Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-iujejo. HARODHI UpravniStvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'S0 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 140. Telefonska Številka 65. Celje, v četrtek, 23. junija 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Ljudsko štetje in naši obmejni bratje. Ljudsko štetje je eminentno narodnostno vprašanje. Sicer se je pri nas že precej pisalo o tej stvari, a še vse premalo, da bi se ljudstvo res poglobilo v to vprašanje ter se tudi te važnosti zavedalo. Naravno je, da se bode pozornost pri ljudskem štetju osredotočila na jezikovno mešanih krajih. Osredotočila se bode ondi pa tudi vsa delavnost in terorizem naših nasprotnikov. Oblast in terorizem večjih in močnejših narodov bosta požrla takrat na tisoče in tisoče pripadnikov manjšim narodom. Da takrat zgubimo posebno Slovenci — ki smo eden najmanjših izmed malih narodov razmeroma največ, to je že danes gotova stvar; kdor pozna nasilnost nasprotnika in našo brezbrižnost, bode temu pritrdil. K terorizmu in nasilstvu se bode pridružil še »občevalni jezik«, da bodo imeli nasprotniki lažje delo in večji uspeh. Zakaj, kakoršne so razmere sedaj, bode ta »relikvija« iz starih časov nemške nadvlade in nezavednosti manjših narodov tudi letos še vedno paradirala pri ljudskem štetju, če tudi so se zastopniki manjših narodov potrudili — a mnogo premalo — da bi jo odpravili. In tako bodo naši bratje in sestre izročeni za deset let močnejšemu nasprotniku, četudi je naših v resnici numerično mnogo več. In kadar bode katerokoli mesto v upravi prazno, dobil ga bode nam po rodu in jeziku tuj človek, ki bode delil »pravico« ljudem. Ako pride do pritožbe na pristojnem mestu, nas bodo kaj lahko zavrnili, ker bode v statistiki jako malo zapisanih Slovencev v dotičnem okraju. In ta proces se bode ponavljal toliko časa, dokler ne postane sloven. kraj res ponemčen in izgubljen za nas za vedno, baj ni čuda, če uprava sarrfa dela z vso silo na to. Vsi protesti proti kričečim krivicam ne pomagajo ničesar, ker nam dokažejo s številkami, da nas ni v dotičnem okraju. Ali ni to velika neumnost, ljubi moji?! Tako se fabricirajo žive — mrtve duše.. Kako ie temu priti v okom? Brez dvoma podrobno delo in pouk pomagata; vendar pa ne toliko, kakor bi se mislilo na prvi pogled. Naše ljudstvo na meji kakor tudi v mešanih krajih ni še toliko zavedno. da bi pojmilo celo važnost institucije ter bi se ne dalo zmotiti po nasprotnikih. In kaj nam pomaga, če ljudi preje tudi poučimo in pridobimo, ko iih nazadnje dobijo vendar le naši nasprotniki v roke ter jih obdelujejo po svoje in jim stavijo taka vprašanja, da jih dobe za se. Na jezikovni meji kakor tudi po naših mestecih in industrijalnih krajih imajo občine v rokah naši nasprotniki. Štetje bodo vršile občine in tako bodo imeli nasprotniki lahko delo, ker bodo imeli naše ljudi nazadnje v rokah. Kako se pa naše ljudstvo zna — pravzaprav ne zna ustavljati terorizmu od te strani, je predobro znano. V takih slučajih si mi ne moremo pomagati ni-( česar. Pomagali bi pa morda nam lahko naši poslanci. Ako že ne morejo doseči odpravo »občevalnega« jezika, naj vsaj svojo moč zastavijo v to, da se v jezikovno mešanih krajih smejo imenovati v števno komisijo zaupniki vsake narodnosti. Ti zaupniki bi morali biti ugledni in pravični možje iz dotičnega kraja ter bi imeli kot taki pravico pri dvomljivih slučajih pot pritožbe na višjo instanco. Sicer bi pa že s samo svojo navzočnostjo pri komisiji mnogo vplivali na potek in vsaj deloma pravično izvršitev. Naši nasprotniki bi se ne upali toliko terorizirati ter bi izvrševali svojo nalogo vsaj nekoliko nepristransko. Naši ljudje bi pa imeli več poguma ustavljati se morebitnim slučajnim nasilstvom. Brez dvoma bi se s tem načinom rešilo mnogo tisočev »našincev« po naši domovini. Zato opozarjamo vse gg. poslance, naj dosežejo vsaj to, dokler ni prepozno Celjski magistrat v boju proti sokolskemu zletu v Gaberju pri Celju., Celjski magistrat je poslal telovadnemu društvu »Celjski sokol« te dni sledeči »Razglas. Mestni urad je zvedel, da se namerava prirediti dne 14. in 15. avgusta v Gaberju sokolska slavnost, katere bi se udeležilo do tisoč sokolov v kroju, kateri pripadajo slovenskim, hrvaškim, češkim in srbskim zvezam. Ker ie došlo doslej v mestu Celju pri vsaki sokolski slavnosti med obema tu prebivajočima narodoma do obžalovanja vrednih izgredov, kateri niso imeli žalostnih posledic le v sodni dvorani temveč tudi v medsebojnem gospodarskem prometu in so, kakor je dokazano, neugodno vplivali na tujski promet v mestu in okolici; ker se bode dne 14. avg. 1910 otvoril tudi slovesno Sokolski dom. ki leži ob državni cesti, skupni lastnini mestne občine celjske in občine okolica Celje: slednjič, ker so se vsi zgoraj omenjeni spopadi izključno vršili na poti iz celjskega kolodvora do Sokolskega doma: prepovemo za 14. in 15. avg. 1910 v mestnem okolišu iz vzrokov javnega reda in miru nošnjo vseh društvenih znakov in krojev kakor tudi narodnostnih znakov; prepovemo nadalje, da bi se hodilo v večjih gručah ko 5 oseb po cestah in trgih. Oni, ki bi se upirali, bodo takoj aretirani in se bode proti njim kazensko postopalo v smislu občinskega statuta celjskega z dne 21. januarja 1867, § 47, št. 7. dež. zakon, oziroma po potsavi z dne 2. dec. 1890, št. 34 dež. zakon Proti temu odloku se lahko vloži tekom 14 dni ugovor pri mestnem uradu celjskem. Celjski magistrat, dne 18. junija 1910. Zupan dr. Jabornegg.« Ze ta famozni razglas sam na sebi bo zdražljivo vplival ne le na celjske temveč na vse okoliške Slovence in celi slovenski Sp. Štajer. Kajti v njem se u-radno indirektno dolži Slovence kakor da bi oni bili povzročitelji kakršnih nemirov, ki so se že odigravali v Celju, pa ne na poti iz kolodvora v Sokolski dom, kakor neresnično trdi magistrat, temveč po mestu samem na mirno idoče Slovence, ki so in niso bili v sokolskem kroju. Na poti s kolodvora v Sokolski dom je sicer lani enkrat ali dvakrat napadlo nekaj znanih, z mestnim in okoliškim davčnim denarjem vzdrževanih nemških barab posamezne sokole, kateri pa so se napadov ubranili in ni bilo dalje nobenih posledic. Dogodki, ki so se končali v sodni dvorani in ki so hudo oškodovali celjske Nemce v vsakem pogledu, kakor priznava uradno magistrat, so se odigrali drugod in jih niso doslej še nikoli povzročili Slovenci temveč nikomur odgovorna poulična faki-naža. Ako jih magistrat obžaluje, čemu jih pa ni za-branil? Nočemo pisati rekriminacij iz 1. 1908, pa spominjamo se, da so takrat trdili celjski listi (»Domovina«), da je bil v zvezi s takratnimi dogodki sam dr. Ambrožič, šef celjske policije in del so se z nemške strani — najbrž z vedenjem in priznanjem celjskega magistrata — sistematično pripravili. Ponavljamo: krivda leži na magistratu in mestni policiji, ki ni hotela in vedela brzdati nemških poulič-njakov, poklicanih tiste dni za »obrambo« nemškega Celja. Saj pa je tudi »vahtarica« pisala sama, da so Nemci vedeli varovati svojo »hišno pravico« napram —-posameznikom in ženskam—in sicer uprav na podlagi enakega magistratnega odloka kakor ga je sedaj izdal dr. Jabornegg. Ali je magistratu na tem, da dojde do novih bojev v Celju — in do novih gospodarskih posledic? Kajti če se tudi posreči magistratu ovirati slavnost, česar pa ne verjamemo, ker so na svetu še močnejše sile, kot so nemškutarski celjski pritlikovci, bode ostalo ogorčenje, ki bode celjskemu mestu le škodovalo. Cemu je vsega treba? Vršila se je v Celju nedavno tega turnarska slavnost — in ni došlo do nobenih nemirov. Slovenci so ostali mirni, dasi jih je v mestu nad dva tisoč in dasi se jih je izzivalo na vse mogoče načine cele tri dni. Slovenci dobro vedo. da jim ni treba hoditi na ulico, da bi se tamkaj pretepali in divjali — ker imajo proti celjskim Nemcem, ako bi jim bilo do maščevanja in sovraštva, drugega orožja dovolj. Prepričani smo bili in smo še vedno, da bi ostalo mirno tudi celjsko nemško meščanstvo, to so obrtniki in trgovci, ako bi šli Sokoli tudi v vrstah skozi mesto, ker dobro vedo, da so na slovensko prebivalstvo vezani z več ko enega ozira. Nemire in zdražbo dela torej edino Ie celjski magistrat s svojimi šikanami in svojimi provokatoričnimi razgla- LI STE^C* Oče fiondelik M ženin Vejvara. s? Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Te besede je spregovorila gospa Muknšnablova z zmagovitim glasom. Sedaj je osupnil mojster Kondelik. »Kdo je spregovoril? Vejvara?« »Ah, ne, naš gospod. Lotinka je nevesta.« Gospodu Kondeliku se je zdelo, da sanja. Ali ima ta babura pamet »Kaj ste pa potem hoteli včeraj pri nas, ako je vaša hči nevesta?« »On, gospod Pajtlšmid je povedal to šele zvečer.« Mojster Kondelik je presenečen gledal gospo Muknšnablovo. »Da, gospod, čudne stvari se godijo v življenju,« je nadaljevala matrona vsa blažena. »Ko sem včeraj prišla od gospe Kondelikove in sem pomislila na Vse, sem prišla do prepričanja, da vi ne boste kar tako pustili gospoda Vejvaro. Ko sem videla pri vas te priprave, me je tako presunilo, da sem se zvečer, ko je prišel naš gospod domov, ojunačila in šla nadenj. In on je spregovoril. Poprosil je za Lotinko — od včerajšnjega dneva smo kakor v nebesih in želimo tudi vam in gospodu Vejvari obilo sre če. Mi nismo imeli ničesar proti njemu. Lotinka je šla molit v cerkev takoj zjutraj in jaz sem kakor nova na svetu .. »Toda kaj niste mogli tega storiti en dan prej, da nam ne bi napravili teh sitnosti!« je Kondelik zakričal. »Nichts fur ungut, gospod«, je sladko odgovorila srečna mati. Ravno to me je prisililo, da sem tako napravila. Sedaj je vse v redu.« »In kaj pa je bilo z onimi dolžnostmi in z onimi pismenimi dokazi?« »Bili so tu«, je rekla sedaj matrona resno, »so še tukaj! Toda sedaj np veljajo več. Pustim ga, gospoda Vejvaro. In če bo hotel, mu ono vrnemo. Naj ima tudi od Lotinke spominek ... In pa — seveda — gospod Pajtlšmid ne sme o tem ničesar vedeti ... « Da bi na mah in popolnoma stvar uredil, je mojster porabil sedaj bojno laž. In rekel je s povdarkom: »S tem bi tudi rad govoril.« »Cemu gospod?« je vprašala hitro gospa. Za menoj tema. za teboj tema .Take stvari ne delajo v zakonu veselja. Jaz nisem svoje hčere nikomur vsiljevala. Iz moje roke jo dobi gospod Pajtlšmid čisto, kakor porcelan.« Gospod Kondelik se je ozrl po sobi in je rekel mimogrede: »Torej tu je stanoval Vejvara?« »Ne — tukaj zraven«, je hitro pojasnjevala gospa, hvaležna, da se je pogovor obrnil. »Blagovolite pogledati.« Mojster je vstal in je šel za matrono v ono sobo, kamor je bila prvič pogledala. Bila je majhna, pusta sobica z razgledom na dvorišče in z drugimi vrati na hodnik. »Tu ne bi stanoval tri leta.« »No, kakor je komu usojeno«, je odgovorila gospa. »Mi smo bili povsem zadovoljni in upam, da se odtod ne ganemo niti po svatbi. Naš gospod je zelo skromen. Cašo gorke kave, topla postelja ponoči — drugega ne zahteva. Samo potem grem jaz na njegovo mesto in on na moje ...« Mojster je pomislil sočutno na neznanega gospoda Pajtlšmida, ozrl se je po tesni sobici in že se je v njem zbudil slikar. »To bi bilo treba poslikati, je tako opuščeno!« »Da — to bi bilo dobro. Tudi jaz sem že mislila. Toda ko nimam nobenega znanca ...« »Zato ni treba znanca, za to je treba slikarja«, je menil mojster. »Jaz slikam znancem, neznancem, to je vseeno ...« Kondelik se je vrnil v večjo sobo, za njim gospa. »No in kaj, milostljiva gospa— one stvari bi lahko vzel seboj in jih dal Vejvari, da bi bilo končano..« Gospa Muknšnablova je pogledala mojstra, nekoliko časa se je obotavljala, potem pa je rekla: »Težko se loči Lotinka od tega, toda dam vam vse. Ostanemo prijatelji ...« Odprla je predal starinske škrinje, potopila roke v morje zvitih nogavic, brisalk, nočnih in spodnjih srajc in odrezkov raznega blaga, vlovila je v kotičku zavitek starih časopisov, zvezanih navskriž z rdečim trakom, pritisnila ga je s koščenimi prsti na prsi, podala ga z obema rokama gospodu Kondeliku in je rekla s stisnjenim glasom: »Kakor dragoceno mast je hranila to Lotinka — toda vzemite, gospod in recite svojemu gospodu ženinu, da nikdar nanj ne pozabimo. Bil je izvrsten, soliden gospod! Toda gospod Pajtlšmid jc trdi dvber človek ...« »Hvala, milostljiva gospa«, je rekei mojster zadovoljen. »Tja čez teden pošljem sem pomočnika, da vam poslika scbn.o « »Jezus, Marija, gospod!« je zaklicala radostno Muknšnablova, »kako naj vam to povrnem:« Iti prijela ga je za roko. »Prav rad — prav rad to napravim, gospa«, se je branil mojster. Cez eno uro je zopet trkal mojster Kondelik na vrata pisarne. Vejvara je prišel ven. »Dobro sem uredil, Vejvarka, dobro! Prost ste si. In tako postopanje je največjega obsojanja vredno. Poskrbeli bodemo za to, da bodo videle tudi višje oblasti navedeni famozni »razglas« v pravi luči. Celjskemu magistratu in Nemcem pa kličemo: boja nismo hoteli in nameravali mi, začeli ste ga vi — in bili bi bojazljvci, ako bi se umaknili. Bi radi videli, ali nimamo kot miroljubni avstrijski državljani toliko pravice, da se svobodno gibljemo v svoji domovini, na svojih domačih tleh. Politična kronika. SLOVENSKE VSEUClLIŠKE ZAHTEVE. Seja parlam. komisije v Slovanski jednoti. — Češki, nemški in hrvaški glasovi o naših vseučiliških zahtevah. »Slovanska koresp.« poroča: Parlamentarna komisija Slovanske jednote je imela danes popoldne sejo, v kateri se je razpravljalo o sledečih slovensko-hrvaških visokošolskih zahtevah: 1.) Priznanje veljavnosti izpitov in spričeval na pravni in filozofični fakulteti zagrebškega vseučilišča v naši državni polovici. 2.) Sistemiziranje mest plačanim docentom na vseučiliščih v Pragi ali Krakovu. Ti docenti so namenjeni za profesorje na bodočem slovenskem vseučilišču v Ljubljani. 3.) Vlada naj da izjavo, s katero se obvezuje država, da ustanovi v doglednem času, kakor hitro bodo dani za to pogoji glede profesorjev in dijaštva, slovensko vseučilišče. Reči se mora, da te zahteve nikakor niso prenapete; radikalnejši elementi pri nas celo ne bodo zadovoljni z njimi, ker ni naveden rok za ustanovitev. Glede tega se je izjavil »Narodni Dnevnik« že včeraj. Za te zahteve bi lahko in smo že navedli vse tiste vzroke, katere je navajala vlada z veliko vnemo za italjansko pravno fakulteto. Zanimivo je slišati posamezne glasove k našim vseučiliš. zahtevam. Praški »Nar. listy« pravijo v sredo: »Slovenci morejo biti zagotovljeni, da bodo vsi češki poslanci solidarno in verno podpirali njihove upravičene zahteve ... «Tagespost« pravi: Kar se tiče ministerijal-ne izjave o upravičenosti slovenskih aspiracij na visoko šolo, ne more biti o tem niti govora. Glede ostalih šolskih teženj Jugoslovanov pa moramo izjaviti, da bi se jih moralo poprej natančno prevdariti, predno bi se dovolile ... (To je tista stara pesem o jedna-kopravnosti narodov v Avstriji: o naših gospodarskih in kulturnih potrebah odločajo Nemci — oni narod torej, ki si hoče zgraditi preko naših trupel most do Adrije.) — Mi smo že včeraj poročali o nekih separatističnih težnjah Hrvatov, ki jih je objavil zagrebški »Obzor«; zdi se nam, da je »Obzorova« izvajanja porabil »Agramer Tagbl.« in zavzel stališče da naj mi sploh opustimo svoje aspiracije na vseučilišče in se borimo le za reciprociteto zagrebškega vseučilišča. Razume se, da zaostalim slovenksim časopisjem vred odločno in ostro zavračamo tako pi-sarjenje, ki nam more v sedanjem hudem boju na Dunaju le škodovati. »Slovenčevo« podtikanje teh izjav »Agr. Tagbl.« znanemu slov. parlamentarcu niso nič manj obsojanja vredna, ker bude samo ogorčenost in razprtije, ki gotovo samo slabe jugoslov. delegacijo. IZ PARLAMENTA. 70 miljonov deficita! — Z novimi davki ne bo ničesar — predloga o lokalnih železnicah padla. — Pantz o agrarnem vprašanju. — Marchklove denuncijacije. Bienerth in Rusini. Finančni minister Bilinjski je včeraj posegel v podrobno debato o proračunu svojega resorja in je pri tem v širokih obrisih naslikal finančno stanje države. Povedal je pri tem, da je narastel deficit od ! kakor ptič. Vse je v redu. To bodete poslušali, ko vam povem ... In tu imam one vaše pišmene stvari vzemite jih.« Mojster je segel v suknjo, izvlekel zavitek in ga je ponudil Vejvari. Vejvara je že segel po njem, toda naglo se je premislik »Ne, oče — spravite to, odpremo pred milostlji-vo gospo in gospodično. Bomo videli, kaj je, niti slutim ne.« Ko je Vejvara prišel opoludne k Kondelikovim, je bila njegova bodoča tašča kakor maslo, Pepica je vsa gorela. Oče je prinesel pomembni reierat. Po črni kavi je potegnil mojster iz žepa usodni papir, položil ga je na mizo in je pokimal Vejvari: »Tu imate one dokumente, Vejvara, oglejte si jih.« Vejvari so se skoro tresle roke, ko je odvezoval trak. Ovitek je bil velik, vsebina majhna. Na vrhu je ležal list iz bolj debelega papirja, ob kraju pozlačen, popisan z Vejvarovo roko. Na papirju je stalo: »Se s cvetom je jablan že odela, vrtnica nežna se tam rudeči, liste razgrnila je Filomela rožmarin vitki že nam zeleni ... Groba grobar gre pripravit tam dva — Svatbo slavila zdaj bova midva!« S spoštovanjem Fran Vejvara. »Kaj pa je to?« je vprašala Pepica. »Moj bog«, se je spomnil Vejvara, »to je štam-blat — list za album. Gospodična Muknšnablova si je omislila album in kjer je imela kakega znanca, mu je dala listek, da bi ji tam kaj napisal. Jaz sem ji torej to le napisal ...« »Toda kaj ie s to svatbo?« je vprašala brez sape gospa Kondelikova. 42 na 70 miljonov K in znova opominjal zbornico, da treba urediti državne finance. »Slovanske jednote« kot opozicije pravzaprav niti ne zanima, kako si hoče sedaj pomagati vlada iz finančnih stisk: sklepalo se je brez nas, a računa noče sedaj plačati niti tako ponižna Bienerthova večina. Skoraj gotovo je, da ne bo vlada pred velikimi parlamentarnimi počitnicami stiščala prav nič od svojega famoznega finančnega načrta pod streho, še zvišanja davka na žganje ne, dasi je obljubila od njega deželam nek prinos. Med neprestanimi medklici je zagovarjal minister zvišane ministerske penzije, povedal, da je vlada določila visoke zneske tek. zadnjih let za adaptacije pri vseučiliščih (nad' 16 mljonov kron) in da pred dovoljenjem novih davkov ne bode ničesar z novimi lokalnimi železnicami. S tem bode deloma zadeta tudi naša Savinska dolina. Špecijalna debata o proračunu finančnega ministerstva je bila včeraj dokončana: izvoljena sta bila generalna govornika in danes bode glasovanje. K besedi se je med drugimi oglasil kršč. socij. vitez Pantz. Grajal je slabo gospodarstvo v državnih gozdovih, kjer uživajo gotovi najemniki lovov neomejene pravce. Grajal je, da naročujejo državne železnict-železniške pragove iz Galicije in Rusije, Južna železnica pa iz Hrvaške in Slavonije. Izvajal je, da sedanja državna eolninska politika, kar se tiče planinskih dežel, popolnoma zavožena. Kmetje morajo kupovati kruh in pičo in so tako dvakrat oškodovani: od sedanje naše eolninske politike ima dobiček le velepo-sestvo. — Posl. Roškar se je zavzel za vinorejce proti visokemu vinskemu davku. Češki klerik. My-slivec se je prepiral z židi; govorilo je še nekaj Cehov in nemških nacijonalcev. Jutranji nemški listi poročajo o denuncijacijah, katere si je privoščil posl. Marckhl glede jugoslovanske železničarske zveze. V nemško-nacij. zvezi je celo gibanje med slov. železničarji, ki se je zadnji čas tako lepo razvilo, naslikal v tem smislu, da se ne gre za stanovske zahteve in težnje slov. železničarjev temveč za hujskarijo proti nemškim uradnikom. Nemškonacij. zveza hoče baje posredovati v tem oziru pri železnišk. ministerstvu. Nujna potreba je, da začne v tem oziru tudi Slovanska jednota in pojasni stvaren položaj na merodajnem mestu. Od svoje zahteve pa, da naj pri železnicah na slovanskih tleh službujejo slovenski uradniki, nc bodemo in ne moremo popustiti. Bienerth se lovi tudi pri Rusinih za podporo o italj. pravni fakulteti. Imel je pogovor z vodji ru-sinskega kluba, v katerem jim je obljubil, da se bode vlada v kratkem odločno izjavila o ustanovitvi rusin-ske univerze — seveda, ako glasujejo za italj. pravno fakulteto. Štajerske novice. Politična in osebna poštenost. Prijatelj našega lista nam piše: Tolikokrat čitam in čujem o tem, da je kdo politično neznačajen, politično nepošten, zlasti zopet zdaj ob volilnem boju. Jaz pa mislim, da je razlikovanje v poštenosti neupravičeno. Kje je meja? Kje se neha človek, in začne politik? Zakaj moram spoštovati človeka, ki se radi svojega dobička vdinja stranki, katere nasprotnik je.bil do zadnjega časa, bolj kakor n. pr. obcestno vlačugo, katera tudi ne dela druzega, kakor da se prodaja? Morda je slednja še manj škodljiva, posledice za svoja dejanja vsaj nosi sama. Človek, ki je notoričen brezverec, pa se plazi javno po cerkvah, moli na glas in obliže vsem svetnikom pete zato, da si pri-slepari ugodnejše življenje in dobiček, je menda slepar — ali je zato vreden večjega spoštovanja, če »Prosim, to je pesem Jablonskega — iz ,pesmi ljubezni' — gospodična Loti je hotela nekaj takega«, je pojasnjeval Vejvara, ves srečen, da se je »dokument« tako razvozljal. »Zakaj pa niste napisali pod to Jablonskega?« je vprašal mojster Kondelik. »No, da, oče — ko je hotela nekaj od mene in jaz ne delam pesmi ...« je odgovoril Vejvara v zadregi. »In kaj je to drugo?« je namignila nestrpljivo gospa Kondelikova. »To drugo« je bilo kakor fidibus. Cetrtinka papirja, večkrat zganjena. »Pozor na to«, je opomnil Kondelik. »To bodo lasje.« Niso bili lasje. Ko je Vejvara razgrnil papir, ga je Pepica vzela in ga je takoj vrnila Vejvari. In Vejvara je bral vrstice, izmed katerih je bila vsaka pisana z drugo roko: Gospod Fran Vejvara Gospodična Loty Muckenschnablova On je prav lep gospod Ona ima zelo dobro srce Šla sta skupaj v Kanalko Šepetala sta si in se poljubovala Videli so ju sosedje iz grmovja Nastala je iz tega govorica in znanje s srečnim koncem Svet je rekel: saj se ni moglo drugače končati. »Prosim vas, kaj pa je to?« je vprašal Kondelik. »To je ,tajnik', oče«, je zaklicala Pepica veselo, obstoji dobiček in ugodnost v politični karljeri? — Kdor pri kartah slepari in okrade s tem soseda, je lopov; — kdo pa je človek, ki slepari s svpjjm prepričanjem in izrablja verski čut in zaupljivosUjydstva v dosego časti in dobička, do katerega nc bi prišel, če bi ljudstvo vedelo, kdo je? V politiki nepoštenosti — dobro! Potem pa klobuk dol pred fifijaltom, ki je z uspešno taktično potezo pomagal po^ki perzijskega kralja do zmage. Klobuk dol pred #emr škutarijo, ki živi od prodaje svojega naroda. — Nazadnje se bo smel tudi Judež Iškarjot Izgovarjati š politiko, ko vendar ni storil drugega, kafefr dš je za gotovo plačilo zapustil maloštevilno in malavplivno stranko svojega učenika in se vdinjal mogočni* stranki velikih duhovnov. — Končajmo. Naj bo konec lepim besedam in recimo naravnos: osebe ni moči ločiti od dejanja, človek ostane isti, naj si potem stori kaj v javnem ali zasebnem življenju. Kdor nima čuta za snažnost, je umazanec, pa naj živi v1 Svojih štirih stenah ali pa hodi po javnem trgu. Kdor j* lump kot politik, je tudi kot človek lump. — Prosinj, da objavite to premišljevanje, kajti potrebno se mi zdi, da se to enkrat pove. >,5K Prazno klerikalno obrekovanje. Zadnjo nedeljo sem govoril na shodu volilcev v Dopplerjevi gostilni v Gradišču poleg Lučan o Kacovem gospodarskem programu in o nekaterih važnih nalogah dr^jbora z ozirom na naše Narodne in agrarne zahteve nal-prej slovenski in potem — na izrecno željo navzočih nemških kmetov-volilcev — nemški. »Straža« izvaja iz tega docela »logično«, da nisem le jaz »nemšku-tar«, temveč da se je cela naša stranka potopila v nemškutarskem morju in smo se štajercijancem zapisali z dušo in s telesom. Za ljudi, ki nc poznajo razmer v Gradišču in ki veliko dado na puste klerikalne narodnjaške fraze, je seveda to sveta resnica. Resničen položaj pa je docela drugačen. V Gradišču je poleg 1200 Slovencev že skoraj isto toliko deloma trdih — iz Srednjega Štajerja priseljenih Nemcev — deloma že skoraj docela ponemčenih Slovencev. Posebno v katastralni občini Gradišče pri Lučanah prevladuje že malodane nemško prebivalstvi. ASela občina voli z nami in je naravno, da se zanimajo. Ji v,/Čudne zgodbe o „pobožnem" kandidatu Verstofcšfcu. Včeraj smo poročali o „ izvrstno uspelem" VdMovškovem shodu v Bočni. „Pobožni" (risuirl!.jjeneatis, amici) gospod profesor je šel dopoldan v cerkev, postavil se oa zelo viden prostor in je naglas molil. Ko je prišel cerkovnik s pu-šico, je i'segel Verstovšek v žep in zelo počasi in vidnb 'spustil v njo desetico. Vsi tisti ljudje, ki poznajo varnost" g. Verstovška že od poprej, se bodcj gpiejali. A ta smeh bo gotovo združen spri-merupvporcijo „spoštovanja" do moža, ki si hoče sedajo s pomočjo takih sredstev priboriti mandat. Ako že obsojamo neodkritosrčnost navadnega neizobraženega človeka, se mora človek naravnost čuditi političnemu komedijanstvu g. prof. Verstovška. Ali res ni v klerikalni stranki nobenega človeka' Več, ki bi imel toliko čuta sramu in dostojnosti, daf bi javno obsodil tako „agitacijo" in tako „politicuo delovanje" ? Ali ni žaljivo za klerikalne kmete,, da se jih skuša s takimi sredstvi prevariti za mandat ? Ali so v klerikalni stranki res mogoči taki voditelji in branitelji verskih svetinj ? Resttifčno, vsak pošten Slovenec se mora sramovati za Verstovška in njegove pristaše. v G. profesor Verstovšek ln Hus. Zgodbica iz celjske gimnazije v enem dejanju. Profesor zgodovin«« dr. Verstovšek: No, vi L, povejte nam, zakaj so Husa sežgali? Učenec I.: „Ker je učil krivo vero". Dr. Verstovšek (osorno): Tepec, kaj pa vi veste o tem! Kaj pa če je učil boljšo vero ko je naša. — Drugo dejanje te zgodbice se je odigralo, kakor opisujemo na dragem mestu, v nedeljo dne 19. junija v Bočni. ,v Okrajni šolski svet celjski je imel dne 21. tm. svojo redno sejo, v kateri so so vzele na znanjet;razne tekoče zadeve; učitelj R. Wudler je nastopil >vsted bolezni trimesečni dopust in učiteljica A/tlrevatin je prosila za podaljšanje dopusta; Ob^vnavale so se disciplinarne zadeve; odobrila seyjft(iBeka menjalna pogodba krajnega šolskega sveta?-v iŽalcu; priporočile so se prošnje za starostni doklade; obravnavali so se računi krajnih šolskih zakladov; vzelo se je na znanje poročilo o nadzorovanju šol na Kalobji, v Ljubečni, v Šmartnem, v Št. Pavlu, v Št. Petru, na Svetini in v Dramljah itd. "v Vole mu je hotel vzeti. Iz Laškega trga nam pišejo: Neki kmetič, ki se ga je v Celju malo nadeval, je srečal na potu v Laški trg mesarja, kateri je gnal par volov v Celje. Postrašil ga je s tem, da mu je hotel voličke vzeti. O tem je neki bojazljivi popotnik hitro obvestil orožnike, ki so tafekOj jšli na lice mesta, da bi ..roparja" zaprli. No, ta >^e;!takoj zbežal, ko je zagledal orožnike, skočil v Savinjo, jo prebredel, toda na drugem bregu ga je že zgrabila roka pravice. Spravili so ga v zapor j.n, ko se je stvar pojasnila, seveda zopet izpustiji., v Jubilejna slavnost petrovške Ciril-Meto-dove 'podružnice. V nedeljo dne 19. tm. nam je priredila naša marljiva podružnica dobro uspelo narodno slavnost, ki je pokazala, da uživa tudi pri nas slovenska obrambna družba ljudsko zaupanje. Vsa gonja in iutrige „katoliških narodnjakov", so se združili proti nam in skušali v objemu s pristašem „Siidmarke" preprečiti v zadnjem hipu to ljudsko narodno slavnost niso izdale nič. Delo in trud podružnice, zlasti njenih mladih prijateljic in prijateljev ni bilo zamanj. Narodna mladina nam je priredila pod spretnim vodstvom g. učitelja Pregla dovršen koncert, Petrovčani so lahko ponosni na svoj pevski zbor, ki je v tem kratkdfi Času toliko dosegel. Pohvalno moramo omeniti tudi igralke in igralce, ki so nas z igro „Eno uro doktor" prav zadovoljili. Imenom C.-M. družbe je govoril g. pot. učitelj I. Prekoršek v nabito polni dvorani o delu in uspehih slovenske obrainbrie organizacije. Po oficielnem delu slavnosti se je razvila na obširnem vrtu g. Ježovnika prav domača slovenska zabava, kjer nam je med petjemi.% igranjem godbe potekel večer le prehitro. Ne opustimo dela, ne umaknimo se s poti, • po kateri hodimo in štrli bomo tuje in domače nasprotnike, v Elementarni pojavi. V sredo 22. tm. ob 3. uri zjutraj je kazala magnetična igla izredno nemirje. Ob 11. dop. dalje so se na jugozahodnem nebu ^javila znamenja, na podlagi katerih se da v zvezi j^magnetničnim nemirjem z veliko verodostojnosti sklepati, da imamo najbrže iz označene smeri pričakovati jako neugodnih poročil o zopet* nih vreiheriških izbruhih ter večjih podzemeljskih nemirjih. Za nekatere kraje je bil tudi 23. junij zelo kritičen dan. Upliv obeh kritičnih dni se je pojavil že v sredo 22. ponekod tudi že v naših krajih. Jugovzhodnik, ki je nadvladal še 21. jun. in vsled neurij na Ogrskem prinesel jako hladno temperaturo, se je 22. tm. naenkrat zamenjal z močnim jugozahodnikom. Ta sprememba je prinesla mnogim nahod, prehlajenje in druge vrste bolezni. Ker je šlo v sredo večer solnce „krvavo" proti zatonu, je zelo verjetno, da bodo tudi naši kraji trpeli pod vnanjim vplivom obeh kritičnih dni. Zadnji toda manje kritičen dan je 26. juni torej ravno zopet nedelja. v Obrambni tečaj v Ljubljani se vrši dne I. in 2. julija po razglašenem sporedu. Tu se bo resno obravnavalo o naši narodni bilanci in se napravil proračun, kar bi moralo zanimati vsakega Slovenca. Prijaviti se je treba pravočasno upravi „Slov. Branika" Tržaška cesta 33 za vstopnico. v Deutsche u. deutschfreundliche Gast-statten in Sudosterreich. Pod tem naslovom je izšla v Celovcu brošura, ki naj bo nekak nemški kažipot po slovenskem ozemlju in objednem najboljša reklama za te nemške in ,.deutschfreundlich" gostilne — po Slovenskem. Iz seznama navajamo nekaj imen. — Ljubno: Podpestchan, Fludernig. Polzela: Zam Hirschen. Mislinja: Jaklin. Mozirje: Austria. Rečica ob Paki: Kop ? Radeče p. Zidan-most: Gschella. Krško: Gregorič. Bukovžlak: Ko-stomaj. Gaberje: Sveti, Petschuch. Savodna: Pod-gorschek. Sp. Hudina: Wobner. Vojnik: Potscher, Ratej. Vprašali bi samo slavno drž. pravdništvo v Celovcu in pa politične oblasti, ali ni to postavno dovoljeno napeljavanje k bojkotu slov. gostilničarjev — in to tem bolj, ker se Nemce v brošu-rici izrecno poziva, naj bojkotirajo druare gostilne v teh krajih? Ali velja pri nas znani Bienerthov bojkotni odlok le za slovenske liste in tiskovine, ne pa tudi za nemške ? Prosimo drž. poslance odločnega posredovanja. v Kopališče Dobrno pri Celju je doslej obiskalo okrog 200 kopaliških gostov. Slovence jako neprijetno dime dejstvo, da je v posojilničnem hotela (Orosel) nemški gostilničar Wregg, ki tega tudi ne skriva. Ali ni mogoče dobiti slovenskega gostilničarja ? v Družbine jubilejne razglednice so pravkar izšle, naročajo se v pisarni CMD v Ljubljani. Pripomniti moramo, da so razglednice res okusno izdelane, manj vabljiv pa je jubilejni kolek „Slo-venka v narodni noši1'. Na Zg. Poljskavi pri Pragerskem je na prodaj Hermannova gostilna. Nemci kričijo, da mora na vsak način ostati v nemških rokah. Kdor se za stvar zanima, si jo naj ogleda. v Ptujske novice. Strela je udarila v Vito-marcih v gospodarsko poslopje tamošnjega kovača. Pogorelo je do tal. — Živinske cene na zadnjem sejmu so bile sledeče: biki 64—74, voli 70—74, krave 52—68 kron za 100 kg žive teže. Svinje 100—120 vin za kg žive teže. Kupčija je bila na zadnjem sejmu jako živahna. — Sodnik Teltschik, kje si? Ali se mu je že zjasnila pamet v Feld-hofu ? Zanimamo se zelo za njegovo usodo — saj je ta primer klasičen dokaz, kako se pokrijejo pod sedanjim justičnim ministrom tudi največje svinjarije s plaščem vsenemškega usmiljenja — seveda pri Nemcih. v Vpisovanje na mariborsko realko se vrši dne 30. junija od pol 11. do pol 1. ure opoldne, za zunanje, šolarje tudi od pol 3. do 3. ure pop. Sprejemni izpiti se vrše isti in prihodnji dan. v Cigare se bodo podražile. Na Ogrskem in Avstrijskem se zanima sedaj finančna uprava za podraženje smodk in sicer pridejo tu v prvi vrsti vpoštev takozvane „kratke", nadalje portorike in kube. Tozadevna pogajanja med obema vladama so že v teku. v Bratomor. Iz Rogatca nam pišejo: V Do-nački gori pri Rogatca sta živela brata Ivan in Martin Turk skupDO na posestvu. 19. junija, zadnjo nedeljo, je prišel Ivan Turk malo pijan domu in si je iskal v kuhinji jažino. Pri tem se je spil z bratom in se tako razjezil, da je šel v stiskalnico po puško dvocevko in strelil z njo dvakrat na brata iz neposredne bližine, tako da sta Martina Turka zadela oba naboja. Zgrudil se je in na mestu umrl. Morilca so že zaprli. v Sudmarkino zborovanje v Predingu je bilo razbito. Nemški kmetje so odločno povedali sudmarkovskim hujskačem^ da jih ni prav nič volja podpirati ponemčujoče in demoralizirajoče gonje praških agitatorjev med Slovenci. v Sejmi na Spod. Štajerskem. 23. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejm), 24. v Ljubnem ob Sav. (živinski in kramarski), pri Sv. Lenartu v Slov. gor. (ž., kr.), Čermožišah pri Rogatca (ž., kr.), Konjicah (ž., kr.), Laškem trgu (ž., kr.), Podsredi (ž., kr.). 25. v Brežicah (sv.), 26. pri Sv. Križu na M. p. (ž., kr.), Ponkvi (ž., kr.). Sv. Lovrencu na Dr. (ž., kr.), Ribnica na Poh. (ž., kr.); 28. v Ormožu (sv.), 30. v Ptuju (sv.), Zrečah (ž., kr.), G. Radgoni (ž., kr.), Sp. Poljskavi (ž., kr.). Druge slov. dežele. Iz slovenskega časuikarstva. Iz Ljubljane se nam piše: Kakor čujemo, je dosedanji odgovorni urednik „Jntra" g. Franjo Pire izstopil iz uredništva. — Dalje čajemo, da se v Ljubljani snuje zopet nov dnevnik narodno-socijalno političnega stremljenja. Podlaga listu pa bo najpreje mala izdaja vsebujoč ponajveč zgolj dnevne vesti. Na tej podlagi še le se zasnuje list v nameravanem večjem obsegu. — Tudi ^Slovenec" prične baje z dvojno izdajo. Zjutrajšnjo izdajo dobe oni naročniki na večerno izdajo, brezplačno. K logaški aferi poskušenega zastrupljenja. Ta afera postaja vedno bolj zanimiva, vedno bolj zapletena. Kot se nam iz Ljubljane poroča, so v sredo večer pripeljali tndi ženo dejanja osumljenega Hladnika v preiskovalni zapor v Ljubljano. Preiskovalni sodnik vitez pl. Grasselli se je mudil tozadevno baje v Trstu ter na podlagi novih in-dicij ukrenil, da se tudi Hladnikova žena odda v preiskovalni zapor. Vzrok tega koraka ni še znan; domneva se pa, da je žena zamotana v zadevi pisem, ki jih je kakor znano, njen mož pisal v preiskovalnem zapora in po doslej še ne ugotovljeni osebi izročil na dotične naslovnike. Glede enega teh pisem naslovljeno na Hladnikovega prijatelja v Tržiču (Monfalcone) je bil po Hladniku samem obdolžen jetniški paznik Žvan, češ, da je on (Žvan) prejel od Hladnika pismo ter ga z lastnoročnim pismenim naročilom: — naj naslovnik to pismo po sprejema takoj sežge — oddal na pošto. Žvana so na podlagi te odijozne obdol-žitve takoj vtaknili v preiskovalni zapor. Kmalu pa se je izkazalo, da je ta Hladnikova obdolžitev podla mistifikacija. Žvan je bil na to izpuščen in zopet opravlja službo. Vsled tega pa se vedno bolj zatrjuje domnevanje, da je Hladnik dotično pismo utihotapil po svoji ženi, ki ga je opetovano obiskovala v preiskovalnem zaporu, oziroma pri zaslišanju Hladnika v sobi preiskovalnega sodnika. In najbrže za to, če ne tudi še iz kakega važnejega vzroka povodom dejanja samega, so sedaj tudi Hladnikovo ženo pripeljali bližje sedanjemu bivališča njenega moža. Žena je grozno vpila, ko so jo pripeljali v justično palačo. Za župana v Borovljah je zopet izvoljen puškar Jožef Ogris, seveda polnokrven Nemec. Obljubil je, da bo varoval tudi vnaprej nemški značaj trga. Sprememba imena. Postajališče Tavčarjev dvor med Ljubljano in Črnučami na gorenjski železnici se imenuje od 15. junija „Ježica". Čuden pojav. Drugače imajo katoliška društva vedno dosti članov pri nas, a v Ajševici pri Krombergu tega ni. Klerikalno izobraževalno društvo je tam propadlo, ker nazadnje ni bilo nobenega člana več. Kupčija s črešnjami na Krasu je bila kljub slabemu vremenu dobra. V sami vasi Sv. Križ so bili štirje prekupci iz Dunaja. V Sežani so v soboto postavili na železnico 250 košev za na Dunaj. Črešnje so plačevali po 20—24 vin. kilogram. Kobilice na Krasa se tudi letos pojavljajo, ali ne tako mnogobrojno kakor lani. Goriški deželni zbor je storil neumljivi sklep, da jih letos ne bo pokončeval. dasi je za to že dovolil denar. Italijanska zasebna gimnazija, ki je bila še le lani otvorjena v Pulju, bode po poročilu puljskega župana Varetoaa že letos podržavljena. Tako skrbi za Italijane tista Avstrija, ki nas samo včasih pozna — če je treba jemati. Velik požar. V Petrinjah pri Sv. Petru na Krasu je izbruhnil v nedeljo hud požar, ki je uničil pet hiš z gospodarskimi poslopji. Drugo so ljudje rešili. Vlada proti Hrvatom. Resno se trdi, da namerava država zapreti c. kr. pripravnico za učiteljišče v Pazinu v Istri. Zavod je hrvatski in narod bi imel s tem neznansko škodo. Učitelja nameravajo poslati na otok K;k kot nadzornika. Društvene vesti. Akad tehn. društvo „Tabor" v Gradcu priredi III. redni občni zbor v soboto, dne 25. junija 1.1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Spored običajen. Akad. društvo slovenskih agronomov „Kras" /ia Dunaju javlja, da priredi svoj V. občni zbor dne 25. junija 1.1. ob 8 uri zvečer v restavraciji „Sudescher" VIII. Genzgasse 62. Slovanski gostje dobrodošli! Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. proračun sprejet. Dunaj, 23. junija. Poslanska zbornica je sprejela danes tudi četrto skupino drž. proračuna (finančno ministerstvo), na kar je bila seja prekinjena. demonstracije nemškonacijonalnega dijaštva na dunaju. Dunaj, 23. junija. Danes dopoldne so priredili, nemškonacijonalni visokošolci demonstracijski burni pred parlamentom in sicer proti ustanovitvi italjan-ske pravne fakultete na Dunaju. Odposlanstvo dijakov je izročilo predsedstvu nemškonacijonalne zveze adreso, v kateri zahtevajo nemškonac. dijaki, naj se na vsak način prepreči ustanovitev italj. pravne fakultete na Dunaju, drugače niso odgovorni za posledice. kitajci v dunajskem novem mestu. Dunajsko Novo mesto, 23. junija. Člani kitajske vojaške študijske komisije po Evropi so si ogledali danes tukajšnjo vojaško akademijo in bili navzoči pri vežbi akad. vojašk. bataljona in oddelka na konjih. odredbe proti koleri v petrogradu. Petrograd, 23. junija. Mestni glavar je razglasil, da se doslej še ni primeril noben slučaj kolere in odredil, da se mora vse prebivalstvo strogo držati zdravstvenih predpisov. , otvoritev ogerskega parlamenta. Budimpešta, 23. junija. Danes se je vršila slavnostna otvoritev ogerskega parlamenta. Zbornica in galerije so bile gosto zasedene. Navzoči so bili vsi ministri. Predsedstvo je prevzel najstarejši član zbor niče, justhovec Madarasz. V svojem nagovoru je prav prisrčno pozdravil one poslance, kateri so bili izvoljeni po pravi in neskvarjeni volji prebivalstva. Istočasno pa ne more zamolčati svojega obžalovanja nad čini svojevoljnosti in nasilstva, katere je zakrivila vlada v volilnem boju. (Viharni ugovori in abzug-klici na desni, pritrjevanje na levi strani zbornice.). Na to je prosil Madarasz božjega blagoslova madžarskemu narodu in vsem, ki delujejo za njegov blagor. Na to se je prečital dopis, v katerem se naznanja, da bode otvoril cesar ogerski parlament prihodnjo soboto s prestolnim govorom. pogreb viteza madeyskega. Dunaj, 23. junija. Naučni minister grof Stiirgkh se je odpeljal k pogrebu bivšega naučnega ministra pl. Madeyskega v Krakov. dvoboj posl. stolzla. Dunaj, 23. junija. Danes dopoldne se je vršil med drž. posl. dr. Stolzlom in nekim nemškonacijonalnim dijakom, kateri ga je v govoru o italj. pravni fakulteti javno na shodu razžalil, dvoboj s sabljami. Dijak je bil lahko ranjen. zasebna češka trgovsko-obrtna zbornica. Kraljev gradeč, 23. junija. Danes se je tukaj konstituirala zasebna češka trgovsko-obrtna zbornica. Za predsednika je bil izvoljen posl. Ulrich. Pristopile so ji vse češke tvrdke v liberškem zborničnem okolišu. — razpušCeni shod čeških svobodo-MISLECEV. Praga, 23. junija. V Žižkovu se je vršil protestni shod čeških svobodomislecev proti klerikalizmu. — Udeležilo se ga je nekaj klerikalcev, kateri so brizgali sifon na predsedstvo. Nastal je velik vrišč, tekom katerega je vladni zastopnik razpustil skupščino. Svobodomisleci so konečno izrinili klerikalce iz dvorane. j fjl&ffflM Po svetu. Obsojeni zastrupljevalec. V Tridentu je na smrt obsojen Kornelij Zamboni, ki je zastrupil mlado Julijo Dalmarega., ki je odbila njegova ljubezen, s slaščicami, v katere je dejal strihnin. v Najdenišnice upravičene tožiti za priznanje očetovstva. Važno razsodbo za oskrbo mladine je izreklo nedavno najvišje sodišče. Priznalo je vodstvom najdeniščnic pravico v imenu svojih varovancev tožiti na priznanje očetovstva in plačevanje alimentacij. Motena sreča. Na LIoydovem parniku ..Sultan" se je pripeljal v Kotor iz Krfa mlad zaljubljen parček. A še nista izstopila, so ju že aretirali. Bila sta 22-let.ni David Ita, ki je pred svojim pobegom iz Krfa očetn ukradel 20.000 frankov, in njegova 18-letna jako lepa ljubica. Pri Iti so še našli 17.000 frankov. Poslali so ju nazaj v Krf. v Zvonovi sv. Marka v Benetkah so se bili za katastrofe 14. julija 1904 vsi štirje potrupali, le eden je pri nezgodi, ko se je zrušil stolp, ostal cel. V sredo zvečer so blagoslovili sedaj nove zvonove s čarnimi obredi. Razven največjega, ki je še eden prejšnjih, so dovršeni štirje novi zvonovi, kateri so po glasu in obsegu popolnoma podobni potrtim. Ciklon. Med vasmi Kanzia in Sumecek na Ogrskem je 20. t. m. divjal strašen ciklon. V nekem velikem gozdu je 100 m na okrog vse uničil. Nad 5000 hrastov je izdrl s koreninami vred. Nekega kmeta, ki je bil ravno v gozdu, je ubilo. Zemlja je po prenehanju ciklona izgledala kakor nanovo preorana. v Monopol na vžigalice. Bolj kot kedaj poprej divja po časnikih boj za monopol na vžigalice. Gre se za to, bi li se dal monopol v najem, ali pa bi ga država vzela v svojo lastno režijo. Pristaši lastne režije pravijo, da javni davki ne smejo postati viri osebnega dohodka, drugi pa zopet trdijo, da bi državna oprava znala pri tem ljudstvo kmalu razočarati. Nekoč se bo pa vendar moralo odločiti, kaj bo prav za prav z nameravanim monopolom. v Najvišjih in najdrznejših železnic v Evropi je takozvana Cerdagne-železnica, ki so jo kot električno železuico nedavno predali prometu. Ona je otvorila prometu lepe kraje v Iztočnih Pirenejah. Najbolj visoko se spenja 1592 metrov. Atentat na Varešanina. Izšel je uradni komunike vlade, na katerem se naglaša, da oblastvena preiskava ni našla niti sledu kakega organiziranega komplota in da Žerajič ni imel nikakih sokrivcev. Vse osebe, ki so bile v zvezi z atentatom aretirane, so izpuščene na svobodo, ker je vsak sum proti njim neosnovan. To je najboljši odgovor tistim — tndi ljubljanskemu „Slovencu" — ki s<^ takoj začeli gobezdati o velikosrbskem komplotu itd. „Slobodna Misao''. Javili smo že včeraj, da začue pod tem naslovom izhajati v Zagrebu organ hrvatskih pristašev „Svobodne misli". Časopis bo izhajal enkrat v mescu in sicer vsakega 20. na 32 straneh. Naročnina bo za celo leto 3 K, za dijake in delavce 2 K 40 vin. Prva številka izide 20. julija. Pričakovati je, da si list naroče tudi mnogi Slovenci. Naročbo je treba prijaviti do 10. julija na naslov: „Slobodna Misao", Zagreb, Bogovičeva ul. 3. Manifestacija za vseučiiiške zahteve. V nedeljo se je vršil v Zagreba velik manifestacijski shod za rec'prociteto zagrebškega vseučilišča v Ljubljani. Govorili so vseučil. prof. dr. Šilovič, akademik Angjelinovič, pravnik Tadič, ki so vsi pobijali razloge avstrijske vlade proti reciprociteti, dalje Slovenec Magdič fca slov. vseučilišče. Sklenile so se tozadevne ostre in odločne rezolucije. Slovanski kongres v Sofiji in službena Bul-garska. Skoro gotovo je danes, da niti car Ferdinand niti bulgarska vlada ne bodo sodelovali pri slovanskem kongresu, ker ne odobravajo ciljev kongresa. v Nafto kot kurilo bodo nvedli mesto dose-dajnega premoga na dveh Lloydovih parnikih, ki ( posredujeta brzi promet med Trstom in Dalmacijo. Oba bodo v to svrho potrebno preustrojili. v Najrazširjenejša knjiga na svetu je gotovo kitajski koledar, ki ga izdavajo vsako leto v osmih miljonih eksempl irjev. Ta koledar se tiska v Pekingu in nikdo nima pravice v celem carstvu, da bi izdal knjigo, ki bi imela nekaj enake vsebine, kajti knjiga je cesarjev monopol. v Neguš-Menelikovo premoženje. Abesinski cesar Neguš Menelik še vedno živi in še misli nemara dolgo voditi za nos svoje njegove smrti željne nasprotnike. Sedaj je namreč dal vse svoje bajne zaklade prenesti v neki podzemski labirint, ki ga straži njegov najzvestejši zaupnik. Menelik ima največji rubin, mnogo drugih draguljev in čistega zlata. v Nasilno poljubovanje. Različna so mnenja o poljubih, ki jih da kak moški kaki ženski proti njeni volji. Amerikanski sodniki n. pr. silno strogo kaznujejo take moške. Še bolj strogi so bili svoj čas v Rimu. Tako je n. pr. 1. 1727 rimski guber-nator Banchieri dal nabiti po mestn „spkšni razglas": Kdor nasilno poljubi ali objame kako žensko, se kaznuje z dosmrtno kaznijo in se mu zapleni vse imetje. Ako se tak zločin napravi z namenom, da bi se preprečil kak zakon, zapade dotičnik smrtni kazni. — Pred par leti pa se je zgodil v Zagreba sledeči zanimivi slučaj. Po Ilici je šel neki vojak, precej natrkan. Kar zagleda hčer svojega polkovnika, ki se mu je tako do-padla, da ji je, predno se je ona zavedla, dal na ulici poljub. Seveda strašno razburjenje v polkovnikov] rodbini. Drugi dan zapove polkovnik, da se mora celi polk zbrati ne dvorišču. Nihče ni vedel, za kaj se gre, samo — dotični vojak. Ko je bil polk zbran, pride polkovnik v spremstvu hčere. „Naj stopi iz vrste tisti lopov, ki je včeraj poljubil to dekle", zagrmi polkovnik. Nihče se ne gane. „Ako se dotičnik takoj ne javi, hočem . .." Ni še izgovoril, kar stopi iz vrste dotični vojak. „Ali si ti gnusoba poljubil to gospodično? „Sem". „Pa zakaj?" „Gospod polkovnik, kar hodim po svetu, sem videl mnogo lepih deklet, a take, kot je vaša frajla hčerka, bogme še nisem nikdar videl. In nisem mogel odoleti srcu, pa sem jo evo poljubil." Častniki in vojaki so se skoro dušili smehu. Tudi polkovnik je postal dobrovoljen, ko je čul, kako vojak povzdiguje lepoto njegove hčerke. Hčerki sami se je vojakov slavospev na njeno lepoto, ki je sicer ni bilo v preobilni meri, tako dopadel (pa tudi vojak, ki je bil „feš, dečko!), da je stopila k očetu in ga prosila, naj „lopovu'1 oprosti. In res je vojak dobil samo 7 dni hišnega zapora. Rumunska kraljica je zbolela na vnetju slepega črevesa. Drakonska sodba. Podčastnik Kugler 25. pi-jonirskega bataljona v Wittenu je pri neki vaii, ko je dobil od poročnika ukaz, naj moštvo bolj krepko koraka, dejal k svojemu oddelka: »Letali ne bomo, če hoče letati, naj leta sam!" Neki poddesetnik ga je naznanil, in Kugler je prišel pred vojaško sodišče. Kugler, ki je glasom poročil svojih predpostavljenih oblasti bil vzoren podčastnik, se udeleževal bojev, v južni Afriki in dobil tam častno odlikovanje, se je zagovarjal, da je spregovoril besede nepremišljeno vsled velike telesne utrujenosti. Vkljub temu je bil obsojen na pet let ječe. Kolera v Berolinu? Na kolodvora Ruhleben v Berolinu so zasledili na koleri bolnega ruskega izseljenca. Madjarska podlost. Ogrske oblasti so zaprle nadučiteljevo ženo Drizhal v Ogrski Skalici, ker je svoj čas vzela pod gostoljubno streho angleškega publicista Scotus Viatorja. ki sedaj razlaga strmečemu sveta o ogrskih nasilnostih pri volitvah. Ti Madjari imajo pač nemirno vest! Tržne cene. Dunaj, 22. junija. Bor za za kmetijske pridelke. Ugodnejše vreme je vplivalo danes na tendence krušnega zrnja v toliko, da se je poslabšala. Pšenica je bila v domačih sortah cenejša, v tujih trdna. Rrž je bila za 5—10 v cenejša. Oves in koruza sta se za 5 v podražila. Budimpešta, 22. junija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'44, rž za oktober K 6 82, oves za oktober K 7'25, koruza za jalij K 5"41, koruza za avgust K —'—. Pšenice se zmerno ponuja in knpuje, tendenca trdna, promet 14 tisoč stotov, oves in koruza trdna, pšenica v efektivu in ostalo nespremenjeno. Termini vsled ugodneg-a vremena slabejši. Vreme: lepo. T rst,, 22. junija. SI a d kn r. Centrifu^al piles prompt K 39— do K 393/4, za dobavo K 39— do K 39 3/4. Tendenca mirna. Praga, 22. junija. Sladkor. Sarovi sladkor prompt K 33'80, nova kampanja K 25'45. Tendenca mirna. Vreme lepo. Budimpešta, 22. jnuija. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 134—136, mlade težke 144—146, mlade srednje 144—146, mlade lahke 145—146 v kg. Zaloga 39.166 komadov. Prignano 274, od-gnano 268 komadov, ostane 39.172 komadov Budim peš t a, 22. junija. Mast. Svinjska mast 170—, namizna slanina 157'—. »s;**;**.**!** v Vv< >i v > vj. Nepregorljive lončene Samotne peči v različnih barvah in cenah, samotno opeko in plošče priporoča Em. Kuketz, Žalec. Okoli 1000 komadov lesa za sušenje hmelja ima na prodaj po 50 v komad Em. fiuketz, Žalec. 378 3-1 Trgovski pomočnik prva moč, izobražen v trgovini z manufakturo in usnjem, dobi takoj dobro službo v trgovini Janeza Loschnigga, Šmarje pri Jelšah. 367 3-3 MMMMM Slikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Diktor Beuc, Celje