniranje lesenih nosilcev s kombiniranimi obtežbami 165 Direct dimensioning of wooden beams with combined shear loads N. N.: Cestni predor skozi K aravanke...........................................................175 Mnenje in kritika Opinions SVETKO LAPAJNE: Švicarska gledišča na preračunavanje zasidranih zaščitnih sten 177 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Iz glasil podjetij: OZD SGP Pionir Novo m esto ................................................................... 177 Komunalno in gradbeno podjetje Novograd Novo m esto...................... 173 SGP Slovenija ceste Ljubljana................................................................... 178 OZD GP Tehnika L ju b ljan a ....................................................................179 IMP L ju b lja n a .............................................................................................. 180 Informacije Zavoda za raziskavo MARJAN FERJAN: materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for Prepaktni beton II material and structures research Ljubljana 181 Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: BOGO FATUR Uredniški odbor: DR. JANKO BLEIWEIS, V LAD IM IR CADEZ, M ARJAN GASPARI, DUŠAN LAJOVIC, DR. MILOS MARINČEK, SASA ŠKULJ, VIKTOR TURNŠEK Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za podjetja, zavode in ustanove 750 din. R evija izhaja ob finančni pod ­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Prva inženirska brigada VII. korpusa NOV in POJ v borbi in obnovi UDC 623.1/.7 Z razvojem narodnoosvobodilne vojske in par­ tizanskih odredov se je leta 1945 pojavila potreba po formiranju večje inženirsko-tehnične enote, ki naj bi bila sposobna prevzeti tudi večje akcije, kot so gradnje aerodromov, cest in mostov ter obnova razrušenih železniških prog. Dne 20. aprila 1945. leta je štab VII. korpusa NOV in PO Jugoslavije objavil odločbo o formi­ ranju gradbene brigade, ki je bila do 3. maja iste­ ga leta, torej vsega trinajst dni, kot zaledna enota, podrejena komandi vojne oblasti istega korpusa. Dne 3. maja 1945. leta je štab VII. korpusa NOV in PO Jugoslavije objavil novo naredbo o preimenovanju gradbene brigade vojne oblasti v inženirsko brigado. VII. korpusa. Od tega dne je postala brigada operativno — strokovna enota, ki je bila disciplinsko neposredno podrejena štabu VII. korpusa. Štab VII. korpusa NOV in PO Jugoslavije je z odločbo št. 1160 in z dne 20. aprila 1945 formiral in odredil funkcijski sestav brigade, ki se je or- Avtor: Dušan Marinšek, nekdanji komisar bri­ gade. DUŠAN M ARINŠEK ganizirala iz dotedanjih delavskih enot področja VII. korpusa. Brigado sop oleg štaba in prištabnih enot se­ stavljali štirje bataljoni: I. bataljon za postavljanje mostovnih konst­ rukcij, II. in III. bataljon za cestna dela, IV. bataljon — delavniški bataljon. Brigada je štela 1000 do 1200 borcev. Starešinski kader so tvorili v glavnem stro­ kovnjaki inženirsko-tehniške stroke, v enotah pa je bila vsaj polovica tudi kvalificiranih delavcev. Brigada je bila v času borbe angažirana na usposobljanju raznih pomembnih objektov na osvo­ bojenem ozemlju v Beli krajini, na Dolenjskem in Notranjskem. Gradila in popravljala je aerodrom na Otoku in Krasincu, mostove na reki Lahinji v Primostku, Črnomlju in Gradcu ter čez Krko v Soteski in ceste na osvobojeno ozemlje. Med najpomembnejšimi objekti, ki jih je bri­ gada tedaj zgradila, pa sta bila mostova čez Krko v Brodu na Kolpi in v Vinici. Z gradnjo teh mo- Sl. 1 Gradnja mostu pred os­ voboditvijo brez mehanizacije Sl. 2. Gradnja mostu čez Kol­ po v Vinici aprila 1945 stov, ki jih je brigada gradila pod točo ustaških, domobranskih in nemških krogel, je bila postav­ ljena strateško izredno pomembna komunikacija, po kateri so prihajale iz Dalmacije v Slovenijo enote IV. Armije in po kateri so dovažali hrano in razni vojni material. Brigada je med opravljanjem drugih strateško pomembnih nalog tik pred osvoboditvijo usposo­ bila cesto od Broda na Kolpi do Ljubljane za mo­ torizirane enote, ki so prodirale proti Ljubljani. Imela je tudi nalogo vzpostaviti mostišče na Gru­ barjevem kanalu v Ljubljani, ker je bilo pričako­ vati, da bodo umikajoči Nemci in belogardisti po­ rušili Karlovški most. Vse enote naše brigade so prikorakale 9. ma­ ja 1945 dopoldne v Ljubljano. Deležne so bile tako lepega, iskrenega in prisrčnega sprejema, ki ga ni moč opisati, ampak lahko samo doživeti. Tak spre­ jem so lahko pripravili samo Ljubljančani, občani mesta heroja, ki so znali ceniti svobodo. Štab brigade in večina enot se je nastanila v nekdanjem učiteljišču na Resljevi cesti in v osnov­ ni šoli Ledina. Brigado so čakale velike in odgovorne naloge, saj je bila ob osvoboditvi porušena večina mostov in železniških prog, pa tudi ceste so bile onespo­ sobljene za normalen promet. Do prihoda v Ptuj so naši bataljoni gradili železniške in cestne mostove v Medvodah, Pre­ serju, Šempetru na Krasu in usposobljale druge važne objekte ob pomembnih komunikacijah. Junija 1945 pa je dobila brigada nalogo Glav­ nega štaba Slovenije, da začne takoj obnavljati že­ lezniške proge in objekte na relaciji Pragersko—Ko- toriba. Zadnji železniški most je bil že na madžar­ skem ozemlju v Mura — Keresturu. Ni bilo niti projektov niti materiala. Les, potreben za obnovo mostov, je bil do prihoda naše brigade v Ptuj še v gozdovih na Vurbergu in Pohorju. Pričeli smo z geslom »Junakom borbe naj sle­ de junaki dela!« Sedemdeset dni in noči je preve­ valo to geslo vse naše brigadirje na triintridesetih objektih vzdolž proge Pragersko—Kotoriba in dvigalo njihovo delovno, moralno in politično za­ vest na zavidljivo višino. Borci brigade, med katerimi so tvorili jedro belokranjski tesarji, dolenjski, štajerski in not­ ranjski kmetje, zasavski rudarji in delavci iz in­ dustrijskih središč, so s polnim razumevanjem in velikim delovnim elanom opravljali vse naloge. Čeprav je bila že svoboda in bi bil vsak rad doma, kjer ga je čakala obnova požgane domačije ali opu­ stošene tovarne, je sleherni borec prispeval vse, da bi nalogo čimprej in čimbolj e opravili. Tako tehnično zahtevni objekti, kot so bili že­ lezniški most v Ptuju in drugih 32 objektov na pro­ gi od Pragerskega do Kotoribe, so bili zgrajeni v rekordnem času 70 dni. To je predstavljalo za ta­ kratne razmere izreden tehnični podvig in ogro­ men politični uspeh. Vzpostavitev te železniške zveze je bila izred­ nega strateškega pomena, saj je pomenila edi­ no železniško zvezo med vzhodnim in zahodnim delom Jugoslavije. Brigada se je po nalogu VI. Armije razfor- mirala meseca novembra 1945. Od formiranja do osvoboditve je bila brigada zelo skromno oprem­ ljena in brez mehanizacije, ob osvoboditvi pa se je zelo dobro opremila s tehniko, ki smo jo zaplenili okupatorju. Vso mehanizacijo (gibljive delavnice, buldo­ žerje, kamione, konje z vprego, tehnične instru­ mente) in gradbeni material smo postopoma odda­ jali podjetju GRADIS, ki je bilo konec leta 1945 osrednje slovensko gradbeno podjetje, razvejano po vsej tedanji porušeni domovini. Stalni odbor naše brigade želi prenašati tradi­ cijo in izkušnje iz NOB in povojne obnove naše porušene domovine na novo generacijo. Sl. 3. Porušeni in nanovo zgra­ jeni železniški most čez Dravo V Ptuju Borci in starešinski kadri brigade si tudi se­ daj prizadevamo uresničevati cilje naše revolucije s tem, da razvijamo in prenašamo njene tradicije, etiko, moralno-politične vrednote in lastnosti bor­ cev NOV na sedanje in bodoče rodove. Vsak po svojih močeh in sposobnostih želimo čim več pri­ spevati k boljšemu jutri v samoupravni sociali­ stični družbi jugoslovanskih narodov in narodno­ sti, v Titovi Jugoslaviji. Delavski svet Gradbeno industrijskega podjet­ ja GRADIS Ljubljana je 7. junija 1977 prevzel pa­ tronat nad brigado. Skupščina občine ,Ptuj je brigadi 8. avgusta 1975 podelila PLAKETO OBČINE PTUJ za zgra­ ditev porušenega železniškega mostu prek Drave v Ptuju in za obnovo železniške proge Pragersko— Kotoriba ter vseh objektov na tej progi v letu 1945. Ena od novo formiranih mladinskih brigad Občinske konference ZSMS Ljubljana Center pa je prevzela ime naše brigade z namenom, da va­ ruje tradicijo svoje predhodnice. Odbor brigade je v mesecu maju 1978 organi­ ziral razstavo pod naslovom »I. inženirska bri­ gada VII. korpusa v borbi in obnovi«, ki je na svojstven način prikazala akcije brigade, origi­ nale načrtov in izdelke brigadnih delavnic. Posebnost pa je bilo 16 risb borca akademske­ ga slikarja Božidarja Jakca, ki je ponazoril udar­ niško brigado pri gradnji mostu prek Kolpe na Vinici aprila 1945. Sl. 4. Gradnja železniškega mostu pri Pesnici UDC 623.1/.7 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) ST. 8, STR. 162—165 Dušan Marinšek: PRVA INŽENIRSKA BRIGADA VII. KORPUSA NOV IN POJ V BORBI IN OBNOVI Avtor opisuje nastanek, razvoj in delo velike in- ženirsko-tehnične enote VII. korpusa, ki je bila spo­ sobna prevzeti in uspešno izvršiti tudi tako pomembne naloge, kot je bila gradnja aerodromov, cest in mo­ stov ter obnova razrušenih železniških prog. UDK 623.1/.7 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) NR. 8. PP. 162—165 Dušan Marinšek: THE FIRST ENGINEER BRIGADE OF THE 7th CORPS DURING THE WAR AND IN THE RENEWAL The author describes the formation, development ond work of our big military-technical unit of the 7th corps. This unit was able to untertake as well as to successful accomplish many important technical taks f. i. the building of aerodromes road and bridges, and the renewal of destructed railway communica­ tions. Direktno dimenzioniranje lesenih nosilcev s kombiniranimi obtežbami V »Gradbenem vestniku« VIII/1956-57, št. 47—50, je bil priobčen avtorjev članek z naslovom »Direktno dimenzioniranje prečno obremenjenih lesenih nosilcev glede na veljavne kriterije« (tudi referat na II. kongresu jugoslovanskega društva gradbenih konstruktorjev 1. 1958 v Opatiji). V njem so bili podani ustrezni postopki dimenzioni­ ranja s skrajno ekonomiko izrabe materiala za najosnovnejše primere obtežbe prostoležečih no­ silcev in konzol, to je za enakomerno zvezno ter poedino točkasto obtežbo. Seveda je bilo mogoče uporabiti omenjene pri­ mere pri drugih, splošnih oziroma kombiniranih obtežbah takih nosilnih elementov le z določeno aproksimacijo npr. s pretvorbo drugačne obtežbe na eno od obravnavanih oblik, za katere so bili izpeljani potrebni obrazci in pripadajoči pomožni koeficienti v ustrezni tabeli. Ker pa postaja danes racionalizacija lesa vse nujnejša, se s takimi aprok­ simacijama na splošno ne moremo več vselej zado­ voljiti. Vendar bi veljalo v tem smislu še posebej poudariti, da pridobivajo lesene konstrukcije na svojem pomenu tudi ob upoštevanju izrednih, npr. vojnih ali podobnih razmer, ko predstavlja prav ta material mnogokje zaradi lahke dosegljivosti, obdelave ter drugih prednosti često najprikladnej- šo ali celo edino možno izvedbo raznih gradbenih konstrukcij. Vse to govori torej za nujnost ustrez­ nih dopolnitev. Zato podajam v pričujočem članku postopke Avtor: prof. Branko Ozvald, dipl. inž. gr., FAGG Univerze v Ljubljani. direktnega dimenzioniranja lesenih nosilcev za na­ daljnje oziroma kombinirane obtežne primere, ki pri takih elementih najpogosteje nastopajo, po dru­ gi strani pa dopuščajo pri aproksimativnih pret­ vorbah tukaj neupoštevanih obtežnih oblik v ob­ ravnavane mnogo manjša odstopanja od točnih re­ zultatov. V nadaljnjem se tudi tukaj naslanjam na na­ čela, ki sem si jih postavil oz. so upoštevana v omenjenem predhodnem članku, to je na najbolj razširjene komercialne profile — pravokotne pre­ reze z razmerjem med višino h in širino b, označe­ nim z a = h/b, v iznosih a = 1, ]/2 in 1/3. Ravno tako so predpisi, ki so osnova numeričnim rezulta­ tom teh izvajanj (koeficienti v tabelah), še vedno veljavni jugoslovanski »PTP-8« iz 1. 1949 (lesene konstrukcije). V tem smislu tudi ponovno opozar­ jam na upoštevani merski sistem »cm-kg« (cm-kp) tako za podatke kot rezultate. Končno je tudi tukaj sistematika izvajanj ter označevanja anaogna kot v omenjenem predhodnem članku, to je vzporedno upoštevanje kriterijev strižne in upogibne napetosti (v nadaljnjem skraj­ šano označeno kot strig in upogib) ter poveša no­ silca, dočim so razvidne pripadajoče skice nosilcev oziroma obtežbe iz ustreznih tabel. Vendar sem v tem članku grupiral glede na podobnost končnih obrazcev (širina prereza b) posebej nosilce (pro- stoležeče in konzole) z zvezno obtežbo (g) ter po­ sebej nosilce s točkasto obtežbo (Q). Tako so tudi ti obrazci navedeni ob koncu vsake tabele, kot to ustreza omenjeni grupaciji po obtežbi oziroma ob­ ravnavanih primerih A—I. A. PROSTOLEŽEČ NOSILEC — SIMETRIČNA TRIKOTNA ZVEZNA OBTEŽBA 1. Strig Pri prečni sili T in reduciranem (strižnem) prerezu nosilca Fr je v njem nastopajoča strižna napetost T Pri tem znaša prečna sila za dani obtežni pri­ mer (v skici označen z A) in ki jo upoštevamo v nadaljnjem kot odločilno za dimenzioniranje v mak­ simalnem iznosu 1 dočim je reducirani prerez za pravokotnik širine b ter višine h 2 Fr = T bh Iz koeficienta prereza nosilca a = h/b sledi nje­ gova višina h = a b. Tako lahko izrazimo reduci­ rani prerez v obliki F r = T aba in strižno napetost v obliki 0,375 g l T ~ ab2 Iz tega pa sledi iskana širina prereza po tem kriteriju (strig) kot funkcija neposrednih podatkov, torej b = k V g 1 Če naj bo seveda izkoriščen material nosilca do skrajnosti, ki ustreza meji med pogoji ekono­ mije in varnosti in kar je bistvo obravnavanega postopka, upoštevamo za količino r v izrazu za koeficient k ustrezno dopustno napetost, kot jo po­ dajajo veljavni predpisi (pri nas »PTP-8«) v odvis­ nosti od vrste in kvalitete razpoložljivega lesa. Da pa se račun še nadalje poenostavi oziroma pospeši, so podani pripadajoči koeficienti k v navedenih ta­ belah, dočim so navedeni prav s tem namenom vsi izrazi za širino b v ustrezno deljenih oblikah. Višino nosilca oziroma prereza določimo po iz­ razu h = a b, vendar to ni potrebno računati za vsak kriterij posebej, ampak šele, ko smo že dolo­ čili odločilno, to je največjo širino b med vsemi 3 upoštevanimi kriteriji, kot je to obrazloženo v na- daljnem. Analogna načela veljajo seveda tudi za ostala 2 kriterija dimenzioniranja, to je za upogibno napetost in poveš ter seveda za vse nadaljnje ob- ravane oblike nosilcev oziroma obtežb, zato jih tam ne poudarjamo ponovno. 2. Upogib Če upoštevamo v izrazu za upogibano napetost v prerezu nosilca a = M W maksimalni upogibni moment za dani primer ob­ težbe in odpornostni moment za pravokotni prerez 1 1 W = — b h2 => — a2 b3 6 6 dobimo upogibno napetost izraženo v obliki 0,5 g l2 a 2 b3 Tako je dana širina prereza nosilca po krite­ riju upogibne napetosti kot funkcija neposrednih podatkov z izrazom b = k V g l2 k-VÄi r a 2 a Iz že omenjenih razlogov upoštevamo seveda tudi tukaj upogibno napetost o v maksimalnem, to je dopustnem iznosu po ustreznih predpisih. 3. Poveš Glede na to, kako podajajo predpisi dopustni poveš za razne lesene konstrukcije po vrsti oziro­ ma namenu, ga lahko izrazimo v obliki ___ 1_____S_ ~~ ß ~ E l oziroma E l i Pri tem je ß povesni koeficient po predpisih »PTP-8«, toč. 546/1-2, E je modul elastičnosti ma­ teriala nosilca, dočim je vztrajnostni moment pra­ vokotnega prereza I = - b h 3 = 12' a3 b4 in maksimalni povesni moment (na mestu maksi­ malnega poveša) za dani primer nosilca oziroma obtežbe s= ôg14 Tako sledi povesni koeficient 10 E a3 b4 ,3= g l3 in širina prereza po kriteriju poveša nosilca kot neposredna funkcija podatkov b =. k V g P y ß S a3 E Za koeficient ß upoštevamo seveda minimalni, to je dopustni iznos po omenjenih predpisih. Ko imamo tako izračunane vse 3 širine prereza b (po 3 kriterijih), izberemo kot veljavno največ­ jo in na osnovi nje določimo še pripadajočo višino po izrazu a b B. PROSTOLEŽEC NOSILEC — NESIMETRIČNA ENOSMERNO PADAJOČA TRIKOTNA ZVEZNA OBTEŽBA 1. Strig Ker so načela izvajanja ustreznih obrazcev za dimenzioniranje dovolj jasno poudarjena v pri­ meru nosilca in obtežbe A, navajamo v nadaljnjem le značilne faze in definitivne obrazce za širino b oziroma koeficient k, kot sledi. 1 T = 2. Upogib M = 0.0641 g l2 3. Poveš S = 0.00652 g l4 C. PROSTOLEŽEC NOSILEC — SIMETRIČNA TRAPECNA ZVEZNA OBTEŽBA S TRETJINSKIMI ODSEKI VZDOLŽ NOSILCA 1. Strig 2. Upogib 23 M = 216gP 3 ° mn b = k V g 1 3 k - 1A0’638 r a 2 a 3. Poveš S = 0,0108 g l4 4 b = k j/g l3 k = / 0,13 ß \ H3 E D. KONZOLA — NESIMETRIČNA NAVZVEN PADAJOČA TRIKOTNA ZVEZNA OBTEŽBA E. PROSTOLEŽEČ NOSILEC — 2 ENAKI SILI NA TRETJINSKIH ODSEKIH 1. Strig T = Q b = k ]/ Q 2. Upogib 1. Strig 2. Upogib M = — gl* b = k } / g l2 = } r i j M = — Q 1 ö 3. Poveš 23 S = 648 QP F. PROSTOLEŽEČ NOSILEC — 2 ENAKI 3- Poves POLJUBNO SIMETRIČNO LEŽECl SILI 1. Strig T = Q 4 b = k V g P b = k y Q 4 k = V 'MA. k = f l , 5 \ a3 E ' a X Shema n o s i lc a in obtežbe K r i t e r i j K o e fic ie n t k S ta ­ t i č n i n ito- nomski a =h /b L is ta v c i I g la v c i A h v a l i t e ’ a le s a I II I I I I I I I I I '"g / T EL/ž I i - > -j ) S t r ig 1 V 3 0 ,1 5 8 0 ,1 3 3 0 ,1 2 0 0 ,1 7 7 0 ,1 4 9 0 ! l 3 4 0 ,1 9 4 0 ,1 6 3 0 j l4 7 0 ,1 7 7 0 ,1 4 9 0 j 134 0 ,1 9 4 0 ,1 6 3 Oj 147 0 ,2 1 7 0 ,1 8 2 0 j 165 Upogib 1 v i 0 ,1 5 3 0 ,1 2 1 0 ,1 0 6 0 ,1 6 1 0 128 0 112 0 ,1 7 7 0 141 0 123 0 ,1 6 3 0 130 0 113 0 ,1 7 1 0 136 0 119 0 ,1 8 8 0 149 0 131 Povesili k o e f ic ie n t ß - 1 / f 200 300 400 200 300 400 Poveš 1 v% \T5 0 ,1 1 3 0 ,0 8 6 r 0.074- 0 ,1 2 5 p j 09 SC 10 0824 0 ,1 3 4 p 103 ■b 0886 0 ,1 1 9 0 0917 h ! 0783 0 ,1 3 2 0 102 0 087? 0 ,1 4 1 0 109 0 .0 9 3 7 B K v a lite ta le s a I I I I I I I I I I I I hj? ' O - n -j 4- S t r ig 1 V g VUT 0 ,1 8 3 0 154 0 ,1 3 9 0 ,2 0 4 0 172 0 j l5 5 0 ,2 2 4 0 188 0 ! l 7 0 0 ,2 0 4 0 172 Oj 155 0 ,2 2 4 0 188 Oj 170 0 ,2 5 0 0 210 Oj 190 Upogib 1 \ % 0 ,1 4 0 0 111 0 ,0 9 7 ! 0 ,1 4 8 ,0 117 Lp 102 0 ,1 6 2 0 129 0 113 0 ,1 5 0 0 119 0 104 0 ,1 5 7 0 124 0 109 0 ,1 7 3 0 137 0 120 P ovesni k o e f ic ie n t /3 = 1 / f 200 300 400 200 300 400 Poveš 1 $ 0 ,1 0 6 0 081« o ! o7 o : ,0 ,117 3p 090C Llo!077[ 0 ,1 2 6 P 097 d 30.0833 0 ,1 1 2 p 0862 *5.0741 0 ,1 2 4 0 0954 0j082Q 0 ,1 3 3 0 103 0 !0 8 8 1 C h v a l i t e ’;a le s a I I I I I I I I I I I I 4 -? 1 S t r ig Ä V 3 0 ,1 8 3 0 154 0*139 0 ,2 0 4 0 172 0 j l 5 5 0 ,2 2 4 0 188 Oj 170 0 ,2 0 4 0 172 Oj 155 0 ,2 2 4 0 188 Oj 170 0 ,2 5 0 0 210 Oj 190 4 Upogib 1\ % 0 ,1 6 6 0 132 0 115 0 ,1 7 5 0 139 0 121 0 ,1 9 2 0 153 0 133 0 ,1 7 7 0 141 0 123 0 ,1 8 6 0 147 0 129 0 ,2 0 4 0 162 0 142 V0 Povesni k o e f ic ie n t Cc * 1 / f 200 300 400 200 300 400 Poveš 1 {fS 0 ,1 2 0 0 092 0*079 0 ,1 3 3 "JO 103 5lČ‘ ,088( 0 ,1 4 3 0 110 10;0946 0 ,1 2 7 0 0973 50*0841 0 ,1 4 1 0 108 0*0933 0 ,1 5 1 0 116 0 .1 0 0 D h v a li te ' a le s a I I I I I I I I I I I I = 1 1 S tr ig A V'F 0 ,2 2 4 0 188 0 ! l 7 0 0 ,2 5 0 0 210 o !l9 0 0 ,2 7 4 0 230 Oj 208 0 ,2 5 0 0 210 0 j 190 0 ,2 7 4 0 230 Oj 208 0 ,3 0 6 0 258 Oj 233 Upogib * 0 ,1 9 3 0 153 0 134 0 ,2 0 3 0 161 0 141 0 ,2 2 3 0 177 0 ! 155 0 ,2 0 6 0 163 0 j l 4 3 0 ,2 1 5 0 171 0 ! 149 0 ,2 3 7 0 188 0 .1 6 4 % m Povesni k o e f ic ie n t ß - 1 / f 150 150 Poveš 1 \ % 0 ,1 4 8 0 114 ü Q98Q 0 ,1 5 7 0 121 ° >104_________ _ O brazci za š ir in e b prim erov A - D:x ß ___ 4 . br = kT \/g% b^ = ka \/s l 2, bf • = kf \/g l 3 2. Upogib M = Q X 3. Poveš Q X S = —- (3 P - 4 X - ) b = k | /" -^ (3 1 2- 4 x 2) k = V m Z \ a3 E G. POSTOLEŽEČ NOSILEC — 3 ENAKE SILE NA CETRTINSKIH ODSEKIH 1. Strig b = k 1/Q l2' 4 - 1 / 0,593 ß I a3 E H. KONZOLA — 2 ENAKI SILI NA POLOVIČNIH ODSEKIH 1. Strig T = 2 Q b = k ]/ Q 2. Upogib M = — Q1 2 b = k 1/Q1 3. Poveš b = k ]/Q S = — Q 1*16 k = ] f r a x 4 b = k V Q l2 k = V [/ a3 E 2. Upogib M = — Q 1 2 b = k y Q 1 I. KONZOLA — 3 ENAKE SILE NA TRETJINSKIH ODSEKIH 1 Strie . 1 / 3 j / a2 a T = 3 Q 3. Poveš b = k V Q Shema n o s i l c a i n ohte^be E «Ja 1 /3 Hf ■ K r i t e r i j K o e f i c ie n t k S ta ­ t i S n i SKO- n o m s k i oc, = h /b l i s t a v c i I g l a v c i K v a l i t e t a l e s a I I I .1 1 1 I ' I I I I I S t r i g \k vpt 0 ,3 1 6 0 ,2 6 6 O l 2 4 0 0 ,3 5 4 0 2 9 7 O! 269 0 ,3 8 7 0 326 O! 294 0 ,3 5 4 0 ,2 9 7 0 |2 6 9 0 ,3 8 7 0 326 O! 2 9 4 0 ,4 3 3 0 364 Oj 3 2 9 U p o g ib i \/j 0 ,2 4 3 •0 193 0 168 0 ,2 5 5 0 203 0 177 0 ,2 8 1 0 223 0 195 0 ,2 5 9 0 2 0 6 0 1 80 0 ,2 7 1 0 2 1 5 0 1 8 8 0 ,2 9 9 0 2 3 7 ' O! 207 P o v e s n i k o e f i c i e n t ß = 1 / f 2 0 0 3 0 0 4 0 0 2 0 0 3 0 0 4 0 0 P o v e š 4 0 ,1 6 2 0 125 0 ’ 107 0 ,1 7 9 0 138 o ! 118 0 ,1 9 2 0 148 O! 127 0 ,1 7 1 0 ,1 3 2 O! 1 13 0 ,1 8 9 0 146 O! 1 25 0 ,2 0 3 0 157 0 ! l 3 5 K v a l i t e t a l e s a I I I I I I I I I I I I S t r i g i 0 ,3 1 6 0 2 6 6 o ! 2 4 0 0 ,3 5 4 .0 297 0 *2 6 9 0 ,3 8 7 0 326 O! 2 94 0 ,3 5 4 0 297 O l:269 0 ,3 8 7 0 326 O! 2 9 4 0 ,4 3 3 0 3 6 4 O! 3 29 U p o g ib & 0 ,3 5 0 0 2 7 9 0 2 4 3 0 ,3 6 8 0 2 9 2 0 2 5 5 0 ,4 0 6 0 322 0 2 8 1 0 ,3 7 4 0 .297 0 259 0 ,3 9 2 0 311 o ! 2 7 1 0 ,4 3 1 0 342 0 ! 299 P o v e s n i k o e f i c i e n t ß = 1 / f 2 0 0 3 0 0 4 0 0 2 0 0 3 0 0 4 0 0 P o v e š $ 0 ,1 6 8 0 1 3 0 o ! 111 0 ,1 8 6 0 144 O! 123 0 ,2 0 0 0 154 D l 133 0 ,1 7 8 0 137 o ’ u s 0 ,1 9 7 0 1 5 2 0 -1 3 0 0 ,2 1 2 0 1 6 3 0 ’ 1 4 0 K v a l i t e t a l e s a ' I I I I I I I I I I I I S t r i g vi 0 ,3 8 7 0 3 2 6 O! 2 9 4 0 ,4 3 3 0 364 O! 329 0 ,4 7 4 0 399 O! 3 6 0 0 ,4 3 3 0 3 6 4 O! 3 29 0 ,4 7 4 0 3 99 0 ,3 6 0 0 ,5 3 0 0 4 4 8 O! 4 0 3 U p o g ib i 0 ,2 7 0 0 2 2 1 0 1 9 3 0 ,2 9 2 0 2 3 2 0 2 0 3 0 ,3 2 2 0 255 0 223 0 ,2 9 7 0 2 35 0 2 0 6 0 ,3 1 1 0 2 4 7 0 2 1 5 0 ,3 4 2 0 2 7 1 0 2 3 7 P o v e s n i k o e f i c i e n t /3 = 1 / f 2 0 0 300 4 0 0 2 0 0 300 4 C 0 . P o v e š __ 4 0 ,1 7 6 0 1 3 5 0 l l l 6 0,194 0 150 o! 129 0 ,2 0 9 0 161 o ! 1 3 8 0 ,1 8 6 0 1 43 0 .1 2 3 0 ,2 0 5 0 1 5 8 0 ! l 3 6 0,221 0 170 o:i4s K v a l i t e t a l e s a I • I I I I I T I I I I I S t r i g & 0 ,4 4 7 0 3 76 01 3 4 0 0 ,5 0 0 0 ,4 2 0 O l 330 0 ,5 4 8 0 4 5 1 C-! 4 1 6 0 ,5 0 0 0 4 ? 0 u ! 3 80 0 ,5 4 8 0 4 6 1 0 ,4 1 6 0 ,6 1 2 3 ,5 1 5 j ! 4 6 5 U p o g ib 4 0 ,4 0 1 0 3 1 8 O! 2 7 8 0 ,4 2 2 0 3 35 0 2 92 0 ,4 6 4 0 3 68 0 322 0 ,4 .2 8 0 3 4 0 O! 297 0 ,4 4 8 0 3 5 6 0 3 1 1 0 ,4 9 3 0 3 9 2 0 3 4 2 P o v e s n i k o e f i c i e n t /3 = 1 / f 1 5 0 1 5 0 P o v e š 1\%\T5 0,282 0,298 0 217 0 230 n i 8 7 o!197 K v a l i t e t a l e s a I I I I I I I I I I I I S t r i g 1viV? 0 ,5 4 3 0 4 6 1 O! 4 1 3 0 ,6 1 2 0 515 0 .4 6 5 0 ,6 7 1 0 564 olsio 0 ,5 1 2 0 515 O ! 4 6 5 0 ,6 7 1 0 ,5 6 4 o ! 5 10 0 ,7 5 0 0 ,6 3 1 C ! 570 U p o g ib 1 «f 0 ,4 4 1 0 3 5 0 0 3 0 6 0 ,4 6 4 0 363 0 322 0 ,5 1 1 0 4 0 6 n ’ s 54 0 ,4 7 1 0 374 0 323 0 ,4 9 3 0 3 9 2 n pa 9 0 ,5 4 3 0 4 3 1 0 ,3 7 6 P o v e s n i k o e f i c i e n t /3 = 1 / f 1 50 1 5 0 P o v e š n 909 6 ! 231 0 .1 9 3 0 ,3 1 6 0 9A.-1 oj 210 Q Pi ] Q -2x Pi p T T ,3 1 /4 4 n 1 / A H - i Q f K * . f Xh* + 1 1 /2 * i O b r a z c i z a š i r i n e b p r im e r o v E i n O 3 ------- 4 hr = ht =kx O b r a z c i kt Vq, b VČi, b ^ = \Z 0~ 1 , b f = k f V o l 2 z a š i r i n e b p r im e r a F : * = k g ,V Q X , b f = k f y 4 /0~š 1 x (3 l 2 - 4 X2 ) 2. Upogib M = 2 Q 1 b = k l/Ql 3 3. Poveš S = — QP 9 b = k ]/Q P = I/ 6,67/? a3 E Zaradi čim priročnejše uporabe tabel za koefi­ ciente k so navedeni oz. povzeti, kot že omenjeno, ob njih koncu tudi obrazci za širine b po vseh 3 kriterijih. Pri tem pa so označene širine b in koe­ ficienti k z indeksi, ki pomenijo x strižni, o upo­ gibih ter f povesni kriterij, kar naj bi služilo kot dodatno opozorilo na pravilno mesto odčitka ust­ reznega koeficienta k v tabelah. J. LASTNA TEŽA NOSILCA zvezna) obtežba, na katero se nanašajo v prejšnjih poglavjih izpeljani obrazci g = n + p oziroma čista koristna obtežba P = g - n Razmerje med lastno in koristno težo nosilca je tako dano z izrazom ne = — oz. n = e p P ali ob upoštevanju prejšnjega izraza za obtežbo p n 1 g - n = g / n - i ne glede na vrsto nosilca oziroma veljavni kriterij za dimenzioniranje. Glede na različne možne kombinacije v tem smislu pa uvedemo oznako n nakar dobimo omenjeno razmerje v obliki 1e = -------- a — 1 Glede na to, da je nagib temu članku med dru­ gim upoštevanje čim večje ekonomičnosti, torej na­ tančnosti pri dimenzioniranju takih konstrukcij­ skih elementov, se pojavi ob tem še vprašanje upo­ števanja lastne teže nosilca v odvisnosti od korist­ ne. Seveda je to razmerje odvisno od številnih možnih kombinacij podatkov, ki pri tem nastopajo in niso med seboj v nikakršni matematični zvezi. Zato bi bilo potrebno za popoln oziroma dosleden pregled nad vprašanjem obsežnejše razmotrivanje, razumljivo za vsak poedini primer nosilca, obtežbe ter odločilnih kriterijev posebej, toda z vprašljivo smotrnostjo. Vendar lahko upoštevamo za neko splošno pre­ sojo z zadostno natančnostjo najobičajnejšo oziro­ ma najpovprečnejšo obtežbo, to 'je enakomerno zvezno obtežbo, ki je poleg tega po svojem statič­ nem značaju enaka lastni teži nosilca in torej ome­ njeni računski primerjavi najbolj ustreza. Seveda pa moramo izvesti to analizo posebej za prostole- žeč nosilec in posebej za konzolo (kot najosnov­ nejša konstrukcijska elementa) ter prav tako za kriterije, ki so pri njiju najčešče odločilni. Ce torej označimo lastno težo nosilca z n in koristno obtežbo s p, je celokupna (enakomerna pri čemer je seveda količina a odvisna od vrste no­ silca in veljavnega kriterija za dimenzioniranje. Če upoštevamo sedaj konkretno prostoležeči nosilec in kot najpogostejši odločujoči kriterij di­ menzioniranja pri njem upogibno napetost, je za celokupno obtežbo g po omenjenem prehodnem članku v »GV« širina prereza b = k l/gP in koeficient \ a 1 o Iz tega sledi celokupna obtežba nosilca, ki ji ustre­ za širina b b3 a2 a b3 g = --------= ----------- k3 12 0,75 l2 medtem ko znaša lastna teža nosilca pri njegovi specifični teži s (na tekoči m dolžine) n = sb h = s ab 2 Tako dobimo glede na omenjeno razmerje a = g/n za dani primer nosilca in veljavnega kri­ terija dimenzioniranja (indeksi!) izraz a o b Podobno izvedemo sedaj še za konzulo, pri ka­ teri pa je običajno odločilen za dimenzioniranje kri­ terij poveša nosilca. Tako izhajamo iz izrazov (predhodni članek!) i __ b = k l/g l3 kar nam da po ustrezni analogiji s prejšnjim pri­ merom izraz Kot vidimo, dopuščata tudi oba izvedena izra­ za za vrednosti a (nos, konz) dosti možnih kobina- cij podatkov. Vendar se večina od njih med ustrez­ nimi ekstremi (min, max) ne spreminja posebno izrazito. Vsekakor pa imata zelo izrazit razpon za­ devnih sprememb širina nosilca b ter njegova raz- petina 1. Zato upoštevamo pri nadaljnji konkretni numerični presoji zaradi enostavnosti kot spre­ menljivki v izrazih za količini a oziroma e le ta dva podatka. Seveda lahko iz navednih izrazov hitro ugoto­ vimo, da je tudi razpon vrednosti razmerja e v splošnem zelo velik. Tako je za p = 0 celokupna obtežba nosilca enaka lastni oziroma g = n in a = 1, kar pomeni za razmerje e maksimalni iznos emax = 00• Vrednost e se torej veča z manjšanjem koristne obtežbe nosilca p ter obratno. V podobni splošni odvisnosti je vrednost e tudi od širine no­ silca b (odvisnost b od p, g itd.). Po drugi strani pa sledi iz izrazov za količini a (nos, konz), da je za 1 = 0 vrednost a = °o, kar daje razmerje e v minimalnem iznosu emin = 0. Količina e se torej veča z večanjem razpetine no­ silca 1 in obratno. • / Ker smo tako ugotovili s presojo spreminjanja količin p oziroma b in 1 razpon vrednosti razmerja e od 0 do oo, sledi, da moramo upoštevati v nadalj­ njem razmotrivanju le neke smotrno izbrane po­ datke za količini b in 1, saj sta slednji običajno tudi v praktičnih primerih v nekem smotrnem odnosu, npr. pri krajših nosilcih manjši prerezi, pri daljših nosilcih večji prerezi itd., vse to pa seveda v ne­ kih določenih mejah med minimom in maksimom. V tem smislu nas torej zanima le nek realen, kon­ kretnim razmeram ustrezen razpon vrednosti e oz. realna ekstrema emjn in emax, kot sledi. Glede na izraze za vrednosti e oziroma a upo­ števamo pri iskanju razmerja emjn širino bmax in razpetino lmi„, dočim pri iskanju emax, širino bmjn in razpetino lmax, seveda v ustreznem smotrnem od­ nosu b glede na 1. Ostale podatke upoštevamo kot konstantne vrednosti v nekem običajnem povpreč­ ju in sicer: a = ]/2, a = 110 kg/cm2, s = 800 kg/m3 = 0,0008 kg/cm3 (pozor na merski sistem!), E = 110.000 kg/cm2, ß = 150 (za vse konzole). Tako volimo pri prostoležečem nosilcu za iska­ no razmerje e min širino bmax =15 cm ter razpetino lmin = 1,00 m = 100 cm, nakar dobimo iz izrazov za a oziroma e vrednost emin = 0,0026 ali nm;n = = 0,26 % p. Za emax pa volimo bmin = 20 cm in lmax — 8,00 m = 800 cm, kar nam da emax = 0,14 oz. nraax 14 °/o p. Podobno izvedemo še za konzolo. Za em;,, upo­ števamo bmax =15 cm, lmin =100 cm, kar nam da emin = 0,0037 oz. nmin = 0,37 %> p. Za emax pa voli­ mo bmin = 20 cm ter lmax — 400 cm (konzole so na splošno krajše od nosilcev) in dobimo emax = 0,15 ali nmax 15 V̂o p. Iz izvedene konkretne presoje vidimo torej, da je upoštevati pri normalnih primerih lastno težo nosilnega elementa v odnosu do koristne obtežbe nekako do 15 °/o ali povprečno 5 do 10 °/o. Ker smo iz ustreznih, praktičnih ekstremnih primerov spoz­ nali tudi, da je lastna teža lesenih nosilcev razme­ roma majhna glede na koristno, so upoštevane predpostavke gotovo ustrezne oziroma dana na­ tančnost zadostna. Vendar se pojavi ob tem še vprašanje, kako upo­ števati odnos med koristno in lastno obtežbo no­ silca pri tistih obtežnih oblikah, ki po svojem značaju niso enake niti podobne lastni teži, to je enakomerni zvezni obtežbi. To pa predstavljajo vsi primeri razen »A« in »D« predhodnega članka in jih zato upoštevamo neposredno kot koristne ob­ težbe. Za primerjavo z lastno težo nosilca jih je torej treba reducirati na odgovarjajočo enakomer­ no obtežbo. Tako upoštevamo v takih primerih neko na­ mišljeno oziroma nadomestno enakomerno zvezno koristno obtežbo p’, seveda glede na že pojasnjena načela posebej za kriterij upogibne napetosti pri prostoležečem nosilcu z oznako p’m ter posebej za kriterij poveša nosilca pri konzoli z oznako p’s (indeksi po pripadajočih statičnih količinah, to je upogibnem momentu M oziroma povesnem mo­ mentu S). Dalje upoštevamo zaradi enovitosti, da ne ločimo zveznih in točkastih obtežb, ne glede na njih oblike oziroma razporeditve, vse celokupne koristne obtežbe nosilcev kot nadomestne toč­ kaste z oznako P (npr. kg) po shemah v tab. 1 in 2 tega članka. Tako je omenjena povprečna zvezna koristna obtežba p = P/l. Vendar lahko primerja­ mo to obtežbo (P ali p) v omenjenem smislu z de- jansko le pod pogojem, da nam da enake maksimal­ ne upogibne momente (kriterij upogibne napetosti) oziroma enake povesne momente (kriterij poveša) kot dejanska obtežba. V tem smislu izrazimo tudi vse statične koli­ čine, v danem primeru predvsem upogibne in po­ vesne momente, ne glede na obliko nosilcev oziro­ ma obtežbe, v enotni obliki, to je kot funkcijo na­ domestne točkaste obtežbe P, torej M = km P 1 oz. S = ks P l3. Pri tem so k koeficienti, odvisni od ob­ like nosilca in obtežbe, dočim označujejo njih in­ deksi po že omenjenem načelu pripadnost statični količini oziroma kriteriju dimenzioniranja. Dalje označimo nadomestno koristno obtežbo, ki jo želi­ mo upoštevati pri določitvi procenta lastne teže no­ silca po izrazu n = ep ’ kot statični ekvivalent ustrezni enakomerni obtežbi, s P’ oz. p’ = JP71. V analognem smislu so označene tudi ostale pripada­ joče količine s črtico, dočim dejanska nadomestna obtežba P in druge njej pripadajoče količine brez črtic. Tako sledi po omenjenem načelu (enakost mo­ mentov) za kriterij upogibne napetosti, ki ga upo­ števamo kot odločilnega pri prostoležečih nosilcih, M ’ = M k’mP’ml = kmPl _ km kp g gP nos 0,125 ter ista obtežba pri točkasti dejanski obtežbi v ob liki „ i _ km kp Q QP nos 0,1251 Analogno sledi za kriterij poveša, ki ga upo­ števamo kot najčešće odločilnega pri konzolah, S’ = S k’, P’B13 = ks P P k’s = 0,125 (po tabelah v priročnikih za poves- ni moment konzole z enakomerno obtežbo). Pri tem pa je pripomniti, da enakost tega koe­ ficienta s k’m nima nikake neposredne zveze, am­ pak sledi le iz upoštevane kombinacije nosilcev in kriterijev dimenzioniranja, ki je lahko na splošno tudi drugačna. Tako je dalje P’s = p’sl in končno iskana obtežba pri zvezni dejanski ob­ težbi konzole k’ra = 0,125 (po tabelah v priročnikih za upo- gibni moment prostoležečega nosilca z enakomerno obtežbo) P’m = p’m 1 kar nam da iskano nadomestno koristno obtežbo v obliki Pm = km P 0,1251 _ ks kp g gP konz 0,125 ter ista obtežba pri točkasti dejanski obtežbi kon zole , _ ks kp Q QP konz 0,1251 Glede na obrazce, ki smo jih izpeljali za ust­ rezno dimenzioniranje (širine prerezov b), pa mo­ ramo podati tudi količino p’m kot neposredno funk­ cijo obtežbe g (v tem primeru koristne) oziroma Q! V tem smislü velja za zvezne obtežbe poljubnih oblik oziroma razporeditev na nosilcu odnos P = kpgl ter za točkaste obtežbe oziroma enake sile Q P = kp Q Pri tem so kp koeficienti, odvisni od oblike in raz­ poreditve obtežbe ter so običajno navedeni v ta­ belah statičnih količin v tehničnih priročnikih (npr. za trikotno obtežbo primerov A, B in D kp = = 0,5, za trapecno obtežbo primera C kp = 0,667, za n enakih sil Q primerov E — I kp = n itd.). Tako sledi nadomestna koristna obtežba za določitev lastne teže prostoležečega nosilca pri zvezni de­ janski koristni obtežbi v obliki Kot vidimo, so si ti obrazci za kriterij upogib­ ne napetosti (nosilci) in poveša (konzole) na videz podobni, zlasti zaradi upoštevane enakosti k’m = k’s. Prav zato pa velja na tem mestu ponovno pouda­ riti, da je upoštevati koeficiente kp, km in ks pose­ bej za različne vrste nosilcev ter obtežbe in pose­ bej za vsak kriterij dimenzioniranja oziroma ust­ rezno statično količino (M, S), seveda glede na omenjene enotne oblike pripadajočih obrazcev (funkcija P). Konkretni primeri: 1. Obtežni primer » C « (tab. 1): gp’a0s = 0,160 X X 0,667 g/0,125 = 0,853 g; ker je v temi primeru g koristna obtežba oziroma g = p, ima lastna teža nosilca npr. pri keoficientu e = n/p’ = 10% iznos n = ep ’ =10 % X 0,853 g = 0,0853 g. 2. Obtežni primer »G« (tab. 2): qp’nos = 0,167 X X 3 Q/(0,125 1) = 4 Q/1; n = 10 % X 4 Q/1 = 0,4 Q/1. 3. Obtežni primer »H« (tab 2): Qp’konz = 0,219 X X 2 Q/(0,125 1) = 3,5 Q/1; n = 10 % X 3,5 Q/ 1 = = 0,35 Q/1. Vendar omenjeni koeficienti (kp, km, ks) sami po sebi v tem članku niso tako bistvena prvina, saj jih dobimo, kot že rečeno, med drugim v raznih ta­ belah v tehničnih priročnikih ali podobni literatu­ ri, čeprav često dokaj nepregledno in nedosledno. Pač pa so podani ti koeficienti v omenjeni odvis­ nosti povsem neposredno ter še posebej z določe- UDK 624.072.2:694.4 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJAJSrA, 1978 (27) ST. 8, STR. 165—175 Branko Ozvald: DIREKTNO DIMENZIONIRANJE LESENIH NOSILCEV S KOMBINIRANIMI PREČNIMI OBTEŽBAMI Članek je v bistvu nadaljevanje oz. dopolnitev avtorjevega članka z naslovom »Direktno dimenzioni­ ranje prečno obremenjenih lesenih nosilcev glede na veljavne kriterije« iz »GV« VIII/1956-57, št. 47-50, ter veljajo tudi tukaj že tam podana osnovna načela. Na­ men tega dopolnila pa je predvsem razširitev tema­ tike na nadaljnje obtežne primere elementarnih no­ silcev, s čimer je povečana v smislu danes vse bolj nujne ekonomske racionalizacije pri lesu tudi natanč­ nost ob aproksimativnih pretvorbah različnih neupo­ števanih primerov v podobne obravnavane. Dalje so podani v članku z namenom povečanja natančnosti dimenzioniranja v poglavju »J« še izrazi za presojo lastne teže nosilca n v odvisnosti od dane enakomerne koristne obtežbe p, torej razmerje e = n/p (povprečno od 5—10 v/o) oz. n = e p. Končno so podani v članku še izrazi za določitev nadomestne oz. statično ekvivalentne enakomerne zveze koristne obtežbe p’ pri tistih obtežnih oblikah, ki po svojem značaju niso enakomerne kot lastna teža nosilca. V teh primerih upoštevamo torej za določitev lastne teže nosilca izraz n = e p ’. Pri vsem tem predpostavljamo kot odločilen kriterij dimenzioniranja pri prostoležečih nosilcih upo- gibno napetost, dočim pri konzolah poveš. nim specifičnim poudarkom v ustrezni tabeli av­ torjevega članka »Poenoteno in poenostavljeno ta­ belarično podajanje statičnih količin upogibnih konstrukcijskih elementov«, ki je predviden za pri- občitev v eni prihodnjih številk »Gradbenega vest­ nika«. UD C 624.072.2:694.4 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 8, PP. 165—175 Branko Ozvald: DIRECT DIMENSIONING OF WOODEN BEAMS WITH COMBINED SHEAR LOADS The paper is in fact the continuation or rather completion of the author’s report titled »Direct dimen­ sioning of shear loaded wooden beams regarding the valid criteriums« in »GV« VIII/1956-57, No. 4.7-50, and there given basic principles are taken into account here as well. The purpose of this completion is main­ ly the extension of the subject on further load exam­ ples of elementary beams and the accuracy regarding approximate deformations of everal nan-considered ca­ ses into similar considered ones to achieve economic rationalisation concerning wood. The paper deals in chapter »J« also with the ex­ pression for consideration of the dead load n of a beam dependant on the given uniform live load p. i. e. the proportion e = n/p (on an average from 5 to 10 °/o) or rather n = e p. The purpose is better accu­ racy of dimensioning. Here are involved also expres­ sions for determination of replaces or statically equi­ valent uniform live load p’ of those kinds of load forms, which are not uniform as the dead load of a beam. In these casses the expression n = e p’ is taken into ac­ count for determination of the dead load of a beam. The decisive criteriuim of dimensioning in simple sup­ ported beams in the bending stress and in cantilevers the deflection. Cestni predor skozi Karavanke Najbolj naravna in najkrajša cestna zveza med Zahodno in Srednjo Evropo ter Balkanom in Sred­ njim ter Bližnjim vzhodom pelje prek Jugoslavije. To je trasa transjugoslovanske ceste, imenovane »Cesta bratstva in enotnosti«, ki poteka na relaciji München—Villach (Belj ak)—Jesenice—Ljublj ana— Beograd—Skopje—Gevgelija. Na prehodu iz Av­ strije v Jugoslavijo zapira vstop na to cesto gor­ ski masiv Karavank, na katerem sta sedaj dva znana gorska cestna prelaza: — 1073 m visoki prelaz prek Korenskega sedla in — 1368 m visoki prelaz Ljubelj. Na Ljubelju je bil 1. 1964 zgrajen na nadmorski višini 1069 m približno 2 km dolg predor, skozi ka­ terega poteka sedaj trasa mednarodne cestne zveze E 63. V zadnjih letih je porast prometa v smeri na­ vedene transjugoslovanske avtoceste vse večji. Za­ radi močno okrepljenih blagovnih tokov v smeri severozahod—jugovzhod postaja tudi zanimanje mednarodnega gospodarstva za modernizacijo te ceste vse večje. V Avstriji pospešeno gradijo sistem cest viso­ kega ranga in standarda prek alpskega gorskega masiva. Leta 1982 bo zgrajena avtocesta prek Vi- šokih Tur, ki pa vse do izgradnje cestnega pre­ dora skozi Karavanke ne bo imela nujno potreb­ nega nadaljevanja proti jugu. Jugoslavija je vnesla gradnjo predora v sistem svoje zakonodaje. V dogovoru o osnovah družbe­ nega plana Jugoslavije za razvoj magistralnih in regionalnih cest v obdobju 1976—1980 je kot skup­ ni interes in cilj poudarjeno boljše vključevanje. Jugoslavije v mrežo mednarodnih cest. Med primarnimi nalogami tega dogovora je izgradnja karavanškega cestnega predora in posameznih de­ lov avtoceste in obvozne avtoceste mimo Ljub­ ljane. Cestni predor Karavanke prebada gorski ma­ siv Karavank kot bazni predor in povezuje del bo­ doče avtoceste A l l Villach (Beljak); na avstrijski strani in avtoceste A 2 predor Karavanke—Ljub­ ljana—Zagreb na jugoslovanski strani. Na avstrij­ ski strani je lociran vstopni portal zahodno od že­ lezniškega predora proge Rosenbach (.Podrožca)— Jesenice, na jugoslovanski strani pa ca. 4 km za­ hodno od Jesenic, pri Hrušici. Predor je dolg 7,88 kilometra, od tega na avstrijski strani 4438 m in na jugoslovanski strani 3450 m. Predor je v premi, le vhodni in izhodni del sta v loku, kjer je uporab­ ljen R = 700 oziroma 800 m. Na jugoslovanski stra­ ni je lociran prostor za manipulativni mejni plato zelo ugodno. Predvidena površina platoja znaša približno 90.000 m2 z možnostjo razširitve, če bi po­ treba to pokazala. Na avstrijski strani je pred­ viden plato približno 1100 m pred portalom nad železniško postajo Podrožca. K projektu predora sodijo poleg manipulativ­ nih mejnih platojev tudi dovozne ceste na obeh straneh meje. Na jugoslovanski strani je cesta dol­ ga 1,73 km. Zgraditi je potrebno približno 100 m dolg most in regulirati reko Savo. Na avstrijski strani zahteva konfiguracija terena izgradnje več mostov v skupni dolžini 1825 m. Za predor sta predvideni dve fazi gradnje. V prvi fazi bo zgrajena zahodna cev predora z dve­ ma voznimi pasovoma za dvosmerni promet. Naj­ večja debelina sloja nad predorom doseže ca. 1100 metrov. Prezračevalna jaška bi bila dva, visoka 606 m in 405 m. Računska hitrost v predoru znaša 80 km/h, ka- pacieta 1800 motornih vozil/uro. Minimalna širina predora v nivoju vozišča znaša 9,0 m (vozišče 2 X 3,75 m in hodniki 2 X najmanj 0,75 m). Minimalna širina predora v višini 2,0 m nad voziščem je 9,5 metra, višina svetlega profila pa 4,7 m. Na obeh straneh predora bodo zgrajene odstav­ ne niše na medsebojni razdalji 1000—1500 m. Niše so dolge 40 m. Na istih mestih je projektiran po­ vezovalni hodnik za prehod v bodočo drugo pre­ dorsko cev. Vsak drugi povezovalni hodnik bo pre­ vozen. Skupna dolžina trase med Jesenicami in Be­ ljakom po tej varianti znaša 29,150 km. Geološka zgradba Karavanškega gorskega ma­ siva je v trasi projektiranega predora zlasti na ju­ goslovanski strani dokaj neugodna. Tu se pojav­ ljajo poleg mezozojskih dolomitskih in apnenča­ stih skal tudi paleozojski glinasti škriljavci z med- sloji peščenjakov. Ti so za gradnjo zelo neugodni zaradi svojih petrografskih lastnosti in velikih notranjih napetosti, ki ustvarjajo pri izkopu zelo velike pritiske. Tu obstoji tudi možnost pojave metana. V območju južnega portala predora se pojav­ ljajo mezozojski škriljavci in dolomiti, delno tu­ di peščenjaki s horizontalnimi sloji mavca, severni portal pa je v območju debelih slojev površinskih preperin, kar bo zahtevalo pri gradnji posebne varnostne ukrepe. Z namenom, da začnemo graditi predor v letu 1979, je doslej opravljeno naslednje delo: — podpisana in z jugoslovanske strani rati­ ficirana je pogodba med SFRJ in republiko Avst­ rijo, s katero se obe državi zavezujeta, da bosta skupno zagotovili projektiranje, gradnjo, obrato­ vanje in vzdrževanje predora; —- izdelan je idejni projekt predora. Idejni projekt so izdelala podjetja Motor Columbus iz Badna (Švica), Dorsch Consult iz Miinchna (ZR Nemčija) Geoconsult iz Salzburga (Avstrija) in Centroprojekt iz Beograda. Investicijska vrednost predora znaša 2428,7 mio avstrijskih šilingov; — izdelan je idejni projekt dovozne ceste od Hrušice do vhodnega portala na jugoslovanski strani in rekonstrukcije obstoječe ceste 1/1 v smeri proti Kranjski gori in Jesenicam, na katero se v prvi etapi navezuje cesta v in iz predora; — izdelan je idejni projekt dovozne ceste na avstrijski strani do severnega portala predora; — v izdelavi je lokacijska dokumentacija za uskladitev trase bodoče gorenjske avtoceste na od­ seku Predor—-Žirovnica z urbanističnimi plani in načrti Jesenic in za pridobitev lokacijskega dovo­ ljenja; — sprejet je gospodarski načrt, V katerem so določeni ekonomski in finančni elementi eksploa­ tacije predora; — določena so načela delovanja mejne službe (carine, milice), izdelana je urbanistična zasnova ureditve mejnega platoja na jugoslovanski in av­ strijski strani; — določen je okvirni terminski plan predvi­ denega začetka in konca gradbenih del. Do junija leta 1979 bo izdelan glavni projekt predora, grad­ nja naj bi se začela v pozni jeseni leta 1979, kon­ čala pa v jeseni leta 1983. Za oddajo gradbenih del bo izvedena mendarodna licitacija; — za pridobitev tujih posojil za gradnjo pre­ dora je osnovan konzorcij jugoslovanskih bank, ki naj bi sodeloval pri pridobitvi potrebnih sredstev, vzpostavljeni pa so tozadevni stiki tudi z Medna­ rodno banko za obnovo in razvoj, Evropsko inve- sticijsko banko ter drugimi bančnimi ustanovami v Švici in ZR Nemčiji; — potekajo priprave za začetek geoloških in geomehanskih del (vrtine v osi predora), ki so po­ trebne za izdelavo glavnega projekta gradbenega dela predora. Cestni predor skozi karavanški gorski masiv dobiva iz meseca v mesec realnejše obrise, s tem pa se tudi bliža čas njegove izgradnje. DRUŠTVO ZA CESTE SR SLOVENIJE mnenje in hr i t i ha ŠVICARSKA GLEDIŠČA NA PRERAČUNAVANJE ZASIDRANIH ZAŠČITNIH STEN K navedenemu članku v GV 1978 št. 5 dodaja avtor še naslednja dopolnila: 1. Na koncu strani 106 je treba dodati že stavljeno tabelo, objavljamo jo naknadno: 20" 22°30’ 25" 27«30’ 2. V času do objave tega prispevka — šlo je nam­ reč za pobudo članka ing. Faitha iz leta 1976 — so Švicarji dobili svoje prve norme za grajenje zemelj­ skih sidranj. Te norme, ki imajo praktično vrednost predpisa, izdaja tam Društvo inženirjev in arhitektov. Vse kaže, da so imeli z izvajanjem zemeljskih sidranj večkrat neprijetne izkušnje zaradi optimističnega na- ziranja o njihovi zanesljivosti. 30° 32°30’ 35° 37"30’ 40° *1 ža 0,490 0,446 0,408 0,368 0,333 0,301 0,271 0,243 0,217 1 — s in ep 0,658 0,617 0,579 0,538 0,500 0,4,53 0,426 0,391 0,357 Faktor 1,343 1,383 1,4,26 1.462 1,500 1,538 1,572 1,609 1,645 Te norme zahtevajo med drugim naslednje važne varnostne ukrepe: za vsako sidranje je treba predhod­ no izvršiti poskusna sidranja, da se ugotovi nosilnost sidrišča. Nosilnost samega sidra je namreč omejena z nosilnostjo jekla za sidranje (odločilna je meja raz­ tegljivosti) in z nosilnostjo samega sidrišča v hribini. Odločilna je manjša vrednost. Dalje: predpis zahteva, da vlada med navedeno mejno nosilnostjo in uporabno nosilnostjo po statičnem računu razmerje varnostnega faktorja, ki znaša med 1,5 in 2,0 približno. Izbira faktora zavisi od vseh či­ nitelj ev: a) ali je za stabilnost objekta odločilno, ali manj važno, da posledice popuščanja ne bi bile hude, in b) ali je sidranje trajnega značaja, ali le začasnega (za dobo grajenja nekega drugega objekta). Dejansko napenjanje pa se izvrši vselej nekaj jačje od tako imenovane uporabne nosilnosti po statičnem računu. Dalje: predpis zahteva, da se na določeno število sidranj predvidi nekaj takih, ki jih je mogoče v teku časa preverjati, da se lahko ugotovi uspešnost sidra­ nja. i i naših hole htivo v OZD SGP »PIONIR« NOVO MESTO Spet gradimo na otoku, tokrat na Rabu Komaj da smo zaključili lanska gradbišča na Ma­ lem Lošinju ki so nam prinesle nešteto pohval in pri­ znanj, že smo spet tu, kjer je najtežje. Tem gradbincem res ni ravno lahko. Le trajekt je edina povezava, ki gradbišča veže z obalo in grad­ benim materialom, ki ga na otoku tako rekoč ni niti za prgišče. Gramoz vozijo iz Bakra, Zadra, Golega oto­ ka, Labina in celo z Reke. V vsem času gradnje ni bilo niti dveh dni zapovrstjo brez dežja in domačimi trdijo, da kaj takega ne pomnijo. Dalje: predpis zahteva tudi to, da se predvidi vse­ lej take vrste konstrukcija, da je možno naknadno po­ jačanje sidranja, bodisi z novimi dodatnimi sidri, bo­ disi z dodatnim napenjanjem obstoječih sider, ali s pojačanjem sidrišča v primeru popuščanja. Glede velikosti zemeljskega pritiska pa navaja prav ta predpis naslednjo, zelo enostavno formulo: pritisk se predpostavlja kot popolnoma enakomer­ no razdeljen od vrha do podnožja, njegova velikost pa znaša: Ph = 1,3 / a (0,5 y H + p) pri čemer pomeni: Aa koeficient aktivnega zemeljskega pritiska y prostominsko težo nasipa oziroma zemljine H višino stene p povprečno koristno obtežbo na zemljini. Prof. Svetko Lapajne Hotel Eva na deviški obali Suhe punte Pravi pragozd nizkega drevja in grmičevja zastira pogled, vse dokler n;ste na samem gradbišču. In ko vam pogled beži po pravem mravljišču strojev, žerja-t vov, fasadnih odrov, po kupih, pravzaprav po gorah gradbenega materiala, vas navda prijeten občutek mo­ gočnosti gradbišča. Gradbena jama hotela ni majhna, saj so iz nje prepeljali kar preko 16.000 m3 materiala, posekali in očistili pa so skorajda 15.000 m2 gozda in grmovja. In kakšen bo hotel Eva? To bo hotel visoke B ka­ tegorije s 600 ležišči, s štiristeznim avtomatskim ke­ gljiščem, taverno za 150 ljudi, restavracijo in barom. Imel bo dve terasi in parking za 300 avtomobilov. To je osnovna izkaznica hotela, ki poznavalcu pove, da hotel ni tako skromen, kot se nam na videz dozdeva. »Pionir« bo uredil tudi okolico z vsemi spremljajoči-1 mi objekti, kot so ceste in amfiteatrsko plesišče, ki bo posebnost našega Jadrana. Hotel po pravi lepotec Raba. Gradnja bo končana v sedmih mesecih, to je od januarja pa do 1. julija letos in bodo s tem opravljena dela v vrednosti 94,000.000 dinarjev. Trgovina Merkur zametek trgovsko poslovnega centra na Rabu Že v novembru lansko leto so prišli na Rab prvi pionirjevci z nalogo, da do konca junija letos zgrade veliko trgovino le malo stran od sedanjega centra Ra­ ba. Tudi to ni bila majhna naloga, saj so že ob samem pričetku del naleteli na velike težave. Podtalna voda je bila veliko presenečenje za vse strokovnjake. Ve­ liko razmišljanj in truda je bilo potrebno, da so jo ukrotili. Danes je objekt še vedno veliko gradbišče. Lep objekt bo to, v trgovini bo moč kupiti tako rekoč vse. Kompletni objekt z 2000 m2 koristne trgovske po­ vršine bo klimatiziran. Težave pri dobavi materialov so podobne, kot na gradbišču hotela, vendar naši grad­ binci zatrjujejo, da bodo objekt predali v dogovorje­ nem roku. (Vir: BILTEN, št. 3/78) KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE »NOVOGRAD«, NOVO MESTO Centralna čistilna naprava v Ločni V letu 1969 je bila izdelana študija odvajanja in čiščenja odplak na področju Novega mesta, ki je opre­ delila lokacijo centralne čistilne naprave pri Tovarni zdravil KRKA v Ločni. Zmogljivosti te naprave so bile programirane na 60.000 enot. V letu 1973 je bil dograjen prvi čistilni blok in sekundarno gnil'šče. Ta del naprave je še ved­ no v poizkusnem obratovanju, saj doslej niso bili do­ seženi predvideni efekti čiščenja. V letu 1976 je bil izdelan nov program izgradnje centralne čistilne naprave, ki dopušča le obremenitev s 50.000 enotami, ker so analize odpadnih vod v vmes­ nem času pokazale dejansko veliko večjo onesnaženost in odpornost odplak iz Tovarne zdravil KRKA proti biološkemu čiščenju, kot je bilo prvotno upoštevano v izračunih. Novi program predvideva še izgradnjo naslednjih objektov: drugega čistilnega bloka, ogrevanega gnili- šča in pogonskega objekta. Z dograditvijo teh objek­ tov bo naprava tehnološko zaokrožena. Sistem čiščenja bo v fazi, ko bo na napravo pri­ ključena samo Tovarna zdravil KRKA, dvostopenjski Čiščenje bo zaporedno, na naslednji način: Predčiščenje: to je objekt, ki je bil zgrajen 1973. leta, služi v bistvu kot peskolovec in ima nameščene rešetke, kjer se združijo večji in težji delci. Mehansko čiščenje: Obstoječi primarni usedalnik bo služil za akumulacijo konic in deževnih vod. V no­ vem primarnem usedalniku se bo z zadrževanjem pov­ prečno 6 do 7 ur pretočna voda očistila za okoli 10 odstotkov. Biološko čiščenje: Opravljeno bo v dveh stopnjah in to v novih oksidacij skih bazenih skupne prostornine 1305 m3 in v obstoječem 400 m3 bazenu. Skupni učinek čiščenja bo ob koncu te stopnje predvidoma 88 od­ stotkov. Čistilni proces zaključujeta naknadna usedal­ nika, in sicer obstoječi z 850 m3 in novi s 450 m3 pro­ stornine. Pri obeh bioloških stopnjah čiščenja je po­ trebno vnašati za zračenje okoli 130 kg kisika na uro. V pogonskem objektu bodo nameščene avtomatske naprave za delovanje čistilne naprave, laboratoriji, garaže, pisarne, sanitarije in traf o postaja. (Vir: NOVOGRAD št. 2/78) SGP »SLOVENIJA CESTE« »Slovenija ceste« in »Projekt — nizke zgradbe« združena 9. junija smo ob prisotnosti številnih gostov iz druž­ benopolitičnih organizacij mesta Ljubljane, ljubljan­ skih občinskih skupščin ter delegatov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij delovne or­ ganizacije svečano podpisali samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Pridružila se nam je delovna organizacija Projekt — Nizke zgradbe Ljub­ ljana, ki je postala 10. temeljna organizacija SGP Slo­ venija ceste. Z združitvijo se pričakuje tudi v prihodnje bolj dinamičen razvoj, ki naj bi zagotovil predvsem boljšo organiziranost nastopa na domačem in tujem trgu, večjo specializacijo v razvijanju novih tehnologij ter uporabo izsledkov v vsakodnevni praksi. Partizanska magistrala napreduje TOZD Nizke gradnje je prevzel dela na rekonstruk­ ciji regionalne ceste Grosuplje—Žužemberk—Črno­ melj—Adlešiči na odseku Kot—Gaber in Gaber—Brez­ je. Skupna dolžina odsekov je 5340 m. Celotna rekon­ struirana cesta se po pomembnosti imenuje »-Parti­ zanska magistrala«. Nekaj važnejših številk potrebnih del, ki jih mo­ ramo opraviti v letošnjem letu: —• izkopi III-VI ktg. 100.000 m3, — nasipi 80.000 m3, —• tampon in nadomestitev pod planumom 30.000 kubičnih metrov. — asfalt 36.000 m2, — oporni in podporni zidovi 300 ml, — cevi propusti 40 kom., — razni priključki cest in poti 18 kom. Poleg naštetih del je še potrebno prestaviti več elektrovodov, telefonskih vodov, vodovodnih križanj, glavni vodovod Brezje—Semič ter zgraditi večje šte­ vilo avtobusnih postaj. Najtežavnejši del ceste je odsek Kot—Gaber. Tra­ sa ceste poteka po zelo nugodnem, strmo nagnjenem terenu tik nad železniškol progo Karlovac—Ljubljana. Dostop do trase je samo na začetku in na koncu tra­ se. To pa je tudi ena večjih ovir za hitrejše napre­ dovanje dela. Prav tako nam zelo otežkoča delo geo­ loška sestava terena (apnenčeve skale —• samice, ob­ dane s kraško glino). Masovno miniranje opravlja Geološki zavod iz Ljubljane. Poleg gradnje Partizanske magistrale smo rekon­ struirali tudi nekaj cest v bližini Jugorja, vrednost del okoli 3,500.000 din. V naslednjih mesecih pa predvidevamo še na­ daljnja dela na rekonstrukcijah obstoječih občinskih cest v okolici Semiča in Metlike. Gradimo hitro cesto skozi Maribor Izgradnja hitre ceste skozi Maribor bo po planu tekla do 1983. leta. Cesta bo potekala po novi trasi skozi vzhodne industrijske predele Maribora od Ptuj­ ske ceste na jugu do Pesnice na severnem začetku Šentiljske ceste, v skupni dolžini okrog 12 km. Izgrad­ nja se bo odvijala v več etapah. Na sami trasi štiri­ pasovne hitre ceste bo največji objekt dvonadstropni most čez Dravo, potem so še nadvozi pod železniško progo, viadukti in ostali gradbeni objekti za nivojska in večnivojska križanja mestnih ulic s hitro cesto. Prva etapa izgradnje hitre ceste bo v celoti šla v realizacijo v 1978. letu. Sestavljena je iz kompletne rekonstrukcije južnih vpadnic v mesto, tj. iz ljubljan­ ske in zagrebške, kar se nanaša na Ptujsko in Tržaško cesto. Da bi se ti dve cesti mogli kompletno rekonstrui­ rati, je potrebno rekonstruirati stranske paralelne in priključne ceste tj. Zagrebško in Jadransko cesto, po katerih bo potekal intenziven promet, ko bosta v re­ konstrukciji Ptujska in Tržaška cesta. Investicijska vrednost del I. etape znaša 280 milijonov din, sama vrednost gradbeniških del je 170 milijonov din. Na sestanku vseh zainteresiranih upravljalcev in izvajalcev hitre ceste v Mariboru so podpisali samou­ pravni sporazum, da bodo vse štiri faze prve etape hit­ re ceste gradili delavci treh podjetij, in sicer: Nigrad gradi I. A ffazo — Jadransko cesto (od­ dana v januarju 1978, rok dokončanja 15. julij 1978) Slovenija ceste in Cestno podjetje Maribor gradi­ ta I. B fazo — Zagrebško cesto (začetek del 20. junija 1978 in rok dokončanja november), Nigrad in Cestno podjetje Maribor gradita I. C fazo — rekonstrukcija Tržaške ceste z ostalimi pri­ ključnimi cestami (začetek del julij 1978, predaja no- november 1979. leta), Slovenija ceste izvajajo rekonstrukcijo Ptujske ce­ ste, tj. I. C faza (začetek del septembra 1978 in pre­ daja del v novembru 1979. leta). Ta sporazum med podjetji je velik uspeh zainte­ resirane nizkogradniške operative Maribora na pod­ ročju delitve dela in sodelovanja pri skupnih nalogah tehnološko optimalne in ekonomične izgradnje vseh delovnih etap hitre ceste skozi Maribor. (Vir: KOLEKTIV, št. 118-119) OZD GP »TEHNIKA« Po nekaterih gradbiščih ob zaključku polletja V objektu D Ferantov vrt zaključujemo v kletni etaži »Jakopičevo galerijo«. Zaklonišče v objektu CGP Delo — Povečanje PC objekta (v sklopu objektov Dela ob Titovi cesti) je končno dobilo zaostale elemente filtroventilacijskih na­ prav in je bil izvršen primopredajni pregled s pre­ izkusom zračne tesnosti, ki ga je opravilo Podjetje za avtomatizacijo prometa kot izvajalec celotne zaklo- niščne opreme. Stanovanjski objekt G v Soseski VS-1 v Trnovem. Trenutno je opravljenih približno 60 "/o grobih del. Vzporedno potekajo tudi inštalacijska dela, ki jih opra­ vljata Inštalacija in Elektrona ontaža. Gradnja poteka po sistemu OUTINOUR —■ konstrukcije s tunelskimi opaži. Trenutno dela ne potekajo najhitreje zaradi ča­ kanja na predvideno posedanje objektov. Preselitev kmetije Oven bo omogočilo pričetek gradnje blokov Fi + F2 . Za zgradbo Skupnosti pokojninskega in invalid­ skega zavarovanja v Moša Pijadejevi ulici je bil 12, januarja tehnični pregled, ki pa ni bil uspešen, ker niso zadovoljile meritve mikroklime, niti meritve šum- nosti v 10. etaži, kjer so strojnice. Zato je bilo izdano uporabno dovoljenje šele 8. junija. Na Medicinski fakulteti dela ne napredujejo tako kot bi z ozirom na razpoložljiva finančna sredstve) lahko. Razlog ni nov: nerešena detaljna projektna do­ kumentacija. Objekt Poslovno upravna zgradba IMP v Črnučah kasni. Naša dela na proizvodni hali so, razen slikople- skarskih del na fasadi in finih dovršitvenih del, goto­ va. Kasne pa instalacijska dela. Gradnja poslovne zgradbe je bila ustavljena, ker čakamo na dopolnilno gradbeno dovoljenje za nadzidavo prvega nadstropja in na zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Blok III. v skupini D je že vseljen. Na blokui II, v skupini D tečejo dela po načrtu. V maju smo predvidevali, da bomo pričeli z grad­ njo stolpnice v soseski BS-3. Zaradi dodatnih zahtev po dopolnitvi investicijsko tehnične dokumentacije pa se bo pričetek zavlekel za tri mesece. Tudi za Tovarno Rog v Mostah bi morala biti dela že v polnem teku. Ob času poročanja pa imamo grad­ beno dovoljenje samo za pripravljalno raziskovalna dela. Investicija obsega 9 samostojnih objektov, od ka­ terih je glavni proizvodna hala s skladiščem velikosti 8640 m2 in bo zgrajena v naši montažni BM konstruk­ ciji. Izkop za poslovni objekt Commerce ob Einspie­ lerjevi ulici za Bežigradom so se pričeli 8. II., vendar smo morali dela ustaviti, ker se je »zapletlo« pri grad­ benem dovoljenju. Tega smo dobili šele 12, maja. Kon­ čni rok je bil zaradi prekinitve del prestavljen na 31. marec 1979. Gradnja ekstrakcije droge v tovarni Lek v Meng­ šu nekoliko kasni z instalacijskimi deli zaradi načr­ tov. Naša dela so tu v glavnem gotova. Upravno la­ boratorijski del bo dobil še dodatno dve etaži in bo prvotni rok za dokončanje z 31. julijem seveda po­ daljšan. Pri tovarni Lek v Mengšu smo pričeli nov objekt;, Centralno skladišče I. faza. Objekt je montažna BM hala naše izdelave z »aneksom« v sami hali. Skupna površina objekta je 1421 m2. Objekt bi morali končati do 1. avgusta. Gradnja plinovoda. V delu je priprava trase na odseku Vodice—Horjul, to je pričetek kraka plinovoda Ljubljana—Gorica. Del trase od Horjula do približno 2 km naprej od Kalc (pri Logatcu) pripravlja kot naš kooperant neka avstrijska firma, ker sami za ta teren nimamo primerne mehanizacije. Od konca »avstrijske­ ga« dela bomo nadaljevali delo proti Vipavi, v katere bližino načrtujemo priti v začetku julija. Pri »posprav­ ljanju« trase smo dali prednost odsekom z obdeloval­ nimi površinami. Na odseku M2 Rogatec—Vodice so se pojavila na že pospravljeni trasi razna posedanja in vodni tokovi, ki jih prej niso poznali (plinovod deluje kot nekaka drenaža). Na odseku R 29 Vodice—Jesenice je položen pli­ novod v dolžini 23 km. Francoska firma, ki polaga pli­ novod, je tu dela prekinila zaradi del na Hrvaškem. 10 delavcev s sedežem v Mariboru je dodano kot po­ moč francoski firmi pri montaži opreme in testiranju cevovoda. Druga skupina z istim namenom ima se­ dež v Celju, tretja pa v Logatcu. Kulturni center Ivana Cankarja. Izkopanih je že 100.000 m3 zemlje, vgrajeno pa 26.000 m3 betona. Naši delavci delajo v dveh izmenah. Kot zanimivost lahko omenimo premaknitev starega rimskega zidu, ki naj bi po končani gradnji stal na istem mestu. Kljub slabim vremenskim pogojem (blato) pri gradnji ni zastojev. V Železnikih smo odprli pri tovarni Alples novo gradbišče: Salon pohištva. Objekt ima 552 m2 zazidalne površine, s kletjo, pritličjem in s tremi nadstropji pa bo imel 2721 m2. Zgradba ima klasično, precej zahtev-, no armiranobetonsko konstrukcijo in bo obložena s plastificirano rebrasto aluminijsko pločevino. V klet­ nih prostorih bo fotoatelje in računalniški center, v pritličju in v prvem nadstropju pa bodo razstavni tr­ govski prostori, v ostalih dveh nadstropjih pa vsi pi­ sarniški prostori. Vrednost investicije bo preko 26 mi­ lijonov dinarjev. Objekt moramo po pogodbi končati do 15. novembra, kar predstavlja zopet »pekovski« rok. Polnilnica 2 pivovarne Union, ki bi morala biti pripravljena za naročeno opremo do 15. aprila, je le-to prejela z zakasnitvijo in naj bi se sedaj z naše strani zaključila 22. junija. Zgradba Centra sistemov za avtomatizacijo Iskra Stegne zaradi pomanjkanja delovne sile zaostaja za načrtovano gradnjo. Za blok B 4 v soseski SS 7/1 je bilo uporabno do­ voljenje izdano 17. aprila. Na bloku B 6 dovršujemo zadnja gradbena dela in instalacije. Blok bo predvidoma končan konec avgu­ sta. Na ploščadi I. faza niso še gotovi mostovi, ker ni­ so rešeni detajli pohodnih površin. Konec del predvi­ devamo za konec julija. Na ploščadi II. faza bodo končana dela verjetno 2 meseca po zaključku bloka B6. V bloku B2 dograjujemo poslovne prostore za pod­ jetje »Nivo« iz Celja, ki bi jih morali končati v ju­ niju, če bo uspelo izvajalcu steklarskih del zagotoviti termopan. Na objektu Polnilnica vina v Umagu je bila mon­ taža hale končana v načrtovanem roku. Zastoj pa je nastal pri pokrivanju, kjer se je zataknilo pri dobavi pritrdilnih elementov. Klet pri stolpnici S2 na gradbišču Bavarski dvor je ob Dvoržakovi ulici gotova do kote 0 (tri kleti), do- čim je ob Prešernovi cesti vdelu 3. klet (zaklonišče). V sami stolpnici so v delu instalacije, pri katerih pa imamo težave z načrti. Hotel Union. Zaradi kratkih rokov je uvedeno dvoizmensko delo. Celoten objekt bo imel 15 etaž — v maju je bila zabetonirana prva tipična etaža. Priče­ la so se tudi groba inštalacijska dela, ki jih izvajata Elektromontaža in Instalacija. Hitrejše napredovanje del na tem objektu ovira pomanjkanje tesarjev. Te- žave nastopajo pri dovažanju in odvažanju materiala, ker GIP Gradis začenja z gradnjo objekta Ljubljanske banke v neposredni bližini našega gradbišča. (Vir: GLASNIK, junij 1978) IMP LJUBLJANA Razširitev Ljubljanske toplarne V letošnjem letu je predvidena razširitev ljubljan­ ske toplarne v Mostah. Pogodba zajema celoten projekt (tehnologija, elektrifikacija, gradbeni del), celotno iz­ vedbo nizkotlačne kotlarne, ki zajema povezavo se­ danje toplarne z novim delom, kjer bomo montirali vročevodni kotel 50 G cal in dva steamblock kotla zmogljivosti 20 ton pare na uro. Dela na ljubljanski toplarni smo pridobili v kon­ kurenci Minela iz Beograda in več tujih ponudnikov. Kot zanimivost lahko navedemo, da je bila ponudba narejena izven koncepta splošnega razpisa kot alter­ nativna in je bila kot takšna tudi sprejeta. Roki za izvedbo so zelo kratki. Dela morajo biti opravljena letos, že januarja prihodnje leto je predvi­ deno poskusno obratovanje. Rok za montažo velikega kotla je konec prihodnjega leta. Podobne kotlarne so monterji PMI že gradili v Vzhodni Nemčiji in tako tudi po tej strani verjetno ne bo težav. V Dubrovniku gradimo kanalizacijo Oktobra lani smo podpisali pogodbo za gradnjo mestne kanalizacije za celotno področje Dubrovnika. Položiti moramo približno 18 km plastičnih in salonit­ nih cevovodov (premera 250—700 mm). Dela zajemajo zamenjavo stare in graditev nove kanalizacije. Pogodbena vrednost del je 79,7 milijona dinarjev. Od tega je za 41 milijonov gradbenih del (izvaja naš kooperant SGP Dubrovnik), za 16 milijonov instalacij, za 6 milijonov elektroinstalacij in za 13 miljonov uvožene opreme (črpalke za fekalije, del pastičnih ce­ vi, ki morajo prenesti velike zunanje obremenitve in se morajo spajati v vodi). Rok za končanje del je 18 mesecev in teče od de­ cembra 1977. Monterji delajo v izredno težkih pogojih. V zalivu Gruž morajo položiti vse cevi pod vodo. Tudi z organizacijsko operativnega zornega kota je to delo izredno zahtevno. Pri tem ne gre omenjati samo oddaljenosti gradbišča, ampak nastopajo še dru­ gi faktorji. Cevodvode polagajo monterji po izredno ozkih ulicah, kjer je treba preusmeriti promet. Poseb­ ne zahteve postavlja pred izvajalca tudi investitor, ki je dobil mednarodni kredit, ter naj večja turistična se­ zona. Projektno dokumentacijo je pripravil Elektropro- jekt iz Zagreba s sodelovanjem zagrebške gradbene fakulete. Naši monterji ugotavljajo, da tem projek­ tom marsikaj manjka. Nadaljnja težava so tudi dose­ danje podzemne instalacije, za katere velikokrat nihče ne ve, kje potekajo. Posebno vprašanje pa so azbestno cementne cevi, ki jih izdeluje Dalmacija cement iz Splita. Montaža cevi poteka z lastno mehanizacijo. (Vir: IMP GLASNIK št. 6/78) Bogdan Melihar INFORMACIJE ** Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIX 8 Serija: MATERIALI AVGUST 1978 Prepaktni beton II V p r v e m s e s t a v k u o p r e p a k t n i h b e t o n i h ( I n f o r m a c i j e Z a v o d a z a r a z i s k a v o m a t e r i a l a i n k o n s t r u k c i j š t . 2 0 3 — G r a d b e n i v e s t n i k š t . 5 , m a j 1 9 7 8 , s t r a n 1 0 9 —1 1 2 ) s m o s e s e z n a n i l i s s p l o š n i m i p o j m i , z n a m e m b n o s t j o u p o r a b e , s p r i p r a v o p r e p a k t n e m a l t e t e r t e h n i č n o i z ­ v e d b o p r e p a k t i r a n j a n a s p l o h . V n a s l e d n j i m s e s t a v k u p a j e g o v o r o t e h n o l o š k o - t e h n i č n i o p r e m i , p o t r e b n i z a i z v e d b o p r e p a k t i r a n j a , k i n a j s l u ž i k o t b l i ž n j a i n f o r m a c i j a z a i z v e d b o p o s t o p k a . S m a t r a m o n a m r e č , d a j e a p l i k a c i j a p o s t o p k a p r e p a k t i r a n j a v g r a d b e n i p r a k s i v d o l o č e n i h p r i m e r i h n e p o g r e š l j i v a , k o l i k o r h o č e m o z a d r ž a t i v i z v e d b i o n o k v a l i t e t o , k i j o t u d i v t a k i h k r i t i č n i h p r i m e ­ r i h ž e l i m o . K o t p r i m e r n a v a j a m o n p r . v o d o t e s n o v g r a j e v a n j e t u r ­ b i n s k i h o b r o č e v v p r e d h o d n o i z p u š č e n e o d p r t i n e v t u r b i n s k i h e l e m e n t i h i t d . 1 1. SPLOŠNO Med tehnološko-tehnično opremo za vgraje­ vanje prepaktnega betona sodijo mešalnik z agi­ tatorjem, črpalka, cevovodi in armature, opaž, in- jepvijske cevi, odzračevalne cevi ter inštrumenti za merjenje dviga nivoja malte med injiciranjem, ekspanzijskih pritiskov in dviga temperature beto­ na zaradi sproščanja hidratacijske toplote. Izbor tehnološko-tehnične opreme kakor tudi osnovnega principa merjenja in merilnih inštru­ mentov je odvisen od vrste, velikosti in geometrije objekta, v katerega vgrajujemo prepaktni beton, ter lastnosti prepaktne malte in agregata. Včasih je potrebno opraviti preiskave za dolo­ čene vrste prepaktnih malt in agregata, da bi bil izbor opreme za vgrajevanje prepaktnega betona čim bolj primeren. To je še zlasti pomembno zato, ker sta kapaciteta injiciranja in pa izstopna hi­ trost prepaktne malte med samim injiciranjem ze­ lo težko merljiva, sta pa bistvenega pomena za uspešno prepaktiranje. Tehnološko-tehnična oprema naj bo tako iz­ brana, da je možnost zastojev med injiciranjem prepaktne malte minimalna. Zlasti pri vgrajevanju betona v velike objekte naj bi bila črpalka in vsi cevovodi z armaturo in povratnim vodom podvo­ jeni, da v primeru zastoja delo nadaljuje druga garnitura. Vse cevne zveze (fitingi) naj bodo eno­ stavno razstavljive, da jih je po potrebi možno hitro razstaviti, cevi pa zamenjati. Komuniciranje med črpalko in injekcijskimi mesti mora biti brezhibno, kar je še zlasti po­ membno, če je črpalka odaljena 100 ali več metrov od mesta injiciranja in je ni mogoče namestiti bli­ že. To pa zahteva dobro izurjeno in, uigrano mo­ štvo, ki bo sposobno hitro in uspešno reagirati na kakršnekoli spremembe v procesu injiciranja pre­ paktne malte. Pesek 2. MEŠALNIK ZA PREPAKTNO MALTO Svežo malto pripravljamo v posebnih mešal­ nikih, kjer mešamo suhe komponente malte z vo­ do v določenem medsebojnem utežnem razmerju. V ta namen se danes uporabljajo mešalniki z raz­ ličnimi sistemi mešanja in različnih konstrukcij­ skih izvedb. Čas čistega mešanja se določi po predhodnih preiskavah, za vsak tip mešalnika posebej tako, da se dosežejo želene lastnosti prepaktne malte, pred­ vsem pa homogena sestava in pa največje možno omočenje komponent suhe malte (čim boljša di- spergiranost). Cas čistega mešanja ne sme biti krajši od 1 minute. Najboljši rezultati pri mešanju prepaktne mal­ te so doseženi s tako imenovanimi koloidnimi me­ šalniki. Izvedba enega takih mešalnikov je she­ matsko prikazana na sliki. Koloidni mešalnik zagotavlja izjemno dobro ter hitro razpršitev in omočenje delcev cementa z vodo, zaradi velikih obodnih hitrosti lopatic rotorja in precejšnih strižnih sil med delci cementa in vode pri mešanju. Zaradi uspešnosti mešanja pre­ paktne malte v koloidnih mešalnikih je možno pri zahtevani konsistenci malte zmanjšati njeno vod­ no potrebo. Pri tako pripravljenih prepaktnih mal­ tah skorajda ni izločanja vode in segregacije. Mešanje prepaktne malte v koloidnih mešal­ nikih poteka v dveh stopnjah (glej sliko). V prvi posodi mešamo vodo in cement. Prek centrifu­ galne črpalke, ki istočasno služi tudi kot mešalo, potiskamo mešanico cementa in vode po povrat­ nem vodu nazaj v posodo, dokler ne dobimo ce­ mentno mleko homogene sestave. V drugi posodi, ki je s prvo povezana prek cevovoda, pa cement­ nemu mleku dodajamo pesek. Tudi druga posoda ima centrifugalno črpalko, ki potiska malto v za­ prtem tokokrogu preko povratnega voda toliko ča­ sa, dokler ni vsa malta dobro premešana in pa ho­ mogene sestave. Običajne izvedbe koloidnih mešalnikov so z vertikalno rotorsko osjo, čeprav se uporabljajo tudi taki s horizontalno. Obodne hitrosti rotorskih lopatic ne smejo biti manjše od 240—300 m/min. Za mešanje prepaktne malte seu porabljajo, če­ prav manj uspešno, tudi betonski mešalci, prisilni in protitočni. Pri uporabi teh mešalcev pa nasto­ pijo problemi s tesnjenjem izpustne odprtine. Na dosežemo primerno homogenost in omočenje delcev cementa z vodo, je treba čas mešanja malte v be­ tonskih mešalnikih ustrezno podaljšati v primer­ javi s koloidnimi. Prostopadni mešalniki s horizontalno osjo za pripravljanje prepaktne malte niso primerni. Primerno pripravljeno svežo prepaktno malto šaržno praznimo iz mešalnika v t. i. agitator. Agi­ tator je posebne vrste mešalec, ki ima nalogo, da ohranja malto v gibanju in na ta način preprečuje segregacijo ter omogoča kontinuirano napenjanje črpalke. 3. ČRPALKA Za transport sveže pripravljene prepaktne malte od agitatorja do injekcijskih mest uporab­ ljamo črpalke, ki so batne, ali pa polžne (moh- no črpalke). Delovni pritisk mora biti takšen, da se premagajo vsi upori v cevovodih, injekcijskih ceveh in agregatu, po drugi strani pa je omejen s pogoji, ki jih narekuje sam postopek injiciranja. Pritisk malte na izstopu iz injekcijske cevi mora biti takšen, da se premagajo upori pri pretoku pre­ paktne malte skozi agregat in pa hidnostatični pritisk, ki je v primerjavi z uporom pretoka sko­ zi agregat zanemarljivo majhen. Ta pritisk naj se giblje med 0,5—2 at. Nikakor pa ta pritisk ne sme biti večji, saj bi v nasprotnem primeru iz injek­ cijskih cevi izstopajoča malta izvajala tak pritisk na agregat in preko njega na opaž, da bi ga po­ škodovala in onemogočila nadaljnje delo. Kapaciteta črpalke naj se giblje med 2—7 m3 na uro, odvisno od fluidnosti prepaktne malte, ob­ like opaža, odstotka medzrnske poroznosti in ve­ likosti agregata. Zato je zelo primerna uporaba črpalk na hidravlični pogon, pri kateri je mogoče s pretokom olja regulirati kapaciteto črpalke. Batne črpalke morajo biti dvo ali več cilin- drske, da je pretok prepaktne malte po cevovodih čim bolj enakomeren. Mohno črpalke pa zaradi svoje konstrukcijske izvedbe zagotavljajo popol­ noma enakomeren pretok malte po cevovodih, ki pa se ne da količinsko regulirati. Črpalka mora imeti povratni vod in sicer od tlačne do sesalne cevi, ali pa do agitatorja, da se omogoči kontinuirano delovanje črpalke v pri­ meru kakršnegakoli zastoja med injiciranjem malte v agregat. Na. tlačni strani črpalke naj bo namreč ma­ nometer, s pomočjo katerega je mogoče registrira­ ti spremembe pritiskov v cevovodih. 4. SISTEM CEVI ZA DOVOD IN INJICIRANJE MALTE TER ODZRAČEVANJE 4.1. Splošno Sistem cevi za malto ima tri funkcije: a) dovod malte do injekcijskih mest b) injekciranje malte v agregat c) odvajanje zraka iz opaža. Pravilen izbor in namestitev sistema cevi je bistvenega pomena za sam proces prepaktiranja. 4.2. Cevi in armatura za dovod prepaktne malte Cevi za dovod prepaktne malte se sestojijo iz cevovoda od tlačne strani črpalke do injekcijskih mest. Da bi injiciranje potekalo kontinuirano in brez zastojev pri preklopu z enega injekcijskega mesta v drugo, se v cevovodu vgradi razvodni kos v obliki črke »Y«. Oba izstopna kraka razvodnoga »Y« komada sta povezana z fleksibilnimi armi­ ranimi gumijastimi cevmi na injekcijske cevi. Na vstopnem delu in na obeh izstopnih krakih »Y« komada so nameščeni ventili, tako da je preklop z enega injekcijskega mesta na drugo možen samo 3 zapiranjem oziroma odpiranjem ventilov na iz­ stopnih krakih razvodnega kosa. V ta namen so se izkazali kot najbolj primerni ventili zatičnega tipa, in sicer kroglični. Ti ventili nimajo sprememb pre­ rezov, pa je pretok enakomeren in ni mrtvih ko­ tov, kjer bi lahko prišlo do zastajanja malte. Krog­ lični ventili nudijo majhen upor pri pretoku me­ dija, razen tega pa tudi zelo dobro tesnijo. Injiciranje prepaktne malte poteka samo skozi en krak razvodnega » Y « kosa v danem tre­ nutku. Pred »Y«komadom je lahko nameščen od­ cep za povratni vod do agitatorja, s katerim za­ gotavljamo kontinuiran pretok malte v primeru kakršnegakoli zastoja v razvodnem kosu ali injek­ cijskih ceveh. Ni priporočljivo injicirati prepaktno malto sko­ zi več injekcijskih cevi hkrati, saj ne moremo zagotoviti enakomernega pretoka malte iz vseh in­ jekcijskih mest. Cevi za dovod prepaktne malte od črpalke do injekcijskih cevi naj bodo kar se da kratke. Na ta način zmanjšamo pretočne izgube v cevovodih, ra­ zen tega pa je omogočeno lažje komuniciranje med črpalko in injekcijskimi mesti, kar je še zlasti po­ membno pri korigiranju kapacitete črpalke. Premer dovodnih cevi se določi na ta način, da je pri izbrani kapaciteti črpalke (2—7 m3/h) hitrost malte v cevovodu med 0,6 in 1,2 m/s. To velja za cevovode dolžine do 90 m. Za cevovode dolžine od 90 do 300 m pa je treba vzeti prvo več­ jo cev od izračunane. Hitrosti malte v cevovodu, manjše od 0,6 m/S povzročajo neznatno segrega­ cijo malte, kar ima lahko za posledico zamašitev cevovoda. Višje hitrosti pa zahtevajo večji pritisk za premagovanje uporov v cevovodih. Vsi cevni priključki in ventili morajo biti po­ polnoma vodotesni ter hitro vstavi j ivi, da se po potrebi lahko enostavno in hitro zamenjajo. 4.3 Injekcijske cevi Injekcijske cevi, ki se uporabljajo za injicira­ nje malte, so nameščene v agregatu. Če je to teh­ nično izvedljivo, se običajno ena cev uporablja za injiciranje več injekcijskih mest, tako da se cev postopoma izvlači iz agregata. Ko je določeno in­ jekcijsko mesto zapolnjeno, izvlečemo cev iz agre­ gata za toliko, da je njen izpust na novem, točno določenem mestu. Ta način injiciranja prepaktne malte je še zlasti ekonomičen pri vgrajevanju pre- paktnega betona v velike objekte, kjer lahko znat­ no prihranimo na ceveh. Način injiciranja, pri ka­ terem po končanem postopku pustimo cevi v agre­ gatu, imenujemo mrtvi sistem. V tem primeru sko­ zi eno injekcijsko cev potiskamo malto v samo eno injekcijsko mesto. Injekcijske cevi lah.ko postavimo horizontal­ no, vertikalno ali pa pod določenim kotom glede na opaž. Izpusti najnižje ležečih cevi ne smejo biti manj kot 15 cm od dna opaža. Običajne dimenzije injekcijskih cevi so 3/4 ali 1 cola za normalni beton oz. do 11/2 cole za ma­ sivni beton. Zveza med fleksibilnimi gumijastimi cevmi in injekcijskimi cevmi mora biti hitro razstavljiva, tako da je omogočena hitra premestitev iz ene na drugo injekcijsko cev. Medsebojna razdalja injekcijskih mest naj bo v horizontalni ravnini 1,2—3,7 m, v vertikalni rav­ nini pa 1—1,8 m. Določimo jo glede na vrsto in ve­ likost agregata, odstotek medzmske poroznosti, lastnosti malte in geometrije opaža, upoštevati pa je tudi treba, da je razlez malte v okolici injekcij­ skega mesta 1 : 4 pri vgrajevanju normalnega beto­ na oz. 1:6 pri vgrajevanju podvodnega betona. 4.4 Odzračevalne cevi Zrak, ki ga izpodriva prepaktna malta iz med- zrnskega prostora, je treba odvajati iz opaža. V ta namen so na vrhu opaža nameščene odzračevalne cevi, skozi katere odteka izpodrinjeni zrak. Pro­ ces injiciranja traja toliko časa, dokler malta do­ bre kvalitete ne prične pritekati iz odzračevalnih cevi. Namestitev in velikost odzračevalnih cevi je predvsem odvisna od velikosti in oblike opaža. Na mestih, kjer obstajajo možnosti, da malta ne more izpodriniti zraka in kjer zaradi tega lahko nasta­ nejo v betonu zračne kaverne, so odzračevalne cevi bolj na gosto razmeščene. 5. Opaž Opaži za vgrajevanje prepaktnega betona se običajno izdelujejo iz lesa, lahko pa tudi iz jekla ali pa kakšnega drugega primernega materiala. Le­ seni opaži se zaradi lažjega razopaženja premažejo z notranje strani z opažnim oljem. V ta namen se najbolj uspešno uporabljajo rafinirana mineralna olja na parafinski osnovi. Za jeklene opaže upo­ rabljamo naftne derivate posebnih sestav, ali pa različne komercialne opažne premaze. Izdelava opažev za prepaktni beton mora biti bolj natančna, kot se to zahteva za opaže klasičnih betonov. Zaradi precejšnjih stranskih pritiskov med injiciranjem prepaktne malte v agregat mo­ rajo imeti močne ojačitve, vse stranice pa morajo biti med seboj trdno povezane. Vse majhne špranje in odprtine na opažu, kjer bi imela prepaktna malta možnost odtekanja, je treba zamašiti. Kolikor se med samim injiciranjem opazi, da malta uhaja iz opaža, je treba špranjo, skozi katero malta odteka, zamašiti s suhim cemen­ tom. Odtekanje malte iz opaža je povezano z več­ jimi stroški ne samo zaradi ve.je porabe prepaktne malte, temveč tudi zaradi zavlačevanja del. Dipl. ing. Marjan Ferjan MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 TELEFON 22113, 20 641 TELEX 31420 YU KIP TEKOČI RAČUN 50103-601-23238 TO-MO-DI TOPLI MONTAŽNI DIMNIK ■ Uporabljamo ga pri vseh vrstah kurjave. ■ To je najnovejša konstrukcija dimnika s termičnim efektom segrevanja zgornjega dela dimnika s pomočjo segretih sten in zraka. ■ S tem je zmanjšana konden­ zacija vodnih par dimnih pli­ nov na izhodu dimnika na mi­ nimum. ■ Kisloodpornost in ognjevzdrž- nost šamotnih cevi nam za­ gotavlja, da v primeru pojava žveplene ali žveplaste kisline dimnik ostane nepoškodovan. ■ Minimalni vlek je s tem, ko je dimnik še dodatno ogrevan po celi višini od lastnih dimnih plinov, popolnoma zagotov­ ljen. ■ Konstrukcijsko vidimo, da so cevi med seboj vezane po celi višini in s tem je zavarovano, da ne more priti zaradi kate­ rihkoli dinamičnih ali termič­ nih sunkov do negativnega vpliva sekundarnega zraka. ■ Po ustreznih tabelah in prak­ tičnih izkušnjah lahko TO-MO- DI uporabljamo kot zbirni dim­ nik do 12 priključkov na eno tuljavo. ■ Mineralne vrvi na robovih re­ ber cevi nam omogočajo, da se cev dimnika termično gib­ lje po vertikalni in prečni smeri. ■ Enostavnost pri montaži nam TO-MO-DI omogoča, da se gradnje takšnega dimnika lo­ tijo tudi amaterji. 13. Krovna plošča je za širino fasadne opeke širša kot so zunanji bloki 12. Mineralna ali steklena volna, s ka­ tero pri zadnji šamotni cevi zapre­ mo zračne komore 11. Zadnji zunanji blok, pri katerem se Samotna cev polagoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgor­ njega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2—4 cm prostora 8. Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov ta­ ko, da jo centrično pritisnejo rebra šamotnih cevi 10. Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika 7. Žične sponke ali mehka žica, s ka­ tero cevi med seboj zvežemo 9. Konzolna plošča je za širino fasad­ ne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju 14. Notranja šamotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s Samotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno z žično sponko 6. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika 5. Priključni element za kotel ali peč 4. Odbojni blok 3. Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika 1. Prvi zunanji plašč 2. Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča Lansko največje Pionirjevo gradbišče v Jugoslaviji: HOTELSKI KOMPLEKS SUNČANE UVALE na Malem Lošinju Foto: T . Vovko SPLOSNO GRADBENO PODJETJE i z m r v im NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO, Kettejev drevored 37, tel.: (068) 21826 telex: 33 710