272 itevilka;	Ljabljaaa, y ponedeljek 27. novembra 1905.	XXXV11L leto.
mit i*a *vačer, temi) «оаоЦо Ia pnaiki, Ur voQa po pošti mM— шл avstro-ogrske ŠoAoto »a m loto ti K, aa pol lata II E, s a četrt lata • K 10 k, aa pa mmm t K ao h. Za Ljubljano ■ ревЦјацЈаа udMH m
i«8 M K, a* pol lata 11 K, aa ftatrt lata e K, sa aa амм 1 K. Kdar ha« aaa pen), plača aa vaa late IX K, sa pol lata И K, ж «atrt tata 6 K 50 h, aa aa шоаоо 1 K M k. — Za lujp delale toliko »a«, kolikor saala poštnina. \ m caročb* bros tatodobno vprfUJatvo naročnine ao aa oaba. — Za oananlla ao plaäaja ad potarea topno potlt-vrate pa 11 k, Sa aa sa oanaafio tlaka oakrat, pa 10 k, So ao dvakrat, ia po 8 k, So ao tlaka trikrat ali večkrat. — DopU sej m tavali frankovati. — Bakopial ta aa vrača)«* — Uredništvo ta upravnlitvo ]a v Kaaflavft aliaak it a, Ia risar aradalitva v L aadatropja, apravaütva pa v pritličja. — Upravniitvi aa) ao blagovolijo psiiljati naročnina, reklamarijo,
ezaanila, t J. adatalatrattvaa stvari.
„Blovenski Narod" telefon 6t 34.	Posamezne Številke po 10 h.	„Narodna tiskarna" telefon &t. 85.
Duhovski terorizem —
v v
proč z njim!
iDopis z dežele).
V debati o \olilni reformi očitala ge je klerikalcem zloraba vere kot agi-ticijsko sredstvo pri volitvah v ujih strankarske namene. Očitalo se jim je to po vsej pravici. Do zdaj so se volitve ca Kranjskem vršile v znamenju vere, pod pritiskom duhovskega terorizma v kmet-skih občinah, deloma tudi po trgih in mestih, samo pod drugo, bolj prikrito obliko. O kaki svobodni volitvi na deželi se še govoriti ne more do zdaj, kvečjemu o svobodi zlorabe dnhovske oblast v umazane strankarske politične namene. Seve, ta očitanja so zadela katoliške poštenjake kot strapeua pšica v srce. Slovesno so zatrjevali in dokazovali dnhovsko nedolžnost, čeS da se le toliko udeležuje duhovnik volitev, kolikor ша pripušča zakon kakor državljanu.
v
Milo stokajo od dr. Kreka do dr. Suš-teršiča kaka krivica se dela s takim očitanjem duhovščini iu kako po krivici se jo hoče oropati svobode v izvrševanju državljanskih pravic z vpeljavo .kancelparagrata". Xi treba omenjati notic, člankov in raznih dokazil o nedolžnosti in krotkosti brez vse muči in гзе^а vpliva ca volitve čiate duhovščine v siovencuJ, da zamolčimo druge ob-skurne klerikalne liste in lističe. Morda se dobi kje in se dobe celo v naših TrstaU take naivne duše, ki gredo tem tiradam na led in so prepričanja, da se duhovnike prehudo prijemlje in jim dela krivica. To, seve, bo trdil le tak, ki pozna razmere posebno na deželi le površno ali pa prav nič. Ta očitanja in zahteve otl naše strani niso pretirane, ne navajajo nič neresničnega in ne delajo politikujoei duhovščini nobene krivice. In zahteva po zakonu, ki bi jamčil pravo svobodo volitev in vesti, je več ko potrebna, ako hočemo sploh kdaj doseči, to bar se doseči namerava po splošni in enaki volilni pravici — klerikalci, seve, so izvzeti, ker jim le za moč in izrabljanje v jarmn teme ječe-
1 *
Čega ljudstva. Edor na deželi živi, opazuje to gibanje, nasilstvo duhovščine v dosego strankarskih ciljev, temu se gabi to početje. Ni treba, da bi imel bog vedi kako prosvetljene možgane, da spozna to početje. Terorizem, ki ga duhovščina uganja napram nezavednemu še bolj proti zavednim, presega vse meje. Morda se marsikateremu duhovniku studi to početje, a je prisiljen po škofu da tako dela. Da je Šk«f Anton Bona ventura v tej zadevi lahko rečemo pravi despot, to stoji. Znano nam je, kako postopa proti duhovnikom, ki mirno žive in se ne udeležujejo političnega boja. Tu ne pozna nobenega obzira. Tako — ali te pa suspendiram. Že zadnjič ste omenili tak slučaj o župniku Brcetu. Vemo za drug slučaj, ko je zagrozil župniku s suspendacijo, ako ne odneha in ne dela tako, kakor on hoče in ukaže. In župnik je moral odnehati in ponižno čakati na kaplana, ko se je pozno ponoči vračal z agitacijskega potovanja. Iu to ni fabula; lahko dokažemo, če treba.
Potem ta gonja od strani mladih,
neolikanih in podivjanih, t analiziranih kaplanov! Veaka pridiga, posebno kjer sta dve stranki, govori za časa volitev le o liberalcih, brezvercih, hudičevih otrocih, ki bodo že naprej pogubljeni. Sv. Režnje telo, molitve Marijinih devic za srečen izid, spovedniea, kjer je prvo vprašanje, kako volite, ali pa: vaš mož je liberalec in voli z brezverci. Pri agitaciji se izrablja zadnja ura. In zgodi se, ko se volilec Ie ne vda, da jezno odide z grožnjo: Naj pa še na zadnjo uro pride dr. Tavčar vas pomazat! In to je resnica, katero se sme povedati tudi pred sodnim stolom.
Tako bi lahko našteli še brezštevilno zgledov, ki govore in so lepa priča svobodnih volitev na deželi. Naj-pripravneje seveda imajo v Žnpnijah, ki so vseskoz klerikalne in kjer slepo gredo ljudje za duhovniki kot neumne ovce. T takih krajih ee kar oznani z leče, da naj prinesejo listke za volitev podpisat; v več krajih jih kar podpi-
sane dobe v roke. To je v krajih, kjer je župnik vse: cerkvena in politična oblast.
Preidimo dalje. V krajih, kjer je že ta ali oni probujen in naj bo naj-mirnejša duša, takega ti ljudje ne trpe. Bodi trgovec, obrtnik, gostilničar ali karkoli, Če ni brezpogojno vdan duhovniku in striktno ne^spolnuje ukazov, če tudi nimajo z vero nič skupnega, temu napovedo ti ljudje brezobziren boj. Ti ljudje so brez srca. Ne smili se jim ne družina, ne starost, ne nedolžnost, take je treba odpraviti s pota in naj velja, kar hoče. Gorje Šele onemu, ki se drzne njih početje in cerkveno gospodarstvo kritikovati. No, tak jo skupi, da si zapomni. Ker smo Že v dobi volilne reforme, vzemimo cerkvene ključarje. Postavno bi moralo te ljudstvo svobodno voliti. Kdor to misli, se daleč moti. Župnik jih nastavlja po svoji volji. Ime-nnje navadno take, da se podpišejo na prazen papir. Slabo naleti ta, ki se drzne vprašati: kaj pa to in zakaj ono. Smrten greh ima oni, ki si upa ziniti besedo „ni prav". Ta plača etante pede to grozovitost s takojšnjo izgubo te Častne službe. Kdo bi znal ugovarjati, posebno iz boljših krogov: saj občujem s tem in onim, a je popolnoma pohlevna ovca. Kes, proti osebam, ki niso v nikakem ozira od njih odvisne, jih duševno nadkriljujejo, ne kažejo duhovniki te moči v nadi, da se jih drugače sodi in ne verjame govoricam o njih. Prepričani smo, da je že marsikak svobodomiselni, izobraženi sedel duhov-skim limanicam na tak lep. Duhovniki hočejo biti absolutni gospodarji in se poslužujejo najhujšega terorizma v dosego svojih ciljev. Vsak ima svoje re-porterje, ki mu prenašajo vse osebne, družinske in druge vesti, da se ve rav nati.
Tn imate kratek opis razmer na deželi pod duhovsko oblastjo. O svobodi, o tej ni sledu. Čudimo se samo, da se dobe ljudje, ki tem ljudem še kaj verjamejo, da jim je res za pravico ljudstva Kdor pri nas to verjame,
ta je udarjen več ko s slepoto, ta je ali norec ali slepar. Načuditi se ne moremo dovelj, ko slišimo, kako frater-nizirajo s to reakcijonarno drhaljo zadnji čas socijalni demokratje. Ne vemo, kako so prišli ti do tega, da v kranjskih župniščih iščejo tega, čemur so ti največji nasprotniki. Gorje, ko pridejo ti na krmilo! Naša dežela bo prava farška drajna. Zato pa z vso odločnostjo zahtevajmo jamstev, da se njih moč v obliki zlorabe vere omeji v obliki „kancelparagrafa". Proč z duhovskim terorizmom, to je prva in najpotrebnejša reforma 1
Balkanska pisma.
Finan&na reforma v Makedoniji. — Srbsko posojilo. — Ministrska kriza na Bolgarskem. -— Srbsko-hrvatski odnošaji. — „Hrvatsko Pravo" si-2 stematsko obrekuje Srbijo.
Belgrad, 23. novembra.
(—ut.) Na Balkanu ne ostane dolgo glasoviti „statin quo", za katerega so se dosedaj velesile toliko zavzemale samo vsled tega, ker so se bale, da se makedonsko vprašanje — ako bi se začelo reševati — ne bi re Silo tako, kakor bi po3amej^im velesilam bilo po volji. Mnoga znamenja kažejo, da se v Makedoniji pripravljajo važne in dalokoseine spremembe, ki bodo končno odloČile usodo vseh Štirih evropsko-turških vilajetov. Začetek bo storjen s kontrolo velikih sil nad ma kedonskimi financami, kar ne pomeni drugega kot to, da sultan preneha biti absoluten gospodar Makedonije. Naravno, kak gospodar je to, ko pa ne sme sam odločevati o dohodkih in izdatkih
dežele?
Sicer finančna kontrola v Makedoniji še ni vpeljana, ali eno je gotovo: da se v najkrajšem času vpelje, ker je Turška preslaba, da bi oponirala celi Evropi —- ako je ta složna in to je sedaj v istim. Odnehale evropske sile sedaj ne bodo več, ker bi to bilo za njih ponižanje in sultanu ne bo preo-
stalo drugo, kakor da pristane na zahteve velesil, to tudi sam sprevidi, a druge pomoči ni.
S finančno kontrolo bo storjen začetek za avtonomijo Makedonije in s tem bo Anglija zopet enkrat triumfirala, čemur se pa Jugoelovani v tem slučaju moremo samo radovati. Do sedaj so vodile glavno besedo v Makedoniji Rusija in Avstro Ogrska pa nobena ni želela Jugoslov. dobrega. Da Avstro-Ogrska ni želela Jugoslovanom dobrega, to je razumljivo, ali Čudno zveni trditev, da je tudi Rusija delovala proti življenskim interesom Jugoslovanov. Ta trditev ne zveni čudno na Balkanu, kjer so načrti ruske diplomacije znani, ali Slovenci so bili vedno prepričani, da je ruska politika na Balkanu slovanska, kar pa ne samo da ni istina, nego je istina ravno nasprotno tega: ruska politika na Balkanu se je kretala od nekdaj v tej smeri, da se Balkan razdeli med njo in Avstro-Ogrsko. Ta politika je Rusijo vodila tudi v vojnah za oslobo-ditev Bolgarske. Rusija ni šla oslobajat Bolgarsko iz kakih sentimentalnih slovanskih nagibov, nego zato, ker je upala, da Bolgarska postane njena provincija. Ustavna Rusija morebiti opasti protislovensko politiko na Balkanu in zato je bila vojna na daljnem vzhodu in ruski nemiri, ki so dosegli lep uspeh, ustavo, za Jugoslovane sreča. Anglija je neprijeten položaj, v katerem se nahaja Rusija — in tudi Avstro Ogrska — znala spretno izrabiti in dobila je v balkanski politiki zopet prvo besedo, bar bi za Jngoslo-vanstvo imelo lahko zelo dobrih posledic. Ne rečem, da Anglija dela za koristi Jugoslovanov iz kake sentimentalnosti. To ne, ker je dobro znano, da Anglija sploh, a v politiki najmanje, ne pozna sentimentalnosti. Ona deluje na tem, da Makedonija dobi avtonomijo zato, ker taka rešitev makedonskega vprašanja njej konveuira, a Jugoslovani so lahko zadovoljni, da to konve-nira tudi njim.
Flotna demontracija je delo An-
LISTEK.
Slovensko-nemška meja na Štajerskem.
Kulturno sigodovinski in narodopieni doneski.
Nabral A. B.
(Dalje)
Leta 1872. je po posebni protek-t-iji dobil arvežko župnijo rojen Grad-tan Rud. Erkenger, ki je moral tudi obljubiti, da se bode slovensko a čil. Kmalu je sicer uvidel, da svoje obljube ne more dTŽati, posebno ko je prvikrat poskueil evangelij н1оvensko brati, ali zato je zahteval slovenščine zmožne kaplane. Ko je leta 1881. prišel za kaplana Nemec Suppan, ostal je samo 14 dni, ker je Erkenger zahteval slovenskega kaplana. Od leta 1889. do 1891. je bil v Arrežu zadnji slovenski kaplan, znani rodoljub Matija L j u b š a, edaj kurat v kaznilnici Karlav pri Gradcu Njegov naslednik je bil Ceh Frančišek Vavra, ki se je za silo priučil nekoliko slovenščine. Župnik Erkenger je šel v pokoj leta 1893, njegov naslednik je Nemec, ki sicer obžaluje, da ne zna slovensko, a uči ee ne. Vavra*"je postal leta 1902. župnik, in njegova dva naslednika sta trda
Nemca. A epoveduje se še skoraj tre tjina slovensko.
Arvežki okraj je žalostno zaslovel v protireformaoijski dobi. V 16. stoletjn so namreč deželni stanovi ustanovili mesto deželnega profosa, ki je imel nekako srednjo oblast med orožnikom in sodnikom. Prvotni namen mu je pač bil, preganjati takozvane „gatlerje" t. j. vojaške begune in sploh brezposelne vojake (Söldlinge), ki so se vrnili iz kake vojske ter čakali, da jih zopet kdo sprejme v vojno službo. Med tem časom so se preživljali na stroške kmetov, katerim so „pomalem kradli, po-malem pa s silo jemali." Ta družba, kateri so se pridružili razni drugi potepuhi, je bila grozna pokora za kmete, posebno tukaj v bližini gorovja in daleč od glavnih cest Pozneje pa je dobil profoB vse polno drugih funkcij, predvsem preganjati „krivoverce in čarovnice", paziti na nravno Življenje duhov nikov po deželi itd. Drngi štajerski profos je bil študirani Bittner iz Saksonske. Posebno goreče je preganjal „čarovnice", katerih je največ našel v mariborskem okrožja. Leta 1580. je dobil štiri čarovnice v Slovenskih goricah, a v njegovo jezo in Žalost je vse sodnik izpustil. Leta 1584. pa je dobil sam sodno oblast, da je v po-
trebnih slučajih smel takoj sam sesta-1 viti sodni dvor „iz primernih mož". In sedaj je nastalo gorje za čarovnice.
V Jarenini je dobil neko Peršon, s katero je imel srečo, da jo je spravil na tezalnico. Drugega dokaza za co] prnijo proti njej ni imel, vsaj ne pove ga v svojem poroČiln, kakor da ni mogla j pogledati Človeku v obraz, „kar je dokaz, da ji, Bog nas varuj, hudič gleda iz oči." Toda ženska je bila petična ter je imela celo zagovornika, kar jo je končno tudi rešilo Bittnerjevih krempljev. Še več sreče pa je imel leta 1580. z neko revno ženo v Arvežu samem. Barbara Strigl se je imenovala nesrečnica. Arveški sodnik je postopal ž njo popolnoma po Bittneijevi ielji. V 13 dneh po precesu so jo že zažgali na grmadi. O tem je Bittner poročal visokim deželnim stanovom v Gradec: „Als sy ungefähr ein Stand brunnen, ist sy jederzeit lebendiger im Feur gesehen worden, und ist ans dem Scheiterhaufen heraus wie ein Fogl geflogen, und wie es auf die Erd khom-men, sollen die Paurn sambt etlichen Geistlichen so dabei gewest, dem Freymann (krvnik) etwas gezaigt haben, was das sey, indem er eine wider die Natur grosse Khroten^w^erenommen, die fast aufgeritzt« dem Wasser Zu-
geeilt. Wie der Freymann die gesehen, hat er drey Wasen für ir ausgestochen, die sich alsbald gegen im zuruckge-wendt in wie er mit der Hackben auf sy bauen wollen, hat die Khrot wie ein Mensch gewinselt und den Khopf gezuckt; den anderen Hieb hat er ir den halben Khopf abgebauen, gleichfalls ein vorder und hinder Pratzen, darzu ein Straich auf den Buckhen geben, vollends die Khrot mit der Hackhen in das Feur geworfen. Darnach er Etlicb, so darbey gewest, angesprochen, die im geholfen das Feuer zerwerfen, und den Cörper herausziehen, au dem er diselben Straich, welche er der Khroten geben, befunden, und ire Klaider, die sy angehabt, gleichfalls die nachmals auf der Fratten (?) auser des Scheiterhaufens verbrunnen, den Cörper er volgends zerstuckt in gar verbrent."
Y prvih treh letih svojega „urado-vanja" je Bittner obesil sam, ali se obesila po njegovem priporočilu sodišča, nad 30 „zločincev". Večkrat je imel sodbo kar na cesti „mit Riemen abschmieren", dajal je tudi „Zeichen", da je obsojenca zažgal „pečat" ali ma odrezal abo. Bittnerjev naslednik je bil Hironim Gradt, gotovo Slovenec, ki je svojo službo opravljal še z večjo prakso.	(Dalje prib.)
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
Peti del.
(Dalje.)
»Čudim ae, da svojim zaveznikom in služabnikom ne moreft zaupati in da imaš na sumu celo škofe, ki jih je patrijarh dodelil armadi,« je rekel Juri in izrazil s tem to, kar je v resnici čutil. Ni dvomil več, da je govoril Oton Vipavski golo reaniao in ta ga je bila dejanski presenetila.
Oton je planil s svojega sedela in z divjim srdom, skoro kričaje pri* povedoval, da so vai njegovi zavezniki lopovi in obešenjaki.
»Mar ne veš, kaj se je z menoj zgodilo?« je vprašal Oton in ne čakajo odgovora ▼ silni razburjenosti nadaljeval: »Kaj misliš, da ao ae aa* dovoljili s globo, da so ae zadovoljili a prisego, da poj dem z vsami svojimi vitezi in možmi proti tebi v boj ? Kaj Se • Rakel sem jim, naj zahtevajo od mojega imetja kar hočejo, vae jim dam, aamo izobčenje in prekletje naj prekliftejo. Zahtevali ao mnogo denarje, to se aamo ob aebi razume, aal ga sveti eerkvi ni nikđaz dovolj. Zahtevali ao p« ie