Poštnina (plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L 3.000
PODUREDNISTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.000
34135 Trieste, Vicolo id. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
:
Leto XXII. - Štev. 3 (1083)
Gorica - četrtek, 15. januarja 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Težile ekumeniaia V ajdam ČISU Zadnji dnevi nesrečne Biafre
Slovenski ekumenski svet v Ljubljani je predlagal, da bi letos ob svetovni molitveni osmini za edinost kristjanov od 18. do
25.	januarja razmišljali in spoznavali ekumenizem za vsak dan. Ekumenizem naj bi ne bil med nami le neke vrste sezonski gost, ampak naš vsakdanji sobesednik, drag član naše družinske skupnosti stalno prisoten v naših mislih in srcih. Spremljal naj bi nas na naših potih, bil navzoč pri našem delu in se uveljavil v vseh srečanjih našega vsakdanjega življenja.
Beseda »ekumenizem« je za naše besedišče še vedno precej nenavadna, da ne rečem tuja. Premnogi vidijo v njej vsiljivo tujko ali celo sumljivo protestantsko iznajdbo, ki naj katoliško Cerkev zvodeni in izenači z raznimi krščanskimi ločinami. Vsem tem moramo pogled u-smeriti v čas, ko je Kristus zbral okrog sebe skupino mož in mladeničev, kateri naj bi bili postali stebri bodoče Cerkve.
Bodoči apostoli so bili vse prej kot ekumenisti. Na Samarijane, ki niso bili niti judovsko pravoverni niti niso marali hoditi v tempelj v Jeruzalem, ampak raje na goro Garizim — seveda to ni bilo najbolj prav — nanje so hoteli poklicati ogenj in žveplo z neba. Pa jih je Učenik krepko zavrnil, da niso njegovega duha. Prijazno je govoril s Samarijanko, ki je bila povrh še javna grešnica. Rad se je pomudil pri teh od Judov preziranih Samarijanih in jim oznanil polnost kraljestva. In ker je bil bister opazovalec življenja, je v svoji zgodbi, kako ljubiti bližnjega postavil krivoverskega Samarijana nad pravovernega judovskega duhovnika in samozavestnega levita. Oče in učitelj ekumenizma je torej Jezus Kristus in mi moramo zato le k njemu hoditi v šolo.
Biti neekumenski v vsakdanjem življenju bi pomenilo zanikati Kristusa, njegov vzgled, njegov nauk in njegovo izrecno naročilo. Vsakdanje življenje mora biti torej polno medsebojne strpnosti in razumevanja. Vse nagle in trde sodbe ter obsodbe morajo nujno odpasti. Krščansko je po svoji naravi vera svobode in širokosti. Delati dobro, kjer se le da, zlasti bratom drugih krščanskih skupnosti, seveda brez hrupa in vika, to je ekumensko.
SEVEDA TEŽAV NE MANJKA
Pri tem pa se zdi, da ni več tistega poleta in navdušenja, ki je zajel svet ob upanju na krščtmsko edinost, ko se je pričel drugi vatikanski cerkveni zbor. Takrat je kazalo, da se bo tok krščanskih rek in potokov kntalu začel zlivati v en sam veletok. Toda ko se je dint prvotnega navdušenja razkadil, se je hitro pokazalo, da je čut za resničnost na mestu tudi v medsebojnih krščanskih odnosih.
Tako je prišlo lani na Severnem Irskem, v Ulstru do ponovnih krvavih spopadov med zagrizenimi protestanti in katoličani, kar je imelo boleč odjek po vsem svetu. Tudi zasedanje osrednjega odbora ekumenskega svčta krščanskih Cerkva septembra 1969 v Canterburyju na Angleškem je pokazalo na velike težave v zbliževanju različnih krščanskih Cerkva, ki so članice tega svčta. V Jugoslaviji so v Sloveniji in na Hrvaškem kot hladna polivka učinkovale izjave pravoslavnega škofa, vikarja srbskega patriarha Germana, dr. Danila Krstiča v razgovoru z urednikom zagrebškega polmesečnika »Glas koncila«, v katerih ta škof izključuje možnost skupno sti v svetih obredih med pravoslavno in katoliško Cerkvijo. Ponovno se je pokazalo, da je pravoslavje še vedno zaverovano v lastno starokrščansko tradicijo in da še vedno zviška gleda na druge krščanske skupnosti, na katoliško Cerkev še posebej.
Za dr. Krstiča papež ne more biti Kristusov namestnik na zemlji, ker Kristus v Cerkvi naprej živi. Sv. Peter ni bil prvi med apostoli, ampak eden izmed njih, zato so apostoli vse zadeve skupno reševali. Zakramenti obstajajo le v pravoslavni Cerkvi. Kdor ne izpoveduje pravoslavne vere, ne more prejeti sv. obhajila — ker je presv. Evharistija vrhunski izraz edinosti v veri — od pravoslavnega duhov-
nika niti ne more pravoslavni vernik prositi sv. obhajila od nepravoslavnega duhovnika. Tudi v primeru, da je pravoslavni vernik v smrtnem grehu in na tem, da umre, nima smisla, da prosi katoliškega duhovnika za odvezo in sv. popotnico, ker bi bilo to neveljavno in bi tak vernik odpadel od pravoslavne Cerkve. Takemu verniku ne preostane drugega kot da se priporoči božjemu usmiljenju. In če bi se pravoslavno dekle poročilo s katoliškim fantom pred katoliškim duhovnikom, je za pravoslavno Cerkev kot da ne bi bila poročena.
POTREBA MEDSEBOJNEGA SPOZNAVANJA
Izjave škofa dr. Krstiča so znova pokazale, da je še mnogo reči, ki ovirajo zbližanje krščanskih Cerkva. Zaverovanost vase in okostenelo oklepanje na preživela stališča če že ne onemogoča, pa vsaj otež-kočuje medsebojne stike ter temu sledeče globlje spoznavanje in sodelovanje.
Vsekakor pa raste med vsemi krščanskimi skupnostmi spoznanje, da smo vendarle vsi Kristusovi in da se zato ne smemo več oddaljevati, ampak zbliževati. To razpoloženje je čutiti zlasti med protestanti, ki se dobro zavedajo, da njihova razdrobljenost ne krepi Kristusove navzočnosti v svetu. Zato ne moremo govoriti o zastoju v pravem pomenu besede ali o upadanju ekumenskega poleta. Tak je le zunanji videz. Dejansko pa se ekumenski proces umirjeno razvija naprej.
To dokazujejo tudi dogodki preteklega leta. Katoliška Cerkev je poživila dvostranske stike z anglikanci, luterani, metodisti in kopti. V maju so se zastopniki rimske Cerkve udeležili v Ženevi dela v mešanih komisijah ekumenskega svčta krščanskih Cerkva. Pozornost je tudi vzbudila udeležba članov Tajništva za pospeševanje krščanske edinosti na proslavi 1100-letnice smrti sv. Cirila v Sofiji in obisk odposlanstva makedonske Cerkve v Rimu. živahno je bilo sodelovanje med papeško komisijo za pravičnost in mir ter podobnim organom ekumenskega svčta Cerkva. Papež Pavel VI. je v juniju 1969 obiskal sedež tega svčta v Ženevi. Njegova beseda je bila trezna. Ni vabila k nerealnemu optimizmu, a bila je opogumljajoča.
Kakor kaplja vode, ki stalno pada na isto mesto, polagoma kamen izdolbe, tako bo počasi krščanska ljubezen, katere eden najbolj plemenitih izrazov je prav ekumenizem, kljub raznim oviram bogoslovnega, zgodovinskega in osebnostnega značaja povzročila odjugo v odnosih med kristjani.
Nam katoličanom pa veljajo besede drugega vatikanskega cerkvenega zbora: »Skrb za obnovitev edinosti je stvar celotne Cerkve, tako vernikov kot pastirjev in zadeva vsakogar po lastni zmožnosti. Cerkveni zbor zato spodbuja vse katoliške vernike, naj spoznavajo znamenja časov ter se vneto udeležujejo ekumenskega dela, zlasti na način, da oblikujejo vse svoje krščansko življenje v evangeljskem duhu.«
 ----------------------------------
Še enkrat so bili ekonomski interesi belega človeka tisti, ki so odločili: trinajst milijonov Ibo črncev ne bo smelo imeti svoje države, čeprav so se zanjo dve leti in pol borili. Njihovo ozemlje je polno petroleja in petrolejskim bogatašem se je zdelo bolj varno za njih koristi, če ozemlje Ibov, Bia-fra imenovano, ostane v sklopu nigerijske države, ki so jo bili Angleži leta 1960 ustanovili, preden so predali oblast domačinom. Zmaga-
lo	je tako mohamedansko pleme Hausa, najbolj zaostalo in najbolj versko nestrpno nad krščanskim plemenom Ibo, nosilcem vsega napredka v državi.
ZGODOVINA SILNE TRAGEDIJE MARLJIVEGA LJUDSTVA
Pričelo se je 15. januarja 1966. Tedaj je pet častnikov iz plemena Ibo izvedlo upor in zrušilo vlado, ki so jo imeli v rokah muslimani. Na čelo države je prišel general Ironsi. Toda mohamedanci iz plemena Hausa so že čez pol leta organizirali protiudar. General Ironsi je bil umorjen, polkovnik Go-won pa je postal novi diktator.
Ibo črnci so živeli raztreseni po
vsej ogromni državi Nigeriji, ki šteje 55 milijonov ljudi. Ker so bili marljivi, so imeli v rokah vso obrt in trgovino. Po Gowonovem protiudaru so se pričeli pogromi zoper nje povsod, kjer so bili mohamedanci v večini. V kratkem času je bilo ubitih 30.000 Ibov.
Tako so se vsi Ibo zatekli na svoje področje, v vzhodno Nigerijo. Niso se bali za bodočnost. Ime-
li	so zemljo polno petroleja in kdor ima danes petrolej, ne strada. Tudi polkovnik Gowon je za to vedel. Ni hotel, da bi Ibi sami upravljali petrolej. Njih deželo je razdelil v štiri pokrajine in jih podredil vladi v zveznem mestu Lagosu. Samouprava dežele je bila odpravljena.
Ibo pleme je na to zapostavljanje odgovorilo s proglasitvijo lastne države Biafra. Zgodilo se je to 30. junija 1967. Na čelo ločitvenega gibanja se je postavil polkovnik Oju-kwu, ki se je bil izobrazil v Ox-fordu na Angleškem. Sprva se je zdelo, da bodo Biafrani uspeli. Go-wonove čete so doživljale vrsto porazov. Tedaj pa so se začeli vmešavati Angleži, Sovjeti, Francozi in Portugalci. Šlo je za interese pe-
Zbližanje med Španijo in Rusijo
Kot se je zvedelo zadnje dni, je prišlo
26.	decembra 1969 do zanimivega in značilnega srečanja na letališču v Mosfcvi. španski zunanji minister Lopez Bravo je potoval z letalom, ki veže Kopenhagen na Danskem z Manilo na Filipinih. Ko se je letalo ustavilo v Moskvi, je 'takoj pristopil visok predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva K oval jev in povabil Lopez Bra-va na razgovor v letališko poslopje.
Razgovor je 'trajal tri ure. Dasd ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo, se je vendar zvedelo, da je Sovjetski zvezi mnogo na tem, da sipet vzpostavi diplomatske odnose s Španijo.
Ko je spomladi leta 1939 zmagal Franco nad komunisti, je prišlo tudi do prekinitve diplomatskih stikov s Sovjetsko zvezo, ki se do danes niso obnovili. Glavna ovira je bila in je še španski zlati zaklad, vreden 525 milijonov dolarjev, ki ga je republikanska -vlada pred zaključkom državljanske vojne dala prepeljati v Moskvo, pa se ga je sovjetska vlada do sedaj vedno branila vrniti.
Seveda je -to špansko-s-ovjetsko srečanje v Moskvi vzbudilo tako v Španiji kot v mednarodnem -svetu -mnogo -pozornosti in ugibanj. Sam španski zunanji minister Lopez Bravo je smatral za potrebno, da umestnost tega 'Srečanja utemelji, pa je zato napisal članek za madridski dnevnik »Ya«, ki je zelo katoliško -usmerjen. V njem pravd:
»Kadar govorimo o Evropi, ni dovolj, da mislimo samo -na Zahodno Evropo, katere del je tudi Španija, temveč tudi na Vzhodno, dn to ne samo zaradi koristnosti -gospodarske povezave, temveč -tudi zaradi interesov -skupne varnosti. So nagibi visoke mednarodne politike, ki nas silijo, da iščemo 'diplomatskih vezi tudi s Sovjetsko zvezo, če hočemo sodelovati na konferencah za evropsko varnost skupaj z -vsemi tistimi državami, ki imajo drugačen režim kot je naš.«
List »Ya« se sprašuje, kako bo kaj špan-. ska javnost reagirala na novo smer španske zunanje politike. Za samo vodstvo lista je jasno, da pri tem ne gre za odpoved -ideološki -usmerjenosti španske vlade, ki bo ostala zvesta odklanjanju -komunizma kot ideologije -in političnega sistema. Toda ker obstajajo razni moralni razlogi, -ki upravičujejo špansko-sovjetsko zbližanje, je prav, da španski narod 'te nove okoliščine upošteva, jih razume in vzame na znanje.
Kardinal Leger se je mudil v Kanadi
Kardinal Leger je bil na obisku v Kanadi. Imel je vrsto predavanj po raznih mestih o misijonskem delu v Afriki in kako naj bi pomagali tej celini. Prejel je -tudi nagrado 50.000 dolarjev kot najpomembnejša osebnost Kanade v preteklem letu.
Kardeljeva modrovanja
Zdi se, -da -gresta Kardelju zadnje čase na živce zlasti -dva človeka: dr. Ciril 2e-bot, ki je v svojih knjigah »Slovenija včeraj, danes, jutri« -trezno ocenil sedanje razmere v Sloveniji in nakazal za vse sprejemljive rešitve, in -dr. Boris Pahor, ki je dvignil svoj -glas ob spoznanju, da slovenski komunisti slovenstvo bolj rušijo kot gradijo.
Naravno, da je čutil Kardelj na letošnji prvi seji Zveze .komunistov Slovenije potrebo spoprijeti se z njima. Ugotovil je, da hočejo nasprotniki Zveze komunistov prikazati komuniste kot narodno mlačne in brezbrižne za obrambo slovenske samobitnosti. Kardelj je ogorčeno zavrnil te -trditve in -dejal, -da gre pri nasprotnikih komunizma za nacionalistično reakcionarno pojmovanje slovenstva, ki da slovenski
narod izpostavlja vsem mogočim nevarnostim imperialističnega in drugega pritiska tar izkoriščanja. Kot vedno, je Kardelj tudi to pot šaril s frazami, ki so votle in ničesar ne povedo.
Poleg tega je čutil Kardelj potrebo, da se spet .spoprime s -svojim »bavbavom«, s klerikalizmom. Tega -preganja, odkar je prišel na oblast, pa zgleda, da ga še vedno ni ukrotil. Potrdil je, da so komunisti brezbožci, a da se zavedajo, -da je vera proizvod družbe in da bo svojo vlogo ohranila vse do tedaj, dokler bo družba taka kot je. Kot zgleda, jo slovenski komunisti niiso uspeli v svojih 25 -letih kaj dosti sparemeniti, bi človek sklepal po tej Kardeljevi ugotovitvi.
Kardelj je tudi dejal, da se ne sme dopustiti, da bi -se uveljavila -trditev, -da iso
komunisti proti veri zato, ker so ateisti. Ne! Oni se borijo le proti zlorabi vere v reakcionarne protisocialistične cilje. Še to je ugotovil, da sta »Cerkev in vernik v naši -družbi svobodna«. Tržaški slovenski dnevnik je smatral to ugotovitev za tako važno, -da jo je objavil v naslovu z velikimi črkami. Toda Kardelj je hitro -dodal: Ta svoboda pa bo trpela omejitve, če se bosta Cerkev in vernik pustila zlorabljati v reakcionarne politične namene. Seveda, sodba o tem, kdaj pride do teh zlorab, gre le partiji.
»Bitka proti klerikalizmu — je Kardelj zaključil svoja modrovanja o veri — je potrebna tudi zato, da se bosta Cerkev in vernik počutila v naši družbi svobodnejša ir. -se čimbolj dejavno vključila v zgradbo naše -družbe.«
trolejskih družb. Angleži so menili, da bodo njih koristi bolje zaščitene, če zmaga Gowon; Sovjeti so Gowona podprli, ker je mohameda-nec in tako vključen v arabski blok, ki ga oni podpirajo na vsej črti; Francozi in Portugalci so se odločili za Ojukwa. Orožje vseh vrst je začelo javno in naskrivaj prihajati v Nigerijo in Biafro. Po krivdi belega človeka je tako vzplamtela ena najbolj strahotnih državljanskih vojn, ki je terjala med plemenom Ibo nad dva milijona žrtev. Strašna lakota je zajela Biafro ter kosila zlasti mladino in otroke. Začela se je obširna pomoč v zdravilih in živežu, ki jo je podpirala mednarodna Caritas, veliko pa sta prispevala tudi Vatikan in protestantski Svet Cerkva v Ženevi. Sv. oče se je silno trudil, da bi prišlo do poravnave spora, a vse je bilo zaman.
Izdatna vojaška pomoč, ki sta jo nudili Anglija in Sovjetska zveza nigerijski zvezni vladi, je odločila usodo Biafre. Najprej je 5. oktobra 1967 padla biafrska prestolnica Enugu; 19. maja 1968 so Go-wonove čete zasedle Port Har-court, glavno petrolejsko središče Biafre. Biafra je zgubila svoje glavno pristanišče, pomoč je lahko prihajala le še po zraku. A Biafra še dolgo ni klonila. Včasih se je celo zdelo, da prehaja v protinapad. Toda sile naroda so počasi prišle h koncu.
SVOBODA JE UMRLA
Konec preteklega tedna so nigerijske čete znova prešle v protinapad. Padla je začasna prestolnica Owerri in biafrske čete je zajelo razsulo. Premnogi, vojaki in civilisti, so se zatekli pred četami zmagovalcev v gozd. Predobro jih že poznajo in vedo, kako se znajo znašati nad neoboroženim in nezaščitenim prebivalstvom. Plemensko in versko sovraštvo je zmožno povzročiti strahotne pokole, ki so jih Ibo že ponovno doživeli.
Edini, ki v teh strahotnih dneh vztrajajo med tem trpečim ljudstvom, so katoliški misijonarji irskega porekla, ki nudijo na svojih misijonskih postajah vso možno pomoč ženam in otrokom. Skoro vsi zastopniki mednarodne Caritas in Rdečega križa so Biafro že zapustili. Ostalo je le osem zdravnikov: šest Francozov, en Švicar in en Jugoslovan, ki skrbijo za skupino 250 otrok, katere je treba hraniti vsaki dve uri.
Biafrski voditelj Ojukwu je uporabil eno zadnjih letal, da je odšel v tujino, da bi »preveril možnosti za sklenitev častnega miru«. Obljubil je, da se bo vrnil. V odsotnosti naj bi ga nadomestoval polkovnik Effion.
Sv. oče Pavel VI. je preteklo nedeljo, ko je govoril zbranim vernikom, izrazil svoj strah, da bo zmaga orožja v Biafri povzročila novo prelivanje krvi. Trenutek je gotovo zelo občutljiv in nasilje lahko človeka zaslepi. »Tudi mi smo — je dejal papež — ves čas te afriške vojne skušali potom velikodušnih in pogumnih oseb, ki so se izpostavljale nevarnostim vseh vrst, pomagati s pošiljanjem vsakovrstne pomoči vsem, ki so je bili potrebni. Tudi smo skušali na vse mogoče načine vplivati na konec krvavega spopada in doseči častno in miroljubno rešitev spora. Ni nam uspelo. Odločilo je orožje. Dal Bog, da bi konec vojne v Biafri pomenil tudi povratek v normalnost in k narodni spravi.«
Mesec za kolelilki (Uk
Koroški kulturni dnevi v Celovcu
SMERNICE SV. OČETA KATOLIŠKIM ČASNIKARJEM
»Nihče ne more tajiti, — je dejal papež Pavel VI. — sedanji časi so hudi. Na eni strani nam odkrivajo čudovita upanja, na drugi strani pa tako velike nevarnosti za Cerkev in za mimo ter plodonosno izvajanje njenega poslanstva med ljudmi.
Vsi vedo in vsak dan ugotavljajo, da ima Cerkev na voljo mnogo informativnega tiska. Tako imenovani "nevtralni” tisk ima za verske zadeve le omejeno in delno zanimanje, čeprav ugotavljamo, da predstavljajo verske zadeve po koncilu zanj večjo zanimivost. Od tistih sinov, ki so se odločili staviti svoje talente v službo katoliškega tiska, seveda Cerkev pričakuje vse kaj drugega kot od ''nevtralnih”. Pričakuje od njih pozitivno sodelovanje pri življenjski izmenjavi med glavo in udi Cerkve, tega vidnega organizma ...
Zadnje čase ste bili priče v svojih deželah nekaterih pojavov, ki kažejo v različnih merah neko nesoglasje duhov, celo v zelo važnih vprašanjih nauka ali reda. Po vsej pravici smatrate, da je vaša dolžnost o tem poročati. Toda ali pomeni služiti Cerkvi, če se poudarjajo povsod le najbolj dvomljive težnje ali koraki, če opozarjaš na najbolj nasprotne pojave, ki zametavajo ne le zdravo tradicijo, ampak so nasprotni tudi pravi zvestobi, duhu in izjavam nedavnega koncila? Ali služiš Cerkvi, če z veseljem širiš odmeve "protestov” in tako ustvarjaš nemir in nejasnost med ogromno množico dobrih vernikov?
Laglje je, gotovo, in privlačneje, povzdigovati novosti, hvaliti najbolj drzne poskuse, razlagati, kako se nekateri ne strinjajo z drugimi v toliko rečeh. Toda kadar gre jza tako važne zadeve, kot je narava in izvajanje avtoritete v Cerkvi, pomen duhovništva, duhovniški celibat, neločljivost zakona, katoliški pogum in katoliški čut zahtevata, da si na strani tistih, ki se upirajo toku, ne pa da se temu toku predajaš, čeprav zapadeš zaradi ljubezni do Cerkve določeni nepopularnosti.
Ni vedno prijetno povedati resnico. Zlasti je to težko, ko gre za mnenja, ki nasprotujejo sodbam, ki jih razširjajo mogočna sredstva javnega mnenja. Vaša poklicna vest vam sicer pravi, da morate poročati tudi o znakih nereda in nesoglasja v cerkveni skupnosti. Vaša dolžnost pa je, da ne razpihujete takih reči, da točno poveste, kolikšna so ta nesoglasja. Posebno pa ne smete tako poročati, da bi se zdelo, da jih odobravate, če je učiteljstvo Cerkve z vso cerkveno tradicijo temu nasprotno.
Dolžnost današnjega katoliškega časnikarja je, da ne utrjuje nasprotovanj, ampak da dela za razumevanje v Cerkvi. Pomaga naj bralcem, da bodo polagoma dobili sredi tolikih različnih in nasprotujočih si mnenj v današnjem času katoliško čutenje.«
Kako rešiti mir na Bližnjem Vzhodu
štiri velike sile, to je ZDA, Sovjetska zveza, Anglija in Francija že .dolgo razpravljajo o tem, kakšna naj bi bila najboljša rešitev za izraelsko-arabsiko krizo na Bližnjem Vzhodu. Sedaj se je zvedelo, da so predstavniki teh štirih velesil dosegli sporazum v šestih poglavitnih vprašanjih.
Sovjetska zveza priznava, da imajo vse države Bližnjega Vzhoda, vključno Izrael, pravico do svojega neodvisnega obstoja. Sovjetska zveza tudi pristaja na -to, da se bodo izraelske čete umaknile iz zasedenih ozemelj po sklenitvi miru; ZDA pa izjavljajo, da je izpraznjenje od Izraela zasedenih ozemelj potrebno; mirovne sile Organizacije Združenih narodov, ki naj bi zamenjale na iteh ozemljih izraelske čete, le-teh ne bi smele zapustiti brez pristanka Varnostnega sveta in štirih velesil; ite velesile se tudi strinjajo, da mora biti plovba po Sueškem prekopu m Tiranski ožini do izraelskega pristanišča Eilat svobodna; Jeruzalem naj bi dobil položaij mednarodnega mesta.
Točke tega dogovora so gotovo pametne, a kdo naj jih sprovede v resničnost? Arabci ne govorijo drugega kot o uničenju Izraela, Izraelci pa so upravičeno nezaup-riii do vsega, kar jim ponujajo velesile, saj imajo v predobrem spominu, kako so jih leta 1967 prav velesile pustile na cedilu.
Medtem pa se Francija prizadeva, da bi čim bolj nadomestila Sv. Ameriko in Anglijo v dobavi orožja arabskim državam. Tako je te dni sklenila pogodbo z Libijo o prodaji 50 reaktivnih vojaških letal tipa »Miirage«. Istočasno pa Francija še vedno odklanja Izraelu dobavo prav tako petdesetih letal istega tipa, čeprav jih je Izrael plačal že pred zadnjo izraalsko-arab-sko vojno. Upravičeno očitajo opozioio-nalni socialistični 'poslanci francoski vladi predsednika Pompidouja, da igra »dvojno igro«. Kako naj bo taka vlada še posrednik miru med sprtima taboroma? Arabski svet je pa seveda nad francosko odločitvijo navdušen. Njegov tisk ugotavlja z velikim zadovoljstvom, da »je Francija še edina vez med arabskim svetom in Zahodom.«
Za novo senzacijo je poskrbel tudi Franco« Crisitian Bellon, ki je z orožjem prisilil posadko letala ameriške družbe TWA, da je 9. januarja pristalo po odhodu iz Pariza namesto v Rimu v Beirutu v Libanonu. Hotel je, da bi se libanonske oblasti poslužile ugrabljenih oseb kot talcev za izmenjavo jetnikov, ki so v izraelskih rokah. Toda libanonske oblasti so bile Bellonovega »junaštva« malo vesele. Ob pristanku letala so ga takoj aretirale, neki policijski agent mu je celo primazal krepko zaušnico, potnike pa so s prvim razpoložljivim letalom, potem ko so jih nadvse ljubeznivo sprejele, poslale v Rim. Med njimi je bila tudi neka Judinja. Sedaj zahteva palestinska narodnoosvobodilna fronta od libanonskih oblasti, da Bel-lona takoj izpustijo, iker to »zasluži njegov junaški podvig«. Prejel naj bi tudi odliko-
vanje za svoje kriminalno dejanje. Žal se še vedno -niso države, iki imajo letalske družbe, zedinile, kako kaznovati te pirate zraka. Dokler ti ne bodo v nevarnosti, da jih doseže roka pravice, se bodo ugrabitve letal gotovo nadaljevale.
S TRŽAŠKEGA
Občni zbor Slovenskega ljudskega gibanja
V ponedeljek, 12. januarja je bil v Trsitu v ul. Donizetti 3, občni zbor Slovenskega ljudskega gibanja. Udeležilo se ga je lepo število članov in somišljenikov. O političnem delu v pretekli poslovni dobi so poročali odborniki dr. Drago Štoka, dr. Franc Mljač, prof. Peterlin in dr. Po-štovan.
Sledila je diskusija, v katero so posegli številni prisotni. Po sprejeti razsrešnici so sledile volitve novega odbora, ki ga bodo sestavljali: dr. Teofil Simčič, dr. Maks Šah, dr. Franc Mljač, Sergij Pahor, Livij Valenčič, Matejka Peterlin, Danilo Petaros, inž. Milan Sosič, Marcel Nadelšek, Anton Kostnapfel, Lojze Debeliš in Glavko Petaros.
Naše čestitke
Pred kratkim je praznoval 50-letnico pevovodja Drago Žerjal iz Boljunca. Čestitamo.
Solistični koncert
V petetk je bil v mali dvorani Kulturnega doma solistični koncert. Sodelovali so sopranistka Vanda Gerlovič, basist Jože Stabej in pianist Igor Dekleva. Spored je obsegal dola skladateljev Beethovna, Chopina, Griega, Kozine, Rahmaninova, Schuberta in Ukmarja ter vrsto slovenskih ljudskih pesmi v priredbah skladateljev Prelovca, Štritofa, Adamiča, Lipovška, Merkuja in Osterca. Isti spored so omenjeni solisti ponovili naslednjega dne v dvorani slovenskega prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini.
Jamarjev niso našli
V soboto, 10. januarja popoldne so z mrakom brezuspešno zaključili na Kaninu 5-dnevno organizirano iskanje treh tržaških jamarjev, ki so sodelovali pri raziskovanju velikega podzemnega brezna. Za Marinom Vianollam, Enricom Piccolo ter Enricom Davanzo, ki so imeli nalogo vzdrževati zvezo med drugima dvema skupinama jamarjev, ki sta 14 dni raziskovali veliko jamo, globoko v osrčju Kanina, je izginila vsaika sled pred tednom dni. Domnevajo, da jih je zasul snežni plaz med vhodom v jamo in bližnjim -gorskim zavetiščem. Vsi poskusi, da bi našli vsaj njihova trupla, so bili brez uspeha. V iskanju pogrešanih jamarjev je sodelovalo blizu sto reševalcev, -planincev, alpinistov in karabinjerjev.
Poseben pripravljalni odbor obeh političnih, prosvetnih in ideoloških grupacij koroških Slovencev je pripravil prve »Koroške študijske dneve«, ki so se vršili v Celovcu v dneh od 28. do 30. decembra na pobudo -ljubljanske univerze.
Narodnostni razvoj koroških Slovencev je dosegel v zadnjih dveh desetletjih tako stopnjo, da so dandanes vidna razmerja kulturne dejavnosti, -ki presegajo vsa zadevna pričakovanja. Ta razmerja so bila prvikrat nakazana v programu Narodnega sveta koroških Slovencev. Sploh se v preteklih letih zahteva po lastnem Kulturnem inštitutu oz. študijskem centru za koroške Slovence ponovno javlja v obeh taborih slovenske manjšine na Koroškem. To tudi spričo posebnih nalog, ki jih morajo danes vršiti manjšine v prostoru Alpe-Jadran. Na te naloge se želi koroška manjšina -na Koroškem čim bolj pripraviti, 'kar -dokazuje obseg in tematika predavanj prvih »Koroških kulturnih dni«.
Udeležba pri predavanjih — prv-i dan je bilo navzočih 110 udeležencev — kaže, da so pogoji za vsestransiko sodobno izobraževanje med Slovenci na Koroškem dani. To tembolj, ker so se koroški Slovenoi že od vsega početka pred leti vključili v Dragi pri Trstu kot udeleženci in predavatelji »študijskih dni«, (ki [predstavljajo glede izvedbe, ravni ter svobodnega razpravljanja vseslovenski parlament. To nalogo bo Draga za vse Slovence tudi v bodoče opravljala.
Prvi »Koroški -kulturni idnevi« so zelo dobro uspeli, če upoštevamo pri tem visoko kakovost predavanj ter močno udeležbo. Rot prvi je predaval Vladimir Klemenčič, ravnatelj 'geografskega inštituta na ljubljanski univerzi, o sodobnih -spremembah socialne in gospodarske strukture na Koroškem. Na nedeljski popoldan (28. decembra) so bila prikazana nekatera važna obdobja v zgodovini koroških Slovencev (Bogo Grafenauer: Karantanija v
9.	in 10. stoletju; Valentin Inzko: Publicistično delovanje Andreja Einspielerja; Tone Zorn: Koroško slovensko vprašanje v politiki in publicistiki po letu 1926); univ. prof. Fran Zwitter pa je predaval o zgodovinskem razvoju prebivalstva na Koroškem in o njegovih socialnih osnovah.
V	ponedeljek dopoldne je predaval Tine Logar o slovenskih koroških narečjih, Pavel Zdovc pa je pokazal primere modeme vokalne redukcije v podjunskem narečju. France Bezlaj, znani ljubljanski etimolog in strokovnjak za krajevna imena, je opozoril na arhaizme v koroških narečjih, medtem ko je ga. Breda Pogorelčeva orisala 'koroški delež pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika.
Ponedeljkov popoldan (29. decembra)
je bil posvečen slovenskemu koroškemu slovstvu (Erik Pnunč, asistent za slavistiko na graški univerzi: Slovenska koroška literatura do leta 1848; Jože Koruza: Starejša slovenska koroška drama; Franc Zadravec: Problem narodne zavesti v prozi Prežihovega Voranca; Matjaž Kmecl: Novejša slovenska literatura na Koroškem).
Tematika predavanj v torek dopoldne (30. decembra) je obsegala koroško glasbo, ljudsko pesem in pripovedništvo (Janez Hofler: Starejša koroška umetna glasba; France Cigan: Koroška -ljudska pesem danes; Milko Matičetov: Slovenska koroška ljudska pravljica; Pavle Zablatnik: Slovenska pripovedka na Koroškem), med-
tem ko so popoldanska predavanja obravnavala umetnost na Koroškem (Nace Šumi: Koroška umetnost v slovenskem okviru; Marjan Zadnikar: Tipološke -povezave v romanski arhitekturi tostran in onstran Karavank; Fran Stele, nestor slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, pisec številnih tehtnih razprav in knjig: Pozno srednjeveško slikarstvo na Koroškem).
Možno je, da bodo predavanja »Koroških kulturnih dni« izšla v posebnem zborniku, kar bi bilo že spričo 50-letnega jubileja plebiscita, ki ga Koroška letos 'praznuje, nujno potrebno. Slej ko prej veljajo o koroških Slovencih -Pregljeve besede: »Umiret-i nočejo«.
Čudni nazori U Tanta
Glavni -tajnik Organizacije Združenih narodov U Tant je pretekli teden obiskal tudi Nigerijo. Na licu mesta je lahko videl, -da gre kruta državljanska vojna v Biafri h koncu. Kljub temu je smatral za potrebno, da to trpeče ljudstvo obsodi z izjavo, da on kot tajnik OZN odklanja kakršnikoli odcep in da se -meje držav, ki so se enkrat vključile v OZN, ne smejo več spreminjati.
To stališče U Tanta je kaj čudno, zlasti če pomislimo, da so meje novonastalim afriškim državam začrtali njih bivši 'kolonialni gospodarji, -ki so branili le -svoje lastne interese, afriških ljudstev in plemen pa za mnenje sploh niso vprašali.
Kdo je npr. kriv, oe v J-užnem Sudanu že deset let teče ikri? Angleži, ki so opravljali ves Sudan in so dobro vedeli, da je Severni Sudan arabski in s tem mohamedanski, Južni pa črnski, deloma krščanski, deloma poganski. Preden so odšli, bi bili z lahkoto ustanovili -dve sudanski državi: na severu za Arabce, na jugu za črnce. Pa ne! Zavestno so štiri milijone črncev -izročili samovolji osmih milijonov Arabcev, ki so že stoletja imeli sudanski Jug za lovišče sužnjev. Ko so Arabci v novi -državi s silo hoteli črncem vsiliti svoj jezik in vero, je prišlo do črnskega upora. Ta še ‘traja. Arabci ga skušajo zatreti z uničevanjem črnskih rodov. In vendar, za II Tanta je to v redu. Po njegovem mnenju črnski rodovi nimajo pravice -do odcepa -in samostojnosti, ker so pač meje že začrtane. Kdo jih je začrtal, ni važno.
Enako je z Nigerijo. Tudi njo so umetno ustvarili Angleži. Tri velika plemena jo sestavljajo: mohamedanski Hausa, poganski Joruba, krščanski Ibo. Izkazalo se je, da je sožitje teh plemen nemogoče.
Zakaj se ne bi smela raziti, če sama tako
llllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllHIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllHllllllllllllllllllllll'1
Ob nliMen srečama v Števeriam
Ko smo se pred meseci prvič sestali na Sveti gori, smo vsi soglašali, da je nujno potrebno, da se mladina kdaj pa kdaj sestane: ne zato, da bi šli vsi skupaj v kino ali da bi se sprehajali po mestu ali tratili čas po kavarnah; spoznali smo, da je vsa taka 'potrata dragocenega časa med mladino kaj pogosten pojav. Pač pa se moramo srečati, da se prepričamo o poslanstvu, ki ga ima -danes v svetu mladina, ki še hoče biti dobra; tako bi se v številni skupnosti, med resnimi pogovori pa tudi med veselo družabnostjo krepilo -naše navdušenje za dobre stvari. Kajti niso brezpomembni vsi pojavi med mladino v zadnjih latih, dobri in slabi, od oporekanja in bega iz družbe pa do tragičnih samomorov: vse -dokazuje, da mladina išče, navdušeno, brezupno, tudi tedaj ko zabrede daleč od prave -poti; išče nekaj, kar bi potešilo vse želje in ideale, ki jih mlad človek v sebi čuti, pa jih ne vidi uresničene v -družbi, ki skirbi samo za ekonomski napredek.
Mi smo tudi mladi, sicer nikaki skrajneži; vendar se bojimo, ida bi se ves svet pogreznil v uživanje, v materijo; čutimo, da ni prav, da se tako zanemarjajo duhovne vrednote.
Zato smo se preteklo nedeljo spet srečali in sicer v števerjanu. Število udeležencev (preko 100) je pričalo, da seme, vrženo na Sveti gori, ni padlo na nerodovitna 'tla. Razgovarjali smo se o novostih pri sv. maši. Morda se to zdi suhoparen, neprijazen predmet razpravljanja; mi pa smo prepričani, da je nujno, da res začnemo doživljati sv. mašo, ki nam je po novem obredu postala vse bolj domača in dostopna.
Sploh pa je potrebno, da skušamo izpopolniti svoje versko znanje, kajti mnogi naši tovariši ne hodijo več v cerkev, češ da so tam same »otročarije«; ne pomi-
hočejo. Pa ne! Za U Tanita je edino sprav, če so šli Hausa vojaki nad Ibo črnce. Ni imel ene besede obsodbe za rodomor, ki so ga nad Ibi izvršile zvezne nigerijske čete. Zanj dva milijona žrtev v Biafri ne pomeni nič.
Sicer pa ima U Tant tudi na vesti vojno na Bližnjem Vzhodu. Ko je Nasser zahteval, da odpokliče z egiptovsko4zraelske meje varnostne čete Združenih narodov, mu je ustregel čez noč. Nastala je praznina, ki je v nekaj tednih povzročila judov-sko-arabski spopad, za katerega še danes nihče ne ve, kdaj bo končan.
Pri taki čudni zavzetosti U Tanta za interese velikih sil, zlasti pa Sovjetske zveze, se človek upravičeno sprašuje, ali je U Tanit še primerna osebnost za izvrševanje občutljive službe glavnega tajnika Organizacije Združenih narodov.
sli j o pa, da so oni poznali vero samo v otroški dobi in pozneje niso več prilagodili verslkega čuta svoji večji zrelosti; kako drugače more človek doživljati vero, ko raste v starosti in večji modrosti.
Sv. -maša nam mora postati predvsem srečanje z bližnjim v skupnem češčenju Boga. Ta misel povzame skoraj vse, kar se je spremenilo v -novem obredu sv. maše. Ko smo se po kratkem razgovoru o tem vsi skiupaj 'srečali v cerkvi pri sv. maši, smo občutili, da to ni bila več navadna maša, med katero tjavdan brbljamo molitvice in -mimogrede slišimo kaiko besedo -iz pridige; neka skrivnostna skupnost nas je vezala, ko smo med mašo res aktivno sodelovali med simboličnim darovanjem in med -petjem modernih religioznih pesmi.
Po isv, maši seveda ni bil prav -rtič odveč prigrizek v prosvetni dvorani; tudi kratkočasenja v veseli družbi ni manjkalo. V -taki -družbi lahko nadaljujemo -svoje poslanstvo, iki je samoizpopol n-jevanje in služba drugim; kajti če smo mi pošteni in dobri, je dobra tudi družba, katera se množi okoli nas; in samo med dobrimi ljudmi se bo mogel uresničiti pravi mir, po katerem svet tako brezupno hrepeni.
S. P.
UTRIP CERKVE
  Illlllllllll...........................
Abesinsko priznanje sv. očetu
Sv. očetu so abesinske oblasti podelile nagrado »Cesarica Mesnen« kot priznanje za njegovo delo za mir. Nagrado je v papeževem 'imenu sprejel v Adis Abebi posebni poslanec »v. očeta msgr. Venolino. Sv. oče je dodeljeno vsoto -denarja namenil katoliški univerzi v Asmari v Eritreji, pokrajini, ki leži ob Rdečem morju in je po zadnji vojni del Abesinije.
Sv. oče je obiskal misijonski zavod v Rimu
Na praznik sv. Treh kraljev je sv. oče na Gianicolu v Rimu obiskal zavod -sv. Petra in ob -te priliki odprl -novi -del zavoda.
V	tem zavodu bo lahko stanovalo 170 duhovnikov iz misijonskih -dežel, (ki pridejo v Rim, da izpopolnijo svoje študije na rimskih višjih šolah. Sv. oče je zbranim duhovnikom dal nekaj smernic za čas njihovega študija in dela.
Znaten padec duhovskih kandidatov v Franciji
V preteklem letu je v Franciji vstopilo znatno .manj kandidatov v bogoslovje 'kot prejšnja leta. Vstopilo jih je le 475, leta 1968 pa 811. Tudi v prejšnjih letih se je število v prvem letniku bogoslovja vrtelo okoli 800.
Italijanski duhovnik je dopolnil sto let življenja
V pokrajini Emilija je praznoval stoletnico rojstva kanonik Luigi Roversi. Duhovnik je že 76 let. O njem poročajo, da je z veseljem sprejel spremembe pri maši in takoj začel maševati v italijanskem jeziku. To -je storil, kar je videl v tem božjo voljo in ker je prepričan, da bo vse to v 'korist božjemu ljudstvu.
Iz Slovenue
Nagrada božične noči
»Nagrad-o božične -noči«, ki jo je leta 1934 ustanovil znani industrij alec Angelo Motta, je bila zadnji -božič -podeljena Marcelu Candia. Marcel Candia je -bil spreten podjetnik. Pred štirimi -leti pa je svojo tovarno prodal in odpotoval v karaj Ma-capa v Braziliji, da bi tam podprl misijonsko delovanje. Z denarjem, (ki ga je dobil za tovarno, gradi v Macapa bolnišnico.
Nova revija Celjske Mohorjeve družbe
Mohorjeva družba v Celju je začela izdajati družinski mesečnik »Nova mladika«. Ustanovitelji lista bi radi omogočili, ida se zbere okoli novega mesečnika krog kulturnih ustvarjalcev krščanskega svetovnega nazora.
Reviji želimo veliko uspeha in hitrega razmaha. -Krščanska 'misel, kakor jo oblikuje duh pokoncilske -dobe, in slovenska misel, kakor se javlja med našim narodom, bodite res glavna izmed temeljev, okoli katerih naj se sučejo nova prizadevanja, da bi vzgojili ljudi zdravih misli, čustev in hotenj, ki bodo sproščeno odprti vprašanjem sodobnosti.
Tri in pol meseca na potu |
15.	avgusta lani sem svojo faro Vogrče v živi veri, da je navzoč v hostiji, prepustil Njemu, najboljšemu Pastirju, in pa sosednjemu župniku. Iz Ziiricha sem odletel v Afriko. Preko Nairobija v Keniji sem prišel v U g a n d o, da sem tam šel po še svežih papeževih stopinjah: v Kam-palo, Narnugongo — kraj sežiga ugandskih mučencev. 350 km stran sem obiskal v Fort Portalu obe slovenski misijonski zdravnici dr. Janjo in Silvo Žužek. Skupaj smo potovali po Ugandi, da smo obiskali še tri ameriške misijonarje slovenskega rodu: p. Zagorca, p. Edvarda Robertsa in p. Lojzeta Rinka.
V Z arn b i j i v jugovzhodni Afriki sem obiskal vse slovenske misijonarje: jezuite p Jožeta Kokalja, p. Lovra Tomažina, p. Radka Rudeža, brata Rovtarja, boslovca Stanka Rozmana in laično misijonarko Zinko Herzog. Pri vplivnem župniku Kokalju sem lahko najbolj spoznal moderno misijonsko delo in njegove probleme. Iz Lusake sem napravil tudi izlet k 500 km oddaljenim Viktorija-slapovom.
V Južni Afriki sem se le na kratko ustavil. Blizu Johannesbourga so se zbrale vse tri slovenske uršulinke: s. Ksa-verija Lesjak, s. Brigita Bregar in s. Glo-ria Škerlj, da smo se vsaj malo pogovorili.
V	LATINSKI AMERIKI
Od tam 9.000 km non-stop vožnje čez Atlantik v Brazilijo. Iz Rio de Ja-neiro takoj v Sao Paulo. Pod streho me je sprejel sobrat Lojze Ilc, ki je sam zgradil sredi Sao Paida cerkev, dvorano in župnišče, pa kako vse veliko! Tam sem imel dvakrat predavanje za Slovence. Ves čas me je vodil skrbno g. Ludvik Ceglar, iz Cuiabe pa je priletel 2.000 km daleč na obisk ing. Jože Bavdaž.
13. septembra 1969 sem prifrčal v Argentino in tam ostal poldrug mesec.
V	Južni Ameriki sem bil že pred osmimi leti in kakor tedaj sem tudi sedaj razgibal slovensko skupnost s svojimi barvnimi slikami o lepotah Koroške in njenem Življenju in navadah. Ker je bilo tako navdušenje, sem imel v Argentini skupaj 31 predavanj. Obiskov in letanj pa toliko, da ni bilo počitka. Preljubeznivo so me sprejeli in zame skrbeli Petelinovi: sobrat Ciril in obe sestri. Ne morem pa tu naštevati vseh lepih srečanj, doživetij, dragih znancev. Tu sem bil res »doma«. Občudoval sem, kako se je Argentina medtem gospodarsko in socialno dvignila, še bolj pa izredno delavnost, požrtvovalnost Slovencev v kulturnem in narodnem oziru, pa njihov veliki gospodarski uspeh.
Tam sem srečal tudi znano slovensko misijonarko Ksaverijo Pirc, ki sem jo pred petimi leti obiskal v Siamu in me je letos poleti ona obiskala na Koroškem.
Izven Buenos Airesa sem še imel predavanja pri slovenskih skupinah v Mira-maru in Mendozi. V Mendozi sem bil pri sošolcu župniku Tomažiču in pod skrbnim vodstvom sobrata Jožeta Horna, slovenskega dušnega pastirja.
Iz Mendoze pa šez Ande v čile. V Santiagu sem se sešel s sobrati g. Martinom Marošo, Ludvikom Tomazinom, z znano usmiljenko s. Vincencijo Kaplja itd. Na »Slovenski pristavi«, ki jo vodi s. Lidija Krek, sestra rajnega dr. Miha Kreka, so se Slovenci zbrali k predavanju. V Južni Čile me je peljal Ludvik Tomazin. Med potjo sva obiskala dr. Franca Trda-
na, salezija?ica Prevca in Jeralo ter ostala pri sobratu Janezu Moharju v Curacauti-nu teden dni. Njegov pomočnik je Andrej Pogačar in ko sta prišla še sobrata France Kupljenik in France Okorn, nas je bilo skupaj kar šest slovenskih duhovnikov. To so lepa srečanja!
Da ne grem po isti poti nazaj in da obiščem nove dežele in iz gorenjske trme sem se podal še v E c u a d o r, da obiščem najbolj osamljene in skoro pozabljene sobrate, pa tako goreče duhovnike, bolj misijonarje! Iz postojanke pri Andreju Križmanu sem obiskal vse slovenska sobrate: laneza Bukovac, Borisa Femc, Milana Palčič, Venceslava Rijavec, Janeza Mervar, Pavla Golia in Emila Čuk. Vsi so bili veseli snidenja, jaz pa še najbolj.
Preko Paname (ob panamskem prekopu) in Curacao sem poletel še v Venezuelo, deželo petroleja in železa. Tam je bil ves čas moj angel varuh in skrbni voznik g. Janez Grilc, slovenski dušni pastir. Dvakrat smo se v Caracasu zbrali k predavanju, enkrat pa še 200 km južno, kjer je bilo eno najlepših srečanj. Obiskala sva tudi »generala« sobrata Mirka Fale, ki je ustanovil edinstveno šolo in vzgojni zavod po vojaškem načinu.
In zopet čez Atlantik nazaj v Evropo! Preko Lizbone v Š p ani j o . V Madridu sem obiskal šentviškega rojaka ing. Marijana Magistra, ki mi je razkazoval znamenitosti, in pa ing. Lasiča. Tudi v Španiji je velik napredek.
Iz Madrida kratek polet nazaj v Š v i-c o , kjer sem v Ziirichu zaključil potno klobaso. Sprejeli so me tisti, ki so me sredi avgusta odslovili: dr. Karl Vojska, slovenski dušni pastir v Švici p. Fidelis Kraner in ga. Zekarjeva.
Zadnji kratki polet me je zanesel še na Dunaj, kjer je Krpan Brdavsu glavo z vratu snel, da sem tam pogledal še »Korotan«, slovenski visokošolski dom, ki je tolikim v spotiko, pa je postal na pol slovenski čudež.
MOJ POTNI OBRAČUN
27.	novembra sem se zopet vrnil v svoje drage Vogrče, da z adventom, z novo mašno liturgijo, tudi jaz začnem s svojo faro, dosedaj vdovo, novo zakonsko življenje po triinpolmesečnem potovanju, kjer sem s 16 različnimi letali preletel okoli 35.000 km in se z avti prevozil še okrog 8.000 km! Bila je daljša pot kot okoli zemlje. Bilo je moje največje, najbrž tudi zadnje večje potovanje. Saj za tako starega moža potovanje ni najbolj prijetno. Sem ga že naveličan. Ni bilo nikjer počitka, le skopo odmerjen čas, vse na hitro, polno sporeda. In še tako težko »kramo« nosili s seboj: poleg nujnih osebnih stvari 500 diapozitivov, projektor, magnetofon, filme itd. Toda med vso potjo sem doživel toliko prisrčne gostoljubnosti, da ne morem povedati, še manj se zahvaliti. Vest pa mi ne očita, da bi bil zapravljal denar in čas, ko sem s svojimi obiski in slikami tolikim pripravil veselje in užitek, ko so spet doživljali svojo domovino in domačnost.
Seveda Bogu hvala! Že to, da npr. vso pot, ko sem tolikokrat menjal klimo, hrano, posteljo, nisem nič zbolel. Vse je šlo po načrtu kot Apollo 11 na Luno. In hvala materi Cerkvi, ki mi je naložila celibat! Ja, če bi bil poročen, bi šel denar za ženo, otroke. Bil bi priklenjen. Potem zbogom svoboda, zbogom svet!
Namen potovanja je bil tudi ta, da sem nalovil — ne levov in kač in papagajev — barvne slike za svoja predavanja v Katoliški prosveti. Sedaj imam toliko diapozitivov, da sem založen za mnogo let. Torej bom sedaj kar doma. Sicer sem pa res vedno doma, le sedaj je bila neka izjema. Če ne verjamete, pa pridite pogledat!
Ko sem prišel iz južnoameriške pomladi domov, sem prišel v mraz in sneg. Zopet moram kidati sneg, zopet moram voziti po nevarnih ledenih cestah, zopet z avtom zdrknem v brozgo. Pa tudi zopet uganjam svoj najljubši šport, da sekam drva, pa je potem tako prijetno ob topli peči. Zopet sem se najedel kisle repe in fižola. Zopet sem začel s predavanji. Zopet delati, ko je toliko zaostalega in novega dela. Na pomoč, se bom zadušil! (Prav mi je, kajne, ko sem prej vandral!)
In kam sem še letos potoval? Pomislite!
V	Slovenijo! Prvič po L 1945! Čez mejo me je potegnila močna Krpanova kobila. Saj veste, da sem na Koroškem režiral »Martina Krpana«, ljudsko igro. Sedaj je prvič gostovala Krščanska kulturna zveza kot taka v Sloveniji, v Mengšu in Domžalah. Kot režiser sem moral iti zraven. Ne morem tu opisovati vseh razlogov in koroških razmer, moram pa reči, da je bilo to zelo pozitivno, koristno. Ker delujem na Koroškem, naj delam tako kot bo za Koroško in pa Krščansko kulturno zvezo najbolj prav. Bil pa je izreden uspeh. In marsikaj zanimivega. Svet se pa vrti in marsikaj se spreminja...
Sedaj pa glavno: za zapoznelo novoletno voščilo naj bom prav kratek: želim vam, kar iskren prijatelj more želeti, Bog pa naj te želje po vsej svoji dobroti, ljubezni, pa tudi po svoji previdnosti izpolni!
Vinko Zaletel
Občni zbor Slovenskega kulturnega kluba
V	soboto zvečer je bil v prostorih, v ul. Donizetti redni občni zbor Slovanskega kulturnega kluba. Na njem so poročali predsednica Alenka Rebula, tajnik Ivan Jevnikar in blagajnik Bruno Šferca. Odbor je pripravil anketo o dosedanjem in bodočem delu kluba. Udeleženci občnega zbora so izpolnili vprašalno polo in tako bo imel bodoči občni zbor napotke za svoje delo. Na to način je bilo omogočeno vsem članom, da izrazijo svoje želje. Za bodoče poslovno leto so bili izvoljeni Alenka Rebula za predsednico, Ivo Jevnikar za podpredsednika, Boris Pangerc za tajnika, Majda Cibic za blagajničaitko in Barbara Baldassi, ki bo skrbela za propagando. V širši odbor je bilo izvoljenih še deset članov.
Omenjeni klub je nastal pred kakimi 15 leti in od itedaj združuje vsako soboto dijake slovenskih višjih srednjih šol. Razen srečanj z uglednimi predavatelji je bila težnja vseh odborov nuditi članom tudi dovolj prijetnega razvedrila. Veliko naših mlajših izobražencev, ki je zastavilo isvoje sposobnosti v korist naše narodne skupnosti, je v svoj ih dijaških letih aktivno sodelovalo v klubu. Mel »klubovai« samimi pa se je ustvarilo nemalo trdnih prijateljskih vezi. Poleg nekdanje Slovenske dijaške zveze in slovenske skavtske organizacije ima Slovenski kulturni klub gotovo velike zasluge med tukajšnjo slovensko dijaško mladino.
  umu i  ........................................  IIIIIII..
Koncert božičnih pesmi v Trstu
Tudi letos je Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem ostala zvesta svoji tradiciji ter priredila na nedeljo po sv. Treh kraljih, ko obhaja Cerkev po novem bogoslužnem koledarju spomin Kristusovega krsta, koncert božičnih pesmi.
Cerkev sv. Antona Novega je velika in prostorna, pa se je lepo napolnila z našimi verniki, ki so prišli z vse Tržaške poslušat stare božične melodije in uživat božično razpoloženje. Pevci so se razpostavili pred glavnim oltarjem. Dirigiral jih je z gotovo roko in mirnim nastopom dr. Zorko Hanej. Pesmi so podali zelo ubrano; zlitosit glasov je bila nadpovprečna. Odlikovala sta se tudi oba solista.
Skupno petje Belarjeve »Glej zvezdice božje« je odprlo koncertni spored, nakar je msgr. Jože Jamnik podal božično misel. Besedo je nato prevzel napovedovalec Miro Opelt, ki je v izbranih izrazih povezoval pesmi koncerta. Bilo jih je enajst, vse starodavne, zato častitljive in blizu srcem poslušalcev. Naj jih naštejemo: Prišla je lepa sveta noč, Kar je že dolgo želel svet (harm. I. Grbec), Tamkaj u štalici (iz Beneške Slovenije, harm. Pavle Merku), Zveličar nam je rojen (Rihar-Pre-mrl), Poslušajte vsi ljudje {prir. U. Vrabec), Rajske strune (Stolcer-Sicherl), Na zapuoved je paršla (iz Beneške Slovenije, harm. P. Merku), Podati ti hočem srce (J. Sicheri), Kaj se vam zdi (harm. V. Vo-
dopivec), Angelsko petje (I. Hladnik) in Sveta noč (F. Gruber).
Pri blagoslovu, ki ga je podelil škofov vikar dr. Lojze Škerl, sta bili skupno zapeti še pesmi Božji nam je rojen Sin (J. Zupan) in ljudska Tam stoji pa hlevček. Lahko rečemo, da je program izbranih pesmi poslušalce zelo zadovoljil in da so hvaležni vsem, ki so koncert pripravili ter v njem sodelovali.
-jk
Ameriški konzulat nameravajo zapreti
Že več časa se širijo glasovi, da namerava ameriška vlada zapreti svoj konzulat v tržaškem mestu. Župan inž. Spaceini je že posredoval pri ministrskem predsedniku Rumorju, pri zunanjem ministru Mora in pri ameriškem veleposlaniku v Rimu z namenom, da bi do zaprtja konzulata ne prišlo. Tudi poslanec Belci je glede tega problema že oktobra posredoval pri zunanjem ministru Moru, ki je navezal stike z odgovornimi funkcionarji ameriške vlade ter jim prikazal umestnost, da omenjeni konzulat ostane še nadalje v Trstu. Ameriški konzulat deluje v Trstu že 173 let ter je umestitveno listino leta 1797 podpisal sam prvi ameriški predsednik George Washington.
Boršt
Praznik župnijskega zavetnika sv. Antona puščavnika bomo imeli v soboto. Prva maša bo ob 8h, pri maši ob 10.30 in pri zaključni pobožnosti popoldne od 3h bo običajni ofer za farni cerkveni zbor.
V	proslavo praznika bo v dvorani kulturna prireditev, pri kateri bodo nastopili člani mladinskega krožka z igro »Patent« in s harmonikami ter člani prosvetnega društva »Slovenec« s pevskim zborom in s folklornima skupinama. Prireditev bo v soboto ob 8.15 zvečer in v nedeljo popoldne v dvorani pri šolskih sestrah.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 18. do 24. januarja 1970
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Coralba (3). — Drugi:
21.15 Sottevoci. 22.20 Dolga pot proti Ban-nachu.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Rjovenje miške, fiim. — Drugi: 21.15 Svet proti letu 1970.
22.15 Simfonični koncert.
Torek: Prvi: 18.45 Vara danes. 21.00 Proza. — Drugi: 21.15 Znotraj zapora (2): Postopanje z jetnikom.
Sreda: Prvi: 21.00 Odpoklic s fronte (3). — Drugi: 14.00 Zimski šport v St. Moritzu (Švica). 21.15 Orson Welles: Gospa iz šan-gaja, film.
Četrtek: Prvi: 21.00 Coralba (4). 22.00 Evropski sindikati. — Drugi: 21.15 Trideset let popevk.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Podporočnik Gustd. — Drugi: 21.15 Glavarini in Bl-viruccia. 22.15 Tri mesta med vojno: Berlin.
Sobota: Prvi: 21.00 Gospe in gospodje.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 18. do 24. januarja 1970 Nedelja: 9.30 in 32.00 Slalom za ženske.
11.20 Otroška matineja. 13.00 Slalom za moške. 17.00 Crna Gora v lotu 1970. 17.50 T. Portret: Andrej Budal. 18.15 Izmena straže.
Ponedeljek: 18.30 Po sledeh napredka.
20.35	Othello. 22.05 Lutkar Jory Trnka.
Torek: 17.45 Nove dogodivščine Hucke-berryja Finna. 18.15 Obzornik. 18.30 Srečanje v studiu 14. 19.30 Vozniške sposobnosti in zmožnosti. 20.35 A. Resnais: Haro-šima, ljubezen moja, film. 22.00 Veselje v glasbi.
Sreda: 15.45 Veleslalom za moške. 18.35 Obrežje - oddaja za ital. narodn. skupino.
19.20 Karavana. 20.35 Na poti po Posavju. 21-20 G. Rossini: Gospod Bruschino, opera.
Četrtek: 15.15 Slalom za moške. 17.45 Veseli tobogan. 18.15 Obzornik. 18.30 Človek, poljudno znanstveni film. 20.35 F. P. Dostojevski:	Bratje Karamazovi. 22.10
Shenandoah, film.
Petek: 18.00 Tiktak: Trije župani. 18.15 Obzornik. 18.30 Znanost in mi. 19.05 V središču pozornosti. 20.35 Igra ali življenje, ameriški film.
Sobota: 17.10 Obzornik. 17.15 A. Daudet: Tar t arin v Alpah. 21.35 Rezervirano za smeh: Stan in Olio. 21.50 Nova rod, fUm.
iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiMiHiiiHiiiMiiiMiiiiiiiiiiiinuiiM^^
Nedelja za naš katoliški tisk in nabirka zanj bo po cerkvah 1. februarja
lllllllllllll||HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIItllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllll^^^^^^^^^^*^^^l*IIIIIIIIIIUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIiHlllllllllllllllllllllllllllllllltlltlllllllllllllllllllllllHllllllllllllllilllllllllHlllllllllllllllllllllllllltlllllllMIIIIIIIU	llIlllllillllllHIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIIIIIIIHIIHIIIIII
t Msgr. Janez Hladnik
60 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Po končanih duhovnih vajah stopim do škofa dr. Rožmana in mu rečem:
»Prcv/.višenii, ne bi hotel, da postanem žrtev pustolovskih sanj, a tudi ne bi hotel, da mi ostane očitek, da sem se izmaknil rokam božje Previdnosti, že dolgo se mi vsiljuje misel na Argentino. Zaradi bolezni sem jo ankrat že pokopal. Toda sedaj, na duhovnih vajah, je pa spet tako vsiljivo stopila prod mene, da ne morem mimo nje, ne da vas vprašam za svet. Kaj se vam zdi, ali naj grem ali naj te sanje dokončno pokopljem?«
Pa presodi gospod škof: »Gospod Jane?: pojdite! Bil sem v Severni Ameriki in videl, da je duhovnik našim ljudem v tujini nujno potreben. Doma ne bo nihče umri brez Boga. če ne bo sam tako hotel, če pa vi greste med izseljence, boste tam pa
marsikomu odprti nebeška vrata, ki bi mu jih drugače nihče drugi ne mogel. Kar pripravite se! Gospod Kastelic vedno naganja, naj še koga najdem. Vas je poslala, božja Previdnost. Pojdite!«
Kar takoj sem stopil na Rafaelovo družbo in se začel pripravljati na pot. Razveselil se me je pater Kazimir Zakrajšek in mi dal vsa potrebna navodila.
Ko sem se vrnil domov, sem takoj začel misliti na potni list. Pa so mi iz Krškega, kjer je bilo naše glavarstvo, sporočili, da ga ne morem dobiti, kar je nad mano obsodba šestih mesecev ječe. šele kadar se bo ta izvedla, smem misliti na potni list.
Moji metliški »prijatelji« so namreč pritiskali, ker je moja zadeva nekje obležala. Na vsak način so me hoteli videti pod ključem. Res so uspeli premakniti zadevo in je bilo doseženo, da moram to pot zapor nepreklicno nastopiti. Zato seveda nisem mogel dobiti potnega lista!
Po raznih ovinkih je slednjič res prišel nalog, da naj nastopim kazen. Bilo je prav v dneh pričakovanja velike politične spremembe v Jugoslaviji. V Kostanjevica smo se že prej dobro odrezali. Bile so
namreč občinske volitve, pa ne tajne, kot prej in povsod po svatu, temveč javne. Na glas je moral vsak povedati, koga hoče za župana. Hoteli .so narod s tem oplašiti. Pa mi smo imeli javno mnenje tako za seboj, da se nihče ni bal navzočih valptov in so skoro vsi na glas volili našo listo z županom Likarjem na čelu. Dobili smo veliko večino in s tem našega župana ter večino v odboru.
NEMUDOMA V ZAPOR
V	teh okotoiostih pride na sodnika Lozarja, mojega prijatelja, naročilo, da naj takoj odredii mojo aretacijo.
Menda je tako, da če pride amnestija pozneje in je nekdo že pod ključem, ga je težko dobiti ven. Bodi že kakorkoli, stvar je stala tako, da je sodnik dobil nalog za aretacijo. Pa takoj pokliče prijatelja župana Likarja in ta nemudoma do mene in mi pove, kaj se mi obeta.
»Gospod Janez, tukaj je 'treba naglo ukrepati,« je dejal sodnik. Sestavila siva vlogo na dr. Korošca in poslala brzojavko na notranje ministrstvo. Sodnik Lozar naj bi takoj naslednji dan šel v Beo-
grad, jaz bom pa še noooj izginil iz Kostanjevice. Tako se je tudi res zgodilo. Odšel sam na Petkovec. Ko so me drugi dan iskali orožniki, me ni bilo nikjer. Gospod župnik jim je povedal, da sem bil nekam odpotoval. Do nedelje naj bi bil nazaj.
Čez dva dni je dr. Korošec prevzel notranje ministrstvo. Drugi dan je bila objavljena amnestija, ki se je očividno tudi mene tikala, kajti bilo je izrecno povedano, da. vsi tisti, kateri imajo kako obsodbo zaradi punfetaoij, so prosti vsake krivde.
Brez skrbi sem se vrnil v Kostanjevico za naslednjo nedeljo. Takoj sem stopil tudi na glavarstvo v Krškem in dobil potni list za Argentino.
Ponudila se mi je prilika, da potujem z nemško, angleško ali francosko ‘linijo. Odločil sem se za francosko in ko je bilo vse že urejeno, to je proti koncu leta 1935, sem vzel listek za ladjo »Massilia«, ki je imela odpotovati iz Evrope 16. februarja 1936.
OBISK IZ ZAGREBA
Gospod Jože Gregorič je kar lepo vozil
v Zagrebu. Sem pa tja sam kdaj skočil k njemu, a moji Zagrebčani so se pripravljali, da mi obisk vrnejo. Mesto na Svete Gore so se tisto leto odločili, da pridejo romat v Kostanjevico, kjer je Marijina božje pot na Slinovicah. Se iz turških časov izvira tisto lepo Marijino svetišče tik nad Kostanjevico: prostrana, renesančna cerkev, posvečena Materi božji dobrega sveta.
Poleg te božje poti ima Kostanjevica že omenjeni znameniti cistercijanski samostan, ki je iz 12. stoletja. Ima tudi velikansko cerkev, katera je bila tedaj zapuščena. Delalo se je sicer na tem, da se obnovita tako cerkev kot samostan z znamenitim križnim hodnikom.
Mesto samo pa ima častitljivo glavno cerkev sv. Jakoba, ki se ponaša z najstarejšim gotskim portalom in je tudi sicer polna originalnosti. V mestu je tudi starinska cerkvica sv. Nikolaja in župnišče, tudi stara zgradba. V turških časih je bila to utrdba proti Turkom. Mesto stoji namreč na -precej velikem otoku, ki ga tam tvori reka Krka.
(Se bo nadaljevalo)
Božičnica v Štandrežu
Veseli smo, ko nastopa na našem odru mladina, še posebno radi poslušamo najmlajše, to je osnovnošolske otroke. Vsako leto nam naši malčki ob skrbni pripravi učiteljic prikažejo vsaj dvakrat v letu to, kar so sev šoli inaučili. Tako so nam tudi lotos pripravili 'božičnico, ki je bila v nedeljo, 11. januarja v župnijski dvorani.
Program je odprla srednješolka, ki je recitirala dive božični poeziji. Ob spremljavi 'klavirja je mladinski pevski zbor zapel tri pesmi. Za tem so prišli na oder naj mlajši, prvorazredniki, ki so ponazorili življenje pastirčkov. Bogat spored so nam nudili tudi otroci ostalih razredov. Gotovost in jasna beseda sta bili glavni oznaki nastopa osnovnošolcev, ki so nam poleg deklamacij in petja pripravili tudi razne prizore.
Ob zaključku nam je g. Brecelj, župnik v Doberdobu, prikazal na živahen način in z lepimi barvnimi slikami nekaj božičnih motivov iz naših vasi in domov.
Nova grobova v Gorici
f Jakob Gorjan. Preteklo soboto, 10. januarja smo spremili na zadnji zemeljski poti v cerkev sv. Ignacija na Travniku, kamor je tako rad zahajal, Jakoba Gorjana iz Solkanskega polja. Globoko veren mož je 'bil to, ki je vzgojil v težkih časih dveh vojn številno družino. Do/kler ni bilo razmejitve, je bil njegov drugi dom solkanska farna cerkev, po letu 1947 pa je bil zvest član slovenske cerkvene skupnosti pri Sv. Ivanu, ki praktično že obstaja, čepraiv ni še pravno priznana od cerkvene oblasti. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko število sorodnikov in znancev. V cerkvi sv. Ignacija je daroval sv. mašo zadušnico msgr. Močnik ob asistenci g. Eržena in se s toplimi besedami tudi poslovil od njega ob odprtem grobu. Tako lega v grob zopet eden izmed naših vernih mož, ki je v svojih skoro 84 letih delal in trpel z živo vero in močnim zaupanjem v Boga. Bog mu daj bogato plačilo v večnosti, ženi Ivanki in vsem sinovom in hčeram pa tolažbe. Vsem sorodnikom naše sožalje.
f Marija Merkelj roj. Žiberna. V soboto,
10.	januarja je v prvih jutranjih urah pri usmiljenih bratih v ulici Diaz zatisnila oči velika trpinka Marija Merkelj v 41. letu starosti. Doma je bila iz Ustij na Vipavskem in se je po drugi svetovni vojni poročila z Zoranom Morkeljom iz Velikih Žabelj. Nad devet let je bila priklenjena na posteljo, izmed katerih je zadnja tri leta v velikih bolečinah in popolni onemoglosti prebila pri usmiljenih bratih. Pogreba se 'je udeležilo lepo število naših ljudi, ki so prišli tudi z onstran meje. Po pogrebni sv. maši v novi carkivd Lurške Matere božje pri Madonnini je v slovenskem jeziku spregovoril nekaj besed v slovo eden izmed naših duhovnikov. Po tolikem trpljenju, ki ga je v veliki vdanosti v božjo voljo brez vsake najmanjše nepo-trpežljivosti prenašala, je odšla po plačalo k Bogu. Zapušča moža in dva sinova, 17-letnega Borisa in 12-letnega Roberta ter mater in dve sestri. Naj jo Bog sprejme v svoje naročje, saj je bila v isvojem trpljenju tako podobna njegovemu Sinu Jezusu. Možu, ki je s sinom Borisom tudi član moškega zbora »Mirko Fiilej« in vsej družini ter sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Ogenj na slovenski šoli
V soboto, 10. januarja je popoldne ob
16.	uri izbruhnil požar v poslopju, kjer je v ulici Croce štev. 3 nameščen del slovenskih šol v Gorici. Ogenj je nastal v dimniku, v katerega je speljanih več peči, ki jih kurijo na drva. Požar je uničil nekaj strehe, poškodoval pod na podstrešju in kos stropa v drugem nadstropju. Zaradi požara je ostalo nekaj razredov brez pouka v začetku tega tedna, kar je prizadelo predvsem ljudskošolske otroke.
Lastnica stavbe je Magda Lutman, v najemu pa jo ima občinska uprava v Gorici, škoda je krita z zavarovalnino. Požar je znova opozoril na potrebo nove zgradbe za slovenske šole v Gorici, saj so dosedanje stavbe že vse preveč dotrajane, neprimerne za pouk in brez prave udobnosti.
Trinkov koledar 1970
V samozaložbi prof. Rada Bednarika je tudi letos izšel Trinkov koledar za leto 1970, namenjen zlasti rojakom iz Beneške Slovenije ter našim izseljencem v Zahodni Evropi. Dobi se po naših knjigarnah in stanc 300 lir.
Poleg koledarskega dela najdemo v 136 strani obsegajoči knjižici prispevek Jožka Kraglja »Iz Trinkove zapuščine«, sestavek Alberta Rejca »Kako je v Gospodovem letu 1970 v Beneški Sloveniji?«, v katerem je pretresljivo prikazan v številkah boleči problem slovenskega izseljevanja -iz te dežele na tuje, pa kratka razprava »Odkod prihajajo imena nekaterih naših vasi?«. Inž. Vladimir Vremec piše o možnostih za razvoj Beneške Slovenije, članek, ki je vreden branja. Marijan Brecelj prispeva »Tretji šopek neobjavljenih pisem msgr. Ivanu Trinku«.
Vmes je več pesmi, kratkih sestavkov, domačih pripovedk, narodnovzpodbudndh misli (Lepota našega jezika. Zakl sv. maša po slovensko, O domovini, Materin jezik). Skratka: na malo prostora obilje branja in opominov za pravo življenje z zemljo, družino in nebom, za zvestobo slovenskemu rodu in ljubezen do materine besede. Med naše ljudi pod Matajurjem in na Trinikovo zemljo se vračata slovenska pesem in govorica.
-ej
Prispevek za svilogojstvo
V	decembru je deželna uprava določila znesek 100 milijonov 'lir za pospeševanje sviloreje. Prispevki so namenjeni kmetovalcem, ki imajo urejene murvine nasade, potem rejcem sviloprejk za pospeševanje sviloreje, prav tako zadrugam, ki organizirajo in vodijo skupinsko rejo sviloprejk ter združenjem in zadrugam za tehnično pomoč, propagiranje in vzorno delovanje. Prispevki naj bi olajšali nakup opreme dn zemljišča, ki so potrebni za pridelovanje, vskladiščenje, predelovanje in prodajo svi-loprejnih izdelkov ali pa za razširitev obstoječih obratov. Ustanovam, združenjem in zadrugam lahko deželna uprava podeli za izredne pobude prispevek do 90 % priznanih stroškov.
Mladika št. 10
Za božič 1969 je .izšla zadnja, deseta številka XIII. letnika revije »Mladika«. Seveda jo preveva božično vzdušje, kar se kaže v voščilih škofovega vikarja dr. Lojzeta Škerla, deželnega poslanca dr. Draga Štoke in pisatelja dr. Alojza Rebule, pa v pesmih, slikah in v prijetni zgodbi Zore Tavčarjeve »Podoba tete Tone«.
Kondor v članku »Trubar in Pahor« obsodi nastop oblasti v matični domovini zoper pisatelja Borisa Pahorja, ki so mu zaplenili knjigo, ker je v njej v zivezi z obrambo slovenstva povedal več bridkih resnic na račun komunističnih oblastnikov v Sloveniji. Danilo Sedmak razmišlja o prazniku v družini, Drev pa o »vroči jeseni« v Italiji. Sergij Pahor posreduje
Slučajno se je zgodilo, da je Slovensko katoliško akademsko društvo (SKAD) imelo svoj letni občni zbor prav na 15. obletnico svoje ustanovitve v nedeljo 11. januarja. Petnaijst let je lepa doba v življenju vsake organizacije, še bolj v življenju tega našega akademskega društva, ki je še edino ostalo živo in delavno poleg raznih drugih akademskih društev, ki so nastala v povojnem času na Tržaškem in Goriškem, a so že razpadla ali pa nič ne delajo.
Občni zbor je znova izpričal, da gre za delavno in podjetno organizacijo, ki si je s svojo delavnostjo pridobila vidno mesto v življenju gor iških Slovencev. To velja posebno za delovanje v zadnjih petih, šestih letih, ko je SKAD izpeljal vrsto zahtevnih kulturnih podvigov kot so kvalitetni kulturni večeri v Katoliškem domu, dnevi zamejske mladine, sodelovanje pri raznih drugiih pobudah, ki .jih SKAD izvaja skupno z drugimi kulturnimi organizacijami.
Poleg tega velja poudariti še, da je SKAD praktična organizacijska šola za naše akademike, ki si tukaj pridobivajo izkušnje in veselje za delo tudi v drugih organizacijah. Nekje namreč mora mladi človek začeti z organizacijskim delom. SKAD je za akademike najlepša priložnost, da si pridobijo take izkušnje. Verjetno se moramo prav SKAD-u zahvaliti tudi za to, da smo dobili na Goriškem vrsto mladih izobražencev, ki ne stojijo le ob strani, temveč so pripravljeni zagrabiti
V nedeljo 18. januarja ob 16. uri bo v Katoliškem domu v Gorici skioptično predavanje
g. VINKA ZALETELA
ki bo pokazal slike s svojega zadnjega potovanja po Afriki.
Predavanje bo g. Vinko Zaletel ponovil isto nedeljo zvečer ob 19.30 v župnijskem domu v štandrežu.
V ponedeljek 19. januarja ob 20.30 pa bo pokazal svoje slike v župnijskem lomu v Števerjanu.
Občinstvo prisrčno vabljeno, da se predavanja polnoštevilno udeleži.
portret časnikarja in pisatelja Eulvda To-mizze, ki je po rodu iz Istre, živi pa v Trstu. Iz pisateljeve zadnje knjige »Drevo sanj« objavlja odlomek. Dr. Drago Štoka predstavi v obliki razgovora Društvo slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske Benečije in seznani bralce s problematiko beneških Slovencev.
Lep prispevek k pestrosti te številke so slike vseh zborov, ki so nastopili na Reviji cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu. Lev Detela oceni pesniško zbirko Daneta Zajca »Ubijavci kač«, Martin Jevnikar pa v pregledu sodobne slovenske zamejske literature predstavi jezuita Karla Vladimirja Truhlarja, prof. Mihaela Rafaela Vodeba, pesnika Bojana Devetaka in Adolfa Škerjanca. Ocenjeni sta reviji »Nova Mladika« št. 1, ki je začela izhajati v Celju in »Cerkev« št. 11-12, ki -izhaja v Ljubljani, potem »Emigrant«, glasilo društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije v švici ter brošura dr. Frana Vatovca »Slovenska in jugoslovanska časniška beseda«. Knjižica ne more skriti marksistične obarvanosti, kar ji precej zmanjša njeno objektivno veljavo.
—ej
Pastirček št. 4
Uvodno pismo je od skavtinje Previdna srna iz Števerjana, v katerem opiše lansko skavtsko taborjenje v dolini pod Mangartom. Ivo Jevnikar pove, koliko je skavtov po svetu, drug spis pa opozori, da mora biti skavtinja delavna.
Božično vzdušje še diha dz sestavka »Zaradi nas je prišel Odrešenik na svet«. Da ni vseeno, kako se vedeš v cerkvi, pove zgodbica »Obisk v stolnici«. O moči molitve in zaupanju v Boga govori druga zgodbica »Velika pregrada«. Prav prijetno se bere Brankov 'prispevek »Cirkus "Zajček’'«, kakor tudi »Zgodba o Petru«. Objavljena je pesem v notah Matija Tomca »Kragulj čki«. Marko Jevnikar našteje vesoljske polete v letih 1961-1966, Branko pa v športni rubriki prikaže žalostno usodo športnika Jamesa Thorpe, ki mu je bila na olimpijskih igrah v Stockholmu prizadejana leta 1912 velika krivica. »Nastop najmlajšega« je živahen odrski .prizor pred novorojenim Jezuščkom. Dopisi otrok so doživeto pisani, uganke in zanke .prav posrečene. Upamo, da tudi četrta ne bo delala preveč težav. Tisti, ki se na šport razumejo, ji bodo gotovo kos.
za delo itam, kjer je potrebno. V vseh povojnih letih so iz vrst naših izobražencev rasfcli v glavnem le kruhoborcd, od katerih ni imela naša skupnost nobene koristi. Zadnje generacije obetajo, da nam bodo dale itudi drugačne ljudi.
V	tem oziru je gotovo bilo prav, da je na nedeljskem občnem zboru bil postavljen predlog, naj bi vrata v SKAD odprli tudi takim, ki sicer niso vpisani na univerzo, so pa dokončali višjo srednjo šolo. Takih izobražencev z diplomo kake višje srednje šole imamo tudi lepo število. Vsi ti .pa do sedaj niso imeli primerne organizacije, ki bi se vanjo lahko vpisali. SKAD je sedaj mnenja, da tudi taka mladi izobraženci lahko pridejo v njegove vrste. Udeleženoi občnega zbora so namreč predlog soglasno odobrili.
Spominjam se, da je že ob samih začetkih bil [postavljen isti problem, kaj namreč s tistimi, ki niso akademiki; zakaj bi se jim ne odprla vrata v SKAD? Pa so tedanji odbori vztrajali, da je treba SKAD ohraniti samo za akademike. Med drugimi spremembami, ki jih je čas prinesel, je torej sedaj tudi ta, da morejo v SKAD pristopiti 'tudi neakademiki.
Na občnem zboru, ki se ga pa letos marši kak član ni udeležil, je bilo izvoljeno novo vodstvo. Predsednik ostane dr. Damijan Paulin, ki mu bo pomagalo še šest drugih odbornikov. Povečini so bili ponovno izvoljeni prejšnji odborniki.
SKAD-u želimo obilo uspehov v novem poslovnem letu.	(r+r)
ZA KMETOVALCE
Za zboljšanje kmečkih hiš
Deželni zakon št. 1 iz leta 1968 predvideva 'dvoje vrst ugodnosti za zboljšanje kmečkih stanovanjskih hiš.
Prva oblika te pomoči je prispevek k plačevanju obresti na posojilo, ki ga je kmet najel (v smislu zakona št. 1760 iz leta 1968) pri pooblaščenem denarnem zavodu, da si gradi, predela ali poveča stanovanjsko hišo. Ta prispevek lahko traja največ 20 let dn sicer v taki višini, .da ostane v kmetovo breme le odplačevanje posojila in 1% obresti.
Druga oblika pomoči je denarni prispevek za zboljšanje higiensko-sanitamih in stanovanjskih razmer, če stroški ne presegajo 1,500.000 lir. V takem primeru je lahko prispevek največ 400.000 lir dn v goratih predelih pa do 500.000 lir.
Prošnje na kolkovanem papirju in dve kopiji je treba nasloviti na deželno odbor-ništvo za kmetijstvo, gozdarstvo dn gorsko gospodarstvo in jo oddati na pristojnem kmetijskem odn. gozdarskem nadzomdštvu najkasneje do konca februarja. K prošnji za prispevek v denarju je treba priložiti:
1.	opis nameravanih del in predvidene stroške; 2. družinski list; 3. potrdilo o bivanju.
Z deli se lahko prične 'takrat, ko jih je nadzorništvo pismeno odobrilo. Prispevek pa bo izplačan, 'ko bodo dela končana in kolavdirana. Zaenkrat je predvideno, da bodo te 'Ugodnosti trajale do leta 1971.
Nova zemljišča oproščena zemljiškega davka
Clen 28 prvega zelenega načrta ali zakona o razvoju kmetijstva določa, da so neposredni obdelovalci lastniki zemljišč v goratih predelih in na ozemlju Julijske Benečije oproščeni za 8 let davka na zemljišča, ki so jih 'kupili v kmetijske namene, dočim je oprostitev davka na ostalih področjih predvidena le za 5 'let. Letos pa je deželna vlada raztegnila oprostitev zemljiškega davka na 8 let na vse ozemlje tukajšnje dežele. Kmetje, ki so kupili obdelovalno zemljo in so vložili prošnjo za oprostitev zemljiškega davka bodo avtomatsko dobili podaljšano oprostitev za 8 let. Baje bo te ugodnosti deležno v naši deželi okrog 8.000 kmetij, ki so v zadnjih letih dokupila zemljo.
Inž. Janko Košir
Koncert božičnih pesmi v Štoblanku v Beneški Sloveniji
V	nedeljo, 18. januarja ob 15. url bo v župni cerkvi v štoblanku božični koncert. Stare slovenske božične pesmi bo izvajal zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.
OBVESTILA
Naročnina »Katoliškega glasa« za leto
1970. Tudi uprava našega 'lista se je morala zateči, kot so drugi listi že storili sredi preteklega leta, k povišanju letne naročnine, če hoče gospodarsko obstati.
V	Italiji list velja od 1. januarja 1970
3.000	lir, posamična številka pa 70 lir. Za inozemstvo bo list stal 4.000 lir oz. 7 USA dolarjev, 25 nemških mark, 35 francoskih frankov, 30 švicarskih frankov, 160 avstrijskih šilingov, dva in tri četrt angleških funtov.
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: Dr. Vrtovec za božičnico 50.000 tlir (pomotoma javljeno samo 10.000); dr. Ubald Zalateo 5.000 lir; Toroš Antonija 5.000 lir; namesto cvetja na grob pok. Alojzije Tul, N N. 5.000 dir; družina Bolčina namesto cvetja na grob pok. mame Marjete 5.000 lir; žena ob 10. obletnici smrti moža Leopolda Brezigarja
3.000	lir; namesto cvetja na grob itete Alojzije Kenda, N. N. 2.500 lir; B. L. 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: F. Doles ob smrti matere prof. I. Bolčina 2.000 lir; B. L. 5.000 lir; Alojzija Kenda namesto cvetja na grob teti 2.5000 lir.
Za potresence v Banjaluki: Iva Gallassd, Gorica, 3.000 lir. Skupaj je bilo do sedaj nabranih 486.000 lir.
Za Vlncencijevo konferenco v Rojanu:
Rado in Anica darujeta 5.000 lir v počastitev pok. Marije Gropazzi vd. Polduzzi; družina Zini daruje 5.000 lir v spomin Josipa Zini za obletnico smrti.
Za Marijin dom v Rojanu: Katarina Bole daruje 1.000 namesto cvetja na grob Jožeta Sosič; Doljak iz Gorice daruje 6.000 ■idr ob smrti Alojzija Marsič.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
RADIO
A TRST A
Spored od 18. do 24. januarja 1970
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih). 8.15
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in nmenia: 14.15 (samo ob de
lavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: N. Slastnikov: »Na Mars za vsako ceno«. Dramatiziral A. Pregare. Prvi del. 11.45 Ringa-raja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba.
12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja »Naša gospa«.
15.30 Cankar: »Grešnik Lenart«. 17.30 Pri naših pevskih .zborih. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov dn revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske pesmi.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole.
12.10 Kalanova: »Pomenek s poslušavka-mi«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: čar glasbenih umetnin.
17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za srednje šole. 18.50 Zbor »G. Schiff« dz Chioprisa-Visconeja. 21.05 Cvetje dz domačih gajev: F. Tomizza: »Sanjsko drevo«. 21.45 Slovenski solisti: Tenorist Gašper Dermota.
Torek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednaaik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Slovenske balade in romance, spremna beseda prof. Vinka Beličdča.
19.35 Zbor »V. Mirk« s Proseka-Kontovela.
20.35 Puccini: »La Boheme«, opera v štirih dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 12.10 Liki dz naše preteklosti: »Venceslav Bede«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel.
17.20	Za mlade poslušavce: Sodobne popevke. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Ljudske pravljice in povedke. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Theuerschuh: »Družinski obzornik«.
13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst. 17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 17.55 Kako 'in zakaj. 19.10 Simonitijeva: »Pisani balončki«, radijski tednik za najmlajše.
20.35 Alfio Valdarnini: »Nekega ponedeljka leta ’43«. Radijska drama.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri.
17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Na mejah življenja (2) T. Lomonaco: »Na tečajdh in v puščavi«. 19.30 Priljubljene melodije. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Iz starih časov. 13.30 Glasba po željah. 16.10 Izbor motivov iz operet »Pri belem konjičku« in »Paganini«. 16.30 B. CelLini: »Moje ■ življenje«. Četrto nadaljevanje. 16.50 Dalmatinski ansambel Petra Traliča. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Zbor Slovenskih madrigalistov. 18.50 Južnoameriški ritmi. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Pevmd. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 S čitalniških odrov: Jakob Alešovec: »Nemški ne znajo«. Priredba in režija Mirka Mahniča.
Nedelja za slovenski katoliški tisk. Obhajali jo bomo tako na Tržaškem kot na Goriškem 1. februarja (dn ne 25. t. m., kot smo zadnjič javili). 1. februarja bodo pri vseh slovenskih službah božjih tudi nabirke za naš katoliški tisk. Vsakoletna prireditev v korist katoliškega tiska pa bo v Katoliškem domu v Gorica iz tehničnih razlogov že v nedeljo, 25. januarja.
Službo dobi. Slovenska družina na Opčinah pri Trstu sprejme v stalno službo Slovenko, staro od 30 do 50 let, veščo kuhinje in ostalih hišnih del. Soba, hrana in dobra plača. Ponudbe sprejema uprava »Kat. glasa« pod označbo »Narodno zavedna«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Občni zbor SKAD-a