Slovenski dom
Preb - cena - prezzo L 0.5D
Uto Vili.
Schflltleltsr, urednik, redattore: Mirko Javornik. — Herau.geber, Izda-letel I, edltore: Ing Sodja — flii Ljudska tiskarna, za liudtko tiskarno, o«r la Stamparla popolare: lota Kramarii — l|ubl|ana. Kopltoijeva 4.
— Tal. 4001—4005. — Abonnemem. naroimnv abboaamonto: L 11.
Ljubljana, ponedeljek, 27. septem. 1943 ■ St. 216
Sowjetischer Landungsversuch an der Kiiste des Asowmeeres vollig zerschlagen
Deutsche Truppen vernichten feindliche Angriffstellungen in Suditallen
Au. dem Fflhrerhauptquartler, 26. Sept. Da» Oberkommando der Wehrmacht glbt bekannt:
Ein sowjctischer Landungsversuch an der Kflste des Asowmeeres endete damit, dass dle sesammte Landungsgruppe in der StSrkc liber 800 Mann aufgerieben wurdc.
Bciderseits des Kuban schelterten auch gestern alle mit Panzeruntersttltzung vor-getragene feindliche Angrltfe.
Auch am mlttlercn Dnjeper biieben er-neute AngriHe der Sowjets gegen die deut-schen Briickenkopfe erfoiglos. Schvvachcrc feindliche Gruppen, die im unabersichtllchen Gelžnde an elnzelnen Stelien den Fluss iibcr-schritten hatten, wurden im Gegenangrlff zurilcltgevvorfen.
Im mlttlercn Frontabschnitt setzte der Feind besonders im Raume westlich des Bahnknotenpunktes Unetscha und im Kampf-geblet von Smolensk scinc Angriffo mit .tarken Kriiften fort. Bei schwierlgen Wct-ter- und Wegeverhaltnlssen wurden die Angriffe im we.entiichen abgewiesen. An einlgen stelien haiten die Kampfe an.
Die Luftwaffe griff mit zusammenge-fassten Kraften besonders nordlich des Azowmeeres und ostw&rts des mittleren Dnjeper feindliche Truppenmassierungen an und fllgte ihnen empfindliche Verluste zu. Am 24. und 25. September wurden an der Ostfront 10S Sowjetflugzeuge vernichtet. Filnf eigene Flugzeuge wcrden vcrmis&t.
Im Sttdltollen stlesscn britisch-nordame-rlkanische Kriifte gegen unserc Stellungen zwischen dem Golfe von Salerno und der Bucht Manfredonia vor. Der Angriff wjirde abgewiesen, erneute Bereltstellungcn durch Artilleriefeuer zerschlagen. Die Luftwaffe schoss gestern im Mlttelmeerraum 6 feindliche Flugzeuge ab und traf elnen Frachter von 3000 BRT durch Bombentreffer vernichtend.
In der Nacht zum 25. September griffen deutsche Schnellboote an der englischen Kiiste britische Bewacher an, von denen eines versenkt \vurde. Zur Entlastung der schvver bcdrangten Sicherungskraitc griffen britische Schncllboote in den Kampf ein. Eines von ihnen wurde wegcn der pldtzllch einsetzenden Sichtverschlechterung durch ein deutsches Schnellboot gerammt. Es sank sofort. Ein deutsche. Schnellboot erlitt scbwere BeschSdigungen und wurde von der cigenen Besatzung versenkt. Britische Torpedo- und Zerstfirerflugzeuge griffen sttd-vvestlich der Scheldc ein deutsches Geleit vcrgeblich an. Scchs feindliche Flugzeuge wurden dabel abgeschossen.
Uber dem Atlantik, sowic bei EinflU-gen schwSchcrcr britisch-nordamcrikanischcr Fllegerkriifte in dle besetzten Westgebicte verlor der Feind weitcre 5 Flugzeuge. Ein-zelne feindliche Stfirflugzeugc warfcn in der vergangenen Nacht Im westdeutschcn Raum planlos cinige Bomben, durch dic unerhebli-che GebSudeschUden entstanden.
TENTATIVO S0VIETIC0 Dl SBARC0 SULLE COSTE DEL MARE Dl A$0W TOTALMENTE DISTRUTT0
Posizioni ncmiche di attaccao nellltalia meridionale infrante
Dal Quartier generale del Ftthrer, 26. set- | tembre. II Comando supremo tedcsco comu- ' nica:
Un tentativo sovietico di sbarco suila co-sta del marc di Azow fini cosi che rintcro equipaggio dl oltre 800 uomlni sbarcati fu totaimente distrutto.
Anche icM fallivano tutti gli attacchi ne-mlei, appoggiati da carrl armatl, sui due lati del Cuban.
Anche 1 rlnnovatl attacchi sovlcticl sul Nipro centrale contro le teste dl ponte te-dcsche furono vani. Piccoll gruppi nemici che neirimmensa dlstesa tentavano di var-care il fiume in singoll punti, furono respinti Del contrattacco.
Nel settore centralo del fronte, special-mente nella zona ad ovest del nodo ferro-vlarlo dl Unecia c nella zona dl guerra presso Smolensk, II nemico continuava gli attacchi con forze ingenti. Malgrado le dlf-flcolta cllraaterlche e del terreno, gli attacchi furono essenzlalmente respinti. In certl punti perdurano I bombattimenti.
La Luftwaffe con f orje riunite attaccava
I	numerosl raggrupament! dl truppe ne-miche, inferendo loro pcrdlte scnsiblli, spe-cialmente a nord del mare di Azow e ad oriente del Nipro centrale.
II	24 e 11 25 scttembrc sul fronte orlen-tale venlvano annientati 105 acrcl sovietlcl.
S	nostri aeropianl sono dispersi.
Neiritalla meridionale forze anglo-nord-americane attaccavano le nostre posizioni tra il golfo di Salerno e la bala dl Manfredonia. L’attacco fu resplnto e le nuove posizioni furono infrante In segulto al fuoco dl artlgllcrla. La Luftwaffe abbatti leri tn Medltcrraneo 6 aeropianl ncrnlcl, dl.trug-gendo a coipl di bombe una nave di tran-sporto dl 3000 tonn.
La notte sul 25 settembre rapidl MAS tedeschl attaccavano lungo la costa britanni-ca vedette lnglesl affondandone una. Per alleggerire le unita di difesa nei grave periodo, MAS britannicl entravano in azione. Uno di cssl, in seguito alla nebbia crescentc, fu ccntrato dal MAS tedeschl chc lo affon-darono. Un MAS tcdesco gravemente dan-neggiato veniva affondato dal proprio cqul-paggio.
Aeroslluranti e distruttori britannicl a sudovest della Scelda attaccavano inutil-mente un convoglio tedesco. 6 aeropianl nemici furono abbattutl.
Altri 5 aeropianl il nemico perdeva suirAtlantico c nel voli dl piccoli reparti d’aviazlone lnglesl c nordamerlcanl chc sor-volavano 1 terrltori Occidental! occupati. Singoll aeroplani nemici dl dlsturbo getta-vano la notte scorsa bombe a casacdo suila Germanla occldentalc causando dannl poco conslderevoli sugli cdifici.
Anglija izgublja vpliv tudi na Sredozemskem morju
Ozadje in pomen »Sredozemskega odbora« v Ameriki
Berlin, 27. sept. Neopazno, pa vendar dosti vidno se je v nasprotnikovem tisku pojavila vest o ustanovitvi odbora za sredozemska vprašanja v \Vashingtnu. Prav tako neopazno je bilo sporočeno, da bo v tem odboru imela svoj sedež tudi sovjetska zveza.
Ta novica namreč vsebuje dve sporočili, Vi pomenijo popoln preobrat v sredozemski politiki. Najpoprej zbode v oči, da ta odbor ni bil ustanovljen pri starodavni isrcdozem-eki velesili« v Londonu, temveč v \Vashing-tonu, torej v središču celine, ki z evropskimi zadevščinami prav za prav nima nobenega opravka. Prusi* pa človeka preseneča, da je tudi Sovjetska liuaija zastopana v tem sredozemskem odboru. Obe točki »ta silno pomembni.
Ustanovitev sredozemskega odbora v Wa-nhingtonu no pomeni bič drugega, kakor da so Združene držav# izpodrinile Veliko Britanijo iz Sredozemskega morja. Že dogodki po izkrcanju zaveznikov v francoski Severni Afriki so napovedovali podoben razvoj. Takrat j« kar deževalo zanikanj,' ko smo napovedovali ta preokret. Tudi danes bodo zatrdno prišli na dan z zanikanji, toda jasna dejstva 60 danes tudi za lahkoverneža pre-TeS zgovorna, da bi mu mogli nametati novega peska v oči. Anglija jo prenehala biti sredozemska velesila. Zanje tisto, kar je sejal na Poljskem, v Norveški, Franciji, Belgiji, Grčiji in drugih vazalnih državah, da je eamreč postala topovska krma za močnejšo silo, za judovske denarne mogotce v Združenih državah. Anglija se krvavo žrtvuje za ta edini cilj, da lahko gleda, kako se je usod« Sredozemskega morja odločila broz nje.
Pa to Se ni vse. Angleško.amerikansko usmerjeni človek bo Se vedno pustil veljavo videzu, kakor da se o vsej stvari odloča prav po domače in v krogu družine, med dvema narodoma istega jezika in enake kulture. A tudi ta dokaz odpade, odkar je Sovjetska Rusija udeležena v imenovanem odboru. Do povabila Sovjetski Rusiji je nedvomno prišlo po volji in želji Anglije. Nismo tako lahkoverni, da bi verjeli, da je Anglija zaradi tega posebno navdušena. Konec koncev pa je Položaj tak, da Anglija ni mogla preprečiti boljševiikega vmešavanja v svoje posle.
Glavne vloge tukaj ne igrajo nagibi, pač pa
dejstva.
Soudeležba Sovjetov v sredozemskem odboru pomeni prelom s stoletno britansko sredozemsko politiko. Anglija j0 doslej storila vse, da je Rusijo odrinila iz Sredozemskega morja. Vsa stremljenja nekdanje carl-stične, pozneje pa Sovjetske Itusije za prost prehod ua Sredozemsko morje so vselej trčila ob močan odpor, pri katrom je sodelovala seveda Anglija. Za nič drugega ni gi0 v Krimski vojni. Vrh tega je znanih na tisoče političnih in diplomatskih min, ki jih je po. lagala Anglija, da bi nevarnega ruskega tekmeca priklenila na Crno morje.
Vsi ti britanski napori in muke so sedaj zaman. Nič ne bo zalegel izgovor, da gro lo za posvetovalen glas Sovjetske zveze pri razpravah akademskega značaja. Kdor pozna Sovjete, ve d zagrabijo takoj za celo roko, če jim ponudiš le prst. Sedež v sredozemskem odboru je bil Stalinu potreben, da je izmaknil Sredozemlje iz angleških rok. Ni voma, da ga, bo znal dobro porabiti. Ob tem razvoju izgublja tudi britanska politika v určijl svojo vrednost. Anglija je imela najmočnejšo karto v rokah, ko je Turčiji s a no opovedovala, da ji bo z vso silo pomagala, ako bi Sovjeti začeli segati po'njej.
le“1 fraz,aml sedaj eakrat ^ vselej konec. Vdor Sovjetov ua Sredozemsko morje je možen le, ako je Dardanelska ožina prosta. Prostost Dardanel pa pomeni za Stalina isto kakor oblast nad morskimi ožinami. Stalin bo brez dvoma v kratkem izjavil, da je Dar-danelska ožina neogibno potrebna za varnost Sovjetske Rusije.
In s svojega stališča. s stališča svetovnega revolucionarja in imperialista, ima Stalin gotovo prav.
Hitler pa je to nevarnost o pravem času spoznal. On je bil tisti, ki je boljševiške zahteve do Dardanelske ožino ob razgovorih z Molotovlm kar odbil, ker je vijel v tem veliko nevarnost sovjetskega prodiranja proti jugovzhodu. Anglija pa ali ni imela enake daljnovidnost, ali pa je bila prešibka, da bi se temu uprla. Oboje utegne biti res. Zato ponuja Stalinu prst. Doživela bo, da bo kremeljski mogotec pograbil za celo roko, ako mu bo godilo in — ako bo kaj takega dovolilo nemško orožje.
Sovjetski poskus izkrcanja ob obali Azovskega morja krvavo zavrnjen
Nemške čete razbijajo sovražne napadalne postojanke v južni Italiji
Iz Ftlhrerjcvcga glavnega stana, 26. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Sovjetski poizkus izkrcanja na obali Azovskega morja se je končal tako, da je bila vsa Izkrcana skupina, nad 800 mož, popolnoma uničena.
Na obeh straneh Kubana so sc tudi včeraj izjalovili vsi z oklepnimi silami podprti sovražni napadi.
Tudi ob srednjem Dnjepru niso prinesli ponovni sovjetski napadi proti nemškim predmostjem nobenih uspehov. Šibkejše sovražne skupine, ki so v nepregledni pokrajini na posameznih mestih prekoračile reko, so bile v protinapadu vržene nazaj.
Na srednjem odseku bojišča Je sovražnik posebno na področju zahodno od železniškega križišča Uneče ln na bojnem področju pri Smolensku nadaljeval svoje napade z močnimi silami. V težavnih vremenskih In terenskih okoliščinah so bili napadi v bistvenem zavrnjeni. Na nekaterih mestih sc boji nadaljujejo.
Letalstvo Je z združenimi silami, posebno severno od Azovskega morja in vzhodno od srednjega Dnjepra, napadalo množična zbiranja sovražnih čet In jim prizadelo občutne izgube. V dneh 24. in 25. septembra Je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 105 sovjetskih letal. Pogrešamo 5 lastnih letal.
V	južni Italiji so angleško-severnoame-rlške sile udarile proti našim postojankam med Salernskim zalivom in zalivom Man-
frcdonljo. Napad je bil zavrnjen, ponovne Izhodiščne postojanke pa razbite v topniškem ognju. Letalstvo Je včeraj sestrelilo v Sredozemlju « sovražnih letal in uničujoče zadelo r. bombo 3000 tonsko prevozno ladjo.
V	noči na 25. septembra so nemški hitri čolni ob angleški obali napadli angleške stražne ladje, Izmed katerih je bila ena potopljena. Zaradi razbremenitve zaščitnih enot v veliki stiski so angleški hitri čolni posegli v borbo. Enega Izmed njih Je eden nemških hitrih čolnov zaradi nenadno poslabšanega pregleda zadel naravnost, tako da se Je takoj potopil. En nemški hitri čoln Je bil pri tem hudo poškodovan ln ga jc potopila lastna posadka.
Angleška torpedna in rušilna letala so jugozahodno od Schelde zaman napadala nemški ladijski sprevod. Sestreljenih je bilo
6	sovražnih letal.
Nad Atlantikom In pri poletih šibkejših angleških in severnoameriških letalskih oddelkov nad zasedeno zahodno ozemlje je sovražnik izgubil 5 nadaljnjih letal. Posamezna sovražna vznemirjevalna letala so odvrgla preteklo noč v zahodni Nemčiji brez načrta nekaj bomb, ki so povzročile neznatno škodo na poslopjih.
*
Berilu, 26. septembra. DNB. Vrhovno vojno poveljstvo ,1e objavilo v dopolnilo svojega uradnega poročila sledeče:
Predvčerajšnjim zvečer eo se Sovjeti skušali Izkrcati oh Azovskem morju, ln sl-
POLOŽAJ V ITALIJI JE AMERIKO IN ANGLIJO MOČNO RAZOČARAL
Ženeva, 27. septembra. DNB. V Ameriki in Angliji se glasovi o resnem položaju in hudih bojih ▼ južni Italiji Se zdaj niso polegli. Po lahkovernih računih zaveznikov, po katerih naj bi jim po Badoglijcvem izdajstvu Italija padla kot zrelo jabolko v naročje, je zdaj nastopilo iztreznjcnje in razočaranje. Po naglih ukrepih nemškega vrhovnega poveljstva je bila vsaka nevarnost za nemško vojsko skoraj v hipu odstranjena, zdnj pa stojijo ameriSkc in angleško čete pred silnim branikom nemške obrumbe v južni Italiji. Kaj čuda, da so v nasprotnem taboru začeli pa glas tarnati, ker uimajo nikogar več, ki bi ga poslali po kostanj v ogenj.
V	Ameriki pa je finač.ni minister Morgen-thau resni položaj izkoristil za to, da jc ameriškemu ljudstvu prikazal, kolikšne žrtve jc zahtevala zasedba Sicilije. Morgenthau je izgubo vsega vojnega blaga cenil na 54 odstotkov. Zdaj
pa se ameriške sile na salernskem bojišču komaj še držijo, ker jim nemška obramba zadaja zelo krvave izgube. Morgenthau pa ima s temi grenkimi besedami še poseben namen: rad bi ljudstvo podžgal, naj z vso močjo pomaga pri vojnih posojilih, ker jc tako potreben denarja. S svojim cmerikavim govorjenjem hoče Amerikancc spodbosti, naj še žrtvujejo, če hočejo zmagati.
Kljub tem političnim namenom pa drugi ne prikrivajo resno nevarnosti za zavezniške čete v južni Italiji. Tako na primer pravi ameriški poročevalec Burdcti, da so boji silno hudi in krvavi. Postojanke ameriških in angleških čet so pod stalnim in hudim ognjem večcevnih granatnih metalcev in ostrim obstreljevanjem nemških fi.8 centimetrskih topičev. Poročevalec na koncu še poudarja, da nemški topovi obvladujejo vso obalo.
MARŠAL 6RAZIANI 0 PODLEM IZDAJSTVU KRALJA VIKTORJA EMANUELA III. IN MARŠALA BADOGLIA
Rim, 26. septembra. Novi italijanski minister za narodno obrambo maršal Crazinni je imel po radiu nagovor na italijansko vojsko in italijanski narod. Maršal Craziani je obračunal s savojskim kraljevim domom in maršalom Ba-doglijem ter je dejal med drugim: Skupno s kraljevskim domom so je maršal Badoglio zarotil, da bo oblatil čast Italije. Badoglijev režim ni izdal samo svojih zaveznikov, temveč tudi ves italijanski narod. V petih dneh pred sklenjenim premirjem je izdajalce dal sovražniku možnost, da je razdejal Neapelj in porušil v prah in pepel mesto Frascati. 6000 mrtvih v Kraseatiju strašno obtožuje morilca Badoglija in Viktorja Emanuela.
Maršal Graziani je govoril nato o maršalu Badogliju kot šefu itaJijanakcga generalnega štaba, ki jc popolnoma odpovedal. Dolga leta
jc	bil	Badoglio šef generalnega štabu	in	samo
on	je	odgovoren za vojaške napuko	te	dobo
in za vojaško neuspehe v Albaniji, Grčiji in severni Afriki. Ko jo dokončal svojo delo, jc Badoglio strahopetno pobegnil in skušal italijanski narod pognati v bratomorno vojno.
O glavarju savojskega doma je maršal Graziani izjavil naslednje: Viktor Emanuel je s svojim begom prelomil svojo kraljevsko prisego. Ne glede na to, kakšen je njegov položaj, izgubi vsak izdajalec vse pravico, naslove in časti. Zaradi tega jc tudi prisega, ki jo je vsak vojak položil za Viktorja Emanuela, ničeva.
Na	koncu je maršal Graziani pozval	italijanski	narod, naj se bori iu dela za	neodvis-
nost svoje domovine.
—II—
Velika stiska za prehrano Obvezna prijava aktivnih vojaških oseb bivše jugoslovanske vojske in mornarice ter orožništva
v Sovjetski Rusiji
Vigo, 27. september. DNB. Ameriški tednik »Time« »c bavi z življenjskimi razmerami v Sovjetski Rusiji tor ugotuvljn, (|* je večina rodovitnega ozemlja v nemškiU rokali. Zaradi lega jo v Sovjeifki Rusiji prišlo do hudega pomanjkanja. Da bi si v grozotni stiski vsaj nekoliko pomagali, jc vlada prebivalstvu naročila, naj vsi obdelujejo majhne vrlovc. Toda to ni luko Inhltn, ker primanjkujejo tudi potrebne setve. Siecr so bile življenj,ke razmero v Sovjetski Rusiji vse prej Lo dobre, zdaj pa so že kar strašne. V Kremlju se dobro zavedajo, da bo to pomanjkanje utegnilo imeti nevarne politične posledice.
Angleška sodba o strahovalnih letalskih napadih na Nemčijo
London. 26. sept. DNB. Neki angleški tednik razpravlja o zavezniških strahovnl-nih napadih na nemška mesta in pravi sledeče: S takšnimi napadi nemškega ljudstva ni mogoče spraviti na tla. Kdor misli drugače, se bridko moti- Vrh tega pa so ti napadi za Angloie in Anierlkanee silovito dragi.
Načrti za ameriško nadzorstvo nad svetom
IVashlngton, 26. sept. DNB. Profesor na newyorški Columbia univerzi Ramor je Izjavil, da potrebujejo Združene države na vseh celinah najmanj 20 velikih letališč, ako hočejo v bodoče izvajati nadzorstvo nnd vsem svetom.
Maršal Badoglio Je na varnem nekje za zavezniškimi bojnimi črtami, poroča an-gleška agencija »Eicliange Telegraph«.
Vsi aktivni častniki, vojaški uradniki,' orožniki in podčastniki se morajo javiti, in sicer:
1. častniki in vojaški uradniki dne 29. septembra t. 1. v času od 10—12 in od 1430—17.30;
2. aktivni podčastniki, orožniki in godbeniki pa dne 30. septembra t. 1. v casu od 10—12 in od 14.30—-71.30 na vojaškem uradu Pokrajinske uprave, Poljanska cesta 2. Kot dokument je treba prinesti s seboj osebno izakzni-co. Upravičeni /.aradi bolezni so samo oni, ki predlože zdravniško spričevalo po legitimirani osebi.
Vesti 27. septembra
Srbski narod se Je (treznil in spoznava danes bolje kakor kdaj prej, kdo jo njegov prijatelj, kdo njegov sovražnik, pravijo srbski listi, ko razpravljajo o nedavnem obisku generala Nediča pri Hitlerju in prinašajo obširne preglede uspehov, ki jih je Srbija dosegla pod Nodičevo vlado.
Angleški list »Yorkshlr« Post« poroča, da zahtevajo Sovjeti od Anglijo ogromno množino zdravil in zdravilskega orodja, med drugim 75.000 operacijskih Škarij, 50.000 priprav za prenos krvi, 10.000 routgenskih aparatov, 100.000 ton aspi. rina, 200.000 steklenio insulina, 10,000.000 covk morfija in šo veliko drugega. To dokazuje, koliko ranjencev so Sovjeti morali imeti v poletnih ofenzivah.
cer severno od Izliva reke Kuban. Nemški oddelki so takoj odgovorili in napad že ponoči oz. zjutraj docela preprečili. Obležalo je mrtvih 280 sovjetskih vojakov, 281 pa Jc bilo ujetih. Vsi ostali pa bo utonili. V prvih večernih urah je priplulo S sovjetskih topovnjač In začelo obstreljevati nemške postojanke. Takoj nato pn je sledil poskus Izkrcanja.
Na vzhodni strani kubanskega mostišča so nemški oddelki odbili vse sovjetske napade. ki so bili podprti z močnimi oklepnimi ln pehotnimi silami. Pri tem je bilo uničenih 14 sovjetskih tankov. Tudi nekoliko severneje od tod so Sovjeti uprizorili več napadov, a so bili vsi odbiti.
Ob Srednjem Dnjepru je bilo uničenih
12	sovjetskih tankov. Boji to bili zadnjo dni neobičajno srditi. Saino ena nemška divizija je v nekaj dneh odbila 23 močnih nasprotnikovih napadov.
Letalstvo Je na v»*h glavnih točkah bojišča močno podpiralo čete In neprestano napadalo sovražnikove oklepne In pehotne oddelke In zveze v zaledju. Povzročilo Je nasprotniku krvave Izgube. Ponekod so goreča vozila docela zagatlla promet v sovjetskem zaledju.
Rušilna letala so se nepretrgoma spuščala v nizke napade na sovjetsko pehoto. Severovzhodno od Melltopola Je nemško letalstvo obdelovalo sovjetsko topništvo In uničilo vse baterije. Ob Zgornjem Dnjepru so letala potopila 5 lzkrcevalnlh čolnov In
2	velika vlačilca.
Na visokem severu je nek letalski oglcd-nlškl oddelek zabeležil 2600 poletov. Oddelek se je posebno odlikoval pr| zasledovanju sovražnikovih ladijskih spremljav. Potopil ali pa poškodoval jc 43 ladij.
Karel C a pek
Zakaj nisem komunist?
Globoko bi spoštoval komunizem, ko bi ta prišel k delavou ln mu odkrito in možato rekel: »Od tebe zahtevam uekui, toda niče. sar tl ne obljubljam; od tebe zahtevam, da tudi pri meni ostanefl stvar, edinica, gradivo, kakor st stvar in gradivo v tovarni; ubogati moraS in molčati, kakor ubogaš in molčiš v tovarni. Toda nekoč, ko s» vse spremeni, boš ostal še zmerom to, kar sl zdaj; morda tl bo bolje, morda slališe, tega ti ne morem jamčiti. Svetovni red tebi ne bo bolj milosten, niti bolj ljubezniv, bo pa bolj pravičen.«
Mislim, da bi večina delavcev dobro premislila tako ponudbo, — vendar pa bi bila ta ponudba poštena, in kdo ve, če ne bi bila zaradi svojih visokih moralnih pobud tudi bolj mamljiva kakor vso dosedanje ponudbe.	i
Krmljenje bednega človeka z obljubami, je ropanje reveiev! Morda bo reveiu livlje-nje slajše, če mu kdo obljublja zlate gete, toda v praksi je ie danes kakor pred sto leti boljši vrabec v roki kakor golob na strehi vladne palače. Boljši je tudi ogenj v peči, kakor rdeči petelin na strehah palač, ki pa jih je pri nas dosti manj, kakor pa misli človek, ki ma namesto bistrih o*i nudijo — razredno zavest; zakaj razen malih izjem smo po življenjski ravui siromašen narod, kar pogosto pozabljamo ugotoviti. Agitatoiji navadno trdijo, da revež nima ničesar žrtvovati in ničesar izgubiti. Narobe je res; kar koli se toodl\ siromaki zmerom in povsod izgubijo nujvbf, zakaj ako izgube samo nekaj, je to več kot potrebni vsakdanji kruh. S skorjo kruha bednega človeka nihče ne sme delati eksperimentov! Se nobena revolucija se ni izvedla na hrbtih malega števila Ijndl, temveč na hrbtih največjoga števila. Naj bo vojna, naj bo valutna kriza, naj bl bilo kar koli, zmerom ro zlasti prizadeti siromašni ljudje; meje ln dna revščine sploh ni. Zmerom so trpele le hiše revežev in ne bogatašev; pretresite svot, pojdite ln poglejte, koga je zasulo!
Kaj naj torej naredimo? Kar se meno tiče, se ne tolažim bog ve kako z besedo »evolucija*. Mislim, da je beda na svetu . edina stvar, ki se evoluclonarno ne razvija, temveč zmedeno raste. Vendar pa ni mogoče odlagati vprašanja uboštva do nekakšnega bodočega družabnega reda: ie je potrebno revščini pomagati, moramo to začeti takoj danes! Vprašamo pa se ali Ima današnje Človeštvo r.a to dovolj moralne moči ln sredstev? Komunizem trdi, da bl bilo v tej socialni Sodomi dovolj popolnih pravičnih ljudi. Toda v vsakem izmed nas sodomskih prebivalcev je vendarle še nekoliko pravičnosti in verujom, da bi se z nekoliko večjim trudom in z mnogimi dokazovanji mogli sporazumeti na neko določono stopnjo pravične družabne ureditve. Komunizem trdi, da to ni mogočr. Komunizem sploh dvomi v človečansko vrednost večine ljudi. Toda tega ne bomo dalje obravnavali. Današnja družba se ni ravno raztrgala, ko je izvedla nekakšno zaščito brezposelnih, starčkov in bolnikov. Ne rečemo, da Je to dovolj, zaiue in ih bedne pa je, da jc drulha mogla storiti vsaj toliko danes, in sicer takoj, ne da 6i čakala na slavni trenutek, ko naj bi se razvila zastava revolucije! Toda če verujemo, da je vprašanje revščine naloga sedanjega časa, bi to pomenilo vsekakor, da nismo komunisti. Verjeti, da je danes bolj važen grižljaj kruha in utrinek ognja v peči kakor pa revolucija čez dvajset let, pomeni imeti ustaljen nekomunistični tomperament.
• 1
Najbolj čudna in zelo malo človečanska poteza komunizma je njegova posebna 4r-noglednost. Kar je slalSe, to je boljše; ie kolesar podere gluho lenico, je to ie dokaz gnilobe današnjega drulabnega reda; ie vtakne delavec prst med kolesa stroja, mu prsta niso zmečkala kolesa, temveč bur-ioazija in to še ecl6 s krvoločnim užitkom.
(Dalje.)
Stran *
»SLOVENSKI DOM«, dne 27. septembra 1943.
Štev. 216.
Ljubljana v soboto in včeraj
Ljubljana, 25. septembra.
V soboto je na«e inesto zaživelo kakor £« dolgo ne. Je pa prišel čas, ko so naSe mamice in gospodinje bile primorane malo resneje misliti na bližajočo se zimo, ki nam jo naznanja že popolno josensko vreme. Posebno živahno je bilo popoldne. Maiuioo so se pač skoraj Istočasno odločile, da je treba malčkom topih hlačk, dekleta pa so se podvizale za lepoto svojih nog in oskrbo spodnjega perila. NI jih motila nova metoda reda v trgovienah, kjer so se gnetli ljudje v vr-slah ter mirno čakali trenutka, ko se je kiju* vrat v trgovino spet obrnil in ko jo ie trudna trgovska pomočnica odprla prav na ozko vhodna vrat. Med nakupovalci nismo videli le premožnih, ki so se že prej oskrbeli, Bedaj so segli po poslednjih lirah šo stisti, ki so varčno skrivali svoje težko pri-služene lire, ko bo najbolj potrebno. In ta
čas je prijel prav sedaj, ko je hladna jesen oznanilo bližajočo se zimo.
V nodeljo je bilo prav nozanesljivo vreme. Ljubljančane, ki so se že odločili za sprehod v bližnjo okolico, so zmotile temne oldačne preproge, skozi katero pa je še od časa do časa prikukalo toplo sonce. Mnogi so se kljub temu podali na sprehod ter se šele v noč vračali domov.
V Drami so včeraj popoldne predvajali v predsezoni .lurčiečvega »Dosetega brala«. Naslovno vlogo je imel Milan Skrbinšek. Gledališče je bilo polno do zadnjega kotička. l’rav tako so bile dobro obiskane ljubljanske kinodvorane, v katerih so predvajali nemške ifline.
Berite »Slovenski dem«!
Carte annonarie per le persone di nazionalita italiana
L'Ufflcio annonario oomunale informa lutte le persone di nazionalitik italiana cbe le carte annonario per 11 mose dl ottobre non saranno loro consegnate a domicil io, rua che dovranno ritirare le stesse aU'uffi. Cio, palazzo »Buta«, piano I. Percid tutte le persone di nazionallti italiana, abitantl a Lubiana, dovranno presentarsi a nuesto uffloio nelle ore d'ufl'lcio dol 27 corr. m. in pol.
j- Nova tramvajska tarifa
r Uprava mestne električne cestne želez, nioe sporoča, da v petek, 1. oktobra, stopi za vožnje na mestni električni cestni železnici v veljavo nova tarifa z enotno ceno po 1 L, da bo vsaka vožnja za eno smer ne glede na daljavo in prestopanje veljala eno liro. Vso olajšave in znižane voznino odpadejo tor bodo odslej vsi potniki brez izjeme plačevali enako voznino. Tudi znižani jutranji in povratni vozni listki od.
Iz Hrvaške
Včeraj so dajali po zagrebškem radiju
posobna navodila o ravnanju prebivalstva za primore zračnih napadov.
Zagrebško pevsko društvo »Iladič« jo dalo včeraj svoj letni delovni obračun. Iz porodil društvenih odbornikov jo bilo raz-videti, da jo pevsko društvo letošnje leto napredovalo in priredilo izredno mnogo pevskih nastopov.
Kakor poročajo, so bile te dni v hrvaškem Šibeniku velike slovesnosti. Proslavili so vkorakanjo hrvaške vojsko v to staro hrvaško obmorsko mesto. Šibenik jo bil od 1. 1941 pod italijansko upravo. Priključitev Šibenika k materi Hrvatski je prebivalstvo sprejelo s silnim navdušenjem. Begunci se vračvjo domov. Nemške oblasti grodo zelo na roko šibeniški mestni upravi pri njenem prizadevanju za blagor mestnega prebivalstva.
Zaradi hitre zasedbe nemških ln hrvaških domobranskih Set hrvaškega Šibenika je neurejena Badoglijeva vojska pustila za
padejo. Cena za prtljago ln	pse	bp	od 1.	seboj štovilna polna skladišča s strelivom
oktobra dalje znašala 1 liro.	Pafi	pa	osta-	in hrano ter oblekami. Tako računajo, da
nejo v veljavi samo bloki, ki	jih	prodajajo	ho žibeniško mestno prebivalstvo za nekaj
sprevodniki z 10% popusta, torej	10	kom.	mosecev dobro preskrbljeno s hrano teh
voznih listkov po eno liro skupaj za 9 L. opuščenih zalog.
Mesečni vozni listki bodo za določeno progo veljali 60 L, za vse progo pa 120 L. dijaški vozni listki bodo veljali 25 L ln delavski tedenski vozni listki za po 4 vožnje na dan bodo veljali 8 L.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n
NAROČITE SB TAKOJ NA POLJUDNOZNANSTVENO ZBIRKO
»SVET«
VI vam bo nudila za nizko cono vrsto zanimivih knjig, kakor Jo le iztšll »Denar« ln kakor bodo še »Ladje«, »Egipt«, »Zvezdoslovje«, »Rimska cesta«, »Slovenske Btarovetnostl«,.
»Naselitev Amerike« itd. itd.
Zbirko naročite v Ljudski knjigarni ali pa v upravi v IiopUarjevl ul. 6
r/;i
Ljubljana
Koledar
Ponedeljek, 27. klmovca: Kozma in Damijan, muč., Hiltruda, devica; Kaj. škof.
Za vodjo civilne uprave v Bosni s sodo-žom v Sarajevu je Poglavnik imenoval bivšoga ministra in državnega svetnika Frkoviča. Tudi za novo priključena ozemlja Dalmacije st bila Imenovana vdoji civilne uprave s sedežem v Splitu, oz. na Keki. Vsa južna polovica hrvatske države je bila tako razdeljena na tri velika upravn področja.
Lepa cerkven« slovesnost je bila v nedeljo, 12. t m., v cerkvi sv. Antona pri Sv. Duhu. Nadškof dr. Stepinao je ob veliki asastenci posvetil glavni oltar, ki je bil izvršon po načrtih inž. Vladimira Potočnjaka. Notranjost cerkve so še urejuje in bo posvetitev celotnega svetišča naj-brže prihodnje leto na god sv. Antona.
Športni drobiž
V soboto ln nedeljo so imeli v Zagrebu nekaj športnih prireditev. Omenjamo le Torek! U'i8.	klmovcaV	V en cesi a v? "kralj' Tn	najvažnojše	rezultate. Na Konkordijinem
mučenec; Lioba,	devica:	Evstohija,	devica,	'igrišču so	se pomerili lahkoatleti domačega kluba	in pa Haškovoi. Zmagali so
Obvestila
Na ljubljanskem vseučilišču je diplomiral za rudarskega inženirja g. Vehovc Jože, po rodu Iz Zabukovce pri Celju. — Čestitamo!
Poročila sta se v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani gdč. Nedeljko Sonja, uradnica, ln gospod dr. Comellinl Agostino, zdravnik. Obilo sreče.
Pokrajinski prehranjevalni zavod »poroča, da bodo od 29. IX. do 4. X. t. 1. pristojne mlekarne razdeljevale upravičencem v starosti od 60—65 let pol kg kondenziranega mleka.
Še devet dni
naročniki »Slovenca« in »Domoljuba« lahko naročijo in plačajo
po znižani ceni
Scottov zgodovinski roman r slikah
»IVANHOE«
V Ljubljani sprejemamo naročila in vplačila v veži Ljudske tiskarne in po pooblaičenih akviziterjih.
boljši' Haškovcl z 28.974 točkami pred Kon-kordijaši, ki so dosegli 28.168 točk. Tekmovanju je prisostvovalo čez 3500 gledalcev. Postavljenih je bilo tudi nekaj novih hrvaških rekordov. Tako jo Gojič vrgel kladivo 45.56 m daleč, Haškova štafeta je popravila čas v teku na 4x400 m. Tekla je 3:30:00. Flass je premagal Kotnika v teku na 1500 metrov. Tekel je 4:04,8. Marjan je postavil rekord v metu diska. Zalučal ga je 42.31 metrov, kar je tudi novi hrvaški rekord.
Na zagrebški fialatl so Imeli v petek, soboto in nedeljo teniški dvoboj med nekaterimi najboljšimi hrvaškimi in madžarskimi teniškimi igralci. Končni izid je 3:2 za Madžare. Zadnji dan je Pallada porazil Madžara, Asboth pa je zmagal nad Miti. čem.
V nogometnem prvenstvu »o pa bili doseženi tile rezultati: V soboto je Gra. djanskl s težavo odpravil dobrega Ličanina s 8:1, v nedeljo pa je Haškova enajstorica slavila zaslužono zmago nad Konkordijo z rezultatom 4:2 (2:2).
TOMAŽU KKR*Nlh
O itannšnii kniižni opremi
si
Rjoveči medvedje pa pastirčkovega izgovora niso hoteli razumeti, temveč so se mu grozeče približevali. Dečko je tedaj kot mlado mačo gibčno smuknil za skalo.
Toda zdaj jo stopil v kačje gnezdo, iz katerega se jo dvignilo sikajočih kač brez števila; na svojih repih so so zravnalo ter mu rasle čez glavo I
Vse so vanj razjarjeno sikalo s svojimi razklanimi joziki:
»Mar b| bil ostal v mcdvodjl jami! Zdaj, k0 si stopil v kačjo gnozdo, je prišla tvoja zadnja ura!
Vse so se obrnile proti njemu kot smrtne palice: ena se mu je ovila okrog vratu, dve drugi pa sta mu zlezli za hodno srajco.
"jr’ v v
on
83.
Lodcnl inravljlnoi so pastirčku zagoma-zeli po vsem telesu.
»Zdaj me pa res bodol« mu je zarozaln grozna misel v možgane. »Ne bom mogel rešiti dušo divjega lovca!« je žalostno spoznal.
V tem trenutku pa se je dvignila še ena
kača; na glavi je nosila zlato kronico, da se je po kačji jami kar zableščalo.
»Pustite dečka!« jim je volela kačja kraljica.
»Pastirček je dobrega srca, njegova duša je čista, kot so jutranje rose pohorskih rož!«
In pri priči so se vse kače odvlekle v svoja gnezda, kjer so se zvile v žive svitke, le njih glave so štrlele iz sredine navzgor.
S Spod. Štajerskega
V Šmarju pri JelSali je umrl 78 letni tamoš-nji zdravnik dr. J. Rakež.
Sef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je izdal posebno naredbo, po kateri bodo odslej kaznovali vse one, ki bi se pregrešili zoper socialno čast. Noben podjetnik ne «me izkoriščati svojih uslužbencev in delavcev. Prav tako ne smejo posegati v njihovo delovno skupnost. Za prestopko so določene najstrožje kazni.
kupite
»Martina Krpana«
DOKLER GA J® SB KAJI
Slovenci smo glede knjižne opreme zelo Izbirčni. Gotovo je tudi, da stoji naša oprema, to je njena lepotna stran na prvem mestu. Oglejmo sl samo opreme sosednih narodov in narodov, katerih knjige bliže poznamo. Večinoma izdajajo broširane knjige z navadnim tiskanim naslovom; včasih nadomešča naslov kakšna kričeča, groznobarv-na slika, ki kar vpije po nesoglasju in odvratni reklami. Zeio redko pa imajo knjige to vrste res lepe umetniške slike in estetske črke, ki vabijo in pričajo o lepi knjigi že naprej. Narodi, ki Imajo te vrste knjižno opremo, smatrajo lopo vozano knjigo že za bibliofilsko Izdajo, čemur pa mi Slovenci še zdaleka ne moremo dati prav. In to tudi v resnici ni prav! Som bi šteli francosko, italijansko, srbsko, bolgarsko, hrvatsko knjižno opremo, deloma tudi špansko ln švicarsko.
Dolgo vrsto let je veljala nemška knjižna oprema, sem štejem tudi švicarsko, za prvo na svetu. Po nemškem vzoru se je začela uravnavati tudi naša. Sprva so bile opazno le siromašne kopije, dokler jih niso arhitekti Mesar, Spinčič, Stupica in drugi spravili nad zavidljivo višino. Platnice so postale simbol vsebine, odsev življenja v knjigi ,nekaj premišljenih in estetskih potez, emblemov ali slik jo zadoščalo za oznako književnega dela. In v tem sino prekosili drugo narode, ki imajo samo ornamentalno opremo. K temu jo veliko pripomogla tudi fina knjl-goveška izdelava, dobra izbira materiala (platna in drugih knjigoveških rekvizitov). Danes lahko rečemo, da je naša knjižna oprema na prvem mestu. In to ne s samohvalo, temveč s priznanjem drugih narodov.
Današnjo knjižno opremo je vzel v svoje roke arh. Vlado Gajšek, mlad človek z izredno finim, nežnim okusom, ki opremlja večinoma knjige, ki jih izdaja Ljudska knjigarna. Opremil je tudi več drugih knjig, tako n. pr. zelo posrečeno Zarajenovo Fatimo, Vrtovčevo Iz tistih dni (zelo lepo!), Žibcrto-vo Prvi petki itd. Svojo pot je začel Gajšek s Šalijevo pesniško zbirko Slap tišino in z Ludvikovo S potepuško palico, te takrat so ob njegovem nežnem simbolizmu vsi obstali in mu prerokovali, da utegne postati še dober knjižni spremljevalec. Njegova pot je šla vedno više. Ustvaril je opremo za Jale-nove Previse, Bevkovo Mlado njivo, Celjsko grofe in za vse drugi knjige, ki jih izdaja založba Naša knjiga v Ljudski knjigarni. Mlademu arhitektu moramo izraziti polno priznanje, ker je našo opremo dvignil na zavidljiv nivo. Obžalovati moramo le, da vso pregosto uporablja svojo emblemčke, ki so ob prvotni uporabi zares izvirni in krepki, a zgube ob .večkratni objavi svoj učinek in dajo človeku občutek šablone in noizvirnosti odnosno pomanjkanja iznajdljivosti. — Kar oglejmo sl Kociprovega Goričanca. Na čelni strani je v desnem vogalu zgoraj upodobil črn oblak, v srednjem delu na levi sonco, ki obseva grozd, v desnem vogalu spodaj pa je namestil mnjoliko; zadaj na hrbtu je napis in numesto dvopičja ali pomišljaja odnosno presledka pa je narisal zlato srce. Oprema je zelo učinkovita in ena izmed njegovih najboljših. Toda ta dva omblomfiku jo potem uporabil na Dickensovi Dorritovi najmlajši, majoliko na vezanih knjigah Slovenčeve knjižnice, drevesne lističe je namestil na Majochijevi knjigi Kirurgovo življenje in na Jovkovi Domačiji ob meji. Srce tudi še na Fatimi, njegovega orliča na Ceponovem Jobu in Vrtovčevi Iz tistih dni. Zelo znan pa je tudi Gajškov križ z zastavico, ki je posebno značilen na knjigi o kongrosu KK. Poleg pesniških zbirk (Šali, Ludvik) ostanejo še najizvirnejše: Budakovo ognjišče, Hiin-nermannov Oče Damijan, Kossakove Križarska vojska, Wambrechtsamerjeve Danos grofje celjski (le hrbet je preveč kričav). Opremi Salminenove Katrine ln Weinerjeve Luči z gora pa izvirata iz sličnih oprem drugih arhitektov prejšnjih let (n. pr. Werfel, Mladostna krivda). Tudi oprema Croninove Cl-tadele je prav čedna, le ne vem, čemu je potreben za Črko C napoleonski vonec. Ali sta sl mar Napoleon in Cronin v čem podobna? — Kakor že rečeno: Gajšek ima pred seboj še lepo pot, otresti se mora samo ponavljanja motivov in stremeti za čim večjo originalnostjo, samostojnostjo ln zavestjo, da ustvarja nekaj trajno lepega in znamenitega. Saj naša knjiga bo še zanamcem pričala, kako smo jo ljubili, cenili in spoštovali.
Oprema svoje vrste je Slovenčeva knjižnica. Nekaj oprem je prav posrečenih in izbranih, n. pr. risbe Vilfanove za Malcši-čevo povest V zelenem polju roža, za Lager-
Prehranjevalnl zavod Ljubljanske pokrajine vnovič poziva vse one trgovce ln zadruge mesta Ljubljane, ki Prevodu še niso prijavile zalog mehkega sira ln parmezana, da to zanesljivo v lzogib posledio dne 27. t. m. store. Opozarjamo, da je vsaka prodaja teh predmotov v nadalje prepovedana.
Istočasno se opozarja, da se z delitvijo racioniranih živil za meseo oktober počaka do objave v časopisju.
Šivalni tečaj se bo začel v Marljanišču v bivši gospodinjski šoli dne 1. oktobra. Vse podrobnosti lahko zveste tam.
Gospoda, ki je v soboto zvečer shranil v tramvaju Sv. Križ aktovko, prosim, naj jo odda Pokopališka 46, pritličje.
Šolska sporočila
Na I. moški meščanski šoli v Ljubljani tfrul«) bodo popravni izpiti za zamudnike še dne 29. in 30. septembra od 8 dalje. Kdor še ni vložil zadovne prošnje, naj jo prinese s sabo. Vpisovanje za novo šolsko leto bo v dneh 1. do 5. oktobra od 8 do 12. — Za vpis potrebne listine, predvsem davčno potrdilo za odmero šolnine, naj si učenci preskrbe pravočasnol Podrobnosti so razvidne iz objave v veži šolskega poslopja.
Na Zavodu za ženski domači obrt bo vpisovanje od 1. do 5. oktobra na Dolenjski cesti št. 23 (Oražmov dijaški dom). Ostala pojasnila so na deski v veži.
V VSAKO DRU2INO SPADA prelepa ilustrirana knjiga slovenskih pripovednih pesmi
»Peli so jih moja mati«
ki jih je uredil pesnik Severin šali
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski spomini >■ p j
■ojn e
69
Ko so nas postavili ob zid, se je človek v civilni obleki, ki nas je \es čas spremljal, začel nekaj pogovarjati s stražami. Pogovor je bil dolg, toda naj smo še tako napenjali ušesa, nismo mogli razločiti niti besede, tako previdno so se menili.
To je v nas še bolj potrdilo strahotno prepričanje, da nam bije zadnja ura.
Ko je naš zaskrbljeni nemir zaradi tistega skrivnostnega razpravljanja med stražami in med neznanim civilistom pri-kipel do vrhunca, se je oni človek poslovil ter z naglimi kortki izginil v temi.
Kaj neki bo z nami
To vprašanje se je z novo silo oglasilo v nas, ko je neznanec izginil.
Začel sem se ozirati na vse strani, toda nisem mogel razločiti ničesar drugega kakor zdelane in preplašene obraze svojih treh tovarišev, ki jih je čakala najbrž enaka usoda kakor mene, pred seboj pa sem videl režeče se spake bolj-ševikov, ki so nas stražiti.
Zdaj se mi je začelo zdeti, da se je nočni hlad, ki me je prej tako svežil in me oživljal, zdaj na lepem spremenil v leden mraz, ki je človeka rezal do mozga. Zobje so mi začeli šklepetati, tresel sem se od glave do peta in kar nezavedno sem se prestopal, da bi se ogrel.
Toda za te vrste mraz ni bilo pomoči, tudi če bi bili pri meni zakurili kres.
Vse do tedaj je krog nas bil globok
molk, ki ga je pa tisti trenutek nenadno pretrgal rezek žvižg, ki človeku prebada užesa.
Trenutek zatem se je pri nas prikazal ogromen človek v uniformi sovjetskega vojaka. Morda je bil častnik, kdo ve, zakaj bilo je tako temno, da nisem mogel razločiti. Po drugi strani pa me njegova stopnja tudi ni kaj posebno zanimala. Vedel sem, da je rdeč, to se pravi, moj sovražnik, drugo mi ni bilo mar.
liifove Dekle z močvirja in za Claesovega Pokojnega župnika Kampensa. V splošnem so njene opreme zelo preproste, lirično in zato tem bolj efektne. Dobre so tudi naslovne strani naslednjih knjig: Fogazzaro, Pesnikova skrivnost (Bara Kemčeva); Dular, Ljudje ob Krki; Krivec, Dom med goricami (France Mihelič). Znan je tudi Jože Beranek, ki pa je boljši ilustrator kot pa učinkovit opremljevalec. Njegovi najboljši opremi sta: Demokrati in Začarani romar. Oprema za Trop brez zvoncev je preveč tuja in nič no dižl po našem, ovitek Ovčarja Marka pa je naravnost grozen (kakor tudi notranje Lajovčeve ilustracije). Nekaj zelo lepih naslovnih strani pa ima Trpin, ki g« odlikuje jasnost in krepka poteza. V splošnem posveča Knjižnica opremam premalo pažnje. Načrte za vezane knjigo je posrečno napravil arh. Gajšek.
Efektna je bila oprema Jele Vilfanove za Mire Puoove roman Tiha voda (Dobra knjiga). To opremo je potem uredništvo uporabilo še za precej svojih knjig, kar pa ni bilo okusno. Pri takih stvareh je boljo nekaj več žrtvovati! Lepota je prva stvar! Druga oprema Dobre knjige je sicer zelo reklnmna, prav nič pa lepa in učinkovita. Pri vedno istih opremah različnih knjig, posebno pri leposlovju. Imamo vtis, da so tovarniški izdelek in natn zapravijo precej užitka že takrat. ko jih jemljemo v roke.
Poglavje zase so mladinske knjige. Tem knjigam posvečamo Slovenci vse promalo pozornosti. Založniki se kar nočejo zavedati, da izdajajo stvari, ki bodo bolj kot vse druge knjige vplivale na mlado dušo in jim pustile trajen pečat skozi vse življenje. (Kako nam je bila otrokom všeč oprema Milčin-skoga Pravljic! To je bila oprema, da malo takih! Naravnost pravljična.) Tudi pri mladinskih knjigah moramo zahtevati, da podaja oprema vsebino knjige. Seveda mladi duši umljivo in nazorno, predvsem pa lopo in za mlajše kar najbolj pravljično. Zato proč z grobo vsakdanjostjo, ki smo jo Se odrasli docela siti. (Na misel ml prihaja bolan poskus, ko so hoteli v mladinsko slovstvo povleči socialne motive, cclo socialna vprašanja, baroke, fabrlke, pijance in vlačuge. tu sredi njih je taval — ubog otrok otrok v knjigi in še večji ubožec tisti otrok, ki je to bral ...) So največ razumevanja za opremo je pokazala Ljudska knjigarna in uredništvo Mladinske Matice. — Nekaj svojega pa je tudi notranja stran mladinsko knjige, to je ilustracija, ki je še bolj površna kot zunanja oprema. Več otroštva, več mlade duše, ljubezni in razumevanja ter manj do-bičkažoljnostl! Toda razpravljati o llustra. cijl ni naša naloga.
To so le bežne misli, več ali manj subjektivne, toda eno je gotovo: če bodo te vrstice, pisane v topli ljubezni do slovenske knjigo, četudi malo pripomogle do višjega, smelejšega koraka, bo namen dosežen v velikem.
V drugi številki slovenske poljudno znanstvene knjižue zbirke bo Izšla oktobra knjiga
»Ladje«
V kateri se bmtn bralci seznanili z razvojem
ladjo In to od preprostega lesenega debla, ki je hll pred tolikimi tisočletji prvi čoln, pa do najmodernejšega čezoceanskega par-n ka, ki je prava plavajoča palača. Najza-nlmlvejšl je tisti del knjige, kjer je govor
0 srednjeveškem ladjedelstvu In „ rlvalitetl med tedanjimi največjimi pomorskimi silami, ki so se borile za nadoblast na morju. Naročite sc na »Svet«, saj vam prinaša vsak mesec zanimivo In poučno knjigo, brez katere ne sme biti nobena knjižna zbirka.
Mesečna naročnina stane le 20
1 I r. Poslužlte se ugodne prilike, saj so knjige v nadrobni prodaji skoraj še enkrat
dražje I
Z Gorenjskega
Zadnji čas so umrli sledeči Gorenjci in Korošci: Walter Egger v špitalu ob Dravi, Jožef Svoljšak in Jožef Hoj, ki sta padla kot junaka na vzhodu, ter Bogomil Majer; poslednji je umrl v neki vojaški bolnišnici po težki bolezni, ki jo jo dobil na vzhodu.
Odlikovani zaradi junaštva. Z železnim križem I. stopnje so bili odlikovani: poročnik Otto Ure iz Sv. Martina pri Celovcu, in vlak. straž-mojster Ernest Platner iz Polja ob Jezeru. Z železnim križem druge stopnje so bili odlikovani: višji desetnik Janez Oberhammer; občinski svetnik; desetnik Friderik Zrine iz Podlaha v Lavantiski dolini.
Mengeš. Pred kratkim je umrl v starosti 65 let Jožef Kandušer, bivši trgovec v Velikem Mengšu. Isti dan je umrl 55 letni delavec Franc Kregur. Naj v miru počivata!
Naklo. Pred kratkim je v Naklem zažgala strela gospodarsko poslopje Franca Koranca. Takojšni nastop gasilcev in pomoč voja&tva ter prebivalcev so preprečili razširitev ognja na sosednja poslopja kljub hudemu vetru. Rešili so tudi živino.
Velikovec. V starosti 54 let je nenadoma umrl občinski nastavljeuec Janez Habel. Na
Človek, ki je zdaj prišel k nam, nam je začel z žepno svetilko svetiti v obraz. Pri njeni luči si je dolgo ogledoval vsa-
kogar izmed nas, potem pa čisto mirno zavpil:
»Uralski sovjet vas je vse skupaj, kar vas stoji tukaj, obsodil na smrt! čez nekaj ur, ko se bo malo videlo, bodo tile moji fantje obsodbo izvršili. Zdaj, ko 6te si na jasnem, kaj bo z vami, se lahko zavalite tukaj po tleh in lepo zaspite. Zdaj nimate več nobene skrbi!«
Ko je povedal te strahotne in za nas usodne besede, se je velikan obrnil, kakor da hoče oditi. Potem pa se je na lepem ustavil, kakor da bi se mu bila nepričakovano porodila nova misel. Pogledal je še enkrat k nam, se prijel za brado, kakor da hoče premišljati, potem pa je s tistim svojim strahotno mirnim glasom dejal:
»Prav za prav bo pa morda še bolje, če to reč opravimo kar takoj. Kaj bi oklevali in odlašali, kajne, ljubčki?«
Pri teh besedah se je zasmejal, po- zadnji poti ga je spremljalo zastopstvo občine tem pa bliskovito potegnil izza pasu ve- na čelu z županom Werncrjcm Eberlom in lik avtomatski samokres, ga pritisnil na številni prijatelji. Na grobu se je poslovil od čelo najbližjemu jetniku ter sprožil.	pokojnega župan, ki je podal pokojnikovo živ-
Počilo je, Še prej — ali pa morda Ijenje. Habel je bil po rodu iz šlezije, ki je prav tisti trenutek — sem zaslišal nečlo- n*5®1 ST°i ,,ov dom le,a	v Velikovcu. -
veški, skrajne groze poln krik, nato pa 1* Celovca jo b.ia prepeljana V Velikovec in zamolkel padec.	!	,am P°koPai,a žcna višjega veterinafja Stefa-
nija Scheidcr.
Takoj nato je rabelj zarjovel na ( Zvišanje rentnine rudarjem. V posebnem etraže:	razglasu državnega ministra za delo je bilo
»Krave, kaj zijate? Opravite Z drugi- določeno, da se invalidom, upokojencem in vdorni! Pa hitro!«	j	vam rentnikov zvišajo prejuiki oz. podpore z
veljavnostjo od 1. oktobra 1942. mesečno za Zdi se mi, da sem te besede res slišal,	25 RM invalidom	in	upokojencem	ter	20	RM
toda priseči ne bi mogel, da sem jih.	vdovam.
Imam pač vtis, da sem jih. Morda sem	Kranjska industrijska družba, katere glavni
jih tudi le menil sliSati.	delničar je celjski veleindustrijalec Wcsten, je
Prav tako se mi zdi, da-sem slišal	pred dnevi izročila	v	Jesenicah svojemu	namenu
tudi še drugi strel. A tudi za to ne bi	“ov mladinski stanovanjski dom.
m - -	n	! n lul/ n Milil DT1 C iflSIlP
mogel dati roke v ogenj
Natanko in jasno se spominjam samo
Gospodinjska šola pri Gospe Sveti je pred nedavnim praznovala svoj 60. letni jubilej. Sedaj je nameščena v bivšem samostanu. Vzgo-
„	.	•	.	  •	j	i	•	  aaJ	Jc	naraesccuu	v	unoum	samosiunu.	vzgo-
i‘la i« “ ,r le.tDik0T- T. katcrih io dobi,°
čakali na smrt, bil jaz na tretjem mestu od tistega konca, na katerem so začeli streljati. Stal sem poleg Nikolaja Osev skega
brazbo t285 deklet, večinoma iz kmečkih hiš.
šolske ugodnosti za otroke padlih. Pa bi se otrokom vojakov, padlih na bojišču in težko ranjenih ali pogrešanih, ki bodo morali ostati
Torej Še trenutek —*	.dva strela sta	y bolnišnici, nudila možnost do izobrazbe, so
ze počila, dve telesi sta	že padli, in««•	ustanovili politične šole, ki bodo izobraževale
Še dvakrat, trikrat bom slišal, kako	slušatelje za razne poklice. Najznamenitejša Solo
mi srce burno udari ...	4c vr8*e jc »Velika vojaška ubožna hiša Potsdam«.
Stisnil sem čeljusti z vso močjo, kar ™i"i bodo to šolo lahko obiskovali ludi otroci mi je je še ostalo. Zaprl	sem oči in ča-	V8ch 'istih, ki so oslali pri vojakih. Med vojno
kaj ^ ^	imajo pa pravico do brezplačnega pouka tudi
T)alj®.	otroci vojnih dopustnikov^