97. številka.
Ljubljana, v soboto 30. aprila.
XX. leto, 1887.
Uhaja Vbak dan lve^er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st r i j sko-o g e rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
lO kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznani la plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p- n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovč, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
pol leta..... 6   „   50 „
It    f H H
„ četrt leta. 3   „   30 „
„ jeden mesec......    I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ Četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesecv  .   .    1   „ 40 „ B^T" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo.
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 28. aprila. Udeležba slovenskih poslancev pri letošnji budgetni debati bode jako živahna. V generalni razpravi zastopal je poslanec prof. Šuklje stališče slovenske delegacije ter tako rekoč nek okvir priredil narodnim in gmotnim terjatvam slovenskega naroda, kojega bode treba napolniti tekom specijalne debate. In tu se je že skrbelo za to, da se bode razlegal in čul glas našega naroda po parla-mentni dvorani. Naj le omenjani, da bode po dogovoru mej našimi zastopniki poslanec Šuklje govoril pri vodnih stavbah in pri centrali naučnega ministerstva, poslanec Klun razvijal naše težnje glede ljudskega šolstva, dr. Ferjančič označil naš  položaj na pravosodnem  polji, Pfeifer bode
povzdignil svoj glas za Dolenjsko železnico, in Vožnja k se je prijavil pri več točkah, da označi stališče zlasti štajerskih Slovencev. Dr. Gregorec izbral si je naslova: dispozicij ski fond in carino, kjer tudi gotovo pride do besede. Dobra volja je tedaj tu, prilike bode v izobilji, povedati svetu resnico, — Bog daj srečo!
V včerajšnji debati govorila sta po prof. Šu-kljeju le dva govornika: Plener in Zucker, dasi je seja trajala skoro 5 Vi ur. Saj je sleherni izmej te govorniške trojice za svojo razpravo potreboval nad ll/a uro!
Da je Plener star izskušen parlamentarec, tudi s svojim letošnjim budgetnim govorom lep uspeh dosegel pri hvaležnem svojem pbčiustvu v dvorani in na galerijab, razume se kaj lehko. Mož je umetnik.
Plener, ki se je od nekdaj mnogo bavil z finančnimi vprašanji, pozna natančno vsa skrita zakotja državnega proračuna ter zna mojstersko gru pirati dolge vrste potrpežljivih številk. Vender stvarne razprave ne zanimajo več naše zbornice, za to se je Plener v drugem delu svojega govora s čudno strastjo zakadil na politično polje, grmel proti Čehom ter mimogrede frvojo strast pokazal tudi nam Slovencem : ni čuda, da je tak govor silno ugajal levičarjem, kateri so v gostih trumah obsuli svojega proroka in voditelja. Imenom Čehov mu je dobro odgovarjal Zucker, slovenski poslanci bodejo v specijalni debati imeli priliko, zavračati Ple-nerjeve napade.
Danes se je nadaljevala generalna razprava. Prva govornika bila sta dr. Pichler, član nemškega kluba, in Ceh Sala še k. Pichler, posvoji naravi jako krotka duša, deklamoval je s silnim pathosom dobro na pamet priučen govor, pravi sammelsurium" gorotasnih fraz, in izborno organizo-vana „claqueu njegovih tovarišev je celo ploskala njegovim abotnostim. Salašek držal seje stvari, in prav mirno, a razsodno razvijal nekatera važna materijelna vprašanja.
Salašekov govor je pri kraji, in sedaj se vale
poslanci kar trumoma proti skrajni levici. Tišina nastane v sicer tako nemirni zbornici, predsednik da besedo — Sch o n erer j u! Uverjem sem, da v tem jako drastičnem govoru, ki je trajal nad jedno uro, jutri niti besedice ne bodeino čitali po Dunajskih listih, „Vaterland" seveda izvzemši in uradno „\Viener Abendpost". Celo ime govornikovo se bode skrbno zamolčalo občinstvu. Saj tudi ni čuda! Kar farni »g^ra/ sedi v prostorih, odmenjenih Dunajski žuniallstiki, cvet je časnikarskega Izraela, in niti jednega ne bodete dobili mej temi junaki, kojemu ni narava v obraz pritisnila pečata semiškega poko-lenja. „Wai goseh rien, der Schbnerer kimmt!" — in pero so odložili Abrahamovi potomci ter plaho zrli s svojih sedežev doli v dvorano, kjer je Schbnerer s silnem glasom grmel proti židovstvu! Pač ne pripadam obožateljem tega moža, odločno obsojam surovost njegovega postopanja, in kar se tiče političnih nazorov njegove stranke, znano je, da v njenem programu ni mesta več za našo Avstrijo. Ali kdo bodo tajil, da je mož povedal mnogo po vsem resničnega o korupciji, zasejani po napredujočem židovskem uplivu! Schbnerer ne govori prosto, svoj govor čita od besede do besede, niti tega bi ne hotel podpisati, da ga je sam bil1 skoval — toda priznati moram, da je v marsičem v črno zadel t;jr utis napravil na zbornico. In tudi humorja mu odrekati ue morem. Ko je bičal „dio verlotterte nichts\vilrdige, faule, jlidi-sehe Schandpresse", zakriči mej tovariše poslance, naj se oglasi oni, kateri ni prešinjen zaničevanja proti židovskemu časnikarstvu. Vse je molčalo, in zmagonosno prijavi Schbnerer, ~ takrat zavladala je splošna veselost po celi hiši, — da židovska žurnalistika niti jednega zagovornika nema v celi dvorani.
Ves govor treba čitati, zanimiv je skozi in skozi Toda dva izreka Z\vettlskega tribuna utegneta še posebno zanimati čitatelje „Slov. Naroda". Govoreč namreč o razdelitvi kraljestva češkega, kakor jo zahtevajo vsi nemškolibcralci, od P lene rja pričenši doli do Celjskega tforeggerja — izjavil
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.)
(Dalje.)
Jednajsto poglavje.
Nobeden umrjoč ne ve, Kaj on zamore storiti, Koliko svetlobe, kreposti in tolažbe
mu sledi; No! naprej jaz hodim In pa Kristus nad menoj Nikdo no sluti, kako čudovito bode
to potovanje.
Mej tremi otroci se je sedaj vnel kaj živahen pogovor, ki je večinom vprašanja in odgovore obsegal. Eoza se je sedaj pa sedaj skrivoma ozirala na Mabel, ki je malo trojico z očitnim zanimanjem opazovala. Gospa Hopova se je vrnila v kuhinjo k delu, katero jej je bil dohod tujih gostov pretrgal. Mabel je kar mirno sedela ter opazovala, kako se je pogovor otrok razvijal; s pritrdujočimi smehljaji je odgovarjala Rozinim pogledom. Rada bi se bila udeležila pogovora ter Roži izrazila svoje globoko sočutje o njeni nesreči; a že prvi poskus se jej ni posrečil. Bila je tedaj v največji zadregi, kako naj
bi ravnala z otrokom, čegar resnost jej je kljubu njegovim mladim letom veliko spoštovanje izbujala. Mislila je, kako naj bi ravnala z otrokom, čegar potrpežljiva zadovoljnost, v njegovem obličji se iz rarajoč, je zavračala sočutje, katero bi bila drugače njegova slabost izbujala. Zato je Mabel prepuščala dečkoma, da sta vse lastnosti in posebnosti nove znanke na dan spravljala in to nalogo sta res kaj spretno izvrševala.
Koza je njima pojasnovala korist različnih izdelkov, ki so bili ob jednem igrače in uzorci. Pri tem je dečka zanimala z jasnimi popisi, Mabeli pa je izbujala največje začudenje, da je vse toli razumno razvijala. Reči, katerih bolno dete gotovo nikdar ni videlo, vrtarsko orodje in posodje, tesarsko in mizarsko orodje in celo kaj umetno sestavljene stroje je pojasnovala z natančnostjo ter razlagala njih porabo z gotovostjo, ki je pazljivega Alika zanimala in celo Mabel poučevala. Murrav pa je na Rozino koleno naslonjen mirno jo poslušal ter spoštljivo v obraz zrl mladi učiteljici, ki je njegove dolge svetle kodre okrog svojih tenkih, kumer-nih prstov ovijala.
Bila je res neskladna družba, ki se je bila v prodajalnici uboge udove zbrala. Bogatih starišev otroci v lepi obleki in polni življenja in zdravja poleg deklice, ki je bila v revščini odgojena, po bolezni shujšana in od sveta odločena. To nasprotje
mej mladimi poslušalci in bolno deklico je bilo tem očitniše, ker se je bolnica po duševnih zmožnostih tako močno odlikovala.
Morebiti se je Mabel zavedala ponižujočih hib otrok svoje sestre, kajti prvikrat se je vprašala sebe samo, kako se je pač zgodilo, da dečka nista nikdar v šolo hodila in da sta v toli obžalovanja vredni nevednosti doslej rastla. Da sta imela dovolj glave, kazalo se je v tem, da sta se oba za Rozino pripovedovanje in popisovanje toli močno zanimala. In pogovor, ki so ga igrače sprožile, trpel bi bil lahko ves čas njih prisotnosti v Ilopinem bivališči, ko bi se njih pozornost ne bila nazadnje obrnila k drugemu predmetu.
Nagloma z glavo zmaje zadel ie bil Alik na oster ogel; ozrši se po konci zagledal je Rozino podobo, katero so bili iz male sobice sem obesili. Nemudoma jo je izpoznal. „Tvoja podoba!" vzkliknil je. »Podoba z mladim božjepotuikom in angelji! No, prosim, pokaži mi jo! Lidija mi je o njej pravila." In stegnil je roko, da bi jo z žeblja snel. A ni je mogel doseči; zato jo je Mabel, Rozo dovoljenja prosivši, doli vzela ter jo na polico pod oknom postavila. Pri tem je Mabel opazila dragost podolgovato-okroglega okvirja. Ivo se je zopet usedla ter podobo prvikrat v pravi svetlobi pogledala, čudila se je dovršeni lepoti bakroreza in priprosti soti narisanega predmeta. (DoJ^Tj
se je Schonerer proti jednaki razkrojitvi, češ, potero mora priti na vrsto tudi — Štajerska in Koroška To je vsaj logično mišljeno — dejali so slovenski poslanci in glasno mu pritrjevali. In obrnen proti levičarjem očital jim je, da po- njihor.j vih nazorih sme avstrijski Nemec biti vse A n 11-čeh, antiklerikalec itd., le — antisemit, ne. On pa pravi, vsa arijska plemena avstrijska so Nemcem bolj sorodna nego Žid, in združil bi se celo s Čehi in Slovenci, ako se s tako pomočjo iz; nebi židovskega jarma. Ko je končali glasoviti- vla stelin z Rožnove, ploskalo mu je sicer le krdelce antisemitov v dvorani, toda. sedaj pritisne tudi občinstvo na galerijah in C h l u nt e c k v , ki je mej govorom bil prevzel predsedništvo, je komaj mir napravil v parlamentu.
Še sta govorila Poljak Bobrzvnski in ljubljenec niš, Sevniški Ausserer. Dolgočasil bi Vas, če bi le za trenotek si hotel muditi pri tiradah tega nemškega apostola.
Politični razgled.
Notranje tležele.
V Ljubljani 30. aprila. (cNko namestništvo je prepovedalo nabiranje za zgradbo nemškega doma v Kraljevem Dvoru. — Namestništvo misli, da sedaj nabiranje za nemški dom ne bi bilo umestno, ko se nabira že za razne namene, mej družim za posestnike po elementarnih nezgodah poškodovane. — »Varšavskemu Dnevniku" piše se z Dunaja, da je mej Staročehi stranka, ki bi rada dr. Riegra odrinila in staročeško stranko še bolj približala vladi. Riegra bodo s tem odstranili, da ga bodo poklicali v gospodsko zbornico. Vodstvo Čehov bode potem prevzel dr. Zeithammer, toda le navidezno, pravi vodja bode pa fevdalec grof Clam-Martinic. Zeithammer ni dosti prida, pod Bachom bil je gimnazijski profesor in germanizator na Hrvatskem. Ako se posreči nakana vladne in klerikalne stranke, da bodo Riegra kakor mumijo spravili v gosposko zbornico, bodo Mladočehi dobili več upliva pri narodu in Staročehi bodo generali brez vojakov.
Viiaiijt' države.
V Bolgariji bili so v več krajih nemiri zlasti v Golemom Kanaru in Novem selu. Kaj natančnega se o tem še ne poroča, ker bolgarska vlada strogo pazi, da take jej nepovoljne stvari ostanejo kolikor možno prikrite.
Poročila, da misli Turčija odpoklicati svojega komisarja iz Sofije, ker pogajanja z holgitr-sko vlado ne obetajo nikakega uspeha, se ne potrjujejo. Riza bej ostane še v Sofiji, če tudi se ne bode dosti več prizadeval spraviti bolgarske stranke.
Nasprotje mej srbskimi ministri je nekda vedno večje. Skoro gotovo je, da pride do minister-ske krize. Govori se, da je ministerstvo Že dalo ostavko. Ne ve se pa, ali bodo zopet naprednjaki ali c pozicij onalci poklicani na krmilo. Kralj vedno ormihuje, ne ve, ali bi nadaljeval sedanjo politiko, ali se pa bolj približal Rusiji. — Kralj je bil baje že poklical generala Horvatovića da naj bi prevzel sestavo novega roinisterstva. Horvatović mu je priporočal Ristica za ministerskega predsednika, s katerim pa kralj ni bil zadovoljen.
Kakor se poroča iz Varšave »Reformi", biva ondi sedaj princ Evgen Leuchtenberški. Govori se, da bode zamenil generala Gurka, kateremu bode r us.v i car izročil glavno poveljništvo v vojni, ki se kmalu začne. Po druzih poročilih pa čaka princ v Varšavi bolgarske deputacije, ki mu bode ponudila kandidaturo za bo^gaivki prestol. — Veleposlanik v Berolinu grof Šuvalov bode nekda imenovan namestili kom na Kavkazu Začel je nekda v Berolinu že prodajati svoje konje. — Nedavno so razni mmški listi poročali, da car letos ne pojde v Krim zaradi strahu pred nihilisti. To so bile samo kombinacije nemških listov. V novem Čerkasku se že delajo priprave za vsprejem carske rodbine ter je tja že prišlo več carskih dvorskih uradnikov. 3. maja po pravoslavnem koledarji odpotuje carska obitelj iz Peterhurga in 6. maja bode cesarjevič naslednik v Novem Čerkasku prisegel kot kazaški ataman. Iz Novega (Jerkaska pojde carska obitelj v Sebastopolj, kjer se bode spustila velika nova oklopnica v morje.
»Revue d" Orir-nt" poroča iz Carigrada, da je turska vlada zvedela, da se pripravlja ustauek v Makedoniji. Vojni minister je naročil Ridjib paši, da naj takoj odrine s Samajesterskimi četami na mejo in v Pričini zbere jedno divizijo, ter počaka daljših povelj. Ahmcd Ejub paša in Skaderski poveljnik Tahiz paša sta dobila povelje, da naj dobro pazita na Črnogoro. ;— Po poročilih od bolgarske vladno strani, rnjejo v Makedoniji bolgarski emigrantje, ki bi radi napravili kak nered. Turška vlada se je pa sporazumela z bolgarskim regentstvom, kaj ukreniti, da zatre ustanek.
Nemški listi si jako prizadevajo, da bi opravičili postopanje nemške policije proti francoskemu policijskemu komisarju Schnaebele-u. Sedaj, ko je dokazano, da je nemški policijski komisar Schnaehele-a zvabil čez mejo,  trdijo nemški listi,
da sta dva nemška policista zvedela, da bode imel < raut.seh pogovor s Schnaebele-om ter sta šla čakat na mejo, ne da bi bila kaj Gautschu poredala. Poslednji je tedaj popolnem nedolžen. Tega jim pač njkdjo ne bode verjeti mpgel, §icer je pa bila dolžnost^ Gaut8cheva potem hitro Vse potrebno storiti, da se Schnaebete, izpusfci, ko bi 86 res to bilo pri godijo, ne pa čakati, da je. francoska vlada morala po aiplomatičnem potu zahtevati, da ga izpuste.
ItalljttiiMjki genjaral Saletta nekda ni zahteval, da se mu odpošljeta, dva. bataljjona pehote in 40 topov zategadfjj, ker se je v NLassauahi položaj shujlal, ampak hoče le. oppolnem, zagotoviti se za vse 'slučaje, da vojaška, ajl a Italije v Afriki ne zgubi veljave.
»Sibirski Vjeataik" se obtožuje, da ItiisijUt
tako slabo utrjuje mejo proti JKItajl. 250O vrst na dolgo je meja popolnem odprta, dočim so Kitajci zgradili dolgo vrsto trdnjav ob meji.
V Londonu se nadejajo, da Rusija ne bode posegla v afganske zadeve, ko bi tudi Afgani spodili sedanjega emira. Rusija in Anglija se bodeta že sporazumeli, komu naj se izroči vladarstvo v Afganistanu. Našli bodeta kako osobo, ki bode obema povoljna.
Dopisi.
Iz Bima 26. aprila [Izv. dop. ] Znano je vsemu slovenskemu svetu, da je „Slovenski Narod" liberalen list, vsaj tako se mnogokdaj čita v nekaterih listih. V Ljubljani je sicer mnogo odličnih „ katolikov" (ta oblika je svojina naše vrle »Soče") ki so že često namigali »Narodu", kako gre besedo postaviti, da ne žali katoliškega srca, ki ob-ljemlje vse narode »z ljubeznijo sveto in živo" — ali uspeha do danes še zapoznati ni — pač menda za to, ker so gospoda mlatili gola načela brez vzgledov. Jaz pa ne tako! Pošiljam Vam iz središča vseobčne cerkve nedosežen obrazec »katoliškega" dopisa. Spisal ga je — meni do konca neznani — Gemuethlich za odličuo glasilo strogo pravoslavnih, cerkveno in politično sv. Očetu udanih »katolikov": „La Voce Della Ver i t a", ki ga je natisnila v 26. dan t. m. v 94 številki. Dopis je toli poueniši, ker govori o interpelaciji g. Plener-ja in o zadnjih dogodkih v Šibeniku. — Berite in natisnite skromni moj prelog ter — učite se!
»Na Dunaji v 23. dan aprila 1887. V današnji seji poslaniške zbornice stavil je veleznani govornik Plener to-le interpelacijo: (Za tem je na-tisnena interpelacija, ki je čitateljem »Slovenskega Naroda" že znana). »Žal da ni ininisterski predsednik koj odgovoril temu vprašanju in zategadelj ni mi možno danes še naznaniti Vam vladnih pojasnil o zanimivem predmetu. Mudilo se mi je pa vender dokazati čitateljem, kako je tukajšnjemu občinstvu žal nesrečnih dogodkov v Dalmaciji. Ee nečanski kulturi, cvetoči stoletja na zapadnem (1) bregu adrijanskega morja, hranimo najiskrenejše simpatije, a boli nas gledati grozečo jej slovansko po,-odenj; koja — nekaj desetletij sem narašča besneč in rohneč (con furia crescente). Šibenik, mesto ponosno, da se je v njega sredi rodil Ta* maseo, je zdaj živo ognjišče slavizmu v Dalmaciji, kakor je Spljet s svojim preljubeznjivim (simpati-cissimo) Antonom Đajamonti žrtvenik najbolje hraneč iskro italijanstva v Dalmaciji, če prav je tudi tam že malo ne potopila se v b es ne čih valovih hrvatskih (dai riotti croati invadenti)
Kar se tam dogaja — je sicer umevno. Sladka govorica beneška govori se povsod, kamor koli do-naša žlobodraje valovje adrijausko ljubke in slavne spomine. Ali oddaljivši se od morja malce v deželo proti divjemu skalovju, ki loči Dalmacijo od Bosne in Ercegoviue — stopiš na polu-divjaška tla (mondo semi-selvaggio) (zloglasnih) „„morlakov"" (dei mor-lacchi.) Kakor povsodi zahajajo ti gorjani neprenehoma v mesto iskat dela  in polnit mošničke z drobižem (per fare il gruzzoletto) spirajoč raz sebe blato svojih surovih zagorskih gnezd (sfangan-dosi della rozzezza dei   proprii  nidi  <l" aquile).   Svoje dni so se bahali, da so znali beneško narečje in nekoji celo toskansko govorico. Toda politična propaganda je prodrla celo v medvedje brloge in  polšje podzemske luk-n j e. Ta propaganda je premodrila je, naj se raj še združijo usiljevati še drugim ljudem svoje narečje. Številna moč je na njih strani! Kako se to konča 1 Vprašanje je resno  a z modernimi  načeli zdi se mi jako težavno  rešiti  plemenitejšo stvar (causa migliore) iz premogočnega nasilja brutalne večine (dalla prepotenza della maggioranza bruta). Ta sad nam je narodil liberalizem!   Bodisi kakor koli poskusiti moramo vsaj zabraniti nasilstva in videti hočemo, kaj poreče grof Taafte . . ."
V podobnem slogu piše „La Voce Della Velita" vedno o Slovanih, »katere bi trebalo vse poitalijaniti v Gorici, vlstrijiinv Dalmaciji, da se ne odcepijo v razkol*. Teh besed sicec. neseni, čital v hvaljenem listu, a izreki mi je oči^o, glasno in k^repko . naj* avstrijski,, l|%tolišk^ duhovnik in (izveden uradni k uolivnega italijanskega l i 8,^8 v 15. ijan tu m. t. I. Zlagajo se prav lepo z nazori vrjl# »Voce" ip naših neodređenih. Ali . imajo, ti stfQ$o pravoslavni UkoSpe navode od Propagande iz S^ma — djupjimo. Dostaviti hočemo le nekaj. Plemeniti starček Lev YLLL trudi se vkljub mogočnim naporom Slovanom sovražnih politikov privabiti v naročje sv. cerkve Slovane razkolnike. Tej životvorni in vzvišeni ideji odzvalo se je do zdaj skoro več razkoluikov, nego li naših. Toda kaj porečejo Slovani razkolniki čitaje v glasilih r im sko-kato 1 iš ki h mašnikov neprestano sramotenje in sovražno napadanje in izz i vanj e vseh Slovanov, celo Slovauov katoličanov? Videant consules!
Iz IJutomera 26. aprila. [Izv. dop.] Iz društvenega računa Ljutomerske posojilnice za leto 1886, v glavni seji dne 17. aprila odobrenega, uvidi se, da je imelo društvo koncem 1886. leta 325 udov, ter da jih je v teku računskega leta 13 izstopilo, a 32 pristopilo, po tem takem je društvo od 1885. leta za 19 udov narastlo. Po letnih prineskih na upravilnih deležih narastel je fond do konca leta 1886 na 22.088 gld. 53 kr., dočim je izstopivšim udom 1101 gld. 26 kr. izplačanih, a od ostalih in pristopivših pa 1773 gld. 39 kr. uplačanih. Letnega prometa bilo je skupaj 184.915 glg. 61 kr. Kakor bilanca kaže, imelo je društvo koncem leta 1886 imetja 157.657 gld. 51 kr., dolgov pa 156.839 gld. 53 kr., mej katerimi je tudi reservni fond v znesku 10.092 gld. 3 kr. Prigospodarilo si je društvo v tem letu 818 gld. 18 kr. in zbor je sklenil, da se ta znesek spet k reservnemu fondu pripiše.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
Predseduje župan g. Grasselli. Navzočnih je 20 odbornikov. Overovateljema zapisnika imenuje župan mestna odbornika Kleina in Velkovrha. Župan naznanja, da je o njega začasni odsotnosti g. podžupan Vašo P e t r i ć i č pri g. deželnem predsedniku izrazil najudanejše čestitke nadvojvodi maršalu Albrehtu o priliki 60 letnice njegovega vojaškega službovanja v imenu Ljubljanskega stolnega mesta in deželnega predsednika naprosil, da iste sporočiti blagovoli Njega cesarski visokosti maršalu, kar je gospod deželni predsednik rado volj no obljubil. (Mesmi odborniki pozdravijo to naznanilo z navdušenimi Živio- in Slava-klici.)
Župan naznanja, da se je star tovariš mestnih odbornikov, dr. Valentin Zamik, kateri že dalje časa boleha, mestnemu odboruištvu odpovedal, kar bode mestni zbor gotovo z obžalovanjem na znanje vzel.
Podžupan Vaso Petričić pravi, da mestni zbor gotovo naj globe je obžaluje, da zapusti toli zaslužni g. dr. Z ar ni k, ki je tako neumorno in z vso resnostjo in vztrajnostjo sodeloval v mestnem zboru, odkar je narodna slovenska stranka si pridobila večino, deloval tudi kot načelnik pravnega in personalnega odseka, zmirom le v občno korist in napredek Ljubljanskega stolnega mesta. Zatorej predlaga gospod podžupan, naj izreče mestni zbor jednoglasno zahvalo g. dr. Valentinu Zamiku za njegovo uspešno delovanje v mestnem zboru Ljub« ljanskem in naj mestni zbor gospoda župana pooblasti, da to zahvalo pismeno gosp. dr. Valentinu Zamiku izreče. (Občno pritrjevanje.)
Župan Grasselli pravi, da pač ne treba glasovati o g. podžupana Petričič-a predlogu, ker občno pritrjevanje mu je dokaz, da je predlog odobril ves mestni zbor, tedaj bode sklepu rado-voljno ustregel. (Občno pritrjevanje.)
Inžeuer g. Smerekar v Mannheimu zahvaljuje se mestnemu zboru, da ga je počastil z naročilom za vodovod in zagotavlja, da bode to zaupanje gotovo opravičil po svojem delu.
Tehnično društvo kranjsko zahvaljuje se mestnemu zboru, da je pristopila temu društvu tudi Ljubljanska občina in zagotavlja, da bode i nadalje rado volj no posvečevalo svoje moči Ljubljanskemu mestu. (Dobro.) Glavno mesto Gradec doposlalo je poročilo o delovanji mestnega zbora za 1. 1886.
mir Daij?v pril°si- tw
Priloga »Slovenskemu zarodu" ftt. 97. 30 aprilu 1»K7.
Mestni odbornik M urnik poroča o dopolnilnih letošnjih volitvah za mestni zbor, katere se vse brez razgovora odobre.
Mestni odbornik dr. M oseh e poroča v imenu pravnega in personalnega odseka o prošnji Frana Levstika iz Velikih Lašč, da se mu dovoli i'knjižha neke izjave, uknjižene na njegovem posestvu. Oče g. Frana Levstika, preskrbovati je imel po pogodbi Ljubljansko mesto 1. 1807 z govejim mesom in moral tedaj uknjižiti na svojo posestvo 6000 gld. Ta zaveza sedaj že 80 let ne obstoji in nihče ni njenemu zruš^nju ugovarjal, torej nasvetuje poročevalec dr. Mosche, da se v zraislu §. 70. prov. mestnega statuta Ljubljanskega razruši in se prošnji g. Fran Levstika ustreže, da izbriše to ukujižbo na svoje troške. Predlog obvelja in potem se javna seja sklene.
Matica Slovenska.
LXXVI. odbor,»va seja, dtio 27. aprila. (Konec.)
Od zadnje odborove seje (12. febr.) pristopili so društvu nanovo:
A. Kot ustanovnika: 1. dr. Cucek Lovro. c. kr. um. polkovui zdravnik v Orebići (izraej letnikov).   2. Šusteršič Fran, kaplan v Smledniku.
B. Kot letniki: 1. Ahačič Leopold, fužinar v Tržiči    2. Ban Fran, vodja »Katoliške tiskarne" v Ljubljani. 3. Ber nik Valentin, kaplan v Kranjski Gori.   4. Birek Fran, bogoslovec v Ljubljani.   5. „ Bral no in podporno delavsko društvo" v Gorici. 6. Čebašek Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 7. Čeučur Jakob, nadučitelj v Škednji.   8 Erzar Matija, kaplan v Škof ji Loki. 9. Fertin I gnacij, kaplan v Starem  Trgu pri Poljanah. 10. Gaberšek Ivan, okrajni tajnik na Vran skem. 11. Gombač Marija, učiteljica v Bojanu. 12. dr. Gregorič Vincenc, zdravnik v Ljubljani. 13. dr. Kavčič Jakob, drž. pravd, namestnik v Ljubljani. 14. Kersnik Leopoldom, učiteljica v Ajdovščini. 15. Kleč Avgust, učitelj v Cerknici.  16. Korošec Fran, kaplan pri sv Vidu.  17. Kremeušek Janko, c. kr. vladni koncipist v Špitalu.   18. Lederhas Ljudevit, aprob. gimn. učitelj v Ljubljani. 19. grof Margheri Rudolf, c. kr. okr. komisar v Radovljici.   20. Mi-klavčič Karol, kaplan pri starem sv. Antonu v Trstu. 21. Mulj Ivan, župnik v Beli Peči.   22. Mrak Matija, kaplan v Gorjah. 23. Nemanič Ivan, kaplan na Bledu. 24. Oblak Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 25. Pavlin Alojzij, posestnik v Podbrezji.   26. Pavlin Fran, posestnik v Podbrezji.  27. Picigas Lavoslav, bogoslovec v Ljubljani. 28. Rakove Ivan, zasebnik v Kranji. 29. dr. Rausch Fran, odvetnik v Kozjem 30. Rott Antonija, učit. pripravnica v Gorici. 31. Slavec Ivan, stolni vikar pri sv. Justu v Trstu. 32. Starič Josip, c. kr. sodnijski pristav Litiji. 33. Stoklas Vinko, učitelj v Žitalah.   34. Šaier Ivan, župnik v Grahovem.  35. Šega Ivan, kaplan v Kostanjevici. 36. Šola narodna v Novi Štifti pri Gornjem Gradu.   37. Tekster Konrad, bogoslovec v Ljubljani. 38. Tomšič Ivan, usnjar na Vrhniki. 39. Tomšič Ljudevit, učitelj v Zagrebu.   40. Turk Avgust, župnik na Juncem. 41. Vidic Ivana, učiteljica na Vrhniki. 42. Vrhovšek Fran, bogoslovec v Ljubljani. 43. Wester Avguštin, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 44. dr. Wurner Josip, c. kr. um. polkovui zdravnik itd. v Kostanjevici.   45. ZtkrajŠek Fran, bogoslovec v Ljubljani    46. Zilokar Josip, kaplan v Cerknici. 47. Zupan Ivau, bogoslovec v Ljubljani.
Več društev in posameznih osob je dobilo od „Matice" v zadnjem času v darilo večje ali manjše število založnih knjig. V prvi vrsti s i je „Matica" ozirala tu na šolstvo in na to, da so bili prošnjiki društveni udje.
»Smithsonian Institution" v VVashingtonu potrjuje prejem lanskih društvenih knjig.
Odbor „Dramatičnega društva" se zahvaljuje za darilo (64 zvezkov igre „Strup") in prepušča „Matični" knjižnici v dopolnitev 15 zvezkov „Slovenske Talije", za kar se odboru izreka spodobna zahvala.
Tajniku se naroči, da pregleda in s kakim odbornikom uredi rokopise v društveni knjižnici, ter da ustrezajoč želji dr. Štreklja, pošlje omenjenemu gospodu, kar se mej njimi nahaja iz narodnega pesništva.
Tajnikovo poročilo o kujižuičnem prirastku se vzame na znanje.   Prirastek od zadnje seje znaša 70 knjig, zvezkov in časopisov. Izmej teh: 34 ru skih, 17 slovenskih, 7 čeških, 5 hrvaških, 3 latiu
ske,   2 nemški,   1 srbska in  1 sorbska; 22 vsled daril in -1* po zamenji.
Napo>led pojasnjuje predsednik .stavljeno interpelacijo o Cafovih rokopisih v zapuščini Boži-dara Raiča, ter poprosi dotičnoga odbornika, naj ali sam ali » katerega dtuzega pomočjo morebiti v njegovem životopisu, kateri je došel „Matici", omenjeno stvar konečno uredi, in ker se nihče več ne oglasi, poslovi skupščino in sklene sejo ob 7. uri zvečer.
Domače stvari.
— (Vabilo k občnemu zboru društva -Narodni dom") v dan 7. maja 1887 ob 7. uri zvečer v dvorani Ljubljanske Čitalnice z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. — 2. Poročilo tajnikovo. — 3. Poročilo blagajnikovo. — 4. Poročilo pregledovalnega odseka. — 5. Volitev predsednika. — 6. Volitev upravnega odbora. — 7. Volitev pregledovalnega odseka. — 8. Posamezni nasveti društveuikov. — Vsi p. n. gospodje društven iki se torej uljudno vabijo, da se udeleže tega občnega zbora v polnem Številu.
— (K petdesetletnici slovstvenega delovanja hrvatskega pesnika Ivana pl. Trn.skega) odšel je iz Ljubljane v Zagreb ta-le telegram: Tebi, čegar preroški duh je davno že videl vehčastvo slovanstva. Tebi, ki si v prekrasnih »Kriesnicah" z božansko besedo nauduševal k du ševnej trojednici žeustvo slovanskega juga, — pošiljajo k današnjemu dnevu izraze najiskrenejšega -poštovanja in željo za dobio življenje žene in dekleta slovenske  Za odbor: Marija Munnkova.
— (Osobna vest.) Zdravnikom v tukajšnjem semenišči imenovan je zdravstveni svetnik g. dr. Fran Ambrož ič.
— (V Kamniku) bode jutri prva gleda-lišna predstava Ljubljanskega dramatičnega društva, na kar občinstvo opozarjamo.
— (O ponočnih izgredih,; ki so se vršili zadnje dni v nušem mestu in katere smo deloma že omeuili, izrekla se je včeraj jako stroga sodba. Marsikateri prizadetih gospodov bode sedaj obžaloval svojo preveliko živahnost, ki v glavnem mestu nikakor ni bila umestna iu s katero se je ob pozni uri kalil ponoćni mir. Kar nenadoma morali so se „na povelje" odpeljati dotičui gospodje že danes zjutraj ob 4. uri. Tudi v novih postajah bodo začetkom malo prostosti, kajti premišljevat; bode treba 8—14 duij preveselo življenje v Ljubljani.
— (Slovenskega učiteljskega društva odbor) je v svojej zadujej seji poleg dru-zega se posvetoval in od poslanega mu gradiva za »Knjižnico šolski mladini" vsprejel: „Mladi duo vi" ; „Za poklicem" ; „Prva šola, prizori iz otroškega življenja". Spis „Z Božjo pomočjo" prevzame odbornik, da ga pregleda ter o tem v prihodnji seji poroča. — Dalje se nakaže g. pisatelju za spis „Mladi dnovi" na račun nekaj nagrade. — Odbor prosi g. pisatelje, da bi svoje pogoje glede odškodnine za poslane spise s temi vred odboru naznaniti izvolili. Tudi prosi odbor, da bi gospodje, kateri so za „Knjižnico šolski mladini" kaj spisali, odboru svoje spise doposlali, ali mu naznanili vsebino, katero v ta namen spisujejo. Meseca maja se ima iz ročiti v tisek odbrano blago, tako da še v tekočem šolskem letu izide prvi zvezek „Knjižnice". -- Spis „Kako se je Julijau likal" se je odklonil!
— (Tatvina) Preteklo noč zlezel je nepoznan tat z ulice skozi okno v g. Auerja gostilno, v tako/.vani vagon, ter ukral nekaj drob ža in kruha, 3 prte in 8 prtičev. Najb'.ži ga jo kdo prepodil, da ni imel časa, nakrasti Se kaj več. Pred jednim ali dvema letoma ulomil je bil tat v isto gostilno in na isti način.
— (V Žireh) bil je te dni pri dopolnilni volitvi županom izvoljen g. Jakop Kavčič iz Žirov, občinskim svetnikom pa g. Fran Seljak iz Sore.
— (Otrovanje.) Dne 21 t. m. prišel je po sestnik Šubal iz Ponovevasi v Šmarije in se ondi razgovarjal s posestnikom, ki mu je pokazal neko steklenico, rekoč, da je ciankali v njej. Šubal vzame steklenico in popije vso tekočino. Šubal zbolel je še isti dan in po strašnih mukah dne 27. t. m. v Ponovivasi umrl. Deželuo sodišče Ljubljunsko odposlalo je komisijo, da truplo razpara in pregleda, da se potem prične preiskava.
— (Nova knjiga) izšla je pod naslovom: Vadbeni pravilnik za slovenske prostovoljne požarne brambe. Sestavil Ignacij Mer-
h e r, načeluik prostovoljne požarne brambe v bo-lenjivasi. V Ljubljani 1887, „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Založil izdat Ij. 64 str. Požarne brambe bodo p. izdatelju izvestno hvaležne, da jim je pre-skrbel to knjigo, ki jim daje vsa potrebna napo tila, in ima namen, da vse prostovoljne požarne bran.be ua Kranjskem uvedejo slovensko komando, jedenkrat v vajah in znamenjih (signalih.) Knjiga ima nastopne oddelke: Kako se morajo ognjegasci vaditi, ltedue vaje. Vaje z orodjem. Vaje z briz-galnicami. Znamke (signale.) Službeni red prostovoljne požarne brambe. Potrebne tiskovine. Postava od 15. septembra 1881., s katero se izdaje za vojvodino Kranjsko brez Ljubljane red o požarnej policiji in o gasilnih stražah. Knjigi so pridejane prav lepo izdelane podobe, za signale pa dotične note. Da je imel g. izdatelj pri tej knjigi mnogo truda in sitnosti, razumel bode vsak, ako povemo, da po vsem moledvauji ni bilo mogoče dobiti potrebnih klišejev od nemških požarnih bramb, da so se torej morale dotične podobe nalašč za to kujigo prirediti, kar je stalo mnogo časa in troškov. Nemška narodna zavist in nestrpnost pokazala se je tudi pri tej priliki. Oblika knjižice je jako lična, zato se nadejamo, da bode ta najnovejši in jako važni proizvod hitro razprodan. Vsaka požarna hramba naj bi si omislila nekoliko izvodov ter vsaj s tem izrazila g. izdatelju Merherju svoje priznanje za njegov požrtovalni trud.
— („Triglav". Slovenske pesni. Za samospev se spre ulijevanjem klavirja uredil A nt on F oe rs ter I. Z veze k V Pragi, nakladatel Fr. Urbanek, česky knihku-pec. Cena (?)  Vsebiua Trigluvu je naslednja:
1. Saj sem pravil mnogokrat. 2. Rožmarin. 3. Zdravita 4. Moj spominek. 5. Planinar (BI. Potočnikov napov ) 6. Pod oknom (I. Fieišmanov napev.) 7. Do* lenjska zdravica. 8. Zadovoljni Kranjec. 9. Bloško jezero (K. Mašekov napev.) 10. Gorenjska zdravica. 11. Na jezeru (M. Vilharjev napev.) 12 Na zdravje. Gospod Foerster je segel tu v najdražji zaklad narodnih naših pesnij, kakor je tudi uporabil nekatere priljubljene nape ve nam znanih domačih skla dateljev. — Vse te uiične pesnice stavljene so v srednji visočini glasu iu tako prirejene za vse pevce in pevkinje najpripravnejše. Spremljanje klavirja izpeljano je vseskozi vzgledno. Vsaki teh pesuij dal je veščak v spremljanji primeren značaj, in če se tudi ne more trditi, da je spremljanje na klavirji najlažje, gotovo je vender priprosto iu s posebnim okusom ubrano. Ako še pristavimo, da ja gospod Foerster svoj m rojakom Čehom na ljubav pod črto tolmačil besede tem napevom s tem namenom, da bi se te mej njimi udomačili, kakor se jih je že mnogo druzih, povedali smo ob kratkem vse. Priporočati nam teh pesnic ni treba, kajti priporočajo se same po svoji mnogovrstni in najmičneji vsebiui, kakor po svoji elegantni vnanji obliki. — Preverjeni smo, da se bodo povsod ondi glasile, kjer se goji glasba, posebno pa v domačih krogih, katerim so menda najbolj namenjene.
— (Tečaje za požlahtojevanje trt) bode imel po naročilu c. kr. kmetijskega mini&ter-stva gosp. Gustav Pire v naslednjih krajih: Na C a te ž i 2. maja  dopoludne,  v Veliki Dolini
2. maja popoludne, pri Sv. Križi 3. maja dopoludne, v Kostanjevici 3 maja popoludne in v Leskov ci 4. maja dopoludne. Dopoludne prične se poučevanje ob 8. uri, popoludne pa ob 2. uri. Število udeležencev teh tečajev je omejeno; zaradi udeležbe /glasiti se je pri c. kr. okrajnem glavarstvu na Krškem.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Iz Buzeta 30. aprila. V drugem razredu narodno hrvatskih glasov 294, nasprotnih italijanskih 104. Zmaga tedaj naša iu ostane naša tudi v I. razredu. B)g in Hrvati!
JDunaj 30. aprila. „AViener Zeitung" objavlja zakon o vojaškem preskrbljevanji.
Metz 30 aprilu. Schnaebele ob 0. mi zvečer izpuščen. O polunoČi odpeljal se je v Pagny ter je do odhoda svobodno občeval v restavraciji na kolodvoru. Odhod vršil se jo naj mirnejšim načinom., bilo je jedva dvajset osob na kolodvoru.
M:t * -.nj;«-- A«i «ii > 1 -on j ••. Kot i '.vrst mi imiaucaiij" ftaatSim) pri v-uli rcvuiateuih boleznih, pmtinn, trganji po udih, kakor tudi pii lapahtMUrji, pukvtiettli iu bdeflih oteklinah «e toplo priporočil Moil-ovo „Francusko žganje iu aol". V steklenicah po bU kr. Po poStueui pt>. vzetji razpoJ'lja vodno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni zdoznik ni Duiiaji, Tuchlaubcn it. V lekarnah in dpieerij-flkih prodajal nicali oa deželi zahtevaj izrecno M o M o v itfdfcJ lek % njegovo varstveno zuainko iu podpisom.    # :jj
prinaša v V. zvezku naslednjo vsebino: i. (iorazd: Kristus in Pet.r. Legenda. —2. S. Savee: Postil Ion ti' antonr. Povest. IX. Pozvedbe. — /. Trdina: Pajke in povesti o (rorjanrih. jjfl Zemitn. — /. /. Siibic: Rastlinske bolezni. II. - Jos. . Ipib : /Vetnstr-o in namilili razvoj. II. — &. A <'■' Narodne pesmi iz Viniškega okraja. /. Sloji ini vrtec ograjen. 2. Pantje mi vriskajo. —■ 7. .7. ( ini-pennan: Domorodcem\ Sonet. — S. Jos. Kržisnik : Rondel. — Moje roie. Pese ni. — p. P. pl. Radies : S/ovenske predstave v deželnem gledališči v Ljub-Ijani. — to. A. Fekotija: Kako in zakaj je Stanko Vraz postal Ilir: II. — rr. Janko Kersnik: 7'esta-ment. Povest. VI. —/2. Književna poročila: //. V. Oblak: P:itrage zitr a/t'mlgirise/ien Conjnga/ion. von Oskar \\'i deniann. — ///. /*'. Llubad : Imenitni knjiga. (Dalje.) — /,\ — V zaščičenje. (Dalje.) 1 p. Listek: Krilanove ..Poezije". — ,,'Prie-lav." Črne/o. — ..Smotra". — Slovani v nemški književnosti. — Poljska in frška književnost. — /f. J. Kalan : Šoli. — „LJUBLJANSKI ZVON" stoji: vse leto 4 gld. 60 kr.. polu leta 2 gld. jo kr.. Četrt leta 1 gld. rs kr.
Zahvala.
Prehlagurodna go<*pi Jo3ipina Hočevar a K-*'.-;ig.-i je dne 20. »prti« t I. prosto v oljni požarni hrambi v Mokronogu nakup g silnega rrodji znesek IO0 ^o'ud'narjov podeliti btagovojlla, Podpirani šteje si v prijetim dolžnost, za to vel kodušno durilo v imenu društvu \>r -blagorodni gospej najtoplejšo zahvalo javno iz ečl.
Mokro 11 o g dno 28 aprila 1887.
Andrej Uerčar, (313) načelnik požarne hramuo
Llatniea upravulittva. (iosp. M. II. v Vol. La-šičah. Sedaj imate plaćano naročnino do 31. maja t. 1.
Tufel
2<>. april-l
Pri t.oani Nagy, Berlit/.heime.r, Tremnan iz Nemčije. — Naaa, Breier, VVeiss, ICliič z Dunaja. — Plekof*ky iz Prage. — Pho-rak, Spcichor, Kallmau iz Budimpešte. — Pf..'ifer iz Jiigerudorfa. — Paich, WoehHler iz Gradca — Faleschiu i iz Brežic.— Hopp z Dunja — Nosal .z Trsta. — Neuman z Reko. — VVassoruian iz Ptuja
Pri Airoldi iz Milana. — Ketleng i* Bero-
lina. — Thoemel it Nemčije. — Salzer z Dunaja. — Krist iz Trata. — Slaviček, Voigt, Bober, Heller, Onterer z Dunaja. — Ortner i« Linca. — Theis ■ Dunaja. — Schvveig-hol'cr i'. Brna.
PriVfrantu: Vehovec iz Žužemberka. — Burdovec iz Vidma.
Pri av*frljaUein nvaarjI: Lauer iz Kočevja — Theuerachuh iz Tržiča.
Pri južnem kolodvora t Haake iz Bradfurtu. — VVindoch 8 Češkega. — Vranešič iz Metlike.
Pri bavarNkem dvorni Vuhkonja iz Trata. — Zgainer iz Voh Lašić    —  OhUk, Kovačic iz Rudolfovegu.
Umrli so \ IJul»lj:
2tt. aprila: Janez Benedik, cerkovnikov sin, 8 dni, sv. Petra cesta St  78, za hožjastjo.
V deželuoj bolnici:
29. aprila: Janez Leve, komi, 28 let, za vročinsko boleznij o.
Meteorologiju o poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mui.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo krina v min
.4 ~ %~ m rM	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739-12 ml 738 18 ran 738-8Uiiim.	9-8 C 19 8 C 130 C	al. jvz. 11. ji: al. jz.	obl. d. jas. jan.	1 f>00 mm.
Srednja temperatura 14-2', za 3-2° nad nonnalom.
DO\xrLSiJslira, l:orza
dne 30. aprila t. I.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. HI.'H
Srebrna renta.....„ 82-20
Zlata renta......„   11 51'—
5°/0 marčna renta .... n V"7*(iO Akcije narodne banke   .   .     -   874-—
Kreditne akcije.....„   281 —
London........„   126 90
Srebro........„    —•—
Napol.  ........     „ 1004
C kr. cekini......„ 596
Nemške marke.....„ t>2'30
4%, državne srečke iz I. 1854   25' gld. Državne srečke iz 1. 1H64 100 „
Og-emka zlati* renta 4%......101
Ogerska papirna renta r>.......
f)" „ atajeraku zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . loo >jld. Zemlj. obč. avstr. 4Vi0/o z'ati in*t. listi . Prior, oblig. Elizabetiue znpad železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne Brečke.....10) tfld.
Rudolfove srečke ..... 10 Akcije aiujlo-avHtr. banke .   .   120 „ Tramoiway-drust valj. 170 gld. a. v.
—		danes	
—	gld.	81	60
—	n	82-50	
—	B	11S	—
—	n	97-70	
—		875	—
—	n	282	—
—	n	120-85	
_	■	10-03«/,	
-	n	do	98 on
127 gld. fi 1			kr
1 Bft	II	50	n
101	a	35	Ti
88	n	25	JJ
105	n	50	n
lili	n	50	■
125		75	
1O0	11 »	f»0	»
181	m	—	n
18	n	—	n
104	n	—	n
233	11	60	m
Tuhrm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijat lj. m in znancem prefnloatfto vest, daje naS preljiddjeni sin, oziroma brat, gospod
UMBERGER,
trgovsk pomočnik,
daaes v petek zjutraj v 19 letu svojo starosti, po dolgej in muitiej boezni, previden s sv. zakramenti za nmiraji.cV, svojo hlago dušo izdihnil
Truplo dražeča raiijce^ja  preneslo  se bode svečano iz hiše ž..losti, sv. Petra cesta št. 4, nedeljo v dan 1. maja ob 4. uri popoludne na po kopališče sv. Krištofa ter tam zemlji k večnemu pučitku izročilo.
Zadušne sv. maše hrale se bodo v mnogih cerkvah.
Prosi se tihega sočutja. V Ljubljani, v 29. dan aprila 1887.
Anton in Mini ju I~ni!»erj$er.
stariši
Anton, Alojzij, Rutlolf,
br.itje. Marija. Ii)u<lomila,
sestri. (314)
Poslano.
(7-16)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kaa izkušan liek proti trajnom kašlju plućevln« I ieludoa bolesti grkljana I proti mčhurnlm kataru,
iiinkk matt0m.i v
-      Karlovi vari i Widn.
Fotitna in brzojavna odpriviteljica
išče službe in more takoj nastopiti.
Oglasila vspreje.ma iz prijaznosti F. innm/ir. poštni oficijal v LJubljani. (258—3)
Proti vratoltolju, kataru, kaftljit, zlasti pri otrocih, proti bolesnim želodca in iueliiii-|a. ff&~ ravno tako kot najfinejša namizna voda, "W ae jako priporoča
koroški rimski vrelec. ^
Prodaja na debelo in drobno (220—4)
II. E. Supan, Ljubljana, Dunajska cesta.
Dober postransk zaslužek.
Afrente za zavarovanje za življenje iu proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejme dobra iu javlt<» priljubi|«ua avatrijaka drufeba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod        N. 1887** poslati temu listu.        1 70—26j
V najem se da stara
pekovska obrt
v Florijanskih ulicah h. št. 21,
z vso pripravo za pekovsko obrt, 7. zalogo moke in drv, po jako cenili pogojih. — Natančneje se izve ustno ali pismeno v teku osmih dnij pri gospodu Tstrn©ji ZZ\a.!Žj©lz-ULv pekovskemu mojstru ravno tam. (304—2)
jutri v nedeljo I. maja
VELIKI KONCERT
Začetek ob 4. uri popoludne. — Ustopnina 20 kr.
Otroci prosti.
(316) S spoštovanjem SCainS Eder.
Proda se iz proste roke (288-2)
pritlična hiša št. S
na cesti v MeMtnl log; z zraven leSečim vrtom. — Natančneje se izve v lilal Ht. B na KolizejMki ceNti.
Restavracija Jvicarija"
(v TlioUJttkem parku).
S 1. majem se bodo zopet imela porini jedila.
Postreglo se bode tedaj poleg kave, čokolade, čaja, suhega mesa. Balami, aurovega masla, sira, Koslerjevega piva, dolenjskih, istrskih, tirolskih in dolenjeavstrijskih vin, tudi z
gorkimi jedili.
Na mnogobrojni obisk uljudno in udano vabi
(y0r,_2)      IIrbim Etler, restavrater.
9
(230—4)
Bicycles, Tricycles in
otročjih Telocijefles.
Harmonike in phisharmonike na prodaj.
Fran Baitz, urar I LjaMjam,
na Rimskej cesti št. 3,
»o priporoča, za popravo vsakovrstnih nr»vih in starih nr na Mlotallh, Igrajofiih na piske ali na kak drug način. l*o|»ravl|a vse gudbene inatrnmente in arlstone, izdeluje pliiaharmonltce in ima je luo narejeno za prodaj z i!vojnimi privitimi jezički iz m^deninske (raeaingaate) pločevine, jako lepo donečo in izdeluje plilsliarmonlke z večjimi spremeni, od 3 do 16, a sedmimi spremeni na nainovejši ameriški način narejena stane 170 gld. in sicer a »ledečimi spremeni: #— hanrdon, •     forte, •— cor-
anglais, #— expresaion, •— flOte, •-      forte, #— cla-
rinete, ki zadostuje za majhne cerkve — Izdeluje bar« moulke, ki imajo od 3 do H vrst, jedno na 3 vrate ima narejeno, jako d >nečo iu jedno grouiatia a 3 premeni, i dvojno pojo; jeden baavioloneello a 4 strunami in ma-šinami, ki ima jako prijeten glaa in jedno prav dobro vi-joliuo Ima tudi lajno (\Verkel). ki se lahko nosi, s spremenom cileist-kopel a flauto. Igra tri prav lepe norme, polke, mazurki) in čardaš. (318—1)
Zobozdravnik
A. SCHWEIGER,
stanujoč
v hotelu „pri Malici" (Stadt Wien),
II. nadstropje, sobe št. 23 in 24, ordinira zjutraj       od '/,10. ure do »/«1. ure, popoludne  ,      2.   „    ,     5. „ Ob nedeljah in praznikih samo dopoludne od 1 jlO.
do 1. ure. (319-1)
N:ijli(iljša in najtrdnejša plomba, ki ne prouzroči v Zobeh nikakeršnih bolefiin, ter ae po barvi no razlikuje ol zob. — Najnovejši iu priznam* n*juiuetr)ejši
načini i/delovanja čeljust i j in posameznih zuh Navzoč zaradi kopelne sezone samo do junija.
MARTIN POVERAJ, civilni in vojaški
aH
najnovejša zaloga oM
Cela obleUn asa goMpode   od gld.  H.—
MaloiiHkn      .. ., n „
1'oiiiluduiiHku Niiliiija ..        .. T „,
II lav«* ..        .. „
Cela olileka za tleeke.....
\(iri>čhe sv liftra in liftin izvršujejo]>o najnoiej* za vxtik -stan in po pošteni ceni. l':orci f/t pošiljajo na zahteranje na ogled
/nlo^-ii vsakovrstnega sukna.
V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici
06002617537^17
02
TZ
1380
Št. 40.
Oznanilo.
(290—3;
Podpisani okrajni cestni odbor oddal bo na javni dražbi diie  11. maja ob 3. uri popoludne
zgradbo novega zidanega mostu na potoku pri Rašici.
Varščina znaša 10% ter 130 gld. Načrt, proračun in drugi pogoji razvidijo se pri podpisanem načelniku.
Okrajni cestni odbor v Velikih Lasicah,
dne 23. aprila 1887.
Matija Hočevar, načelnik.
BanK? „§lavija
vspiejme
Z
ti
več
za zavarovanje življenja. — Ponudbe vaprejema nastop v LJubljani, Kongresni trg si. 7.
glava!
(299-2)
Vozni listi za vožnjo p žeiezuici ia po morji k
pfcl bJLSESRISO
c. kr. konc. Anchor Line,
Dunaj, i., K.<dowratrlng 4.
^craDCEVA ESENCA
/itic^.lekarjdPlCCOhja *,>fv- ^v.Ljubljani 1
ni jo mogočo preceniti zaradi bvojo nedosegljive lastnosti (da ne škoduje telesu, Če tudi se dolgo fiaia rabi), da pomaga v tolikih in različnih boleznih z □ajgotovejsim uspehom, posebno pa zaradi nvo'e jako nizke cene — vso to so lastnosti, ki jo delajo neobhodno potrebu > vsakteri družini.
Izdelovatelj pošilja jo v zaboje, kih po 12 steklenic za 1 gl<i. 36 kr. po poštnem povzetji. Pustnino trpe p. t. naročnik«.
T ateklenioah a 10 kr. v LJubljani »mo v lekarni Pioooll, ,.pri angelji", Dunajska oesta. V steklenicah a 15 kr. v Novem Mestu v„ lekarni Rlzzloll ln v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, ▼ Trstu, Istri ln Dalmaoiji    (6—1 ž)
-is
Da omogočim vsakemu omisliti si, kar je V vsake j sobi naj-praktičneje in najlepše, nastavil sem svojim dlvanom sa malo časa nisko oeno
25 gld.
Moji divani preoblečeni so z modernim, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo se Jam61 Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtevan je izdelujem jih tudi brez istega.' Resnim kup hu na deželi pošljem, če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka oena velja le sa malo časa, torej prosim, se pravočasno oglašati z naročili, za katerih naj boli so' izpeljavi* ae jamci.
tapevirur v LJubljani, Kljuoarske ulice Št. 3,
Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske garniture, zimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo se po oenl, brso in solidno. Poprave v mestu iu na deželi prevzemam in izvršujem v občno zadovoljndst.      (54—20)
•Ceniki s podobami na zahtevanje zastonj In franko.
e_ w
Razstava vsakovrstne
hišne oprave.
Razprodaja se vsak dan. (aas-o
Centr. prodajalnica m£25S£&
Si Poltenerhof (poleg Kartnerstrasse).
llstr. album s cenikom vred proti ulnžitvi gld. 1.50,
Dne 11. maja I8$4. leta je bila v I>.\.iči na;-dena krasna vjlenjc^. Nje zale umotvore je občudovalo že mnogo, mnogo odličnega občinstva; da — s ponosom beležimo — udje prešlavne vladarske hiše so tudi blagovolili podati se v prelepe podzemske prostore.
Sodba o vilenici se v obče glasi: Divna vilenica je dika Divači.
V proslavo triletja se vilenica 9. iua|a t. I. alovenno odpre. (298—3)
K obilnemu obisku naše vilenice vabi uljudno
Gospodarski svet v Divači.
Ob Prulah ležeče
arijno
W odpre se v I. dan maja. ~W
Izdajali se bodo tudi naročil ni listi na kopeli v l<?senjh, ia, ^a^i^tij^ banjah.
K mnogoštevilnemu obisku vabi. uljudno (294—3 Jjottlj"jliia /iakoHNki.
I
Priporočanj« vredno
za zasobnike in gostilničarje na deželi,*
eksportno pivo. ki se ne pokvari, iz pivovarne bratov Koslerjev,
v z ji bojih po 25 in 50, steklenic.
Zah»go ima (182—9)
t
po
katerega stranka le v slučaji
najnižji zavarovalnini, s 50°/,, oziroma';i3'/3 popustom
SkVpde dopl*^''v^&je$ia general^ Knato]p
ogersko francoske zavaroMlaice FRAHKu-MOMROA
v Orudei9 lIcnriigiiNNe, 99Thonetliol%(.
»m^g^«* Zavarovalninski uplačani delniški kapital znaša 4 mi- ^SHtaK W^^F     lijone gld., rezervna zaklada pa preko 4' a milijona gld. ^sa^SK
Škode se natanko in hitro Izplačujejo. — Pojasnilu in sporočila  ustna, kakor tudi
pismom, dajo
glavni zastoj) za Kranjsko v Ljubljani, Val vazo rje v trg št. 5, v hiši c. kr. okrajnega 'glavarstva pri gg. TERČKtJ & BIRKU,
kjer se tudi oglasila k temu zavarovanju vspivjeinajo. .317—1)
Dr. JULIJ SCHUSTER
UBoja si p. n. občinstvu naznanjati, da od sedaj biva
na Kongresnem trgu št. 3, Oetinovičeva hiša,
in ordinuje od 2. do 4. ure popoludne. (3ii—i)
oljaaato bsurvo r lako
prodajata najboljše in najoenejie lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago.        (87—ei)
LJUBLJANA.
Za frančiškansko cerkvijo, v kisi gospoda J. Vilkar-ja hiš. atev. 4.
LJUBLJANA.
Otvorenje gostilne na Glincah.
Usojam si s tem naznanjati, da bodeni s 1. majem (v nedeljo) prevael in ottoril gospoda Josipa Tribuč-a
Za dobro vino in pivo, potem za dobra gorka in mrzla je-
«lila iu za hitro postrežbo bode skrbljeno. Za mnogobrojni obisk se priporoča
JFr*»,iijo X3 olj*« ril*'.
Rlepreiiioćljive
plahte z& vozove I Eksportna triovina ,,pri zlatem meči" (zumflolfl.SchwBrt)
v različiuih velikostih in raznih bazah,   dobe so vednu po nizkih cenah pri
R. RANZINGKR-JI,
špediterji o. kr. prlv. Jnine železnloe, v Ljubljani, Dunajska oesta it. 15. (554—41
Razpošilja po pošt. povzetji.
15 1* ZN O.
Uzorci in ceniki z as t on j.
BUDIMSKA
aftoczv
G RENČI CA. J
m
H ' I Kot gotovo uplivajoče čistilno
H ■    sredstvo   priporočajo najslavnejši
zdravniki  pri   trebušnih boleznih, W nastajanji krvi, zlatej žili, boleznih ~ ▼ na jetrih in ledicah ter Skrofuloz-
nih boleznih, mrzlici, protinu, Bpuščajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajalnicah mineralnih voda, kakor tudi v lekarnah in droguerijah.
Lastniki-, bratje Loser v Budapešti.
___'_ (307—t)
Modri tisk
io mete. gld- 8.40.
Damast-gradl,
progast, ■■
1 ko.s 30 D. vatlov,
gld. 6.SO.
Sa-feiasfeo
s krajci,
najnovejše za žensko poletno obleko v vseh
barvah, IO metr. gld. S.50.
Domače platno,
1 kos 30 D. vatlov.
Ia*/< široko gl. 5.5P I hi Vi Široko »1. 1.50 lila V« široko gl. ;t.—
Poletna
ogrinjala
•/4 velikosti,  v vseh barvah, samo dokler jih je kaj v zalogi. 1 kom. gld. l.ao.
Kavini nrtiči
v vseh barvah, 1 ka-vin prt s G prtiči gid. a.—.
Posobne preproge,
ostanek 10—12 metrov samo gld. «.!<>.
Nanking,
1 kos 80 D. vatlov.
Moder .... gl. 5.— Rudeč .... «1. »410
GRETONS
v najlepših uzorcih.
Ia 10 metrov gl. 2.O0 Ha 10 metrov gl. &80
Čipkasti zastori
beli po »O, 44» in OO kr.
meter.
Croisa
za moške gače.
1  kos 30 DuMajskih vatlov.
Ia baze gld. 7.—.
• Grebenasto blago, •
ki ae sine prati, po najnovejših uzorcih, j is prve  tovarne grebenastega   blaga, pripravno za poletne moške obleke,
I kupon 6.40 metrov dolg gld. 3.
Samo dokler gn je kaj v zalogi.
Vsakovrstno
"blago za ženske obleke
za sezono 1887
v velikej izberi vedno v zalogi.
Brnsko sukno
iz priznanih Brnskih tovarn, za ogrtače in obleke,    (H6—B) gld. I.— meter in višje.
Pri naročilih za SO gpld. 4 , oeneje.
i i v
Plznsko ulezano
pivo.
TTsojamo si s tem naznanjati, da se bo točareuje našega uležanega ;piTra, pričelo v 2. dara. n^aja, 1987, ter pričakujemo z veseljem obilnih naročil.
b spoštovanjem
Meščanska pivovarna v Plznn,
ustanovljena, leta 1842.
Glavna salona v G-radci pri P. SCHEDIWY,
. mm -v     Annenstra^se 19. „>
Stalni aparati
za napravo šumečih pijač, selterske vode, limonad, sodne vode, šumečih vin, piva itd.
flnV~ .Teti Ini, Iti w«> xnotrtiJ posrebreni,
J etilnu /,1 it ti* kolaj nn raz-stave v Ant-[Verpenn mf^"-    I i»»a.
>ovi maj lini oena stalni aparat. ^Srsđ Sifoni z malim ali velikim z vodom ao solidni ln ae lahko f diete.
•J.     i« ▼! a \ \ — i, t< 11 \ r.rri:.
.1. Boulet A- «'o. naslednika, inženerja, izdelovalca strojev, Une Boinod 31, 33 v Parizu.
Podrobni ceniki pošljejo 3e franko. (21tf—!»)
Kje?
se dobe po ceni dežniki in solnčniki ?
BONIFACIO AGHINA
v Schellenburgovih ulicah št. 4.
latlelavu koatiniiMkili Noliieiiikov in hitra Izvršitev v*eli poprav,
(289—1) Z volespoštovanjem
BONIFACIO AGHINA, izdelovalec dežnikov in solnenikov.
	
1ĐER5VHARĐ TICHO, Brno. 1	
i                            Zelxi3r trlx št. 1.S,                 (211—5) 1 '                (v lastnej hiši) razpošilja po poštnem povzetji: i	
lOOo oxlaiili<iv }£iw'lM-iia<<il«'ira *n-I    kiia, t'> metrov 40 cm , zti celo moško j     obleko, ki se sme prati.   .   gl. 3.—	looo ostankov Krnskejra sukna, 1 •JVi metra,  zadosti  za  celo moško 1 obleko.......{,'1(1.4 50 1
" Oettet metrov pol volnenega, kas-1     uiia-fa, b p cul. Širokega, v vseh barvah, za. celo obleko .   .   .   gl. 4 50	Hon do mate;; a platna, 1 V4, 29'/•> Dunajskega vatla.   gl. 4.5(1 1 s/4.      - "            'n                 i     •      n   5.50 1
9 l»e>»t-t metrov intliJNke^a tole, pni 'i    volna,  dvojne šiiokosii,  zadosti za	Kos    ltuitiUiirškei^a    okufortla, 1 29'/s   Dunajskega   vatla,   najboljše 1 bale........g'. 4.5(1 |
\  !>«>*«■( lut'lrnv l»roNovitne|ra lila-L    itn,  iz vratne  baze,   1)0 centimetrov ["    širok........gl. 3.SO	Kos sifona, jako dobro baze, 80 Dnu. j vatlov, cel......gl. 5.30 1 najboljši; baze.....„ 6.50 |
P l»enet metrov 1 rinit iti It a. jako tra-1 jen|  . ^........gl. 2.80 I     najboljše bale.....k 4.50	Kos Kbhii tkanine,, HO Dim. vatlov, 1 cel V*, boljši kakor platno   gl. 5 80 1 najboljše buže, */,      .   .   .    „ (i.50 j
B lIcNet metrov I»laga /a obleko in f     ponoćne Nii lin je. oO cm. širokosti, 1    najnovejši dessins ....   (jI. 250	.Inte-^amituru, obstoječi iz 2 po- | steljnih odej in prta, okotu in okolu z rcHHini.......pri. 3.50 |
i Oeset metrov volnenega ripsn, 1    v vseh barvah, 8Q eni. širokosti, za p    jedno obleko.....gl. il SO	ICipis-uaroitiira,  obstoječa i/. 2 po steljnili  odej  in  namiznega  prtu s cofi.......                              -pri. 4.50
E Deset   metrov    bei^e   iz oveje 1    vt»lne,   dvojne   širokosti,   za celo	Ostanete   pogoltne   preproge. K) do 12 metrov dolg, jako trajna, krasen dessinH......gld. 3.50
!            £pzT~ Uzorci iu ceniki zastonj in Iranko. "3$%%	
T7" 1. čLSLn maja
otvori se 300 R. gorka
MINERALNA KOPELJ TOPLICE
na I>ol<"iiJj-ilitfciii.
V zdravilnem kraji je poštna in brzojavna postaja. — Od železniške g postaje Ljubljana pripelje se v Toplice v o urah in od Vidma-Krškega pa v 5 urah.
Razen skupnih kopelij  so a kabine za potllno zdravljenje pripravljene.
(30S—2) KULOVIC, k oprl j ni zdravnik in nsijemnik.
Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
upliva s čudovito silo ter pružene hitro in gotovo vse uirčese, da od njih ne ostane niti letin.
l*4»|»4>Egi«>iii uniči Nleuice in h line.
Temeljito prežene Mirke in njili zalego iz Kuhinj.
Prežene takoj mole.
Hitro nas osvobodi sitnili muh.
Varuje domače živali in rastline mrecNOV iu za rit tli njih nastalih hoiezuij.
Popolnem prežene uši na plitvi iftl.
Pazi naj se dobro: Kar se v Nameni papirji prodaja, ni
prava Zacherlova specijaliteta. "^8(3 (°^4—'o
Saiuo v originalnih steklenicah dobiva se pristen in po coni v glavni zalogi: .1. ZA€1IKUIj,  Dunaj, 1., Cioldselimietlgaseie 2.
LJubljana: Mih. Kastne?* „ Jan. Lukmann.
„ C. Karinger.
„ Peter Liissnik.
„ Viktor Schiftor.
„ Jo s. Trdina.
„ Gust. Treo,
II. L. "VVenzI n Jan. Ed. Wiitsche-rjevi
nasledniki. „ Schussnig & Webor.
„        Jos. Poienn. Zagreb:     S. Alexander. n h. BehiB.
„ Jos. ( V.ermak, lekar.
„ II. Joskie'svicz.
„ Kaiser & Lux.
„ A. E. Katkic.
„ D. Mondecar.
„ G. Poppovits.
„ J. Pospisehi .
„ Fran Sess.
„ F. Sch\varz.
O.Willer.
Celje : J Kupier.schmidt.
Ferd, Pelle. , Tiaiin & Stieger.
„ Alojzij Wallund.
j Fran Zangger.
a Hočevar & Zupan.
Celoveo:     Itratje Koch. n I«n. Tachanner.
llathejrer & Folfeinig. n Karol Zier.
Valentin Troat. Ed. Posselt. Sigmnnđ HUssler. n F. Terdina.
Simon Jaritz. B. G. Koasbacher. G. Burk stal ler. n Alojzij Fuchs.
n W. Thurmwald.
I       2 Emil Spitra.
„ Hen. Kern.
A. J. Egger, lekar. Radoljloa: A. Roblek, lekar. Koatanjevioa: Alojzij Gatsch.
Od nv. .Ilirija naprej v /.ve/.tli. v hiši ..Matice Slovenske".
(29—10)
& Židovske ulice. §*• MARIJA DRENIK.
Predtiskarija.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Snovi za vezanje.      Harlandska preja.
Ifcrhrelj in odgovorni urerinik: Ivan ŽMeznikar.
Lastnina in tisk „Narodue Tiskarne"