Sanacija soseske Draveljska gmajna
Konec nevzdržnim razmeram?
Na podlagi zaključkov, ki jih je sprejela delegatska skupščina v letu 1979 in na pobudo krajanov priza-dete soseske v Dravljah, kjer še vedno poteka sana-cjja stanovanjskih objektov, bodo delegati skupš-čine občine Ljubljana-Šiška ponovno razpravljali o poteku sanadje na zasedanju skupščine ob koncu meseca maja ietos.
Za osvežitev spomina naj omenimo, da je Skupš-čina občine Ljubljana-Šiška v oktobai 1979 sprejela sklepe, ki so se nanašali predvsem na to, da je po-trebno sanadjo čim bolj učinkovito nadaljevati, za-dolžili so tedanje izvajalce, Standard-invest in Sa-moupravno stanovanjsko skupnost občine Ljublja-na-Siška, da pripravijo vso potrebno dokumentacijo inzagotovijoustreznafinančnasredstva. Izvršnemu svetu, pa naložila, da mora nuditi vsestransko pomoč v okviai svojih pristojnosti.
V obdobju od leta 1976-79 sta delegatska skupš-čina in izvršni svel posredovala najširši javnosti do-volj obširnih informacij o vzrokih in nastajanju potreb po sanadji, ki jo je vodila posebna sanacijska komi-sija. Le-ta je z vso odgovornostjo \n v sodelovanju z vsemi izvajalci izgradnje soseske ter s pomočjo strokovnih raziskav fakultete za arhitekturo, grad-beništvo in geodezijo pripravila najustreznejše reši-tve za izvedbo sanacije ter izdelala sanadjski pro-jekt skupno s projektivnimi biroji udeleženk izgrad nje soseske. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška pa je vodila vse aktivnosti v zvezi z dokončno izvedbo sanacije in zagotavlja-njem potrebnih finaiičnih sredstev.
Udeleženci izgradnje soseske Draveljska gmajna SGP Gradbinec Kranj, SGP Hrastnik, GIP Obnova Ljubljana, SGP Pionir Novo mesto, Standard-invest Ljubljana, Biro 71 Domžale in ZRMK Ljubljana so v letu 1977 pripravili samoupravni sporazum o sana-ciji stanovanjskih objektov y soseski ŠS 10 faza 3 A in 3 B Draveljska gmajnah kateremu so pristopile vse izvajalke izgradnje soseske razen Biro 71 Dom-žale in ŽRMK Ljubljana, ker sta smatrali, da nista operativno sodeiovali pri gradnji soseske.
Podpisniki sporazuma so se sporazumeli, da bodo prevzeli nase vse stroške za delo in stcritve, ki jih bodo opravljali sami v času izvedbe ^Snacije, razen za tista dela, s katerimi bodo pridobila stano-vanja večjo vrednost glede na potrjene projekte.po katerih so objekti zgrajeni (ripr. toplotne izolacije, fa-sade in strehe). Končno razdelitev stroškov pa naj bi opravili po posebnem razdelilniku glede na odgo-vornost posameznih izvajalcev izgradnje celotne soseske
V tem obdobju — do danes, so se na objektih po-javljalenoveinnovenapake, tako dajebiloživljenje v posameznih stanovanjskih enotah skoraj nevz-držno. Kar je pogojevalo, da so nekatere prizadete organizadje združenega dela, ki so v letu 1977 v tej soseski pristopile k usmerjeni stanovanjski gradnji, sprožile spor pri temeljnern sodišču v Ljubljani in hkrati posredovale zadevo tudi Javnemu tožilstvu, ker so smatrale, da so podani vsi pogoji kaznivega dejanja v zvezi z nestrokovno In malomarno gradnjo stavb, ki so v nasprotju z predpisi in tehničnimi nor-mami ter predvsem nevarne za stanovalce, ki pa v sedanji težki stanovanjski situadji še vedno prebi-vajo v teh objektih.
Na žalost še danes ugotavljamo, da je kazenski postopek še vedno v teku.
O poteku sanadje pa lahko zapišemo, da je bila ' poskusna sanacija bioka C-2 pričeta že v drugi polo-vici leta 1979 v okviru tedanji h fi nančnih možnosti ob skupnih naporih udeleženk izgradnje soseske kot tudi družbenopolitičnih subjektov občine in mesta. S poskusno sanacijo bloka C-2 je bila ugotovljena tehnična kot ekonomska upravičenost, ki bo pogoje-
vala nadaljnjo sanacijo ostalih objektov v tej soseski, kot II. in III. faza. Le-ta bo zajemala prenovo hidroi-zoladje, ravne strehe ter izvedbo dodatne toplotne izoladje strešne plošče ter ureditev hišnih kanaliza-djskih priključkov ter odpravo napak v stanovanjih (keramične ploščice, cevne instaladje, podi in drugo). V tej fazi bodo izvajalci del tudi odpraviii ko-mlsijsko ugotovljene pomanjkljivosti, ki so bile po-dane kot reklamadje na kvaliteto in količino v garan-rijski dobi.
Skratka, nadaljnja sanatija blokov v Draveljski gmajni naj bi potekala po nasiednjem prioritetnern redu: blok A 2, Blok B 2 in blok E, prav tako pa naj bi na predlog Krajevne skupnosti bratov Babnik v pro-gram sanadje objektov faze 3 A in 3 B Draveljska gmajna vključili tudi OH bloke v ulici Franca Mlakar-ja. za katere pa bo potrebno utrditi še tehnično do-kumentadjo.
Po zadnjih informadjah se predvideva nadaljnja sanadja objektov že v maju letošnjega leta. za ka-tero je izvajalce del Gradbinec Kranj že ponudil oceno stroškov, ki skupno znašajo 24 milijonov din za blok A 2 in vključujejo tudi dela toplotne izoiadje in hidroizolatije strehe ter kanalizadje v bloku C 2. Samoupravna stanovarijska skupnost občine Ljub-Ijana-šiška si vsestransko prizadeva za pridobitev potrebnih finančnih sredstov.    -
Izdelana je tudi ocena sanacije blokov B 2 in E. Skupni stroški znašajo 45 milijonov dinarjev po da-našnjih veljavnih cenah, sredstva pa 5e niso defini-rana. Zato bo potrebno pri izvajanju nadaljnje sana-dje upoštevati dinamiko izvajan/a deJ z dejanskimi finančnimi možnostmi. Za uspešno sanadjo bo po-trebno zbrati vso tehnično dokumentadjo, ki se je pokazala kot pozitivna pri izvedbi sanadje na ob-jektu C 2. Izvajalci del bodo morali zagotoviti po-trebna finančna sredstva v svojih planih in hkrati po-skrbeti za pravočasni priliv sredstev. Nosilci obvez-nosti sanadje morajo biti tudi delovne organizadje, ki so pravne naslednice izvajalk izgradnje Dravelj-ske gmajne, ki so se v preteklem obdobju reorganizi-rale (stroške sanadjo na objektu C 2 so doslej prev-zele le SGP Gradbinec, Standard-invest (sedaj ZIL) in samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Siška; drugi udeležend gradnje Oraveljske gmajne stroškov sanadje niso poravnali).
Dela na sanadji objektov naj bi izvajale strokovne ekipe, ki so si že pridobile izkušnje pri izvedbi poskuj sne sanadje objekta C 2. Na ta način bo dosežena najustreznejša kvaliteta in radonalnost.
L. T.