PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 35 lir
Leto XVin. - Št. 112 (51%)
TRST, sobota 12. maja 1%2
J
OB GRMENJU 101 TOPOVSKEGA STRELA
Slovesno ustoličenje predsednika republike
Včeraj ob 17 je Segni prisegel zvestobo italijanski ustavi - Predaja poslov na Kvirinalu - V poslanici je poudaril pridobitve prvega in drugega preporoda in strdil, da se mora nadaljnji politični in socialni razvoj dežele odvijati v duhu
teh pridobitev - Izjave voditeljev strank o predsedniški poslanici
^	,	(Od našega dopisnika)
£toontei|; 7 Ob zvenenju zvonov je Segni prispel ob 17 jjjiio* dnv.fi ('»Zvonarji*, ki so nameščenci poslanske
.	’ ot)ljo 7n. trt Hq1a ircJtlr nn pnn Rt.plrlpnirn vinn ^
55*>. n.
«it___
Ij-ltll’Sq °^1J° za to delo vsak po eno steklenico vina.) J'+ cjik	predsednik poslanske zbornice Leone in pred-
at L/^aiarrn a^erzagora ter podpredsedniki senatorji Ceschi,
Ji ter’nTi^aldi in Zelioli —-----------------------—
■i !>, p ®°s!anci Bucciarel-* ^CauJ°l0 Rossi, Targetti
S 1 komUnf0r.®mu se niso pribil '>,b* Gi,J.st* in del sociali-* ltiJIl0Vrstin u pa s0 izstre-Hujk bil n01 topovski strel.
za
mu
5 SH* V5S«
V", “ ^"bUk, Nato „.o ,10 ’ bij1 Pa i- Pustil svoje mesto, ioC	Sed„.parlamentarce po-
la < C*‘ Poslan:0, St°ie ie Segni 1 {ii^ <H J^SlavarP co noveRa držav-".]/> Ns^aviii a’ ’Kl so jo na kon-'V 1,1 H«^e'ltPrei s Ploskanjem vsi 'J htl,*aterih razen komunistov /S	s°oialistov. Misovski
1!*' 5il -1 kr\ ■ SO se V7Hrzali nln-
se vzdržali plo-
RK » » IH ...
Ji	v K 7egni dvakrat orne.
V 'S. b°rbi proti fašizmu in
:i
*cllt	ijf^sednikov poslanske
jlA V9Vbl^eda> pos'j’ predsed-
S‘|	si
||l* »lljj Ollchi n"aoK,Virin«', kjer mu
foj^ina _
Posi• W°skali begnija pozdravila '• IS fazen S2 Vsi senatorji in C»Hstov komunistov in de-Sl "a de«tni“ t? SeRni zavzel levic)niCl Leoneja, ki je S>o, j.1 Predsednika senata fr"J# Preiit 1 0ne °tvoril zase-»»klfijlfcram , formulo zaprise-h •.,* iti a ’uda bom zvest re-*fril. vi,» °m lojalno ravnal « SHu^soea^31’ Segni odgo-
SVaCn^”°^ d<^°
Proti fašizmu in Predsednika vlade
\f.	ie Segni dejal
. xj H !PubliWPriseSel sem zve-i/j(ft	le kt ustavi, ki nam je
A t i'!spVVolie lai°’ ker ie izraz
J Valilo ’ 4afnpak zato, ker jo ll**» Sel*11, ki RVovanje in trplje-
V	u rtf^PornH Su V prvem in
iV>' i^Visn Italiji °du borili in padli, J N in nVrnili svobodo, no-<r Jf), v.*>n Pr*vico» (ploskanje,
. NSo Jat0 i-m'Sovci niso pridru-
ki SS* d«T’ k^mu °men!’ VelikH
V	k* Obu, ,kupno.« in
•d1* J1'‘HoSv°bodn Jene bistvene vred-a	UreieJ mir, enotnost, ne-
rftfl 3%,v«ji	napredovanje 'ic
P Kl^hoPvnemn°?ti in ,vedn°
J g* Ju* »iegcV1 tem "m bodo B*1/ , VnV^icolnVl ,predh°dniki: En-!V8lli Qron’U^uigl Einaudi in J y ,®*kate^C^i:. b*a kratko je Jjf J11* tul?0bnem bistvene tenden-1>	S?4* zg0lsvetu’ ki so vtis-
P*: k, Poy n„,ytni italijanskega j ”, tej n, ®t in novo usmeri-5%1'vijem,, t:1 se v mednarod-»V Xo^., pojavljajo nove >*/ eri)?i ^di	ki jih je pred.
‘ K D*»ti palllRnska ustava, po ^ržave Postajajo v notra-
_b“.y, važ„n„e
ja
s/
»5**1 pr‘a solidarnosti. Segni
LNvib5tialjenCa!lie' da bo Ita" ;lfW pn. Pvr0!j ,sodelovala pri PSJ '» .>niur°Pske skunnosti.
S! kS; lo&tiib!
> " naiu^jP^ovit prispevek LVJ« itežnji vseh na
»Sv Se jeh«V1 svobodi»-k! skunn	zadržal ni
in uU. in d*ial- da P1 n!t( v ‘z r,strn)enost izhajata,
■	!'» V it	matj.ta,
iNov*vobodPngcab- iz 11 skupne ^SVi <dtalijamir na napredek
ft	*. i'
iti f
socialno pravičnost, vedno bolj gotovo svobodo in mir». Nato se je zadržal na dolžnostih, ki jih ustava nalaga predsedniku republike; na ustavnem sodišču in sodstvu, ki ((jamčijo državljanom svobodo«; na oboroženih silah, ki ((jamčijo nam vsem obrambo naj višjih dobrin svobode, neodvisnosti in miru«. Na koncu je Segni obžaloval, da zapušča Montecitorij, kjer ie v ustavodajni skupščini in od začetka republiškega parlamenta služil idealom vsega svojega življenja: demokraciji, svobodi, pravici in urejenemu napredku: «V svobodni diskusiji, ki jo vodijo najvišji koristi vsega italijanskega občestva, je temelj naše demokracije«.
Novinarji so se takoj zanimali za mnenje voditeljev strank o Segni jevi poslanici. Nenni je izjavil:
((Če je slog mož, napoveduje današnja poslanica predsednika, ki bo hotel biti notar parlamenta, za razliko od poslanice Gronchija pred sedmimi leti, ki je napovedovala predsednika, ki si je v mejah ustave nadčl neko nalogo in vlogo spodbujanja. Mi socialisti zelo cenimo v današnji poslanici sklicevanje na prvi in drugi pre-.........'"""""I*................................„„„„„„„„
Več višjih funkcionarjev odstavljenih v Alžiriji
Fouchet je napovedal stroge ukrepe proti vsem, ki imajo opravka z OAS
ALZIR, 11. — Francoski visoki ništva. Ti agenti bodo sodelova-komisar v Alžiriji Christian Fou- li pri borbi proti OAS. Podobne chet je imel davi v Rocher Noiru ukrepe bodo sprejeli tudi v O-tiskovno konferenco, na kateri je ranu.
izjavU, da bo nastopil z veliko Na jconcu je komisar izjavil, da odločnostjo, ker je nedopustno da | b0 sodišče Jza javnj ^ od*slej bi se vsak dan ponavlja 1 stra- sodilo na podiagi pospešenega po-
podrod ter poklonitev odporu, skupno z oboroženimi silami države«. Saragat je dejal: »Poslanice državnih poglavarjev se ne komentirajo«. Togliatti je izjavil: ((Politična vsebina predsedniške poslanice je tako pičla, da je malo kaj reči«.
Malagadi (PLI): «Ce kdo do danes zjutraj še ni razumel, zakaj smo glasoval; za Segnija, je to razumel, ko je poslušal predsedniško poslanico, ki je bila izgovorjena med ploskanjem parlamentarcev demokratičnih strank in tišino skrajnih kril, z njihovimi pri-repniki«. Za Bozzija (namestnika tajnika PLI) je bila poslanica »jasna in poštena«, za Michelini-ja (tajnika MSI) «dobra». Senator Turchj (MSI) pa je (v nasprotju z zatrjevanjem Malagodija) dejal, da je ploskal poslanici, ker gre za govor poštenjaka, ki je bil zasluženo izvoljen za državnega poglavarja....
Prefekt Strano je bil imenovan za generalnega tajnika predsedstva republike, opolnomočeni minister Federico Sensi (ki je bil do sedaj šef kabineta v zunanjem ministrstvu), pa je bil imenovan za diplomatskega svetnika predsednika republike; armadni general Emilianp Scotti je bil imenovan za vojaškega svetnika, za pomožne vojaške svetnike pa: brigadni general Alessandro Baduel (za vojsko), fregatni kapitan Giancarlo Bači (za mornarico) in polkovnik pilot Antonio Podda (za letalstvo).
hotni zločini. Dodal je, da bo brez usmiljenja nastopil proti vsem krivcem in proti vsem, ki jim pomagajo z besedami, z dejanji in z molkom. Pripomnil je, da mora vsakdo izbrati svoj tabor, ki je tabor zločincev ali pa tabor zakona. Fouchet je dodal, da je dal stroga navodila vrhovnemu poveljniku in policijskim prefektom v Alžiru in Oranu. Ukazal jim je tudi, naj mu sporočijo vse prekrške državnih funkcionarjev, ker ne bo dopuščen noben prekršek.
• Naj se zgodi kar koli, je dodal Fouchet, bo samoodločba izvršeno dejstvo konec junija ali prve dni julija«.
Zatem je visoki komisar sporočil, da je bilo »splošno združenje alžirskih študentov« razpuščeno. Odredili so tudi ukrepe za iz-
stopka.
Solidarnost sindikatov FLRJ s španskimi delavci
Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je v imenu delavskega razreda Jugoslavije obsodil najnovejše nasilje Francovega režima proti španskim delavcem, ki so stopili v stavko zaradi neznosnih življenjskih pogojev. Zveza sindikatov Jugoslavije izraža hkrati svojo popolno solidarnost z junaško borbo španskih delavcev proti fašistični tiraniji in za zmago osnovnih ljudskih pravic in svobode.
Kapitan komisar vojslke Walter Bruno je bil imenovan za šefa tajništva vojaškega svetnika Scottija; major pilot Ezio Pietrolucci pa za poveljnika osebnega letala predsednika republike.
A. P.
> '*V 1 ’ J
sl	'	’1F
preden so lahko govorili še drugi delegati. Delo konference se bo nadaljevalo v ponedeljek.
Danes se je sestal tudi pododbor, ki razpravlja o prekinitvi jedrskih poizkusov. Nadaljevali so razpravo o spomenici osmih iz-venblokovskih držav. Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, ker so delegacije samo ponovile dosedanje stališče. Nato so se delegacije razšle, ne da bi določile datum prihodnjega sestanka.
Na Božičnih otokih je danes eksplodirala nova ameriška atomska bomba, ki so jo spustili iz letala.
Razen tega so v Washingtonu uradno sporočili, da so ameriški znanstveniki povzročili jedrsko eksplozijo pod morjem v Vzhodnem Pacifiku.
Sejem Alpe-Adrija v Ljubljani
Včera| so v Ljubljani svečano odprli sejem «Alpe-Adrija», na katerem je zastopanih okoli 200 podjetij z obmejnih področij Avstrije, Italije in iz Slovenije. Navzoči so bili najvišji upravni 1» gospo* darski predstavniki omenjenih področij. Podrobno poročilo objavljamo na tržaški strani
Nova brezuspešna seja na ženevski konferenci
ŽENEVA, 11. — Danes je bila dolga seja ožjega odbora razoroži-tvene konference, Na seji so primerjali ameriški načrt o splošni in popolni razorožitvi s sovjetskim, in sicer v zvezi s prvo fazo. Seja je trajala štiri ure. Posamezni govorniki so podprli sovjetski ali pa ameriški načrt. Šved« ski delegat Udberg, ki je bil edini govornik med nevtralci, je zaman skušal doseči, da bi nasprotna tabora sprejela njegove kompromisne predloge za zhližanje glavnih 1 točk , načrta Najprej je govoril ameriški delegat, ki je zagovarjal svoj načrt, za njim pa bolgarski, švedski in kanadski- delegat. Sledil je Zorin, ki je prebral dolg govor, v katerem je pobijal zahodno tezo glede vseh vprašanj. Ker je njegov govor trajal skoraj poldrugo uro, so sejo zaključili, še
Predstavniki šolnikov pri Fanfaniju Zavrnili so nove predloge vlade
Nor sestanek bo v sredo ■ Santi in Lama pri Bertinelliju zaradi položaja v Milanu ■ Bojkot španskih ladij v Genovi
V zvezi s tem razgovorom je medsindikalni odbor objavil sporočilo, v katerem je rečeno, da so sindikalni predstavniki ponovili predsedniku vlr.de svoje zahteve, ki so: 1. Začasnb dodatno- nakazilo vodilnemu osebju in docentom nižje in višje srednje šole v enaki višini in v enakih pogojih, kakor je bilo to priznano drugim državnim nameščencem. 2. Možnost, da se v prvem razdobju nakazilo izplača v več obrokih. 3. Dokončna rešitev v teku leta 19(12.
Prosvetni minister Gui je obrazložil nove predloge vlade. Poročilo pravi, da so sindikalni predstav liki izrazil: predsedniku vlade priznanje za njegovo pojasnilo in obžalovali, da ne morejo sprejeti vladne ponudbe. Fanfani je tedaj pre Uagal nov sestanek za sredo 16. t. m. zvečer, na katerem bodo skušali urediti spor. Poročilo dodaja, da je medsindikalna zveza s tem v zvezi soglasno sklenila sp-ejeti predlog, pri čemer pa poudarja, da bo takoj po sestanku 16. t. m. proučila nove predloge vlade in sprejela ustrezne u-kref.e.
Sindikat za osnovno šolo, včla-
R1M, ll. — Predsednik vlade Fanfani je sprejel davi v palači Chigi predstavnike vseh sindikalnih organizacij osnovne in srednje šole. Navzoči so bili tudi minister Medici, Gui in podtajnik Delle Fave.
Prosvetni minister je obrazložil rezultat dosedanjih razgovorov. Sindikalni predstavniki so obrazložili svoje stališče. Ministri so nato obrazložili okvir morebitne rešitve, glede katerega so sindikalni predstavniki izrekli pridržke. Zaradi tega je Fanfani določil nov sestanek za 16. t. m.
v '“a letu! Je os»ala zvesta sebnosti v Oranu, ues brbli ■	•»	’ zvest,a ji bo °’ narjev so odstavili in
iC»ni,izrazil .	.	Rnali v Francijo, ker 5
J »«B?Stale «r,rtltrbela za t0’ da »I' V »k > *ociah?4uioča sila P°-f V* Zaiadno s a nega razvoja de-y ^ »Išinjn* Predpisi ustave, ki VetW da)ijanskim držav-
4
rt
4
i
(j'
hi uO «	razvoja uc-
»	hMd;?isi, ustaYe: ki
v. 'luno -:r;*jansKim arzav-'s,	ls)o in razširjeno
gon ali internacijo številnih predv	.	_____
stavnikov tega združenja. Are ti- *.......
rali so tudi poveljnika OAS za1 Alžir-center Gabriela Bernarda, ki je priznal, da je bil udeležen pri 200 atentatih.
Dalje je Fouchet povedal, da so aretirali in internirali 14 0-sebnosti v Oranu. Deset funkcio-so jih izgnali v Francijo, ker so sodelovali z OAS. V sredo so aretirali osem teroristov, ki so sodelovali pri atentatu proti alžirski univerzi.
Fouchet je povedal tudi, da bodo prihodnje dni namestili v štirih alžirskih komisariatih okoli 1500 alžirskih agentov, ki jim bodo poveljevali funkcionarji orož-
danes
SIRI SF ODPOR SPANCEV IN PORTUGALCEV PROTI FAŠISTIČNEMU ZATIRALNEMU REŽIMU
Stavke v Španiji zavzemajo vedno širši obseg • Nad tisoč aretiranih v Lizboni, kjer študentje nadaljujejo ^akademsko žalovanje*
«iiiiieiiiiiiiiiiii«aiiii«ii«ifiSiitiil|iiiiiia,,|||l||,l,,ail,,l||l|l||||||||||||||||||||lt|||||||||a|||||||||||||||||t||||,|||||ia|||l|lt|lll||l|||||l|||llllliaailllailll|llll|l|tllll|||ll|||M||||||||||||||ail|,Miait|tllll|,IIIIIM|l,iailtai,V|lll,lltllvlll|gallll|l||
Močno nazadovanje konservativcev pri upravnih volitvah
LONDON, 11. — Laburistična in liberalna stranka sta dosegli precejšnje uspehe v škodo konservativcev pri upravnih volitvah, ki so bile v Angliji in v Walesu za določitev 4239 sedežev. Volitve so bile v 428 občinah. Rezultati predstavljajo pravo volilno katastrofo za konservativno stranko. Podatki, ki so jih objavili nocoj, kažejo, da so konservativci zgubili 558 sedežev in vodstvo 37 mest, laburisti so pridobili 296 sedežev, liberalci pa 332. Zadnje upravne volitve so bile leta 1959.
Konservativci so zgubili vodstvo v številnih centrih, ki so tradicionalno konservativni. Tudi kjer so ohranili večino, je ta zelo majhna. Laburisti so dosegli lepe rezultate zlasti v Londonu. V Westminstru, ki je tradicionalno konservativna trdnjava, so iztrgali konservativcem 11 sedežev.
Med konservativci je zavladal velik preplah. Izidu upravnih volitev se v Angliji običajno ne pripisuje poseben političen pomen zaradi izključno krajevnih vprašanj. Toda tb pot je bil plaz prevelik,” da ne bi v tem videli tudi dejstva, da začenja politični vpliv konservativcev padati.
Glede uspeha liberalcev je minister za kolonije Maudling nocoj izjavil, da »volivci niso glasovali za liberalce, temveč proti nam*. Laburisti izjavljajo, da bodo prihodnje volitve prinesle laburistično vlado, če se bo sedanja tendenca nadaljevala.
Mac Millan je nocoj izjavil, da kljub neugodnemu volilnemu rezultatu ne misli vlada kreniti » poti, ki jo je določila. Trdil je, da je največja nevarnost za deželo povratek laburistične stranke, »s povratkom samomorilske politike nacionalizacij«. Glede liberalcev je izjavil, da bo čas pokazal, ali bodo liberalci postali zvezda stalnica na političnem nebu ali pa bodo ostali »leteči krožniki«. Mac Millan je dejal, da skušajo liberalci predvsem spodjedati konservativno stranko, da bi prevzeli mesto laburistov kot-glavna opozicijska stranka. Pripomnil je, da bi njihova akciia lahko imela edini rezultat, da znova pripelje na oblast laburiste.
MADRID, 11. — Stavkovno gibanje v Asturiji, Biskaliji in v pokrajini Guipuzcoa zavzema vedno večji obseg. Na področju Bilbaa je vsa industrijska dejavnost sedaj paralizirana. Na tem področju je število stavkajočih naraslo na 45.000.
Tudi v ,tovarni živilskih konserv ---------------
na področju Murcia v jugovzhod-
Parlamentarki »2 «Ov„'°ria s ploskanjem
rt s&ffe fv»ioSLm il&A j«"? 2K&K
»N 1- **aiiji da bi dali J*A 1» btavico» ?°do; n*od-J N)|| Br<«se<in,Vdrugie pa je '7i !HfcltSi,0(1Porniiik aplavz, ko 7 C Cilj li»tini kki i,banje in
4
prevzel
rf||r «|| *JQ • •W*HQ
J lS%iCiJ° v državi in
rt	n»UJi »e bi
(1	dQMel g!ba"ia imele
^I^«Jail Jtisf'as‘‘f* da
#	Geni? ki
popol~
lin j! ^‘?^*\i£tinovi
51-
v
popol-socialno
Predsed-ustvarjanje •n željo po
S ?b' kVta ja aP,i s PPndar-1	Paktaanic* tist'-
v,	ki l ' ^eremu
5	»»w".~£i
nico osmih izvenblokovskih držav. Zal, se pogajanja niso premaknila z mrtve točke, kar moramo ugotoviti tudi za včerajšnjo štiriurno sejo ožjega odbora raz-orožitvene konference. Upati Je, da bo imel ugodnejši rezultat ponedeljkov razgovor med Adenauerjem in ameriškim poslanikom Dovvlingom glede Berlina. Toda vse kaže, da pri starem 86-letnem nemškem kanclerju m moč iskati dobre volje za dosego dobrih rezultatov, če upoštevamo, da je znameniti ameriški novinar Alsop najbrž točno poročal, ko je zapisal, da je Adenauer izjavil, «da se ni moč zanesti na Kennedyja, kakor so se Nemci lahko zanesli na Fosterja Dullesa«.
Glede Alžirije pa bi hotel, biti prav zares neiažni preroki spričo izjave visokega francoskega komisarja v Alžiriji, da bo proti oasovcem nastopil z veliko odločnostjo, zlasti ker je dodal, da bo proti oasovcem čez nekaj dni nastopalo tudi 1500 alžirskih vojakov. Kljub temu pa je priznal, da se bo oasovski terorizem še nekaj časa nadaljeval.
Medtem pa vse kaže, da odpor proti diktaturi v Madridu in Lizboni še ni prenehal, temveč se celo širi. V Španiji narašča število stavkajočih, v j-izboni pa je policija aretirala kar 86 študentov, k, so včeraj začeli gladovno stavko, in več ko tisoč
nem delu dežele, se je začelo gibanje tamkajšnjih delavcev, ki zahtevajo zvišanje mezd. Delavci grozijo s stavko, če ne bodo njihove zahteve sprejete. Iz Barcelone poročajo, da je policija aretirala v tem mestu več delavcev.
Danes so bile v Barceloni študentovske demonstracije. Proti demonstrantom je nastopila policija in aretirala 22 študentov, ki so vzklikali rudarjem v Asturiji in proti Francu.
V	Asturiji, kjer se je baje 35 tisoč rudarjev vrnilo na delo, je danes 20.000 od njih spet začelo stavko z zahtevo, naj se mezdni sporazum, ki je bil dosežen, prej objavi v uradnem listu. Stavkajočim so se pridružili še drugi rudarji bližnjih področij.
V	Parizu so bile nocoj demonstracije pred španskim poslaništvom.
LIZBONA, 11. — Policija je v današnjih jutranjih urah aretirala 86 študentov in študentk, ki so včeraj začeli v menzi lizbonske univerze gladovno stavko. Skupno z njimi so aretirali tudi mnogo drugih študentov in profesorjev, ki so prišli na univerzo, da izrazijo solidarnost s stavkajočimi študenti. Skupno so aretirali 1300 ljudi, ki so jih odpeljali v vojašnico v Parede, '20 kilometrov od Lizbone.
Stavkajoči Študenti so izjavili, da bodo nadaljevali gladovno stavko tudi v zaporu. Študentovska organizacija je objavila sporočilo, v katerem poudarja, da bodo študentje bojkotirali predavanja in izpite. Študentje zahtevajo dovoljenje prosvetnega ministrstva za proslavo ((študentovskega dne«. Dalje zahtevajo uki-
7V_,..... UUVIIU	in -V«. I»u nauv onega Ulit".	-...
s sporne- drugih študentov in profesorjev. I nitev sankcij proti študentom, ki
so nedavno stavkali iz protesta, ker ni bilo dano omenjeno dovoljenje. Končno zahtevajo preklic ukrepa o odstavitvi voditeljev študentovskega združenja. Nocoj so sporočili, da se akademsko žalovanje nadaljuje, tudi če bodo zaprli še druge študente.
V Coimbn so imeli študentje sinoči dolgo zborovanje. Sklenili so, da bodo nadaljevali »akademsko žalovanje« in pripravili seznam zahtev. Delegacija 12 profesorjev bo posredovala pri civilnih oblasteh V korist študentov. Ce ne bodo do jutri opolnoči sprejete njihove zahteve, bodo študentje začeli splošen bojkot predavanj in izpitov, kakor so to že začeli študentje v Lizboni, Na obeh univerzah je skupno okoli 15.000 študentov.
Spor med visokošolei in prosvetnim ministrstvom traja že več kot en mesec, ko je ministrstvo prepovedalo praznovanje študentovskega dne.
Konvencije med Brazilijo in FLRJ
RIO DE JANEIRO, 11.	—
skupnem sporočilu, ki je bilo danes objavljeno v Rio de Janeiru o obisku Koče Popoviča in o njegovih razgovorih z zunanjim ministrom Brazilije Dantasom, se u-gotavlja, da se bosta Jugoslavija in Brazilija tudi v bodoče zavzemali za zmanjšanje mednarodne napetosti in za enakopravno sodelovanje med vsemi državami in za sporazum ,0, razorožitvi. Pq-
ročilo poudarja, da je gospodarski razvoj splošen cilj človeštva, h. kateremu se mora stremeti s skupnimi akcijami vseh držav brez političnih pogojev in omejitev.
Kot rezultat razgovorov Popoviča in Dantasa so podpisali konvencije o kulturnem sodelovanju in sporazum o tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Brazilijo.
Popovič je izročil predsedniku Brazilije Goulartu vabilo predsednika Tita, naj obišče Jugoslavijo. Prav tako je Popovič povabil ministra Dantasa na cbisk v Jugoslavijo. Obe vabili sta bili z zadovoljstvom sprejeti.
njen v CISL, je sporočil, da je preklical stavko, ki je bila določena za 16. t. m. Toda če ne bo nov sestanek s Fanfanijem pozitiven bo sindikalna organizacija nadaljevala svojo akcijo.
Glavni tajnik sindikata srednje šole, ki je včlanjen v medsindi-kalni zvezi, je izjavil, da so zadnje ponudbe vlade še zelo daleč od zahtev šolnikov.
Minister za delo' Bertinelli in podtajnik Calvi sta sprejela danes konfederalna tajnika CGIL Santija in Lamo ter tajnika FI OM Bonija in Trentinija. Sindikalni predstavniki so obrazložili ministru težavno stanje, ki je nastalo v Milanu zaradi zapor, ki so jih izvedla nekatera podietja. in so zahtevali nujno posredovanje ministra za delo, da bi prišlo do rešitve spora.
Minister Bertinelli je sprejel danes tudi milanskega župana Cassinisa, ki je obrazložil resolucijo milanskega občinskega sveta v zvezi s sindikalnim gibanjem in s stavkami na milanskem področju. Minister je zagotovil, da se bo še dalje znimal za rešitev spora tar da bo v stalnem stiku z milanskim prefektom.
V Rimu se je danes zaključilo delo izvršilnega odbora CGIL z zaključnim govorom tajnika Lame, ki je ugotovil, da je bilo okrog posameznih poročil doseženo v glavnem soglasje.
Na drugi strani pa se je nadaljeval v Rimu kongres CISL. Danes so začeli diskusijo o včerajšnjem poročilu tajnika Stortija, ki se bo nadaljevala jutri. Kongres je danes odobril resolucijo, s katero izreka solidarnost s stavkajočimi španskimi delavci.
Sindikalna organizacija FILP-CGIL v Genovi je pozvala italijanske pristaniške delavce v Italiji in po vsem svetu, naj bojkotirajo španske ladje, ki se vsi-drajo v njihovih pristaniščih. «Ge-noveški pristaniščniki nočemo pasivno gledati na občudovanja vredno bitko, ki jo je začel španski delavski razred, da se 'osvobodi nad dvajsetletne Francove fašistične tiranije,« je rečeno med drugim v pozivu, ki nadaljuje: »Bojkotirajmo Francove ladje v podporo borbi v Asturiji, Barceloni, Madridu in v vseh drugih delavskih in kmečkih centrih Španije.*
Odbor za svobodo španskega ljudstva pa je pozval vse antifašistične 'stranke, sindikalne,, študentovske in mladinske organizacije, naj izrazijo solidarnost' ita-janskega ljudstva s španskimi delavci.
izenačiti svoje stališče z de Gaul-lom, ne da bi se oziral na ameriško reakcijo. «Washington Post« piše o tem pod velikim naslovom: »Zavzema obliko os Bonn-Pariz proti ZDA in Veliki Britaniji«.
V zvezi z vzroki tega spora govorijo mnogi komentatorji, med katerimi je tudi James Reston, o «sporu generacij« med državniki: na eni strani je 45-letni predsednik Kennedy, na drugi pa sta 71-letni predsednik de Gaulle in BB-letni nemški kancler. »Kenne-dy, piše .Baltimore Sun’, je jasno poudaril, da pntiče vodstvo ZDA.» »Kancler Adenauer, omenja ,New York Times’, se zdi, da želi sporočiti, da je kljub svoji starosti še vedno edini, ki ukazuje, kar se tiče nemških zadev.*
Časnikar Joseph Alsop piše danes iz Berlina, da je Adenauer na sestanku predstavnikov svoje stranke izjavil, da se ni moč zanesti na Kennedyja, kakor so se lahko zanesli na Fosterja Dullesa.
Sporazum
o jedrskem sodelovanju med FLRJ in Italijo
BLED, 11. — Na Bledu je bil te lini podpisan načrt o sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo na področju izkoriščanja jedrske energije v miroljubne namene za leta 1902 in 1903. Načrt predvideva sodelovanje na področju jedrske energetike, jedrskih surovin, jedrskih ved in na področju u-ponbe radioizotopov in zaščite pred žarčenjem. Da bi se sodelovanje čim bolj učinkovito razvijalo, se predvideva organiziranje sk lonih simpozijev in sodelovanje p-i skupnem raziskovanju.
Salinger v Moskvi
MOSKVA, 11. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger je prišel danes v Moskvo. Ob prihodu je izjavil da mu nj še znan njegov program ker se mora pre; posvetovati s svojimi gostitelji. Pripomnil je, da upa, da bo lahko videl vse, kar bo mogoče med svojim kratkim bivanjem v Moskvi. Jutri si bo Salinger ogledal Moskvo, v ponedeljek pa bo obiskal uredništvo »Izvestij«. Verjetno bo istega dne odpotoval v Leningrad in morda še v Kijev. Nocoj je gost na večerji, ki mu jo je priredil ravnatelj »Izvestij* Adiubej. Baje se bo Salinger sestal tudi s Hruščevom. V zvezi s trditvami, da bosta s Hruščevom govorila o možnosti Kennedyjeve-ga obiska v Moskvi, so v Washing-tonu poluradno sporočili, da Solin-ger nima naloge pripraviti tak obisk. Zatrjuje se, da se bo Sa-linger predvsem razgovarjal o predlogu za izmenjavo televizijskih programov, v katerih okviru bi Ke.nnedy govoril sovjetskemu ljudstvu, Hruščev pa ameriškepnu ljudstvu.
. Adenauer zaostruje odnose z ZDA
WASHINGTON. 11. - Bela hiša je javila, da bo ameriški poslanik v Bonnu Dowling imel v ponedeljek sestanek z Adenauerjem m bo skušal ugladiti spor in nesoglasja v zvezi z Berlinom. Predstavnik Bele hiše je zanikal govorice o možnosti osebnega stika med Kennedyjem in Adenauerjem in je pripomnil, da bo poslanik Doivling izčrpno obrazložil Adenauerju smeriško stališče.
Razvoju odnosov med ZDA in Zahodno Nemčijo sledijo v političnih krogih z veliko zaskrbljenostjo. Tu ugotavljajo, da bi se spor, ki je začetka nastal glede zavezniške strategije okoli Berlina, utegnil raztegniti na druge sektorje in tudi omajati temelje nemško - ameriškega sodelovanja. Zatrjuje se, da se je Bonn polagoma oddaljil od Washingtona, ter da je prišlo do zbližanja med Bonnom in Parizom glede vseh glavnih mednarodnih vprašanj, ki gredo od Berlina do atomske oborožitve in do skupnega tržišča. Adenauer je do sedaj sicer želel ohraniti tesne in prisrčne odnose z de Gaullom, vendar pa je dajal prednost odnosom z ZDA. Sedaj pa je baje sklenil v celoti
niiiiiiMmiuititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiMiiiiitiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiMitiiiimmni
S KUNČEVE TISKOVNE KONFERENCE
Pred gospodarsko konferenco neblokovskih držav v Kairu
Konstruktiven govor Ben Hede - 0 Djilasu
in njegovih namenih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci obsodil zločinsko ravnanje pripadnikov OAS v Alžiriji in izrazil upanje, da bodo napovedani ukrepi proti tej organizaciji dovolj učinkoviti, da bi se uresničila želja alžirskega ljudstva. Kunc je ocenil zadnji govor začasnega predsednika alžirske vlade Ben Hede kot konstruktivnega in dodal, da zasluži polno podporo in priznanje.
V zvezi z nedavnim zasedanjem jugoslovansko - italijanske mešane komisije za razmejitev je Kunc izjavil, da razpravlja komisija v ozračju, ki je značilno za dobre odnose med Jugoslavijo in Italijo, o vprašanjih na sektorju, za katerega je pristojna.
Kunc ni hotel komentirati odvzema poslanske imunitete bivšemu podpredsedniku kongoške vlade Gizengi, češ da je to notranja zadeva Konga. Poudaril pa je dejstvo, da je Gizenga obtožen za mnoge stvari, ki so se dogodile pred sporazumom v Lova-niumu, in da mu ni bila dana možnost, da se brani, kar spravlja v dvom koristnost takega ravnanja za utrditev enojnosti nacionalnih sil Konga.
Na vprašanje, kako ocenjuje pisanje atenskega lista «Apogevma-tini», ki je, poslužujoč se »dokazov* Djilasa v še neobjavljeni
nistično, imperialistično in inter-vencionistično, je Kunc izjavil, (}a je ta članek • sestavni del propagandne akcije, ki se trenutno vodi proti Jugoslaviji na podlagi Djilasovega političnega pamfleta. Namen te gonje in pamfleta je, kompromitirati jugoslovansko vladno politiko ’zlasti na Balkanu, povzročiti dvome v njeno načelno*t, pokvariti odnose z nekaterimi sosedi Jugoslavije in prizadejati škodo odnosom Jugoslavije z iz-venblokovskimi državami. «Toda, je poudaril Kunc, zunanja politika Jugoslavije je dobro znana, tako da ji ta gonja, ki ni prva, ne bo mogla resno škodovati.*
Drago Kunc je nadalje obvestil novinarje, da bo konferenca gospodarskih strokovnjakov o gospodarskih vprašanjih držav, ki se razvijajo, julija v Kairu, in da se bo konference verjetno udeležilo dvakrat večje število držav, kot jih je bilo na beograjski konferenci izvenblokovskih držav. Trenutno se vodijo v zvezi s to konferenco posvetovanja z mnogimi državami, med katerimi so tudi nekatere evropske.
Drago Kunc je prav tako obvestil novinarje, da bo konec maja obiskal Jugoslavijo finančni minister Nigerije.
V zvezi z napovedano obnovitvijo jedrskih poizkusov v Sovjetski zvezi je Kunc ponovno po-vedal stališče Jugoslavije in dodal, da je Jugoslavija odločno
knjigi ((Razgovori s Stalinom«, v i proti' vsem jedrskim poizkusom, daljšem članku prikazal politiko 1
Jugoslavije na Balkanu kot šovi-1	B. B.
Položaj kmetov Latinski Ameriki
V	nasprotju z zemljo »brez lastnika* živi na velikanskih območjih Latinske Amerike kmet «brez zemlje*. Isti pogoji družbenoeko-skega razvoja, ki so prispevali k ohranitvi latifundizma do današnjih dni, so omogočili tudi ustrezne oblike odvisnosti kmetov; lete se v mnogih primerih približujejo položaju kmetov v dobi fevdalizma. Drugače povedano, oblike lastništva so ustvarile sistem družbenih odnosov.
Seveda imajo v Latinski Ameriki tudi sodobna kmetijska posestva kapitalističnega tipa, zato pa tudi svobodne kmete po evropskem vzoru. Toda tu govorimo o poglavitnih značilnostih socialnega sistema in splošnih obeležjih kmečkega prebivalstva kot družbenega razreda. V tem smislu je položaj kmeta* v Latinski Ameriki posledica različnih oblik odvisnosti od veleposestva, toda ne glede na razlike v obliki odvisnosti je značilno, da nima v lasti zemlje, da na njej dela in da je podvržen ekonomskemu prisiljevanju.
Sicer je mogoče po načinu obdelave, po naravi nagrade, ki jo prejema za delo, In po odnosu do delodajalca, kar se včasih precej razlikuje v tej ali oni državi, v tej ali oni pokrajini, kmečko prebivalstvo uvrstiti v tri skupine.
Na prvem mestu je stalni kmetijski delavec, ki prejema za delo na posestvu latifundista del nagrade v denarju, del pa v vrsti regalij, od katerih so poglavitne: koliba, košček zemlje, pravica do paše določenega števila živine itd.
V	drugo skupino sodi tako imenovani »svobodni delavec*, ki prejema del nagrade v denarju in del v naravi. To je sezonski delavec, ki se dogovori za delo s tem, da se le-to plača ob koncu dela ali pa za določeno število dni. Ta velja za najnižje in najslabše plačano vrsto delavca. Najbolj se približuje pravemu kmetijskemu proletariatu.
V	tretji skupini so spolovinarji, ki so kot skupina najbolj razširjeni, vendar ne vedno tudi najštevilnejši. Le-ti imajo na videz največ samostojnosti v odnosu do zemljiškega lastnika in uživajo v nekaterih latinskoameriških deželah oziroma na nekaterih območjih teh dežel najboljše gospodarske pogoje življenja. Z zemljiškim lastnikom se dogovore za delo »na polovico*, pri čemer so obveznosti in pravice različne, tako da kmet ne dobi več kot »tretjino*, hkrati pa prevzame še vrsto drugih dolžnosti.
Toda večina teh značilnosti največkrat ni bistvena za določitev položaja kmečkega prebivalstva v Latinski Ameriki. Veliko važ-neje je to, da prevladuje v okvirih fevdalne odvisnosti značilno seftorialno razmerje. To razmerje izredno prepričljivo »lika eden Izmed največjih latinskoameriških piscev socialne literature Josi Carlos Mariategui, in sicer s primerom perujske »haciende*. »Zakoni države po njegovih besedah za veleposestnika na latifundiji nimajo drugega pomena razen taktičnega in formalnega. Avtoriteta političnih in upravnih funk-
primer sistem političnega ■ prisiljevanja in kupovanje glasov na vasi. Ce je čilski zemljiški posestnik ddtujil svojo «haciendo» ali «fundo», je novemu lastniku, senom, prodal tudi določeno število glasov svojih kmetov.
Nastaja vprašanje, kako moramo na podlagi teh dejstev pojmovati značaj latinskoameriškega kmečkega prebivalstva kot razredne grupacije? Čeprav so v posameznih deželah različne variante in oblike, je nesporno, da je množica kmečkega prebivalstva, predvsem razlaščena plast prebivalstva, popolnoma ločena od proizvajalnih sredstev in v obstoječi družbenopolitični strukturi brez upanja, da si občutno zboljša svoj gospodarski položaj, ki je precej slabši, kot pa je položaj latinskoameriških industrijskih delavcev. To je najnižji družbeni sloj Latinske Amerike tako po svojem gospodarskem, kakor tudi političnem položaju in družbeni zavesti. Kajti latinskoameriški kmet je že stoletja zatiran; ni doživel in občutil sprememb, nastalih s pridobitvijo narodne neodvisnosti in s prehodom v kapitalistične oblike proizvodnje. Začeli so ga samo nominalno plačevati v denarju, vendar pogostokrat nima niti priložnosti, da bi denar videl, saj je sistem tak, da je večno »dolžan* senoru in zato ne more zapustiti zemlje! Njegov vzpon; njegova možnost gibanja v kmetijskih okvirih je silno redek pojav. Z drugimi besedami, razvoj blagovnodenarnih odnosov obstoječem sistemu družbenoekonomske strukture latinskoameriških držav ni dosegel burnega tempa in tudi ni povzročil sprememb v položaju kmetov, ki so značilne za klasični kapitalistični razvoj.
Nedvomno je drobni lastnik, ki je prav tako ekonomsko odvisen, sestavni del tega kmečkega prebivalstva, saj je njegov obstanek — zaradi majhnega gospodarskega pomena, kakršnega ima, spričo družbenega položaja, izključenosti iz privilegijev sistema, nemožnosti, da bi se okoriščal s krediti itd., samo gola ekonomska eksistenca. Čeprav ne pripada višjemu sloju, pa se drobni lastnik zaradi pomanjkanja samostojne srednje posesti nujno počuti psihološko «višjega».
cionarjev je dejansko podrejena avtoriteti zemljiških posestnikov. Zemljiški posestnik ima praktično avojo ladifundijo za nekaj, kar je izven suverenosti države, saj sploh ne upošteva državljanskih pravic prebivalcev, ki žive na njegovem posestvu. Lastnik si lasti pravico, da je razsodnik, da daje privilegije, uvaja sankcije, ki vedno nasprotujejo svobodi kmetov in njihovih družin. Na »haciendi* je pod nadzorstvom lastnika vse, od trgovine in transporta, pa do običajev*.
Vsi avtoritativni viri, ki govore o gospodarskem in družbenem položaju latinskoameriškega kmetijskega prebivalstva, opozarjajo na slabe razmere, v kakršnih to prebivalstvo živi. Velik del tega prebivalstva so Indijanci. Danes je okoli 10 milijonov domorodnega prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu, deloma pa v rudarstvu. Drugo veliko skupino sestavljajo črnci in mestici, le-ti tvorijo s prvo skupino vred večino latinskoameriškega kmetijskega prebivalstva.
Najboljšo sliko o tem dajo podatki o prehrani ali stanovanjskih razmerah. Tako na primer računajo, da sta pomanjkljivo hranjeni dve tretjini prebivalcev na nekaterih območjih posameznih latinskoameriških držav pa 3e ta pomanjkljiva prehrana približuje lakoti. Okoli 85 odstotkov kmečkih hiš na Kubi (pred revolucijo) ali 58 odstotkov v Čilu in 65 odstotkov v Venezueli (v katerih živi 2 milijona kmetov) so kolibe iz praprotja in blata, zemljo na tleh, brez oken, z enim prostorom. Nad 80 milijonov prebivalcev Latinske Amerike (med njimi »0 odstotkov kmetov) je nepismenih, itd. S takimi materialnimi razmerami so povezani u-strezni politični pogoji. Zakon države ne prodre do vasi, razen v primeru, če je potrebno uporabiti silo za ohranitev »reda* in obstoječega sistema Glede na to, da je večina kmetov nepismena, tudi ni nikakršnih možnosti, da bi se sami bojevali za izvajanje socialne zakonodaje — ki je sicer večkrat zelo napredna, ki pa nikoli ni prestopila meja parlamenta ali univerze. Eden .zmed najbolj razširjenih pojavov je na
nja v potencialno revolucionarni razred, ki ima v Latinski Ameriki največjo specifično težo. V takih okoliščinah se kot činitelj največjega pomena pojavlja delovanje delavskih političnih strank in naprednih gibanj. Njihova dejavnost je zadnje desetletje čedalje bolj usmerjena v vas in je zmerom bolj uspešna. Od druge svetovne vojne naprej prodirajo do kmeta, kljub njegovi odrezanosti, revolucionarni dogodki na celini in puščajo v njem globoko sled.
Vse to so činitelji, ki so v kratkem času na mentaliteto latinskoameriškega kmeta vplivali močneje kot prej cela obdobja. Latinskoameriški kmet začenja v sodobnem dogajanju postavljati svoje zahteve, ali pa se pridružuje zahtevam časa, zahtevam, ki jih postavlja družbena stvarnost. V tem smislu je značilen primer kubanskega kmeta, ki se je po ostrem pritisku in nezaslišanem izkoriščanju diktature v zelo kratkem času spremenil v poglavitno oporo predvsem agrarne revolucije, ali pa primer bolivijskega kmeta, ki se čedalje bolj zaveda pomena oboroženega boja proti stoletnemu sovražniku — senoru. Sicer pa ima isti pomen tudi dej-ttvo, da so začeli kmetje v Čilu, prvikrat v zgodovini te države, dajati svoje glasove strankom delavskega razreda.
PROCES PROTI VOJNIM ZLOČINCEM V ZAHODNEM BERLINU
Bivši visoki častniki
obtoženi pomora Židov
Po vojni so bili vsi na uglednih mestih in celo v policijski službi
BERLIN, 11. ~ Pred porotnim sodiščem v zahodnem Berlinu s.e je pričel proces proti skupini) višjih častnikov SS, ki so obtoženi, da so pokončali «vsaj» 11.000 židovskih starčkov, žena in otrok, ki so jih z racijami polovili na sovjetskem ozemlju, ki ga je okupirala Wermacht v prvih mesecih napredovanja nemških pet. Obtožence so aretirali Šele pred' kratkim po nalogu posebnega sodišča za denacifikacijo v Ludvvigs. burgu. Po vojni jim je uspelo vključiti se v civilno življenje Zahodne Nemčije in v trenutku obtožbe so imeli odgovorna mesta v zvezni upravi, pri posameznih »Lander* ali so bili v zasebnih službah.
Glavni obtoženec, bivši polkovnik SS dr. Alfred Filbert, ki ima 57 let, ravnatelj nekega bančne1 ga zavoda v Berlinu, je od oktobra 1941 poveljeval »Einsatzkom-mando 9», ki je imel nalogo zatiranja Zidov ter drugih, ki so bili krivi za «antinacistična dejanja* v sovjetskih okrožjih Wil-ne in Vitebska. Kot je pokazala preiskava, Filbert ni bil navaden »izvajalec ukazov*, temveč je osebno sodeloval pri izdelavi načrtov, ki sta jih Še pred Izbru-
hom sovražnosti na vzhodni fronti predložila neposredna sodelavca Hitlerja Himmler in Heydrich. Dokazano je tudi bilo, da je bivši polkovnik lastnoročno ugonobil številne Zlde in antinaciste.
Zaradi sodelovanja pri množičnem pomoru se mora zagovarjati še pet drugih višjih častnikov SS. ki so bili včasih podrejeni bivšemu polkovniku:	Gerhard
Schneider, 51-letni državni svetnik v vladi Nižje Saške, Bodo Štručk, 53-letni višji komisar pri policijskem ravnateljstvu v Hannovru, Wilhelm Greiffenberger, 61-letni šef računovodstva nekega industrijskega kompleksa v Toegin-gu na Bavarskem, Konrad Fiebig, 52-letm funkcionar nekega zveznega oddelka v Miinchenu, in Heinrich Tunnat, 49-letni pomočnik generalnega tajnika obrtniške zbornice za Nižjo Saško.
TEL AVIV, 11. — Sklep visokega izraelskega sodišča o prizivu, ki ga je vložil Adolf Eichmann proti obsodbi na smrt, bo objavljen v začetku junija. Ce bo visoko izraelsko sodišče Eichmannov priziv zavrnilo, bo ta lahko zaprosil za pomilostitev predsednika države.
Nepoznana telesa v vesolju
SEATLE, 11, — Ameriški pilot Joe Walker, ki je nedavno z letalom «X-lS» dosegel rekordno višino 75.000 metrov, je včeraj na neki znanstveni konferenci o izkoriščanju vesoljstva v miroljubne namene izjavil, da filmi, ki jih je med svojim poletom snemal, odkrivajo, da krožijo v vse-mirju še nepoznana telesa. To je že drugič, da se pri letenju v velikih višinah opazijo podobna telesa. Walker je izjavil, da imajo ta telesa obliko stožca in plošče, da pa je nemogoče oceniti njihove dimenzije, ker še ni znano, v kateri daljavi letijo. Pilot se ne spominja, da bi jih videl z lastnimi očmi.
V kratkem bo letalo «X-15» poskusilo doseči nov rekord, in sicer 85.000 metrov višine. Pričakujejo, da se bo isto letalo ob koncu letošnjega leta povzpelo celo do 120.000 metrov. Poleg tega je Walker izjavil, da bo glavna naloga teh poletov proučevanje omenjenih neidentificiranih predmetov.	.
tiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiitniiiitiMMiniiinMMiniMiii...........................................................................................................................
tjlubbti ^ hlihu'i!>tw
Danes v Firencah začetek glasbenega festivala
FIRENCE, 11. — Jutri se bo pričel XXV. florentinski glasbeni festival z opero »Antigona«. To opero je skomponiral Tom-maso Traetta in ni bila več u-prizorjena od 18. stoletja. Sedaj pa jo je Aldo Ro cehi predelal in jo včeraj na posebni predstavi za tisk navzočim «predstavil:»; pri tem mu je pomagal še režiser Aleksander Fersen ter superintendant florentinskega občinskega gledališča Votto. Dirigiral bo Nino Sonzogno, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Lucille Udovich, Anna Maria Rota, Irene Companeez, Mirto Picehi in Agostino Lazzari.
jih ljudje po vsem s	f
bolj bero. V obdob)1* so bila med prevodi 1<(j '*
mestu Leninova dela-
poslovnih del so
najvrt
dri”11' t
jati Shakespearove	(tl
medije. Na drugem j filj Tolstoj in Jules Ve mesto pa si delita in avtorica krimind ^ t Christie. Leta 1980 J® .g f
...	... deielah V a
javljeno v 29
V TOLEDU V ZDA
Več oseb mrtvih pri eksploziji v tovarni
Taka opažanja pa imajo samo pogojno svoj pomen. Čedalje večje spreminjanje kmetijskega prebivalstva v prave kmetijske delavce, proletarce, zlasti na območjih okoli hipertrofiranih latinskoameriških mest in velikih rudarskih središč, povečanje števila mezdnih kmetijskih delavcev na velikih plantažah monokultur, ki so v rokah tujega kapitala, dalje na tistih veleposestvih, kjer je obdelava sodobnejša — močno vpliva na to, da se kmet spremi-
TOLEDO (ZDA), 11, — Tri ve- , lo, da bi odkopali še ostale like eksplozije so včeraj popol- | Malo Je upanja, da so še živi dne popolnoma porušile tovarno kemičnih proizvodov v Toledu.
Eksplozija je povzročila v mestu precejšen preplah. Domnevajo, da je bilo ob eksploziji v tovarni okrog 60 delavcev. Vzroki eksplozije niso še znani.
Po zadnjih vesteh je eksplozija povzročila devet, mrtvih in 34 ranjenih. Treh uradnikov tovarne niso še našli.
Rudniška nesreča v Belgiji
CHARLEROI, 11. — V premogovniku »Petit Try» v Lambusar-tu Je zasulo šest rudarjev, pet Italijanov in enega Belgijca. Tri so že odkopali mrtve. Nadaljujejo de-
Smrtne žrtve zemeljskih plazov
SONDRIO, 11.	— Reševalne
skupine so preteklo noč odkopale tri mrtve delavce, ki jih je zasulo pri gradnji nekega predora. Delo reševalcev je bilo zelo otež-kočeno in so morali uporabljati varilne aparate, da so lahko potegnili izpod železnih opornikov ubite delavce.
V Ul. Cardinale Garampi v Rimu, kjer so začeli graditi neko novo stavbo, je zemeljski plaz pri izkopavanju temeljev zasul tri delavce. 37-letni Vittorio Reali je bil na mestu mrtev, ostala dva delavca pa so rešili gasilci in ju odpeljali v bolnišnico.
TRI OSEBE MRTVE IN MNOGO RANJENIH
Najhujši potres po 1957 v Mehiki
Voda v laguni Nuxco se je tako segrela, da so živali v njej poginile
MEHIKA, 11. — Danes dopoldne je hud potres zajel obširno področje južne Mehike (od Aca-pulca na Pacifiku do države Pue-blas). Sunki so bili tako močni, da so se pokvarile igle v seizmografih.
Po poznejših vesteh so med potresom umrle tri osebe (dve je zadela srčna kap). V glavnem mestu Mehike je kakih 50 oseb ranjenih, v Acapulcu 16 in še več drugih v raznih krajih v notranjosti dežele. V Acapulcu, kjer je bil potresni sunek zlasti močan, so nekateri hoteli utrpeli veliko škodo. V Chilpancingu, glavnem mestu države Guerrero, sta se zrušili dve hiši. Tudi nekateri zvoniki so se zrušili. V mestih Iguala, Taxco, Vera Cruz in drugod je potres napravil mnogo škode.
Nekatere ceste so onesposobljene za promet, ker se je teren na mnogih mestih ponižal.
Današnji potres je najhujši- po letu 1957, ko je bilo 56 smrtnih žrtev.
V laguni Nuxco (država Guerrero) se je slišalo podzemno grmenje in pojavila se je istočasno žveplena para. Voda v laguni pa se je tako pogrela, da je vsa favna v laguni poginila.
streljati proti štirim osebam, ki jih pa prav tako ni zadel. Karabinjerjem je uspelo blazneža aretirati v bližini železniškega prehoda. Njegovo mater so sprejeli v bolnišnici s pridržano prognozo.
Junaški
11-lclni rešitelj
FIRENCE, 11. — Observatorija Firencah in Faenzi sta zabeležila močne potresne sunke z jakostjo pete in šeste stopnje Mercallijeve lestvice. V raznih krajih, kjer so bili potresni sunki močnejši, je prebivalstvo zapustilo domove pred strahoto novih sunkov. Ko-t poročajo, potres ni povzročil človeških žrtev in niti ne škode na stavbah.
V Astiju Je prišlo do nenavadne in hude nesreče. Nekemu avtomobilistu je postalo slabo, da se je onesvestil, preden je lahko avto ustavil. Avto Je potem brez kontrole zavozi) na drugo stran ceste ter trčil v neki motor in kolo. Na motorju Je bij 16-letnj deček, ki se Je pri padcu ubil, na kolesu pa Je bil njegov 14-letni bratranec, ki je hudo ranjen. Dečka sta se vračala iz šole
fiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiituiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimtiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V'	_
Članek «Borbe» o Djilasu
* Beseda »kmečko prebivalstvo* za latinskoameriške okoliščine ni najustreznejša. Podobno kot v Latinski Ameriki nimajo «vasi» po evropskem zgledu, ker ni koncentracije delovne sile v kmetijstvu, tako tudi nimajo »kmeta* v pn ms običajnem smislu besede.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11, — V ponedeljek se bo bivši član politbiroja CK Jugoslavije in nekdanji predsednik zvezne skupščine Milovan Dji-las v tretjič pojavil pred beograjskim okrožnim sodiščem zaradi svojega sovražnega delovanja. Aretacijo Djilasa je skoraj vse svetovno časopisje na dolgo in široko komentiralo in lahko se reče, da je s svojim pisanjem prizadejalo prav njemu največ škode, ker je še bolj jasno prikazalo prave motive Djilasovega delovanja.
Današnja «Borba» v članku pod naslovom «Problem, ki ni jugoslovanski*, komentira zavzemanje raznih inozemskih krogov za »primer Djilasa*. «Borba» navaja obljubo, ki jo je Djilas dal ob izpustitvi, da ne bo storil nič, kar bi bilo v nasprotju z jugoslovanskimi zakoni, in ugotavlja, da dejstva kažejo, da se je Djilas po-»lužil prevare, da bi bil izpuščen bo kot je napovedano, izšla prav
iz zapora, da bi lahko nadaljeval svoje sovražno delovanje. Knjiga »Razgovori s Stalinom*, ki 25. maja, piše »Borba*, je napisana z namenom, da posluži kot instrument hladne vojne. »Knjiga je temu namenu poslužila že prej, kot je izšla,* ugotavlja «Borba» in v zvezi s tem citira pisanje raznih inozemskih listov. Tako se atenski list #Apogevma-tini* sklicuje na ((zgodovinske dokaze* Djilasa in podtika Jugoslaviji šovinistične namene na Balkanu, čeprav je dobro znano, da se je Jugoslavijo leta in leta trudila za zboljšanje odnosov prav z Grčijo in skušala, da organizira na osnovi miroljubne koeksistence odnose z vsemi svojimi sosedi.
«Djilas je bil aretiran in ho odgovarjal pred sodiščem,* ugotavlja «Borba», «ker je navadno orodje ideologije sil, ki imajo v načrtih hladno vojno in težijo za tem, da bi kompromitirale Jugoslavijo prav zato, ker je ona v
prvih vrstah načelne borbe proti avanturističnim koncepcijam, zato, ker je postal orodje v izvajanju hladne vojne, zato, ker je brez dovoljenja objavil materiale, do katerih je prišel kot državni funkcionar.* '
«Borba» ugotavlja, da je znano, da je Churchill za objavo svojih spominov dobil dovoljenje parlamenta. Djilas, ugotavlja «Borba#, je prišel ponovno navzkriž z zakoni, ki so manj strogi kot v mnogih drugih državah. Potem ko ugotavlja, da je tragično pri vsem tem, da se za Djilasa zavzemajo celo nekateri, ki uživajo ugled v svoji sredini, »Borba* zaključuje: »Mi hočemo mir, svobodo in konstruktivno sodelovanje med vsemi narodi in državami na svetu. V nevarni dobi, ko hodi svet ob robu prepada, ne moremo in ne bomo dovolili, da bi kakršen koli razposajeni in pobesneli malomeščan prizadejal škodo velikim ciljem, ki smo si jih postavili.*
B. B.
Pl AN DS MELETO, II. — E-najstletni deček Natale Monaldi je včeraj . rešil iz prekopa nekega petletnega dečka, ki je po nesreči padel v vodo, Monaldi se je igral ob vodi skupno z drugimi otroki, ko je zaslišal klice na pomoč malčka, ki se je potapljal. Kljub temu, da so bile na bregu tudi odrasle osebe, se je Monaldi vrgel v vodo in potegnil otroka na breg. Nato si ga je naložil na ramena in ga odnesel domov.
Pri prometni nesreči dve smrtni žrtvi
LATINA, 11. — Na Via Aippia je prišlo do hude prometne nesreče, pri kateri sta bili dve osebi mrtvi. Osebni avtomobil iz Latine, ki ga je vozil Gaspare Rossi in v katerem je bila tudi gospa Onoria Falso, je bil namenjen v Castelforte. V nasprotni »meri je privozila iz Gaete avtocisterna, natovorjena z mineralnim oljem, ki jo je vozil 49-letni Angelo Palla-grotfi t-n na kateri je bil tudi nje. gov pomočnik Rocco Bruni. Pri trčenju se je osebni avtomobil popolnoma razbil in oba potnika sta bila smrtno ranjena. Avtocisterna pa se je prevrnila v prekop Lima, ki teče ob cesti. Pomočnik šoferja Bruni je takoj skočil iz kabine in priplaval do brega, medtem ko je petrolej začel uha-jati iz razbite cisterne. Takoj nato se je zavedel, da njegov kolega ni mogel iz kabine in mu je pretila nevarnost, da utone. Vrgel se je ponovno v vodo, priplaval do svojega tovariša in ga rešil. Ranjenca iz zasebnega avtomobila so takoj odpeljali v bolnišnico v Terracino, kjer sta nekaj ur pozneje umrla.
Rlaznež je streljal na mater
— Ko
ARMA Dl TAGGIA, 11 je delal na vrtu, je neki vrtnar nenadoma znorel in začel »tre-ljati na mater ter jo hudo ranil. Nato je zbežal na cesto, šel do financarske kasarne in skozi okno sprožil nekaj strelov proti straž-mojstru, ki ga na srečo ni zadel. Zatem je blaznež ranil neko mi-moidočo osebo in končno je začel
DUNAJ, 11. — Organizacija avstrijskega odporniškega gibanja zahteva nov proces proti vojnemu zločincu Theodoru Souceku, ki je bil leta 1948 obsojen na smrt, nato pa amnestiran. Nedavno so ugotovili, da je imel Souček ožje stike z bivšim belgijskim generalom «SS» Robertom Juanom Verbele-nom.
Razstava dej bienalskih nagrajencev
BENETKE, 11. — V okuiru posebnih razstav XXXI. beneške bienale zbuja te sedaj posebno zanimanje «razstava nagrajencev od 1948 do 1960», ki bo v Ca’ Pesaro, kjer je sedež mednarodne galerije moderne umetnosti. To razstavo organizira odbor, ki mu predseduje prof. Ro-dolfo Palluchini, bivši generalni tajnik Biennale, sestavljata pa ga še prof. Franco Russoli, ravnatelj nadzorništva galerij v Milanu, ter dr. Guido Perocco, ravnatelj galerije moderne u-metnosti v Benetkah. Na razstavi bodo dela (po tri za slikarje in grafike in po dve za kiparje) 46 umetnikov; ti umetniki so: George Braque (Franc.), Henry Moore (Vel. Brit.), Gior-gio Morandi, Giacomo Manzu, Marc Chagall (Franc.), Mino Maccari, Henri Matisse (Franc.), Ossip Zadkine (Franc.), Carlo Carra, Marcello Mascherini, Luciana Minguzzi, Frans Masereel (Belg.), Giuseppe Viviani, Raoul Du fy (Franc.), Alexander Cal-der (ZDA), Bruno Cassinari, Bruno Saetti, Marino Marini, Emil Nolde (Nemč.j, Tono Zan-canaro, Max Ernst (Nemč.), Jean Arp (Franc.), Joan Mird (Sp.), Giuseppe Santomaso, Pe-ricle Fazzini, Paolo Manaresi, Cesco Magnolato, Jacgues Villon (Franc.), Lynn Chadutich (Vel. Brit.), Shiko Munakata (Jap.), Aldemtr Martins (Braz.), Afro, Emilio Greco, Anton Mušič, Anna Salvatore, Carlo Mattioli, O-svaldo Licini, Umberto Mastro-ianni, Mark Tobey (ZDA), E-duardo Chillida (Sp.), Fayga O-strotver (Braz.), Lojze Spacal, Hans Hartung (Franc.), Jean Fautrier (Franc.), Emilio Vedo-va in Pietro Consagra.
Nov Fellinijev film
RIM, 11. — Federico Fellini je angažiral Silno Koscino za svoj prihodnji film. Režiser bo začel snemati film v prihodnjih dneh in Koscina bo za snemanje prva na vrsti. Drugi doslej angažirani igralci so: Marcello Nfastroianni, Anouk Aimee, Claudia Cardinale in Sandra Milo. Koscina je dejala, da ne more ničesar povedati o utopi, ki jo bo interpretirala, niti imena ne; tako namreč hoče Fellini.
Lenin In Shakespeare najbolj prevajana
Organizacija UNESCO je objavila seznam prevedenih del, ki
IIIIIUItllllllllllllMIMlIlllltllllllllllltlltllllltlllllHIIIMIIIIIMIIIHHIIIIIIIIItllinillllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIHI1
Požrešnost po cigaretah
EDINBURG, 11. — Gospa Mary skih pridelkov. Na področju Hol-
Campbell	je	izjavila,	da je	na
srečo ozdravela od požrešnosti po cigaretah.	Ko	je bila	noseča,	je
začela jesti cigarete, ki so ji Sle tako v slast, da jih je pojedla po sto na dan. Cez nekaj časa ji je začelo postajati slabo	in vsa	zaskrbljena	je	šla v	bolnišnico,
kjer so jo na srečo ozdravili. Sedaj sicer še pokadi deset cigaret dnevno,
Neurja v Avstriji
DUNAJ, 11, — Včeraj so zajele nižjo Avstrijo velike nevihte, med katerimi se je usula tudi debela toča. Deževje je povzročilo poplave in uničilo mnogo kmetij-
labrunna je neurje porušilo nekaj hiš, vse ostale pa so bile več ali manj poškodovane. Pri tem so zgubile življenje tri osebe, med katerimi tudi gasilec, ki je pomagal reševati ponesrečence. Neurje je uničilo zlasti sadovnjake in vrtove, V Steinbergu je padala tako debela toča, da je razbila vsa stekla na oknih.
CAMBRIDGE, 11. — Znanstve nikom inštituta za tehnologijo v Massachusettsu je uspelo ujeti odsev žarkov, ki so jih poslali proti Luni. Znanstveniki so s posebnim aparatom poslali proti Luni trinajst rdečih žarkov. Po dveh sekundah in pol so p teleskopom videli na Lunini površini odsev žarkov.
vodov Shakespearovih m
stojevi «Ana Karen*n0*fly|otJ,r|1
na in mir« ter druga Jp
dela so izšla v 122' P y|fž prav tako romani Ju j,f4|iJ
Ljubitelji kriminalk ,0 .ti^ la Agathe Christie v N’
Letni seznam Prev.0w!ij, K skupno nad 31 tisoč 5 Af jih prevedli v 58	‘ J
številu prevedenih k 1 i< prvem mestu leposio f nato pravna, dela * jjjjjji družbenih znanosti, v .^tr zgodovina, zemljepis: r nJ V filozofija in teologi)11 ’	F
cu seznama še jezika1, več tiskanih prevodov / mnogojezični SoV)“'
(nad 55GO), sledijo:,°° c,^
Češkoslovaška, ltaU)a' ,m Španija, ZDA,	pf^
Švedska. Čeprav J® r ^1». v povprečju na prvem poslovje, v nekat®rl vendarle prednjačijo |0ft( ge, v Veliki BritanD1 .M Bolgariji družbeno-V .jfli? ZDA zgodovinske,	y
biografske itd. Med P
deli so dobro zastopali/, nagrajenci. Največje i majo dela Pearl &uC lc C1 , sta Heminguiaya, A'0 j, ' s n R n hi rt rlr n nathCL I®*' .j • ,
sa, Rabindranatha narda Shavoa in
na. Med najbolj PreVp torji sta tudi Anton ' UfF,:. ......	..	..... pela , h ("
Nikita Hruščov so prevedli v 12
jezikov. Stalinova dela ^ 1960 doživelu samo
prevodov.
Willis-m ShakesPjf
J* ArsBV«.
BAGDAD, 11. - S*lLui«V terarnih ved v Iraku .jj kazati, da je bil (,<«• J Ham Shakespeare A ^ pCj iskane v tej smeri 50 jf, j tj po izjavah pro/es?r,0(je!>*l*J J0y(. Al-Hulusija v okviru F. j, iraški televiziji 0	p,,.i Vi,
ske kulture na Zah°	i j
Hulusi je odločno ®fl |
bit «Shakespeare p0j(,jc8P,(l(J
rabec. Imam g°r0 i^J mimo vsakega dvom fl > , ir. r, „	.Chakes P': (L
Sli)
Ne
»o»e
!( p,
Ni
»oral
"»in,
Niti)
v>na
t;
s
N
Sie
N
..
'ob
N
% t
V
"<kc
ke'
H
Sv
Ni,
'Je
s
Sit
Ni
N
N
Su
y
s
•i* i,
Ne!
N,
Ul ‘iJe I* 4 Ni * ^
%
Soj
Ni
S
Sc
S
N
Ste
'J 1
jo, da je imel ShakesV j Pj sko kri«. Ze pred	V j
s
teorijo, po kateri )l ski mornar odšel o . 1Pj tam postal slaven . fj Shakespeare. Al-H“ ^ i* i
ja nadalje, da s« -	>-j
iraški kraji v »Tisoč
či» omenjeni mn°g°drvgt ^
sto kot katera koli 0i »j \| in to dopušča dom J 'lot,, bil prvi zbiralec
‘ fj
kak Iračan. Ni Pa n.„ote.J javam, ki jih je nl.,
med pripovedkami ftdFjf ene noči« in Shakc v	f ^
cer pa so tudi Sps. aold,
cer pa so	~r,:
dramatika (velike °.'w
vi, čutna usta, semiis
ui, cuinu u-om, -	.	t’- fi ■ y
njegovo pojmovan) j) (l,( ženske in zakona, ' ^(0jo	«n.
u nadnaravnost in
no arabski znaki.
Pr.vet so
fA
angleški film**1
LONDON, 11. 'g
filmski producent ‘ tkS ,, | je v članku za	f
«The Director«	'
angleški igralci

čani več, kot vel)al ^ ločno proti velikim t i za pomembne '0ra „&i f ,-*■ ter pristavil, da kanja igralcev Pf*^ P h

jeniajo do dO.OOO ^ijo^'
film (približno 70 m s J medtem ko njihov0 ^ f narodnem tržišču n ^
Jayne
je prispela v ,r|
rim, u. - v ipyt
Jagne Mansfield )	„ le jf
moža Mika Harg> -.m)
:a »»»■* .,,
otrok - od katero J(f( ■,, Mary 11 let, Mik«J pnV tan 20 mesecev
New Yorka na let
MnnSJlt ^
cino. Jayne M-rvi1'1-,
ton*, ki ga režira .
Igra,k, Ann £ / v dveh dneh o®
SANTA MONIC* jt
J? v
ja), 11.
plesalka Amn kon z milijonar)** (jJV
dneh izgubila dva je bil namreč anu■
Itim z milijo- - o »<.-#J
Cameronorn, ki 1	dt’\,/\
nes pa je P0,t, njena razporoka
magnatom Billom
ima 42 let. Cam<J° jt\t'l razsrdil igralko, K (,i * /
on Ij/j
se ne spominja, ‘fNjl, ** / njo lani marca P°
ji je brzojavko, J nja njuno »zarok«
'mr^K%
hovil Abramič,^iJke}>J
leta direktor sp
loškega muzej«-,
Rita Tushingham In Murra-y Melvln, protagonista ?»-* ■Okus po medu*, ki je bil prikazan na fr<!lva!u
-p
t
britmič je razisko j,
Grčiji Severni
c;.';, iJiji .« Jug°
%
S,
s
K
j?
i
v h
Sn
v"*
’ *

^J[aja
SE NOVA BRAZILIJA
Po poti neodvisnosti in sodelovanja
Večina Brazilcev se izraža v prid samostojne zunanje politike - Srdito nasprotovanje reakcije
t<r \t'
A
r»'?
0
P'"
fii
j/i
(*, (»m1
•p
, "H ki
^'Ijeni ponazoruje, kako so ?°ve brsvuf1***^ 'n nasprotniki '* Priblu. ske zunanje politike
Sna 2° .slet>eča: vtem ko je ,°r»la h«j , c> Prepričana, da bi ,!ine ,.f 8 °staU v okviru do-r1^«, Bi °jine in Proameriške
**n* «n0v. dokazuje tako imeno-' "»or. H la». da se Brazilija Si Veli'Je razvijati, še manj v isps 8 naPredna država,
S s-m0.atrodnem živ'jen-'u ni
C "^dvisn3"8 ter ne VOdi P0" ,e' >>raziS Zunanje poIitlke' 2-Seni . zunanje politike'
.So, v, v Prvi vrsti takšno
C$ b|.^vvezana na n0bene' loS°. stali5fe omenjene S rJe, našl° svo-iff P°tr-
jjSa h.,> k°nčani konferenci

de' Este,
toda prav zara-zaSn., Se Proti njemu tem MiSnarn Vse 'rnnservativno-> *• kar : 6 sBe Latinske Ame-o,d*rjen 2®dnii čas prišlo do jVlajj j Ra izraza.
lnf°Vah itfH',namreč na kakšnih M s s'®deč katerim nače-(fSa fmela dalje razvijati ,.Hiln , , dnarodna politika, n,a? vedetf*°, Važn° poznati, ozi-tkS m„ ' kak° o tem mislijo „ yk C?6* državljanov. Veli/	de Janeiru
dl t>n„J?ras’'» je zaradi tega
brajj°|bp’ ustanovi, nekakš-
Nn ^	___^
,!^aSf'Sk*mu Galloupu, na-
m. SV iP°m°čio najsodobnejših Pt '» ra7n rJlet°d ugotovi mne-t^uom. “*#nh Brazilcev v vp S njenega vprašanja. bfSj': n? bili Postavljeni dve „flc' ali smatrajo, da
k«tV' naPre?nja politika Bra'
!ti«a°slei ,. ostati neodvisna,
Sn
h ^"'biti vPa bj se moraia O, iaVna}no: drugič, aii nta ri„i ,, P° konferen-■ dej,	Esi« n.1..	u —
'nl,!p	0'^no	ali .Tk^'
]di> ,	k ;>na	au slabse-
11» m HtiJtjsviiVaeClna anketirancev K- J !*«. n? »konti«*® novo zunanjo S vSaf"nenta na kontinen-„ .t»tnim iSt° ljudi, pripada-i#j| !oy(®dične tem in poklicem
V, SgaV, Esta (kJer Je bra-
»•> 5'ilo'“dVt8r°Sti' tih je m"*
"' 1. 10 ho., se strinir.i« ,
7
*Pr»ft razvid, da je treba to še ,>1» fath dokler b, se ne Vm ti*.. 1 Osok nevtraiistično. Ko-
al Sn °seb v, nevtraiistično. Ko-sto ie dalo nega-j V'd4.	0t'ali pa sploh ni od-
I
k',Ji 'il'(4<c;J0 ~ kot trdi bra-Az \a] °dviSn	da bi doseda-
Vj “ S ntVta,i5če Škodilo na-
/j »> v m7e.som, da so, torej »ft ‘>hkSo>)‘ini.
% J«

'Sito
“ /
J
H

strinjajo z dose-zunanjo politi*
H, >*i
din' S|>>atrai'aZVidn°" da so ti*
Hia ^ tl**...	♦,.,15
P<dotiaVl^eno vPrašanje Kr n 'Ca odgovorila, da razilijg vodi svojo z njo boljše da se ti od-
I,	'J S^jo. 5^0, z rif/ S?*0 sD!i tina- d .. „ __ fj\\ % namenili* manjši od-:p, ji 'bh	stališču, da se je
P’ ! '0titi ^raviin f’ ostali pa eno-
f/, kSt0l(J :
<> Nka!V'sho ,i6 Yeoina Brazilcev 7 'Cd»o"akt-no brazilsko i'7 Sj i se tPa°htlko, oziroma za k** »BL,nieri fe naPrej razvija-^ Jivca kete. ji * edina zanimiva ;-t še -C,en’° Posredovati
li ,	ki skatere Podatke.
d	-o za neodvisno
v zunanji poli-
tiki, ki jih je pretežno število, ki sodijo med bogate ali dobro stoječe (65,63 odstotka), po starosti med mlade (69 odst.), pa še med izobražence (85 odst.). Pomeni, da je tako imenovani srednji sloj, ki vanj sodi tudi razumništvo, dokaj napreden, vsaj, dokler vidi v napredku zagotovljene svoje interese.
To stališče deli tudi nacionalna industrijska buržoazija, pa tudi večina ljudi iz upravnega aparata in javnih ustanov, kakršnih je v Rio de Janeiru veliko število. Kar je zanimivo, je nadalje tudi to, da je prav med izobražen-stvom najbolj trdno zakoreninjeno mnenje o pravilnosti takšne neodvisn* zunanje politike, oziroma, da bi jo bilo treba razviti v nevtraiistično, in sicer v izven-blokovskem, oziroma protiblokov-skem smislu.
Tako je našlo svoje potrdilo v ljudskem mnenju to, kar se je začelo plaho razvijati že v času Kubička, se za Quadrosa razvilo v jasno zavest ter se končno pod predsednikom Goulartom začelo uresničevati.
Seveda .nasprotniki pa tudi ne drže rok križem. Številčno so sicer, kai potrjujejo tu ii podatki same amkete šibki, toda sredstva, ki z njimi razpolagajo, pa zveze, ki jih imajo, zadostujejo, da se lahko krepko zoperstavljajo politiki, ki jo skušata uveljaviti predsednik Goulart in minister Dan-tas. Ti nasprotniki imajo svoje zveze z inozemstvom in ravnajo tako, kot bi prejemali direktive od nekega enotnega poveljstva. Njihova politična borba je metodična in elastična: zdaj so v obrambi, nakar preidejo v napad, pač kakršna je situacija, kakršni so pogoji. Ta škcija je povsem enaka oni, ki je v Argentini zrušila Frondizija, kjer se je, čeprav mnogo manj odločno, tudi poskušala uveljaviti določena bolj
neodvisna in deželi bolj ustrezna neodvisna politika.
Reakcija vodi svoj odpor v znamenju borbe proti »komunizmu#, kot vselej v podobnih primerih, pri čemer se poslužuje vseh sredstev. Tako se na pr. proti tistim časopisom, ki se jim nočejo pridružiti, iz enostavnega razloga, ker stoje na stališču, da Je za Brazilijo edini poroir njenega razvoja in sreče prav v njeni neodvisni politiki splošnega sodelovanja med narodi na enakopravni osnovi, v njeni politiki neangažiranosti v blokih in ne-intervencije glede Kube, proti tem časopisom se, kot poudarjeno, uporabljajo metode pravcate ekonomske blokade,
T; napori reakcije so povsem razumljivi. Namreč, gotovo je, da pač takšna samostojna zunanja politika, za kakršno se navduši večina brazilskega ljudstva, ne more po drugi plati ostati povsem brez vpliva tudi na razvoj same notranje situacije. Težko si je zamisliti določena napredna stališča neke dežele, kar zadeva njene mednarodne odnose, vtem ko bi hkrati navznoter skušala uveljavljati nekaj, kar bi bilo reakcionarno in konservativno. In nasprot. no. Potemtakem je pričakovati v Braziliji ustreznega napredka tudi v procesu novega razporejanja notranjih struktur, bodisi na področju gospodarstva, socialnih vprašanj kot politike. In prav tega se boje tiste sile, ki se danes tako ostro postavljajo proti namenom predsednika Goularta in njegovih sodelavcev, pravi v svojem uvodniku «Jornal do Brasih), »Demokratične sile morajo podpreti to vladno zunanjo politiko, ki jo sedaj ustvarjamo, ker je ona danes vsa naša moč, vsa slava Brazilije!# In- pri tem človek rad veruje, da se bodo stvari v Braziliji povsem drugače razvile kot v Argentini.
Kmetje v okolici Pavie zahtevajo višje cene mleku in pogodbo z industrialci, ki pa so njihovo zahtevo odbili. V znak protesta ga razlivajo na tla

| «55555^
m’ 'An- v*: faf a
jt/f L*5 yNek Ss,‘asba 'n koledar; ./'i	°VCnst(lti pesmi;
C hJ*3« z a,vl c,dmev‘ "a-
'ahkisakOMr nekaJ:
U
t >s
SaSTSL Saj**
popevke; »Bra ?veh delih.
lii aaD|r!‘,,’aC'vt'rt15'30 “Brata>l-Sv ,Sal Mih« ?Veh delih, J
i 'V '»h O'50 Kat« Jurievi« Ler-X< K bLln tja Lrn,škl koncert; ftt< j	Au„P? Iahki glasbi;
J* ^A4a,h£i: . aAn*!
Sobota, 12. moja
klorlstlčna glasba:	15.30 Tečaj
nemškega Jezika; 15.55 Vreme na ital. morjiih; 16.00 Oddaja za bol. nike; 17.20 Simfonistični koncert p. v. Avive Enborna; I8.40I Ar-mindo Sciascla in njegov orkester; 18.55 Loterijssko žrebanje; 19.30 Odgovori poslušalcem; 19.45 Knjige tedna; 20.00 Glasbeni album; 21.00 Magična flavta; 21.20
Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.15 Obvestila in zabav, na glasba; 13.20 Iz našega arhiva zabavne glasbe; 14 00 Iz novejše perne literature; 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Dva koncertna plesa; 15.40 ' Mariborski ženski vokalni kvintet; 16.00 Vsak dan za vas; 17.95 Gremo v kino;
i»S“ &:>*>» It.lll.n-
*'lodt]?OV'na»; 22.00 V
^ 5 Khlw««j5'v"; ,14 20 Da>» >ia; 15 05 M ?'35 R'P°r-j	koncert.
4
rj	lu ln ,’3,40 Popevke
/ C Jabavn 14'30 Mah
l5,s« v -ue klasbe; 15.30
t ^Sl o3 Lahkamu, valtka iin
V/
ti
Radijska Igra; 22.15 Igrata orke- 17.50 Plesni orkester VVerner Muel. stra Fallabrlno in Leoni.
II. program
9.00 Jutranje vesti; 10.00 Jutri je nedelja; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 13.00 Gospod ob 13. predstavlja; 14.00 Naši pevci; 14.40 Glasbeni kotiček; 15.15 Album po. pevk; 16.00 Program ob 16,; 17.00 Popevke za Evropo; 17,30 Glasbeni cocktaiI.party; 18,35 Panorama; 20,30 «Lodoletta». Pietra Ma-scig ni Ja.
III. program
ler; 18.10 Med suitami — Geor-ges Bizet: Arležanka, suita št. 1 — Kdvard Grieg:	Lirska suita.
18 45 Okno v svet; 19.05 Od vasi do vasi; 20.00 Prvi festival slovenskih popevk — Bled 1962 (zaključna prireditev); 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Zapleši, no v sobotno noč.
Ital. televizija
8.30,	11.45,	12.00,	14.00,	15-.00
So.a; 15.30 Program za najmlajše; 18.30 Dnevnik; 18.50 Sola za odrasle; 19.20 Oddaja za delavce; 20.00 Politični komentar; 20.30 Dnevnik; 20.55 «Carosello»; 21.05
cert; 21.20 Otvoritev prireditve »XXV. maggio musicale fiorenti-no» — »Antigona#.
17.00 Vivaldijevi koncert; 18.30
Elllot Carster: kvartet in VVirgil ......... ...... __________________
valčkov] 20.00^ Vsakovečernl kon- jj s|g.nore delle 21»; 22 15 «Nedolž.
ni kot na Tahitih#; 22.45 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10 Televizijska revija; 22.10 Dnivnik; 22.30 Madžarski narodni balet; 22,55 Športni dogodek.
Jug. televizija
RTV ZAGREB 18.00 Linija za
Slovenija
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 6.30—6.35 Napotki za turiste; 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 Češka, poljska in sovjetska za-
bavna’ glasba; 8.55 Radijska šola lažne dokumente — TV igra i* za nižjo stopnjo (ponovitev). Mo- serije Stoletna eskadra. RTV BEO-drl mož nad Mrzlim klancem; 9.25 PRAD 19.00 TV pošta; 19,15 S
Hi5 u AL » *Tčnos p,.	ari moz nao Mrzum Klancem; s.za vrn nu
p,esn’» ^ pu. nL,: 193U »Pred durmi), in druge domače Kamero «Usba-	8'aaha; sWadbej 9.30 Rlst0 Savin- Sonata JRT 20
*■	*■ zs.oo Prenos	-----
-----------------------------------........
Na« thlj», 30 Sokil TOorJl*>: 6.30 «Figarove svatbe#; 11.15 Anglešči-Sl ’*% Vat>je 0ka ^oddaja, na- na za mladino — 52. lekcija (Dolih,. boo.. ymnibusa- 12 nr
za violončelo In klavir:	(Ciril
Škerjanec: violončelo, Aci Berton. celj; klavir); 10.15 Od tu In ondod; 11.00 Tri arije iz Mozartove
52. lekcija (po-
llbiit„. ^DevkTH"31154:	1J.00 novltev); 11.30 Blaž Arnič; Divja
-	■ 15.15 tt.,,1,2’20	G'*4- jaga — simfonična pesnitev; 12.05
‘»arijanska fol- Godba JLA igra koračnice; 12.15
Po svetu ' In domovini; 20 00 TV . dnevnik. RTV ZAGREB 20.20 Propagandna oddaja. RTV BEOGRAD 20.35 Na tajnem kanalu — huneristična oddaja. RTV LJUBLJANA 21 15 I. festival slovenske popevke — prenos z Bleoa; 22.30 Poštna kočija — serijski film. RTV BEOGRAD 22.30 Vremenopiov. JRT 23.00 TV dnev. nlk — II.
DELAVSKI ORGANIZATOR IN PISATELJ
Jože Zavertnik in njetfovo življenje
Zaradi svojega naprednega delovanja je bil že mlad ob službo - Leta 1893 je na Dunaju ustanovil časopis «Delavec», ki je nato izhajal v Trstu Svoje delo je nadaljeval v ZDA, kjer je tudi umrl
Jože Zavertnik se je rodil v Škofljici pri Ljubljani 2. januarja 1869 in je izgubil očeta že kot šolar. Dokončal je tri razrede ljubljanske gimnazije, potem pa ga je pot zanesla k morju, v Pulj, k mornarici, kjer je bil sedem let, Zatem je dobil službo pri železnici, najprej kot vlakovni sprevodnik potem pa kurjač na lokomotivi.
Železničarji stare Avstrije so bili med najbolj organiziranimi delavci. Zavertnika so poznali kot spretnega človeka, dobrega organizatorja, ki je znal sukati pero v nemškem in slovenskem jeziku. Zato so ga namestili v uredništvu lista »Eisenbahner# (= Železničar) na Dunaju, kjer je posta; tudi upravnik tega lista. Brž je začel tudi s pisanjem in izdajanjem slovenskega delavskega lista.
Leta 1893 je ustanovil slovenski delavski list, »Delavec#, ki je začel izhajati na Dunaju. Takrat so bili strogi tiskovni predpisi, zato je iznajdljivi Zavert. nik začel izdajati istočasno še list ((Svoboda# samo zato, da je slepil oči strogi cenzuri. V resnici pa sta bila oba lista ^notna. List ((Delavec# je večkrat menjaval sedež uredništva in tiskarno, bežal je pač pred nasil. nimi posegi krutih cenzorjev. Tako je izhajal najprej na Duna-pu, potem v Ljubljani, zatem v Zagrebu in spet na Dunaju. Tudi v Trstu je nekaj časa izhajal. Tiskala ga je tiskarna Tomasich. Zavertnikov list »Delavec# s podnaslovom «List za intesere slovenskega delavskega ljudstva#, je imel pač burno življenje zaradi takratnih težkih razmer, skozi katere se je prebijal slo venski in avstrijski proletariat Zavertnik pa je v istem času pisal tudi v druge delavske li-ste, med drugim tudi v «Arbei-terzeitung«, osrednje glasilo, avstrijskih delavcev na Dunajp.
V	času, ko je bil Jože Zavert-mik nad vse agilen sodelavec v delavski politični in strokovni •organizaciji, je začel postajati Trst središče delavskega gibanja. Prav tako zato so prenesli uredništvo »Delavca# v Trst in Zavertnik se je preselil za nekaj časa k morju.
Časnikar Jože Zavertnik se je tedaj seznanil in spoprijateljil z Etbinom Kristanom, ki je veljal za voditelja naprednega delavstva. Zavertnik se je spoznal tudi s pisateljem Ivanom Cankarjem, ko je živel na Dunaju.
V	času, ko je prišlo v Rusiji do naprednih delavskih zahtev in so v dunajskem parlamentu zaostrile borbe za delavske pravice, je bil ustanovljen «Rdeči prapor#, k; se je zatem preselil v Trst, ker je pač našel tu ugodnejša tla v borbi za svoje pravice.
Jožeta Zavertnilka je v tistem času vleklo v svet, med naše izseljence. Vkrcal se je na ladjo kot kurjač in je prešel preko Oceana. Zvabil ga je organizator slovenskih izseljencev Martin Konda, ki je leta 1902 ustanovil v Pueblu v Coloradu slovenski list ((Glas svobode#, pa sam ni zmogel dela v uredništvu.
Jože Zavertnik je postal urednik lista «Glas svobode#, ki je bij pozneje za nekaj časa tudi uradno glasilo «Slovenske narodne in podporne jednote#, ki so jo tedaj ustanovili v skromnem začetnem zamahu. Ob ustanovitvi je štela SNPJ le nekaj sto članov in začetni kapital je bil dokaj skromen. Danes pa je SNPJ med največjimi organizacijami slovenskih izseljencev v Ameriki in šteje domala 70.000 članov, od tega 46.000 odraslih članov in nad 20.000 članov v mladinskem oddelku. SNPJ iz-daja svoj dnevnik »Prosveto#.
Da je postala »Prosveta# tako vpliven slovenski list v Ameriki je precejšnja zasluga Jožeta Zavertnika. Op in slovenski novinar in pisatelj Ivan Molek, po rodu iz Bele krajine, sta začela z alkcijo, da bj postala »Prosveta# dnevnik. To je bila takrat nujna organizacijska zadeva, saj je začela SNPJ rasti in se razvijati. Zavertnik in Molek sta s svojim predlogom prodrla na VI. redni konvenciji, ki je bila julija 1916. To je bil rojstni dan še danes izhajajočega največjega slovenskega dnevnika v A-meriki. Prvi glavni urednik »Prosvete# je postal Jože Zavertnik, njegov pomočnik pa I-van Molek.
Ta uspeh, Ki ga je dosegel že Zavertnilk na konvenciji SNPJ, je gotovo eden izmed njegovih najlepših življenjskih uspehov. Zavertnik je s člani vod« stva SNPJ nakazal listu temelje, prav zato je bila ((Prosveta# pod kasnejšim urednikom Antonom Gardenom med NOB največja zagovornica Titove Jugoslavije in partizanskih borcev za svobodo.
Jože Zavertnik je urejal »Prosveto# vrsto let, urejeval Pa je pozneje tudi druge liste tako »Proletarca#. Bil je tudj urednik »Mladinskega lista#, ki ga je začela SNPJ izdajati za najmlajše rojake, rojene že v Ameriki. Mladinski list Je objavljal tudi članke v angleščini.
Jnže Zavertnik Je v času, ko je živel v tujini, pisal tudi črti-
ce. Izdal je leta 1905 enega prvih slovenskih koledarjev v A-meriki, ((Koledar Glasa svobode#, pozneje pa je bil marljiv sotrudnik »Ameriškega družinskega koledarja#, ki je izhajal vrsto let v ZDA, vse do let po II. svetovni vojni, 'ko je začel izhajati Koledar Slovenske izseljenske matice v Ljubljani.
Največje njegovo delo pa je knjiga ((Ameriški Slovenci#, ki obsega bogato gradivo o naših izseljencih vse od prvih nasel-nikov pa do 20-letnice Slovenske narodne in podporne jednote. Ta izredna knjiga je izšla za 20-letni jubilej obstoja SNPJ in je še danes med tistimi viri, po katerih segajo vsi, ki se ukvarjajo z vprašanji o naših izseljencih v Ameriki.
Jože Zavertnik je dočakal visoko starost. Umrl je kot osemdesetletnik, dne 28. avgusta 1929 v Clarendonu Hillsu pri Chicagu. Njegovo truplo so upepelili in njegovo žaro so zagrebli na češkem pokopališču v Chicagu, ki je središče SNPJ.
JOŽE ZUPANČIČ
Ohridsko jezero privablja od leta do leta večje število domačih in tujih turistov. Nadvse je vabljiv zaradi svoje nedotaknjene romantike. Na sliki jadrnica, kj v polnem zaletu reže jezerske valove

NAŠ ŽIVINOZDRAVNIK SVETUJE
Kako da se
z mlekom pravilno ravnamo ne bi pokvarilo
Kravje mleko je, poleg mesa edino hranilo živalskega izvora, ki vsebuje v pravilnem razmerju vse tri glavne hranilne sestavine: beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Poleg teh vsebuje še razne organske sestavine ter veliko vitaminov. V njem so le premajhne količine železa, bakra in vitamina D. Kljub temu je prvovrstna hrana, ki pospešuje rast organizma, zlasti kosti. Primanjkanje vitamina D nadomešča velika množina fosforja in kalcija, ki sta v mleku zastopana v pravilnem razmerju.
Ker je mleko tako pomembna hrana za ljudi in zlasti še za otroke, ni vseeno kako se z mlekom ravna po molži. V ta namen svetujemo naslednje;
1.	Mleko spravljamo v okrogle posode z nerjavečega jekla ali emajla. Primerne so tudi aluminijaste posode. Okrogle posode se mnogo lažje čistijo, kakor posode z ostrimi robovi.
2.	Posode z mlekom naj bodo vedno pokrite s primernimi čistimi prekrivači. Seveda jih bomo držali čim manj časa v hlevu, da ne bi s prahom zašli v mleko delci govejega blata, ali listja ali pa sena. S tako navlako bi v mleko zašle tudi velike količine našemu zdravju škodljivih klic, ki bi tudi povzročile, da se spremeni njegova organska sestava.
3.	Takoj po molži mleko počasi precedimo, in to izven hleva. Tako preprečimo, da bi se delci umazanije raztopili in v mleku porazgubili.
4.	Ce bomo z mlekom ravnali po zgoraj opisanem načinu, se bo število škodljivih klic v mleku zmanjšalo na polovico, kar bo vplivalo tudi, da bo nezavre-to mleko dalj časa uporabno v prehrambene namene.
5.	Takoj po molži posode z mleko spravimo v površno prostor, kjer ga zlijemo v večjo čisto posodo. Ce bi mleko ostalo dalj časa v hlevu, ki se poleg bakterij nalezlo tudi neprijetnega duha.
6.	Posode za mleko, naj bodo vedno skrbno oprane in splaknjene v tekoči vodi. Po pranju jih obrišimo s suho in čisto krpo. Dokazano je, da pride v mleko še največ škodljivih klic, če mleko spravimo v površno splaknjene in posušene posode.
Seveda, če se tako mleko pasterizira, bo vse v redu. Ce se pa predela v sir, bodo škodljive klice prešle v sir, kar bodo lahko občutili tisti, ki se bodo hranili s takim sirom.
Ce hočemo, da mleko ostane res zdravo, mora biti čimbolj sveže in čisto. Osebje, ki se ba-vi z molžo, vstekleničenjem in prevozom mleka bi moralo zelo paziti na čistočo. Predvsem od njega je odvisno, ali bo mleko zdravo ali polno škodljivih klic. Klice lahko zaidejo v mleko tudi z vodo, ki jo dodamo mleku.
Jetične krave ali obolele za brucelozo izločajo z mlekom tudi
Mleko vsebuje mnogo vitaminskih in drugih koristnih snovi Pospešuje rast organizma, posebno kosti - Z njim treba ravnati higienično, ker se sicer z njim prenašajo razne bolezni - Potreba naših kmetov po osrednji moderni mlekarni
kužne klice jetike ali bruceloze. Poznamo tri vrste jetičnih bacilov:	človeškega, kokošjega in
govejega. Z govejimi bacili lahko zbolijo za jetiko zlasti otroci. Bruceloza, prenesena na človeka povzroča takozvano malteško mrzlico. Z nehigieničnim ravnanjem z mlekom lahko prenesemo vanj tudi klice, ki niso škodljive, pač pa v kratkem času spremene njegov okus, To so takoimenovane saprofitne klice. Te klice uničimo, ako mleko pred uporabo zavremo. Mleko pa mora vreti vsaj pet minut. Toda tako se ne bomo z vso gotovostjo rešili vseh škodljivih klic. Poleg tega se bo pri vrenju znatno spremenila tudi molekularna sestava mleka in tako zelo zmanjšala hranilna vrednost.
Tudi s pasterizacijo se nekoliko zmanjša hranilna vrednost mleka, vendar veliko manj, kakor z vrenjem. Pasterizacija mleka se vrši v posebnih središčih.
V splošnem poznamo tri načine pasterizacije: 1. počasnega z ne preveč visoko temperaturo 63—65 stopinj C, ta postopek traja 30 minut; 2. naglega pod visoko temperaturo 72—75 stopinj C, postopek traja 4—20 sekund; 3 hipnega pod zelo visoko temperaturo 84- 85 stopinj C, postopek se izvrši v trenutku.
Katerikoli postopek uporabimo, dosežemo vedno skoro popolno
uničenje kužnih klic v mleku. Verjetno se s pasterizacijo ne uničijo le klice virusa A epidemičnega hepatitisa, ki povzroča kužno obolenje jeter, ter klice virusa otroške paralize. Te klice pa ne pridejo v mleko po živalih, temveč se prenašajo po o-sebuh, ki ravnajo z mlekom ne-higieničiio, preden ga pripeljejo v središče za pasterizacijo. Zato morajo središča za pasterizacijo tudi strogo nadzorovati, kako se je ravnalo z mlekom, preden je prišlo do njih.
Po pasterizaciji je treba znižati mleku temperaturo na —1 do —8 stopinj C, da zmrzne. Tako se prepreči nadaljnje razmnoževanje klic, ki bi preživele postopek, Temu sledi higiensko vsteklcničenje mleka (ki mora vedno biti avtomatično) v steklenice, ki so bite poprej sterilizirane. Tako mleko mora biti uporabljeno najkasneje v 48 urah.
S počasno pasterizacijo nasta« nejo spremembe na beljakovinah in na maščobah. Uniči se .tudi nekoliko kalcija. S hitro in hipno pasterizacijo pod visoko temperaturo so te spremembe le neznatne. Z vsakim postopkom se zmanjša količina vitaminov Cl, Bi, B2, in B12; vsekakor je zguba vitaminov največja s počasno pasterizacijo. V mleku se vršijo nenehne spremembe. Ko je v dotiku z zrakom, izloča ogljikov dvokis in
vsrkava kisik, to je oksidacija mleka, oziroma maščob, ki so v njem. Tako se uničuje vitamin A in mleko dobi neprijeten fikus, Ta okus povzročajo oksidacije in spremembe v beljakovinah, Vsaka svetloba in posebno sončni žarki povzročajo množično uničevanje vitaminov, posebno še vitamina C, Mleko, ki o stane na svetlem osem ur po molži, izgubi vsaj polovico vitaminov C. Mleko se primerno hrani v posodi iz aluminija in nerjavečega jekla; v cinasti ali bakreni posodi se vitamin C uniči in mleko dobi neprijeten fikus. Steklenice za mleko ne smejo biti svetle barve, temveč temne. V svetlih steklenicah se zelo uničujejo vitamini-, Ta članek je bil napisan zato, da naši kmetovalci spoznajo, da ie pravilno ravnanje z mlekom možno le v dobro opremljenih središčih za mleko oziroma v posebnih primerno opremljenih mlekarnah. Take mlekarne pa Slovenci na Goriškem in Tržaškem nimajo. Treba jo bo šele ustanoviti. Kmetje, ki bi prodajali mleko v tako mlekarno, bi se morali podvreči pri ravnanju z mlekom predpisom, ki smo jih navedii v tem in v prejšnjih člankih. Da se bi res ravnali tako, bi njihovi hlevi morali biti pod stalnim nadzor stvom za to kvalificiranega o-sebja, ki bi ga vodii živino-zdravnik.	Dr. D. R.
iiiii""iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii»iiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>imim)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiii„iiuiil,!ii
NOVOSTI PRAŠKEGA FESTIVALA
Neznano delo Haydna in Šostakovič
Zagotovljena prisotnost najslavnejših imen s področja glasbe
Kot poročajo, bo na plasbe-tiem festivalu, ki se bo letos vršil v Pragi od 12. maja do 4. junija, ueč zanimivih novosti. Tu se bo med drugim prvič izvajal neki Hagdnov koncert za violončelo, Jci so ga pred kratkim odkrili v arhivih praškega Narodnega muzeja. Po ocenah strokovnjakov gre za naravnost sijajno kompozicijo, ki zbuja že danes izredno zanimanje pri vseh resničnih ljubiteljih glasbe. Veliko število ljudi z vsega sveta si je rezerviralo mesta za ta koncert, ki ga bo izvajal violončelist Miloš Sadlo, pod taktirko angleškega dirigenta
Charlesa Mackerrasa,
Prisotnost najslavnejših glasbenikov na tem festivalu, imenovanem tudi «Praška pomladil, je postala že tradicionalna. In mnogi med temi, ki uživajo celo svetovno slavo, se bodo prireditve aktivno udeležili.
Letos bo med drugimi prisoten tudi mladi dirigent sovjetskega. orkestra, Genadij Rožde-stvenskij, ki bo dirigiral «Sui-to» Prokofijeva. Angleška violinistka Ida Haendel bo izvajala sKoncert za violino» Strmvin-skega. Ameriški dirigent Lori n Maazel pa bo dirigiral ((Ognjenega ptiča«.
NitiiimiiimiiimiimiiiiimitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiHiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMtmiiiiiiHiiiiititiiiiiiiiiiiiiii, M, „,IIMIII
ura. V srčnih zadevah ne smete zaupati puhlim obljubam.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ze dopoldne si pripravite načrt za svoje delo, da ne boste zgubljali časa. Pridobltii boste simpatijo neke osebe.
BIK (od 21, 4. do 20. 5.) Rešiti boste morali zasebno zadevo, da se boste lahko lotili novega dela. V srčnih zadevah ne bodite ner. vozni.
DVOJČKA (oj 21. 5. do 22. 6.) Ugodne razmere za poslovne zadeve ln službeno potovanje. V srčnih zadevah Intimno zadoščenje. Obisk.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vložiti boste morali vse svoje sile, da boste lahko dosegli uspeh v poklicnem delu. Utrditi boste prija, teljstvo z neko osebo.
LEV (Od 23. 7. do 22. 8.) KrepL
ko boste morali braniti svoje ln. terese, v srčnih zadevah pa ne boste smeli bit' tako občutljivi. Pazite na zdravje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Gmotne razmere se bodo znatno izboljšale In boste Imeli možnost postranskega zaslužka. Lep dokaz ljubezni.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Predstojniki bodo zelo cenili vaše pobude. Naj vas ne zavede hvalisansje zainteresirane osebe. Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V poslovnih zadevah bodite previdni, ker mi prišla še vaša
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zelo zanimiva ponudba glede poklicnega dela. Prijeten večer v družbi starih prijateljev. Dobro raz.po'oženje,
KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.) Uspešno boste zaključili neko zadevo, ki vam je delala preglavice. V srčnih zadevah bodite bolj realist.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaši predstojniki bodo upoštevali vaše predloge in boste utrdili svoj ugled. Sporazum z drago osebo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V po. slovnlh zadevah vam bo sreča ze. lo naklonjena. Precej vas bo raz. selilo darilo, ku ste ga pričakovali.
Debussgju je v festivalskem programu določeno posebno mesto. Madžarski državni simfonični orkester bo izuajal »La mer.. *Kvartet» pa bo izvajat eden najslavnejših glasbenih ansamblov, francoski kvartet Loe-toenguth. Meksikanski uiolinist Henryk Szergng bo izvajal »Sonato«. Tudi Italijo bo na praški prireditvi predstavljalo nekaj svetovno znanih imen. Tu bodo nastopili piani st Arturo Bene-detti Michelangeli, violončelist Amadeo Baldovino, dirigent Franco Caracciolo ter Italijanski trio.
Festival bo odprt, kot vsako leto, z izvedbo Smetanove «Moja domovina« in se bo zaključit z Beethovnovo »IX. simfonijo«. Kraji, kjer se bodo vsa ta dela izvajala, bodo »Praški pomladit vtisnili posebno sugestivno noto. Zakaj, samo del bogatega programa, katerega nekaj točk smo omenili, se bo namreč izvajal v običajnih koncertnih dvoranah.
Med deli, ki se bodo tu izvajala, ne smerno pozabiti tudi Sostakovičeve »XII, simfonije«, ki je bila doslej izvajala samo v SZ. Zatem je na programu še nekaj del češkoslovaških skladateljev, med temi »Vstajenje# Jana Cikkerja, ki bo prvič izvajano. Nastopila bo ob tej priliki tudi komična Opera it Berlina, in sicer z Verdijevim »Otellom«.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23, najnižja 13,9, ob 19. uri 17,8, zračni tlak 1011,4 na lahno raste, veter 6 ton vzhodn ik-Jugovzhodn I k, vlaga 56 odst., nebo 9/10 poobla. ieno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,8 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 12' ®
Pankracij K i
Soice vzide ob 5.39 In ,
19 25. Dolžina dneva « ' j,« vzide ob 12.10 in zaton'
Jutri, NEDELJA, W.
---acij
l
Servac
VČERAJ V LJUBLJANI SVEČANA OTVORITEV NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
Sejem ,,Alpe-Adria" odraz dobrih odnosov in gospodarskega sodelovanja obmejnih področij
Najvišje upravne in gospodarske osebnosti iz Trsta, Gorice, Vidma, Celovca, Beljaka, Gradca, Innsbrucka in Ljubljane ■ 200 zastopanih podjetij ■ Sejem je odprt za
občinstvo do 20.1. m., 21. pa izključno za poslovne kroge
Upravi Gospodarskega razstavišča in Trgovinski zbornici Slovenije je uspelo v izredno kratkem času in v težavnih pogojih odlično izvesti zamisel sejma «Alpe-Adria», katerega so včeraj svečano otvorili. že število razstavljavcev priča o zanimanju za to pomembno gospodarsko pobudo, kot tudi o njenem uspehu. Na sejmu je prisotnih 91 domačih razstavljavcev, 47 iz Italije in 35 iz Avstrije. Poleg tega nastopata trgovinski zbornici Gorica in Videm kolektivno, številni pro-Izvajavci pa so še zastopani po večjih izvozno-uvoznih podjetjih. Skupno je torej na sejmu «Alpe-Adria» bodisi samostojno ali pa v skupnih aranžmajih zastopanih okoli 200 podjetij.
Veliko zanimanje, ki ga je ta
sejem vzbudil, dokazuje tudi u-deležba številnih visokih predstavnikov Ljudske republike Slovenije kot tudi političnih in gospodarskih osebnosti z obmejnih področij Avstrije in Italije. Na otvoritveni svečanosti smo tako med drugimi opazili: predsednika Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinka, predsednika izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije Borisa Kraigherja, podpredsednika izvršnega sveta Viktorja Avblja, tajnika za blagovni promet Marjana Dermastjo, predsednika okrajnega ljudskega odbora Ljubljane Borisa Mi-koša, predsednika mestnega sveta Ljubljana inž. Marjana Tepino, goriškega župana dr. Luigija Poterzia, videmskega
Ivan Valič
Risto Bajalski
v okviru te nove institucije vključena ista območja kot v obstoječe sejemske sporazume, s to raz-
liko, da bo sejemska prireditev v Ljubljani, ki naj koncentrira
župana prof. Bruna Cadetta, celovškega župana Hansa Aus-senwinklerja, beljaškega podžupana inž. Josefa Rescha, zastopnika innsbruškega župana inž. Antona Hradetzkyja. (Tržaški župan je bil odsoten, ker je na romanju v Fatimi.) Prisotni pa so bili tudi številni predstavniki trgovinskih zbornic in med njimi predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi, komisar goriške trgovinske zbornice dr. Vin-cenzo Palisi, podpredsednik videmske zbornice dr. Job Fer-ruccio, ravnatelj graške zbornice dr. Karel Hainz Angerer, podpredsednik celovške zbornice inženir Heim Strein, zastopnik innsbruške zbornice dr. Edgen. Z italijanskega in celovškega obmejnega področja so bili poleg navedenih o-sebnosti prisotni še odborniki goriškega občinskega sveta Pa-squale de Simone, Agostino Candussi, Roberto Lodi, Fran-cesco Moise, generalni tajnik videmske občine odvetnik Antonio Fiorentini, generalni ravnatelj tržaške trgovinske zbornice dr. Addobbati , predsednik tržaškega velesejma Su-tora, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Šva-gelj in člani predsedstva omenjenega združenja, predsednik in podpredsednik tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Vatta dn Dušan Košuta, iz Innsbrucka je bil prisoten tajnik tirolske trgovinske zbornice dr. Eugen Tschom, iz Celovca tajnik trgovinske zbornice dr. Richard Muster, poleg tega pa še številne druge osebnosti.
Prisotne goste je pozdravil predsednik trgovinske zbornice Slovenije Ivan Valič, ki je v u-vodnem govoru poudaril:'
Ugoden razvoj blagovne izmenjave s sosednima državama v obliki obmejnih in sejemskih sporazumov, kakor tudi analiza nadaljnjih oblik ter motnosti za povečanje blagovne izmenjave z o-bema sosedoma je našo Zbornico vzpodbudilo k predlogu za organiziranje nove institucije, ki bi bito podlaga za nadaljnji razvoj te oblike blagovne izmenjave. Zbornica je zato iskala možnost, da bi bila v blagovno izmenjavo
razstavljavce vseh treh držav ki bo hkrati zunanja oziroma začetna manifestacija za odvijanje sejemskega sporazuma. Tako se konkretno danes srečujejo na tem sejmu gospodarske organizacije vseh treh obmejnih pokrajin. Takšna organizacijska struktura pa je že sama po sebi našla naziv in značaj te institucije — to je sejem obmejne blagovne menjave Alpe-Adria.
Blagovne liste obstoječih sejemskih in obmejnih sporazumov zajemajo predvsem značilne proizvode obmejnih teritorijev in proizvode, za katere obstaja interes za modernejšo izmenjavo, a jih zaenkrat ni možno vključiti v redne trgovinske sporazume oziroma se na tuja tržišča šele uvajajo.
Z ozirom na že doseženo stopnjo našega industrijskega razvoja in glede na potrebo po povečanju izvoza industrijskih proizvodov pa je bil pri sestavljanju blagovnih list za sejem Alpe-Adria razen na omenjenih značilnostih dan poudarek zlasti industrijskim artiklom tehničnega in širokopotroš-nega značaja.
Dejstvo je, da še nismo v polni meri izkoristili vseh možnosti in oblik gospodarskega sodelovanja in možnosti intenzivnejše blagovne izmenjave. Zato naj tudi sejem Alpe-Adria omogoči nove iniciative in v praksi pokaže možnosti, ki so še neizkoriščene pri povečanju blagovne menjave naših treh sosednih dežel.
Prijateljski odnosi med Jugoslavijo in njenima sosedoma na zahodu in severu dokazujejo vsestransko iskreno sodelovanje tudi na področju gospodarstva, kar je veren dokaz stalnega povečanja obsega blagovne menjave.
Dokaj velik delež pri utrjevanju teh gospodarskih odnosov pa so r.digtale tudi žl/briiiče obmejnih pokrajin, konkretno v Avstriji: zbornice Štajerske, Koroške in Tirolske v Italiji pa zbornice tr-žaš :e, goriške in videmske pokrajine. Sodelovanje obmejnih zbornic in Trgovinske zbornice za LRS se iz leta v leto poglablja. Rezultati takega sodelovanja so brez dvomu zelo pozitivni, kar potrjujejo že do sedaj doseženi rezultati. Prepričan sem, da se bo to prijateljsko sodelovanje še nadalje krepilo v cilju nadaljnjega učvrščevanja dobrih sosednih odnosov m sp< znavanja nadaljnjih konkretnih možnosti povečanja blagovne izmenjave.
Prepričan sem, da bodo razstavljeni eksponati omogočili gospodarskim krogom v Jugoslaviji, kakor tudi v Avstriji in Italiji možnosti sklepanja konkretnih poslov in navezati čvrste poslovne stike. Izkušnje letošnjega sejma pa bodo prav gotovo dragoceno napotilo za delo v bodoče, saj
venije, da se ustanovi sejem «Alpe-iAdria» in da bo sta institucija imela stalni značaj. Zahvalil se je za podporo trgovinskih zbornic Celovca, Gradca, Innsbrucka, Gorice, Trsta in Vidma. Ugotovil je, naj ta sejem predstavlja tudi kulturno manifestacijo, saj bodo v njegovem okviru priredili številne tovrstne prireditve.
Po svečani otvoritvi so si gostje podrobno ogledali predmete razstavljene v treh velikih, moderno opremljenih paviljonih. Predstavnike občin je nato ljubljanska občina povabila na kosilo na Bled, gospodarske kroge pa Trgovinska zbornica v Ljubljani. Popoldne je Gospodarsko razstavišče priredilo svečan sprejem, zvečer pa je bil za povabljence sprejem na izvršnem svetu Ljudske republike Slovenije.
Sejem « Alpe-Adria« bo za občinstvo odprt do 20. t. m. V ponedeljek, 21. t. m. pa bo sejem odprt izključno za poslovne kroje.
* Predsednik tržaške pokrajinske turistične ustanove Ugo Volil je bil vključen v novi vodstveni svet Vsedržavne zveze polkraj inskih turističnih ustanov.
Pogled na veliko dvorano Gospodarskega razstavišča, kjer razstavljajo avstrijska^ italijanska in jugoslovanska podjetja
RAZGIBANA SINDIKALNA DEJAVNOST
Popoln uspeh stavke v podjetju Mervich
Polurna prekinitev dela v tovarni ORION - Tržaški zastopniki na sestanku vsedržavnega odbora FI0M v Milanu
V podjetju za podiranje ladij Me vi-h v lesnem pristanišču so včeraj stavkali vsi delavci. Stavka je bila enotna, ker sta jo napovedali sporazumno obe sindikalni organizaciji. Delavci tega podjetja že dalj časa zahtevajo izboljšanje plač in drugih delovnih pogojev, česar pa delodajalec noče sprejeti. Danes se bodo delavci vrnili na delo. Toda stavkovna akcija se nadaljuje in pričakovati je, da bodo delavci prihodnji teden še bolj zaostrili borbo za dosego svojih zahtev. Skupno je včeraj stavkalo okrog 40 delavcev.
Delavci tovarne ORION so včeraj prekinili delo od 9. do 9.30, t.
j. v času, ko so bili člani notranje komisije na ravnateljstvu, kjer so protestirali v imenu delavcev preti zaporednim napakam, ki se pojavljajo pri seštevanju zla,ti akordnega dela. Delavci so ob prejemu zadnje plače ugotovili, da jim podjetje ni pravilno zaračunalo akordno delo, kjer so prišle na dan precejšnje razlike v škodo delavcev. Zato so obrnili na notranjo komisijo,
ki je takoj posredovala na ravnateljstvu, Posredovanje notranje komisije pa so delavci podprli s polurno prekinitvijo dela.
Jutri se bo v Milanu sestal vsedržavni odbor FIOM, ki bo razpravljal o zahtevi, da se pogajanja za sestavo nove vsedržavne delovne pogodbe kovinarskih delavcev začnejo pred zapadem se-danje pogodbe. Razprava bo potekala na osnovi osnutka nove vsedržavne delovne pogodbe, ki ga je sestavil glavni odbor FIOM

SE NEKATERE TRAGIČNE OKOLIŠČINE KRVAVEGA DOGODKA V UL. C0STALUNGA
Sodomaco je včeraj podlegel poškodbam barbarskega dejanja 17-letnega Gioghija
Cinična brezbrižnost mladega kriminalca po njegovi aretaciji družinske okoliščine, ki so spravile Gioghija na stranpota
Žalostne
Včeraj zjutraj nekaj minut pred 10. uro je v splošni bolnišnici umrl 61-letni Pietro Sodomaco, ki ga je v sredo zjutraj povozil v Ul. Costalunga 17-letni Sergio Gioghi iz Ul. Monteverdi 4. Sodomaco vse do smrti ni prišel niti za trenutek, k zavesti. Poškodbe, ki jih je debil, ko je Gioghj treščil vanj, so bile zelo hude in zdravniki so že spočetka dvomili, da bi mogel ostati prj življenju.
Sodomacovo truplo so že včeraj zjutraj prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je ostalo na razpolago sodnim oblastem.
Nesrečni Sodomaco je bil samski ter je živel pri svoji sestri v Ul. Schiapparelli 50. V sredo zjutraj je odšel z doma ter se napotil po Ul. Costalunga na njivo. Na poti pa je prežala nanj smrt. Mlad brezvestnež, ki nima še niti vozniškega dovoljenja, se je pripodil mimo z ulkradenim avtom z veli-60 do 70 km na
ne, ki so spremljale krvavi dogodek v Ul. Costalunga. Manj znane pa so nekatere okolščine, ki se tičejo mladega Sergia; Gioghija.
Kot, smo že pisal*, je Gioghi spočetka precej prepričljivo trdil, da
ko hitrostjo (od
sem prepričan, da so možnosti za izboljšanje še številne, katerih pa
žal letos zaradi kratkega časa smo bili v stanju uresničiti. Naša želja je namreč ta, da naj bi bil sejem Alpe-Adria po svoji vsebini pester in veder skratka sejem prijateljstva in dobrega sosedstva z velikim številom obiskovalcev in razstavljavcev Avstrije, Italije in Jugoslavije.
Za njim je otvoril velesejem predsednik Zveze jugoslovanskih trgovinskih zbornic Risto Bajalski, ki je orisal razvoj pobude za ustanovitev sejma »Alpe-Adria:*, ter tržaški, goriški in celovški sejemski sporazum, na osnovi katerih je do te pobude tudi prišlo. V tej zvezi je predsednik Zveze jugoslovanskih trgovinskih zbornic Risto Bajalski dejal:
«Blagovna izmenjava v okviru tržaškega in goriškega sporazuma je naraščala iz leta v leto, tako da je lani dosegla preko pet milijard lir, odnosno okoli deset odstotkov izmenjave z Italijo. Podobno se odvija tudi blagovna izmenjava na o-snovi sejemskih dogovorov: Ljubljana - Zagreb - Innsbruck . Gradec • Celovec, ki je lani dosegla približno 40 milijonov šilingov. Lahko pričakujemo, na osnovi sedanjega stanja, da se bo obmejni trgovinski promet z Italijo in Avstrijo še v letošnjem letu občutno povečal.
Pomen te blagovne izmenjave in tovrstnih sporazumov pa ni samo v količini, temveč predvsem v strukturi artiklov. Pri tej izmenjavi gre v znatni meri za artikle, ki jih ni na blagovnih listah redne meddržavne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, odnosno z Avstrijo, in kar predstavlja znatne možnosti tako za jugoslovansko gosvodarstvo, ki razpolaga, s tovrstnimi artikli za izvoz, kot tudi za poslovne kroge v Italiji in AvstrlH. Specifičnost sejemskih sporazumov in nii-hove prednosti so torej v dodatnih kontingentih, ki omogočajo ustvarjanje večje blagovne izmenjave.»
Predsednik je nato podčrtal, da so zvezni organi podprli pobudo Trgovinske zbornice Slo-
uro), treščil v Sodomaca, ter vozil dalje še kakih 50 metrov. Potem je brez pomisleka porinil ne-zavestega Sodomaca z avta ter se odpeljal naprej.
To so gole in že znane okolišči-
IIIIIIIIIHIIII......	miniti n m n umi n iihiii m u
Izjave
predstavnikov iz Italije
Goriški župan dr. Luigi Poter-zio je v zvezi s sejmom ((Alpe-Adria« včeraj po radiu izjavil naslednje: «Ta sejem je brez dvoma dober pričetek za nadaljnjo krepitev trgovinske izmenjave, ki je lahko samo koristna za obe strani.«
Videmski župan prof. Bruno Ca-detto pa je dejal: ((Sejem Alpe-Adria je odlična priložnost, da se zbere industrijske in obrtniške proizvode obmejnih področij in da se sestanejo operaterji za sklepanje kupčij in tudi za okrepitev prijateljskih odnosov, ki morajo vedno obstajati med prebivalci obmejnih področij.«
Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr Romano Caidassi je izjavil: »Imeli smo zelo malo časa za organiziranje razstave Alpe-Adria, vendar pa lahko rečem, da je ta razstava izredno dobro uspela. Sodelovanje na velesejmu je številno in še zlasti nas razveseljuje dejstvo, da bodo lahko zaključili pomembne kupčije pro. izvajavci iz videmske, goriške m tržaške pokrajine z italijanske strani, iz Slovenije in iz Štajerske ter Koroške z avstrijske stra-ni. To bodo pomembne kupčije in s tem bodo prispevali k trgovini in k razvoju izmenjave in gospodarskih stikov med obmejnimi področji.«
ni mogel on zagrešiti nenamernega umora, ker je pač odšel na sodišče. kamor so ga poklicali, da bi pričal v zvezi z neko obravnavo prot, njegovemu očetu. Ta je bil obtožen slabega ravnanja z družinskimi člani. 45-letno ženo Marijo Humar ter s tremi sinovi: 18-letno hčerko Claro, 17-letni m Sergiom in 11-letnim Gior-giom. Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili pogojno na 1 leto zapora.
Ne bi se dotikali teh družinskih zadev, če ne bi bilo prav v tem primeru očitno, 'kako negativno vpliva nezdravo družinsko okolje na doraščajočo mladino. Iz sod-nijskih aktov je razvidno, da se Sergiova starša že dolgo časa prepirata. Razvidno je tudi, da že več let vesta da je sin zašel na stranpota. da je neposlušen in tudi de-lomrzneč. 12. januarja letos je u-šel z doma. Njegova mati je prijavila beg policijskim oblastem, še istega večera pa se je mladenič vrnil domov ter povedal, da je dobil delo v baru «Celeste». Po 15 dneh pa so ga odslovili. Ko je oče zvedel za to, mu je prepovedal vstopiti v domačo hišo. Ob tej priliki ga je tudi hotel udariti s stolom. Mladenič se je zatekel k nekim znancem, kamor mu je mati nosila hrano.
V Ul. Costalunga je ta družinska tragedija prišla do svojega logičnega zaključka. Mladi Gioghi je povozil starejšega moškega in ker je zrasel kot divjak, ni niti malo pomišljal glede svojih odgovornosti. Skušal se je samo znebiti Sodomaca ter izginiti v velikem mestu. Ko so ga aretirali ni skoraj trenil z očesom in iz njegovih ust ni prišla piti besedica obžalovanja. Brezbrižno gleda predse, kakor da bi se ga vse to niti ne tikalo.	i
hitrosti. Poleg tega visi nad njim Vanja osnutka statuta za avtonom-tudi obtožba kraje avtomobilov --	«•—,((-
skupaj s Claudiom Leno in Ales-
Sandrom Gaggio. Zvedelo se je, da so mladeniči ukradli skupno 12 avtomonilov. Iz 'mnogih vozil je izginilo razno blago, kj ga doslej še niso našli. Z enim od teh u-kradenih avtomobilov so trije prijatelji napravili še zvečer istega dne, ko je Gioghi povozil Sodomaca. kratek izlet s prijateljicami.
Agenti letečega oddelka kvesture nadaljujejo medtem preiskavo v zvezi s tatvinami raznih avtomobilov. Možno je, da je bil krog mladeničev, ki so z omenjenimi tremi pajdaši sodelovali pri teh tatvinah, precej večji.
no deželo Furlanija-Julijska krajina.
Pokrajinski kongres SILPE
V sredo 16, t, m. ob 11. uri se bo v dvorani «iGiusepf)e Di Vit-torio« v Ulici Pondares 8 začel drugi pokrajinski kongres sindikata delavcev javnih lokalov (SILPE). Kongresa se bodo udeležili predstavniki uslužbencev kavarn, barov, restavracij, gostiln, bifejev, igralnih in plesnih dvoran, kulturnih krožkov, letnih kolonij, kopališč, slaščičarskih laboratorijev in drugih sorodnih lokalov. Na kongresu bodo izvolili predstavnike za vsedržavni kongres SILPE, ki bo 27. in 28. t. m. v Bologni.
* Včeraj zvečer je bil na sedežu KD v Trstu ponoven sestanek političnih tajništev KD, PSDI, PSI in PRI zaradi nadaljnjega prouče-
IIIIHIHHHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIlIHUllllllllllUIIUIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIHlIlllllllllHHIIIIHIIIIIIIIIMnillllllHIHllHIIHIUHIHIimillUHIMHIHIHIIIIHHIUHIIIIH
in o katerem so delavci že obširno razpravljali.
Iz Trsta bo prisotnih šest članov pokrajinskega tajništva FIOM in predstavnikov največjih mestnih tovarn. Zlasti so pri tem vpray šanju zainteresirani ladjedelski delavci, ki so za rešitev tega in še drugih vprašanj dolgo stavkali, Toda tržaške ladjedelce ne zanima samo nova vsedržavna delovna pogodba, ampak so doslej vodili borbo, in če bo treba, jo bodo še naprej, piedvsem za sestavo posebne delovne pogodbe ladjedelske stroke, o čemer delodajalci nočejo ničesar slišati. Poleg tega pa se tržaški ladjedelci bo-ijo tu L za ohranitev tržaških ladjedelskih podjetij, ki jim preti nevarnost zmanjšanja proizvodne zmogljivosti na osnovi vladnega načrta o zmanjšanju zmogljivosti celotne italijanske ladjedelske industrije.
Avtobusi za Vipolže
Za izlet v Vipolže v Brdih bodo vozili avtobusi po naslednjem voznem redu:
Avtobus
št. 1
ob 6. uri s Trga Oberdan (za nogometaše, navijače, tabornike in p. d. Škamperle)
.št 2 ob 8.30 za ostale iz mesta št. 3 ob 6 iz Doline
ob 6.05 iz Boljunca ob 6.15 iz Boršta ob 6.30 iz Bazovice št.	4	ob	6.30	iz	Milj
št.	5	ob	6.30	iz	Lonjerja
št. 6 ob 6.30 s Trga Garibaldi (za Rocol in Sv. Jakob) št. 7 ob 7 s Pončane št.	8	ob	6.30	iz	Trebč
št.	9	ob	6.30	iz	Trebč
ob 7 z Opčin
št.	10	ob	6.30	iz	Sv. Križa
ob	8.30	s	Proseka
ob	8.45	iz	Saleža
ob	8.55	iz	Prečnika
ob 9 iz Nabrežine Prosimo za točnost.
št. 11
Z motorjem v avto
62-letni delavec Giulio Rebec iz Ul. Broletto 18 se je včeraj zjutraj okrog 8.30 peljal s svojim motorjem TS 15558 mimo ogla na Ul. Genova z Ul. Cassa di Ri-sparmio v smeri proti Ponterošu. Med vožnjo pa je trčil v avto in se prevrnil. Ponesrečenca so z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kraj nesreče pa so prišli tudi
policisti promet-
karabinjerji in nega oddelka.
Zaradi številnih poškodb po rokah in glavi, šoka in izgube spomina, so Rebeca sprejeli s prognozo okrevanja v enem mesecu.
36-’.etni Albin Sedmak iz Križa St. 63 je prijavil policiji, da so mu neznanci okrog 1 ure ukradli motor znamke »Guzzi« z evidenčno tablico TS 20982, ki ga je pustil na Largo Pitteri.
Ponoči je izginil tudi avto Fiat 600 TS 47607, ki ga je 42-letni Vinicio Rozza pustil nezavarova-ga v bližini svojega stanovanja pri Sv. M, Magdaleni spodnji št. 1796.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Lastnega moža je obdolžila umora in ponaredbe podpisa
Proces so odložili, ker bodo zaslišali še nekega duhovnika
IH n IIIII ur
SLOVENSKO GLEDA^ Jožko L/ukeS: »Prgišč* mi. Gostovanje SG d* pozorju« v Novem Sadu-
VERDI . w„
V ponedeljek ob mi koncert orkestra ,j &■; harmonije ki ga bo da * jji»' gio Cambissa ob udele*» Bočna. Na sporedu ■ -
Pr,
Pru
51
kun
Beethovna, Cambisse 1° " v# Danes se prične Prod.m, nio pri gledališki blag«
TEATRO NUOV0
Borbo«, 0„
Igralka Paola —-	, e
s svojim lecitalom d uri za abonma E In F> Lp. , 17. uri za abonma D 1,1 niu L deljek ob 21. uri za aW" »# H, v torek ob 21. url 1 in L.	. ptffj
Rezerviranje me« vstopnic pri gledališki fr pri osrednji blagajni Protti. telefon 36-372.
fini

Nazionale 15.30 «Aladj,So) (Le meravlgilie di A V
bo,
!«H
H
s
H:
t
0'Conn»ri
Fenice 16.00 «Orazi t
Franco Fabrizi.
Ladd lor.
Excelsior 16.00 «Nuna
iz
-iit*.J
ALClSlur ID.(Al	■ , yglHI*^
monaca di Monza). “ prePt,(t " Gabriele Ferzetti.
mladini izpod 18. leta’ Grattacielo 16.00 «podl' H*'"
mirne sporche). Laure"1«„$1
Capucine. prepovedano
Arcobaleno 15.30 «Divje na vita violenta) ‘v. Mladoletnim prepoved«
SuDercInema 16.00 *Se joseP11 (L’ombra del dubbio). ten, Teresa VVrigtit.	^
AUbarda 16.00 «Nora ael)L>K, glia matta). Catherine Tognazzi. Prepovedano ^ Aurora .6.30 «300 iz F°rt , (I 300 di Fort Camby* / Cristallo 16.30 «Faniny»-
Leslie Caron.	s|(| lL
Garibaldi 16,30 «SinbadoV solorT glio di Sinbad). Teci«1 Robertson,	rt&.
J »i
s
s
v,
i*
s.
H
Si
U
{"»d
;kfb;
. kar 1*7
Capitol 15.30 «NekaJ.„,,^11,
Troy Donaque. Tret^ uspeh. Zadnje predsta • p Impero 16.00 «Razporoka 7.
sko» (Divorzio aU’italia' l«*j ItaTia 16,00 »Pesmi v rSst)J5 (Canzoni a tempo « caPri, 1 . Bramieri, Peppino di ijk« f Masslmo 16.00 «Upor naJel^e^ ske» (La rivolta dei ^ay0, Teohnlcolor. Virginia rado Sainmartiin. ln Rij Moderno 16.30 «Romul 1 Sl <7 Teohnieolor. Steve K ,la L Scott, Virna Lisi, >7 Astoria 17.30 »Čudovita (I magniflci sette).
Juli Brynner.
Astra 16.00
»Toplo
(L'occhlo caldo del c u
neb'?
leio).
«Vd.
M,
(S
m,
s
%
5?
S So, >: s
c
s
>1
%
h
Vittorio Veneto 16.00 iolenZj' (lil giardino dclla v
/
povedano mladini. nod 7 Ideale 15.45 »Pohujšanje
(Sc and a lo al sole). Prepovedano mladini Marconi 16.00 «En fftK j (Un giorno da leoiBj’ ^(R1' vatori, Carla Gravin«' ria Ferrero.	^,,1» 1
Abbazia 16.00 oTbJ««
■ j*« JSr
segrete).
Odeon 16.00 ((Ljubimci - , >-(Gli amantl del
color. Prepovedano sepy Skedenj 16.00 «Vrni se
(Torna a sette-mbreh ,10pn* Rock Hudson, Gina
Sedaj je Gioghi že v koronej-skih zaporih. Prijavili so ga sodišču zaradi nenamernega umora in iker ni pomagal ponesrečencu. Nadalje je prijavljen zaradi bega, upravljanja avtomobila brez vozniškega dovoljenja ter prevelike
lull■ulUIIlllMUltllllilllllllUlltllllllmllllllllll,lll1,llullUllllullllt■■lllH■llllllll■HlMllllllllllmllll,lmlllll,ll
NA KRIŽIŠČU UL. MARCHESETTI Z UL. CHIADIN0
Tri osebe v bolnišnico zaradi prometne nesreče
Z motorjem, na katerem je peljal prijatelja, je podrl žensko
Na križišču Ul. Marchesetti in Ul. Chiadino se je zgodila sinoči o’k)li 18. ure prometna nesreča, zar idi katere so morale tri osebe v bolnišnico. Štiriintrideset let stari Vittorio Jakopich iz Ul. Bia-soletto se je z motorjem, na katere n je sedel tudi 58-letni Mario Zalar iz Ul. P. Vergerio 24, vračal proti domu, ko je na omenjenem križišču podri na tla 48-letno Fierino Bernetti por. Benci iz Ul. de.iEremo 173. Pri trčenju so se vsi trije znašli na tleh in medtem ko so Ja^copicha, ki ie hudo kc/ivel iz nosa, odpeljali v bolnišnico z nekim zaspbnim avtomobilom. so po Bernettijevo prišli
bolničarji RK. Zalar pa je mislil, da ne bo hudega, toda ob 22.45 je sam prišel v bolnišnico, kjer je pokazal razboljeno desno ramo. Zdravniki so takoj ugotovili, da je poškodba precej huda zaradi česar so odredili njegov sprejem ,ni ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 7 do 15 dni.
Tudi Jakopicha in Bernettijevo so pridržali v bolnišnici, prvega s prognozo okrevanja v 10 do 20 dneh, za Bernettijevo pa so zdravnici mnenja, da ne bo okrevala prej kot v treh tednih.
Na mesto nesreče so prišli karabinjerji, ki so o vzrokih uvedli preiskavo.
Te dni bi se moral vršiti pred kazenskim sodiščem proces proti Ondini Zidarich por. Zanghirella iz Milj, Ul. Palmanova 3. Do prave obravnave pa še ni prišlo, ker so sodniki sklenili, da bodo zaslišali še eno pričo, in sicer nekega duhovnika, ki živi sedaj v Brescii.
Zagovarjati se mora zaradi dveh prekrškov, ki sta le na videz povezana z zločinom v Senternejski dolini, ko so bili ubiti znani zlatar Giusto Trevisan in dve ženski: Pia Odoncini in Lidia Ravasini. Do uboja je prišlo ponoči 14. septembra 1946. V zvezi z zločinom so pred leti aretirali več oseb, ki so jim potem sodili pred aarotnim in prizivnim sodiščem. Pozneje je bila še ena obravnava, kjer so združili dva procesa in kjer je prišlo med drugim do obsodbe Slavka Giacominija.
Dejali	smo.	da	so	obtožbe
proti Zanghireilovi le na videz povezane z umorom v Sentjernej-ski dolini, ker dejansko prizadete stranke	nimajo	nič	skupnega z
njim. Zanghirellova je namreč obdolžila	svojega	moža,	51-letnega
Bruna Zanghirella iz Ul. Ginnasti-ca 21 in nekega Maria Karisa, ki je tudi	star 51	let,	da	sta ubila
Trevisana in obe ženski. Bruna Zanghirella je trdila, da je ukaz Za umor Trevisana dal njen mož, a dejanski izvršitelj zločina pa bi bil baje Karis.
Drugi prekršek za katerega se bo morala ženska zagovarjati pa zade. va neke njene trditve v zvezi z nekim potrdilom. 2. aprila 1960, ko jo je javni tožilec soočil z možem, je trdila da podpis na potrdilu za prejem 800.000 lir ni njenj temveč, da ga je napravil mož. Bruno Zanghirella je namreč predložil tožilcu fotografski posnetek potrdila Pozneje !(0 ugotovili, da je potrdilo dejansko podpisala sama Zanghirellova.
Bruna Zanghirella, ki je ločena od moža, trmasto vztraja pri svojih trditvah. Na obravnavi, ki se je začela, je trdila, da ji je sam Karis izpovedal, da je ubil Trevi-sana. Umor bi morala izvršiti v dveh, toda mladenič, ki je bil z njim (tako trdi Zanghirellova) se je ustrašil, ker je bil premlad. Bruna je povedala tudi, da ji je mož zabičal svoj čas, naj nikomur ne črhne o Kansovi izpovedi Dejansko pa je te stvari zaupala nekemu duhovniku, ki je svoj čas živel v Miljah, a je sedaj v brescii. Zato
so sodniki sklenili, da bodo zaslišali tudi njega ter so odložili proces na 11. julija letos.
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec De Franco, zapisnikar Strippoli, obramba Ma-succi) bi se morala zagovarjati včeraj 48-letna Licia Zennaro por. Clari, ki je bila obtožena, da je Ukradla n-kemu priložnostnemu znancu 5.500 lir. Obravnave pa ni bilo, ker je prizadeta stranka v goriški umobolnici.
Pred skoraj dvema letoma, in sicer 22. maja 1960, se je s parnikom pripeljal v Trst 34-letni Ezze-lino Zuliani iz Gradeža. Okoli 15.30 popoldne ga je policija našla v Ul. dell’Orologio, kjer je ležal pijan na tleh. Podrobno so ga zaslišali in moški se je počasi spomnil, da je prišel zjutraj v mesto ter začel kolovratiti od gostilne do gostilne. V starem mestu je spoznal neko žensko (šlo je za Zennarovo) s katero je nekaj časa popival. Nato sta se odpravila k sv. Justu, kjer ga je ženska baje vrgla na tla ter mu izpraznila denarnico. Zennaro-va je vedno zanikala, da si je prilastila Zulianijev denar.
Tekoče železo obrizgalo delavca
Domenico Mattich, star 39 let, iz Proseške ulice na Opčinah št 49, je včeraj nekaj čez 13. uro opravljal svoje delo v topilnici v podjetju «Orion». Ko je vrgel v
peč koš grodlja, ga je oblil curek tekočega železa ter ga po-
škodoval po raznih delih telesa. V bolnišnico so ga sprejeli zaradi opeklin druge in tretje stopnje. Vendar pa je v nesreči imel srečo, saj bo ozdravel v dveh tednih.
Nezgoda delavca v ladjedelnici Felszegy
ladje-
Včeraj dopoldne se je v delnici Felszegy v Miljah pone srečil 29-letni delavec Pietro Ve-glia s Prehoda sv. Andreja 25. Medtem ko je bil okrog 11. ure zamaknjen v svoje delo, ga je udarila v glavo miza, ki je padla t dvigala med premikanjem. Delavec je dobil razne poškodbe na glavi in je tudi izgubil spomin. Prepeljali so ga na nevrološki od-
delek s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Vrel katran v obraz
Precej hudo se je včeraj malo pred poldnevom opekel s katranom 25-letni Emilio Pribac iz Pa-drič 60 (begunsko taborišče). Pribac, ki dela pri gradbenem podjetju Scarcia, je v Ul. Cologna 71-1 mešal katran v kotlu, Nenadoma je iz kotla švignil curek vrele tekočine, ki ga je opekel po desni roki in po vratu. Ozdravel bo v 20 dneh.
Zaradi goljufije prijavljen sodišču
Predvčerajšnjim so policijske o-blasti prijavile sodišču 55-letnega Vittoria Carlija, lastnika agencije z nepremičninami, ki ima svoj sedež na Trgu sv. Antona 6. Car-lija sta prijavila policiji 59-letm Bruno Mirelli in njegova hči, Ker ju je ogoljufal za približno 3 milijone lir.
Svoj čas se je Mirelli pogodil s Carlijem glede odkupa stanovanjskih prostorov v nekem poslopju, ki so ga gradili v Ulici Cologna 46. V določenem trenut* ku pa je Mirelli začel dvomiti v Carlijevo poštenost ter je zahteval naj mu ta vrne denar. Carli pa ni razpolagal z gotovino ter je zato podpisal menice v skupnem znesku svojega dolga. Ko bi pa moral plačati menice, tega ni storil. Ob podpisu menic sta se stranki pogodili, da Carli ne bo prodal stanovanja za katerega je šlo, dokler ne bi poravnal svojih obveznosti. Zgodilo pa se je, da je obtoženec stanovanje prodal, trdeč, da je bila to njegova dolžnost, ker je bilo stanovanje razpoložljivo.
Nevaren padec na domačem dvorišču
66-letna gospodinja Josipina Žužek por. Speronello iz Sesljana št. 10-a je na dvorišču nesrečno padla in se močno potolkla. Z RK so jo prepeljali v tržaško bolnišnico kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku zaradi udarcev na desni stegnenici z verjetnim kostnim zlomom. Zdravniki so si pridržali prognozo.
KINO PROSEK-K
*
12
predvaja danes 19.30 Technicolor-i'
film:
nevihta
(La Tempe*1*1'
K:'vanhhB»»
feajo:. SILVANA
CA linforS
SPDT priredi v BcdeU1’ jo ‘j let na Vremščico	(
JurJe-'ke.narcise) s f:t janč*'* na rržnju. Prijave za , Geppa 9-11.	c P«.
2. i„ 3. lunlja Pri.'’rf	\
z avtobusom k l'vlr se Krn. Skupina za
IVJU. ORUpma *•«»	•	, Jg v
vila po želji iz Kopan« ^ niče in Vršna, ali iz peno.	. r.
* * * Idi3«' Plezalni tečaj SP°f' nlncl .n planinke, Ki 70 v fj žalnega tečaja, naj prl fm dne 13. t. m. ob »• “P 1./ vem mlinu v Gllnf5«isl naj se poslužijo b< % j avtobusa v Dolino al' pf'3 r Katinare s sprehod01' jo * Sta. S seboj naj Prin. jaste telovadne čopa •
1
____ ’
Slike, ki jih !<■ Pftlm gajna na izletu v, ogled v Tržaški knJ'* Frančiška 20.

V počastitev spo«;1« driA
II H*-	^
Starca daruje prhsvetf„° do Pregare 3000 H' tico.

iN ?° ' ROJSTVA. SMHTi “
11. maja 1962 se J' g oS'f. 4 o otrok, umrlo pa J' trj Umrli so: 65-letni T0sca,|ii . nella, 57-letni Albino	j
na Giustina Debegn3*-’ N t,. vanm Ressaver,	7«-1 1*>
ria Flego por. Sa’l?”vl's»,,i
ria Oristln por. 'rrc{yupl,|S' Luiigla Stlnco vd. de

h
s
N*
S
V
Ada Sxamperle vd.
-
nocn* ss* m
12-
INAM Al septembra 4; trg 1; Sponza, Ul jan); Vernari,
Vielmetti, Borzni trg
\
— 3 —
12. maja 1962
JJ**
mift
ri ^
Sj
:'S
W»l ,j> ni.
3
i »'
i"'
,3?''
'Irf' u;.J' v f”. pobegnil iz Jugo-
5 IUjiL Preživel’ kjer >® P°ldru6i \.fl' bot-*kern tak -v tukajšnjem be-3' °d kodbe”nMu Pri Sv. Soli« v keeun61^ so Sa kasneje po-^^»^‘BboHšee pri La-
'V
a ‘
%"
.rt!
:°’v$
“i?/
jaii«1
gS*
. {■)
£
Ca®’1
in» V
,10''
It«.
i)* ^
a
sv
f*(V

£
{V
4
ji. v
pi(V
d"y
2|

JMorsk;
■i dnevnik
S!2Jcophskim okrožnim sodiščem končana pustolovščina
Okradenimi dragocenostmi v aktovki ustavila avto Ljudske milice
Miličnik ju je odpeljal na postajo v Kopru, kjer sta priznala vlom v draguljarno nekega trgovca v Latini pri Rimu
Prg4 ,	*
rfV*8	sodiščem v Ko-| bo policija uvedla preiskavo tudi
Sa dv*n GotvBiVarja*a 19 >et sta-'v taborišču. Poleg tega so vedeli, brn„°' W 17 itin ’z . Slavonskega da ukradenega blaga v Latini ne -0*1 i	stari Draško Cu-	-- —
ovi(5 i - -
?'S v Urarn Latlni Pri R‘mu vlo-bfl!,nda pf° ln zlatarno nekega lir*®9 ra pfenett>ia ter mu u-
A Gotdra® vSeSt milij0n°V
?.];gV?JnpobegnilSePtembra
v
A Ji1';, *ri se je hotel iz-„ _zlko' Pa je kaj kma-
•»•»o družbo in med tl*di	'zbral za prijate-
,n®kega
•Miča«, za kate-
'VSSt. %
^3 nJega Hrav bil ta mla3*
bsluitl'1' da ?u ie leP®Sa dne J® bl na lahek način
!»* >« v Ging° denarja, če bi hot,iat*rno Ol;apnettijevo urarno i* n 0 tem niA°tv,a'in najprej ni Poii?r,dlog _nid slišati, potem pa C>, L sPrejel, vendar pod #('*' bi kn?e pridruži tudi Mi-**( i 0 Dor*,1 *!zvedenec» lahko H JgSJ**1 z nasveti, tem-
N> evetn°’-6toi,eVati Xsa trojica začela bjj.Jii, da ?zai> Pri čemer so ki, ‘ reietl„bl bilo treba pre-Da a, na oknu urarne, hjA ki j» ?r|aono stran. Neki
Jtakbl .,Prav tako P°st J' P°»ebnb°riWa. jim jo pri-
?'>liLv°'>|,a n° vrs.to žage in ko t« JN. so proučili položaj in M,Sili j, seJ zmenili, da bo-'Prida. decembra ponoči. K ,• * nesti °Jlca ’e zvečer pri-***n» 11 Čub»ii’ lI?, medtem ko sta •klal Vrata a ov)^ preplezala že-
H>a) na0"^’; je- Gotvain
:^Snai,
'til* »rlvojii , ,	-
l, Ka'nion, sta izkori-
S .Ra j,o
M l la refp), 8traž'- Takoj sta !'i!, rPr'VoZii ■ in ko j® P.0
(„.-rpo	Povzročil ter
bi * tudj Lm30! k°t dve uri. S z, h'lo	aktovko, v ka-
S J*. >00 n0 ®'?°0 >ir in banko-J^(“nžila ;;alb /rankov ter va-

, K v obce,f«.odom v taborišče '« “N J *tn» grm.
^ C V“ tr>iiLkor ,ie je š® °sta-'liS3goda so bniabo upali-Prišia e- p0 a^tovko. Za <“• j!i‘?Din. kar S.e_Gotvajn in Cu-
s«
it#
imeli
Itu 'riiJ0,vet cesti so ir
'1* “
'AS ll
bodo mogli prodati in tako so se na vrat na nos odpeljali v Trst.
V Trstu, kamor so prišli zjutraj, so skušali najprej razpečati ure in dragulje, toda zaman. Prišel je večer in vsi trije so se spel odpravili v begiinsko tabo-Mšče pri Sv. Soboti, da bi tam prenočili. Seveda so se morali prijaviti, toda tržaška policija je kaj kmalu ugotovila, kdo je Mi-čo, in tako so ga že v prvih jutranjih urah naslednjega dne prišli iskat. Toda Mičo ni bil zaman • ekspert«. Pred očmi policistov mu je uspelo spraviti aktovko z dragocenostmi skozi okno, kjer sta čakala oba pajdaša.
Cubrilovič in Gotvajn sta se ze. lo ustrašila, ko sta videla, da so policisti Miča odpeljali in tako sta sklenila, da ilegalno prekoračita mejo in se vrneta v domovino. Dan je bil deževen, a kljub temu sta jo kar peš mahnila proti bloku Škofije, kjer sta počakala, da se je znočilo. Ponoči sta prešla mejo in prišla do ankaranskega križišča, kjer sta se ustavila. Bila sta vsa mokra in blatna, a tudi trudna in zato sta ustavila prvi avtomobil, ki je privozil mimo ter prosila šoferja, če ju lahko odpelje do Kopra. Šofer je mladeničema ugodil ter ju odpeljal do Kopra.
Tu pa sta nepridiprava doživela presenečenje, ki ju je za nekaj časa spravilo ob besedo. Imela stu namreč smolo, da je bil avtomobil, ki sta ga ustavila na ankaranskem križišču last Ljudske milice in šofer v njem je bil miličnik. Blatna in premočena fanta sta se mu zazdela sumljiva, in tako ju je odpeljal naravnost na postajo Ljudske milice, kjer no jima izprašali vest in seveda pogledali v aktovko. Ni bilo treba dosti truda, da sta mlada pustolovca povedala, kako sta prišla do dragocenosti in na osnovi njunih izpovedi sta bila poslana v zapor, kjer sta končno pričakala sodno obravnavo.
Gotvajn je bil nekaznovan in
predmet je bil pravzaprav obesek z briljanti in enim smaragdom, vdelanim v belo zlato z odgovarjajočo verižico.
Drugo letošnje zasedanje porotnega prizivnega sodišča
Konec tega meseca se bo začelo drugo letošnje zasedanje prizivnega porotnega sodišča.
30. maja bo prva obravnava proti znanemu Djonaju Ramadanu, albanskemu beguncu, ki je bil obtožen, skupaj z večjo skupino svoiih rojakov, da je hotel u-biti nekega albanskega begunca. Proces proti .Albancem« je bil 30. decembra lani. Djonaj je bil obsojen na 2 leti ječe, medtem ko so porotniki ostale obtožence oprostili.
L junija Se bosta morala zagovarjati begunca Renato Rijavec in Živko Tubič, ki sta obtožena, da sta oropala nekega drugega begunca.
4. junija bo obravnava proti Giuseppu Plataniji, ki je obtožen, da je sramotil italijanski narod.
7. junija se bo pred porotniki zagovarjal tajnik tržaške federacije KP prof. Paolo Šema. Obtožen je, da je sramotil oborožene sile.
9. junija bosta sedla na zatožno klop 21-letna Mirko Fakin in Frank Klemenc, ki sta obtožena, dq sta oropala nekega moškega. Obravnava prve stopnje je bila lani v decembru v Gorici. Porotniki so oba spoznali za kriva ter ju obsodili na 7, oziroma 6 let zapora.
Ureditev občinske meje Doberdob - Sovodnje
OBČINSKA SEJA V SOVODNJAH
Za kritje lanskega primanjkljaja so najeli 4.9 milijona lir posojila
Cestarina za prevoz gramoza znaša 100 Ur za kub. meter
Prejšnji petek je bila v Sovod-njah seja občinskega sveta, katere se je udeležilo kar 14 članov občinskega sveta. Razpravljali so o dnevnem redu, ki je obsegal pet točk.
Najprej so odobrili obračun prejšnje upravne dobe ter pregledali izdatke in dohodke, ki jih je imela občinska administracija. U-gotovili so, da je v blagajni ostalo nekaj stotisečev. Nadalje so u-redili odnose med občino in podjetjem za izterjevanje trošarine. Družba Bozzini - Gionchetti, vkj pobira trošarino v sovodenjski občini, je naslovila na župana prošnjo. naj bi jim občina namesto u-kinjene trošarine na vino prispe-
V sredo 9. maja je bil v So-vodnjah sestanek med ožjim od-borom občine Doberdob in odbo-zato je sodišče upoštevalo razne | rom občine Sovodnje. Občinski olajševalne okolnosti, ki so vpli- svet0valci ter župana Jože Ce-vale na odmero kazni. Zlasti pa	^
je sodišče upoštevalo dejstvo, da je Gotvajn zašel v begunskem taborišču v Latini med skupino kriminalcev, ki so ga spravili pod svoj vpliv, in ga je zato obsodilo le na dve leti zapora, ^ubri-loviča pa, ki je mladoleten, so poslali v Sarajevo, kjer ga bo sodilo sodišče za mladoletne.
Zaplenjene dragocenosti in ure bodo vrnjene lastniku v Latino.
Ukradeni dragulj
Iz izložbenega okna draguljarne Luigija Tripputija na Korzu Italija št, 2 je na tajinstven način izginil 400.000 lir vreden dragulj. Lastnik se ie tega zavedel zvečer ob 20. uri, ko je zapiral trgovino. Tatvino je seveda prijavil letečemu oddelku policije. Dragoceni
** 12- t. m. z začetkom ob lt. url film:
°ečki zahoda
(I fanciulli del West)
' STANLlO in OLIO
ščut in Andrej Jarc, so se sestali, da bi z neposrednim dogovorom rešili vprašanje ureditve meje med obema občinama. Sklenjeno je bilo, naj obe občinski tajništvi pripravita vse potrebne dokumente in napravita potrebne korake za čimprejšnjo rešitev problema. Po mnenju prisotnih, naj bi šla meja med Doberdobom in Sovodnjami po starem katastrskem mejniku.
JUTRI
Mladinski izlet v Brda
Mladinskega izleta v Brda, ki se bo vrši) Jutri, 13, maja v Vipolžah v Brdih in katerega se bo udeležila mladina iz Avstrije, Italije in Ju goslavlje, se bo udeležila tu dj mladina z Goriškega. ODHODI AVTOBUSOV: z Vrha	ob 8. uri
s Poljan	ob 8.15
iz Dola	ob 8.20
iz Doberdoba	ob 8.30
iz GabriJ	ob 8.40
iz Sovodenj	ob 8.15
iz Standreža	ob 3.30
iz Gorice	ob 8.40
iz Pevme	ob 8.50
z Oslavja in iz Steverjana ob 5. uri
vala nekaj denarja, ker se je znašla v finančnih težavah. Svetovav-ci so predlog proučili in svetovali zastopniku družbe, naj pride na županstvo, da *bi se o vprašanju temeljiteje pogovorili. Sprejeli niso nikakega sklepa, ker so tudi občinske finance zelo šibke.
Za kritje primanjkljaja za leto 1961 so najel, posojilo v znesku 4,9 milijona. Jamstvo za najem tega posojila je višina trošarine, ki jo občina izterja vsalko leto.
Za d?bo enega leta so odobrili cestarinb za tovornike prevozniških podjetij, ki prevažajo gramoz od Soče proti Gradiščem. Cestarina, ki znaša 100 lir za kub. m, se pla-
čuje za uporabo občinske ceste v «bošketu». Na to cesto mora občina pogostoma napeljavati večje količine gramoza ker je cesta speljana po slabi podlagi in se hitro kvari. Z nekaterimi manjšimi spre. membami pa so odobrili pravilnik, ki ureja lepljenje lepakov.
Voda iz pip v občini Sovodnje
Napeljava vodovoda k posameznim hišam v sovodenjski občini je praktično zaključena. Vodovodne pipe imajo skoraj v vseh hišah v Rupi, na Peči, v Gabrjah ter v Sovodnjah, kjer bodo v najkrajšem času zaključena dela «v vasi«. V tem kraju je zadnja
skupina hiš, kjer delavci kopljejo jaške za števce, da bi se od njih speljale cevi k posameznim zgradbam.
V sovodenjski občini je samo še Vrh, kjer za sedaj še nimajo vodovoda. To pa se je zgodilo zato, ker je Vrh na kraški planoti in so morali zanj zgraditi poseben vodohram, od koder bodo speljali cevi po vasi.
Sovodenjska občina je že pred časom dala jamstvo, ki ga predvideva zakon, da se dela opravijo. Po njenem zgledu je tudi konzorcij vzhodno-furlanskega vodovoda uredil postopek, da bo jamčil izvedbo načrta, ki bo stal okoli 14 milijonov lir.
Prebivalstvo na Vrhu pričakuje, da se čimprej izvrši to prepotrebno javno deio.
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Kodni epilog: stečaja tovarne keksov Vlak
V veži sodišča sla se ozmerjala, potem pa sla se pobotala, vendar bosta morala plačati stroške
Pri včerajšnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici je bilo že od samega jutra praznično razpoloženje, saj je bila sodnija popoldne zaprta zaradi uradnega u-stoličenja novega predsednika republike. Zato so tudi odložili vrsto važnejših razprav, med katerimi sta bili razprava proti nekaterim občinskim upraviteljem zagrajske občine zaradi nerednosti v občinski upravi, do katerih je prišlo leta 1954 in pa razprava, ki je v zvezi z lansko stavko tekstilnih delavk tovarne v Podgori, proti nekaterim političnim in sindikalnim predstavnikom. Za obe je določeno, da se bosta nadaljevali v petek 25. t.m. popoldne.
Včeraj so zaključili dve prizivni razpravi manjše važnosti.
VLOM V ČERMEUEV0 TRGOVINO NA K0RNU
Mladoletni tat ukradel denar in ranil trgovca z nožem
Dramatičen lov s kolesom za tatom po goriških ulicah - Srečanje s policijo v Ul. Carducci
m
65-
Goriški trgovec Peter Čermelj in njegova jestvinska trgovina na Kornu v Gorici sta v zadnjih dneh postala predmet splošnega zanimanja. Najprej je naše Peter, ki ga v krogih Slovenskega planinskega društva poznamo tudi kot «cikiaminska», prejel preteklo nedeljo na sedežu Trgovinske zDornice zlato kolajno, ker deluje njegova trgovina že nad 50 let v istem mestu. Včeraj pa je postal žrtev vloma 13-lelnega paglavca, k' ga je tudi napadel na ulici /. velikim kuhinjskim nožem ter ga ranil na roki. Pa pojdimo po vrsti.
Bilo je včeraj okrog 12.30, ko Čermelj po navadi zapre trgovino. Stopil je do predala z denarjem, da bi ga vzel s seboj, potem pa se je premislil in šel še prej v bližnjo Komelovo gostilno, da bi pogledal malo v »Primorski dnevnik«. Ko se je čez kakšno minuto vrnil s časopisom, je zasli-
......................
VESTI IZ NOVE GORICE
Nova vinska klet v Vipavi bo že letos v obratu
V njej bo prostora za 426 vagonov vina . Povečana menjava tujih valut Mirenski čevlji za izvoz . V Novi Gorici bodo zgradili gasilski dom

«IRIS» PROSEK
e*. dne 12. t. m. z začetkom ob 19.30 technicolor
fORSKI ROPARJI
r,io;	(I bucanieri)
BRINNER — CHARLTON HESTON — CLAI-in CHARLES BOYER
Kmetijske zadruge v Ajdovšči- ca leta narasla od sedanjih 350
ni in Vipavi so pri reorganizaciji kmetijstva na tem področju združili v močnejšo vinarsko zadrugo s sedežem v Vipavi. Sedaj se že lahko vidijo prvi obrisi bodočega kmetijskega zadružnega kombinata.
Eden glavnih objektov tega kombinata bo moderna vinska klet. ki so jo dogradili in bo že letos sprejela prvo grozdje ter ga predelovala v tipizirana vipavska vina. Klet bo lahko sprejela 426 vagonov vina in bo torej po kapaciteti nekaj manjša kot ona v Brdih.
Povečali bodo tudi trsnico in matičnjak, da bodo pripravili dovolj materiala za racionalno obnovo vinogradov. Kmalu bodo dogradili tudi hleve za 400 glav goveje živine, ki naj bi do kon-
ob t5.30 v ARC0BALEN0
°lnost, nasilje, poezija
na 600 glav.
V kombinat spada tudi mlekarna v Podnanosu (St. Vid), ki vsak dan odpelje potrošnikom v mesta 9 do 10 tisoč litrov mleka, od tega 6 do 7 tisoč samo na Reko, drugo pa v Novo Gorico ali Ajdovščino.
Zadruga zaposluje sedaj 330 delavcev ter ima precej dobrih kmetijskih strojev, s katerimi pomaga tudi kmetom.
Odkar je bil uveden ugodnejši tečaj za menjavo denarja so precej povečali menjavo na raznih menjalnicah. Tako so v potovalni pisarni na bloku v Rožni dolini povečali menjavo tujih valut v dinarje trikratno. Dnevno se o-glasi v pisarni povprečno po 200 potnikov, od tega največ ob sobotah in nedeljah. V prvih treh mesecih letos so v tej poslovalnici zamenjali nad 12 milijonov lir, nekaj tisoč dolarjev in drugih valut.
* * *
Tovarna čevljev .Jadran« v Mirnu izdeluje sedaj tudi čevlje za izvoz. Računajo, da bodo letos izvozili za 140 milijonov dinarjev čevljev, od tega po 15.000 parov v Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, okrog 20.000 parov lahkih ženskih čevljev pa v ZDA. Letos bodo prvič izvozili tudi manjše količine moških čevljev v Italijo. V tovarni izdelajo letno po 300.000 parov čevljev, ali več kot po 1000 parov dnevno in vsa proizvodnja gre skoraj sproti v promet, saj so imeli v preteklem mesecu komaj 8.000 parov na zalogi.
* * *
Na letnem občnem zboru občinske gasilske zveze, ki je bil prejš-nji teden v gasilskem domu v Solkanu, so pregledali delo gasilskih društev na področju novogoriške občine. Sedaj imajo 9 gasilskih društev s 385 člani, ki so dali za svojo organizacijo 8300 delovnih ur.
Ob tej priliki je predstavnik Gasilske zveze Slovenije, ki se je udeležil občnega zbora, sporočil veselo vest, da so zagotovljena sredstva za gradnjo Gasilskega doma v Novi Gorici, ki bo stal približno 200 milijonov lir. Z gradnjo naj bi začeli v jeseni ter ga dogradili v letu 1964.
tragične nesreče, pri kateri je izgubil življenje 7-letni Rudolf Birsa. Kot znano, se je deček, bilo je okrog 13. ure, ravno vračal z drugimi učenci iz šole, ko se je zaletel v neki avtomobil, ki ga je povozil. Se isti dan je deček podlegel poškodbam v bolnišnici.
Danes ob 9. uri bo spominska svečanost v jezuitski cerkvi, ki se je bodo udeležili tudi učenci šole, ki jo je obiskoval mali Rudolf, kateri je bil vnuk pokojnega goriškega odvetnika in profesorja dr. Karla Birse.
Nezgoda Rupenca na delu
Včeraj okrog 16. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 40-letnega Izidorja Kovica, ki je doma iz Rupe št. 37. Zdravniki na oddelku za prvo pomoč so u-gotovili, da si je Kovic, ki je zaposlen kot delavec v železarski industriji »Montesanto« na Tržaški cesti, pri delu zmečkal mezinec^ na levi roki. Zato so ga pridržali v bolnišnici na zdravljenju za 20 dni.
šal v trgovini šum. Stopil je noter ter zagledal kakih 13 let starega paglavca z naočniki. Na vprašanje mu je ta odgovoril, da bi rad nekaj citrata. Nato pa se je izmuznil iz trgovine. Čermelj je nato stopil do predala in takoj ugotovil, da mu je zmanjkalo okrog 27.000 lir.
Ne da bi dolgo pomišljal je vzel Čermelj kolo in začel oprezovati za paglavcem po bližnjih ulicah. Opazil ga je na Trgu Cri-sto«, ga prijel za roko in zahteval, naj mu vrne denar. Ta je spočetka tajil, ko pa mu je Čermelj zagrozil s kvesturo, mu je obljubil, da bo vrnil denar. Skupaj sta šla po Ul. Formica do Korna, kjer mu je paglavec na vogalu zopet pobegnil.
Kljub svojim letom pa je Čermelj gibčno skočil na kolo in ga dohitel v Ul. Vacano ter prijel za roko. Mladi kriminalec pa se mu je zopet skušal izviti in pri tem je potegnil tudi iz žepa velik kuhinjski nož. s katerim je potegnil po Čermeljev! levi roki in ga laže ranil. Čermelj je nato spustil kolo in z obema rokama prisilil paglavca, da je izpustil nož. Nato je odšel z njim po Ul. Faveti in v Ul. Carducci. Tu jima je prišel slučajno naproti policijski avto, ki se je takoj ustavil in odpeljal najprej Čermelja na sedež Zelenega križa, kjer so mu obvezali krvavečo roko, nato pa oba na policijo.
Tu je paglavec G. R. iz Ul. Del Santo 48 priznal tatvino in šel s policijo na svoj dom, kjer je pokazal skrivališče z denarjem. Policija ga je seveda pridržala v zaporu in nadaljuje s preiskavo, ki jo je pravzaprav začel in zaključil napadeni Peter Čermelj sam.
važni življenjski potrebi, ki se zlasti v današnjih časih odraža bodisi v gospodarskem kot kulturnem pogledu. Zahvaljujejo se predvsem doberdobski občinski upravi, ki se je potrudila, da tem daljnim občanom uresniči želje in predvsem odpravi zaostalost na vasi.
Le.
S kolesa je padel
Pri Komarjih
že sveti luč
V torek, 8. maja je prvič zasvetila električna luč pri Komarjih. Seiveg je že začela delo za napeljavo luč; za Sabliče in je že odkupila teren za gradnjo dveh transformatorskih postaj, ki bosta ojačali električno omrežje za Jam-lje.
Nov; električni vod bo imel napetost 10.000 voltov in bo odpravi) razne motnje, zlasti v večer nih urah, ko je poraba elektrike večja. Brž ko bo odpravljeno delo tudi pri Sabličih in v Jamljah bo v celot) izvršen program elektrifikacije. ki ga je občina Doberdob imelo v načrtu. Prebivalci Komarjev so zelo zadovoljni, ker se jim je končno uresničila želja po tako
Včeraj popoldne se je 10-letni Marino Braidot, doma iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 28, vozil po mestnih ulicah s kolesom. Pri tem pa mu je kolo spodrsnilo na gramozu in pesku, da je izgubil ravnotežje in padel. V civilni bolnišnici, kamor se je zatekel po pomoč, so zdravniki ugotovili, da si je deček povzročil rano na kolenu in odnesel tudi druge praske. Rano so mu zašili in obvezali ter ga poslali domov. Okreval bo v 20 dneh.
Pri prvi sta bila obtoženca tožilca drug proti drugemu letni Felice Bensa, ki ga poznajo vsi obiskovalci sodne palače, saj tam varuje kolesa in motocikle v veži poslopja ter 28-letni Aldo Plet. Dne 4. marca lani sta se zaradi neke zemljiške tožbe, ki sta jo imela med seboj, sporekla v veži sodnije in si grozila ter zmerjala drug drugega. O zadevi je sodilo že okrajno sodišče, proti prvi razsodbi pa sta obtoženca vložila priziv.
Pri včerajšnji razpravi pa Je sodišče ustavilo sodni postopek ker sta se med tem časom oba nasprotnika pobotala. Pač pa bosta morala plačati vsak svoj del sodnih stroškov.
Pri drugi prizivni razpravi je bila obtožena 41-letna Ana Zelo dec, Trg sv. Antona. Slo je za stečaj slaščičarskega podjetja Vlak, ki je imelo svoj sedež na tem trgu in katerega vpisani lastnik je bila Ana Želodec.
Obtožnica pravi, da je Želodec trošila prekomerne vsote za življenjske stroške svoje družine ter da ni držala v redu predpisanih poslovnih knjig. Pri včerajšnji razpravi je sodišče oprostilo obtoženko krivde zaradi stečaja, v ostalem pa je spremenilo prvo razsodbo v toliko, da je ne bodo vpisali v kazenski list za zasebnike.
Kot je znano je bil v podjetju Vlak proglašen stečaj dne 14. februarja lani, še prej pa sta vzela podjetje v najem Armando dl Dati in trgovec Graf, ki sta plačevala po 120.000 lir mesečno prejšnjim lastnikom poleg najemnine za poslovne [Srostore. Ta dva še sedaj vodita podjetje pod naslovom »Gestione industria dolcia-ria«, medtem ko so še vedno v teku pogajanja za poravnavo z upniki prvih lastnikov podjetja.
Vsedržavna federacija zbornic zdravnikov bo organizirala v okviru načrta za kulturni dvig svojih članov izlet od 2. do 22. avgusta v skandinavske države in Sovjetsko zvezo. Na programu so obiski najvažnejših klinik in bolnišnic držav, po katerih se bo vršilo potovanje.
"""...........................................
MEZDN0_GIBANJE KINEMATOGRAFSKIH USLUŽBENCEV
Zastraševalna pisma gospodarjev ki jih sindikati odklanjajo
Ponoven poziv delodajavcem za pogajanja o predloženih zahtevah
Sindikalna organizacija CISL nam je poslala v objavo:
Ravnateljstva kino dvoran Cor-so, Verdi, Vittoria in Centrale v Gorici so poslala nekaterim svo-jim uslužbencem pisma, v katerih jim grozijo z disciplinskimi ukrepi in celo z eventualnim odpustom v primeru, če bi nadaljevali s stavkovnim gibanjem, za katero pravijo lastniki kino dvoran, da je protizakonito.
V zvezi s takimi pismi je CISL takoj zavzela odločno stališče, v katerem obsoja tak način zastraševalne akcije, s katero naj bi odvrnili svoje uslužbence od njihovih zahtev. V svojem odgovoru CISL ne priznava delodajavcem pravico, da bi sami odločali o upravičenosti stavkovnega gibanja, ali ne, potem ko so sami pri zadnji stavki najeli zasilno osebje, zaradi katerega obstajajo resni dvomi, da je imelo svoje dokumente in delovna dovoljenja v redu.
Zato sindikalna organizacija ponovno vabi delodajavce, naj začnejo resna pogajanja glede na predložene zahteve in poudarja, da niso odgovorni za stavko posamezni uslužbenci, ampak njiho-
mo proti njej se delodajavei lahko pritožijo proti eventualnim u-krepom, ki jih ta sprejme.
CORSO. 17.15: «Su!vatore Giulia-no», S. Randone in F. Folf. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16, letom vstop prepovedan.
VERDI. 16.00: »Zasebno življenje«. Brigitte Bardot, Marcello Ma-stroianni. ltalijansko-francoslw barvni film v cinemascopu.
VITTORIA. 17.15: «Most proti soncu« (Ponte verso il sole), C. Baker in J. Shigeta. Ameriški črno. be]j film.
CENTRALE. 17.15:	»Maščevanja
mušketirjev«, G. Barray in M. Demongeot. Italijansko-francosk) barvni film v cinemascopu.
DE2URNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,2 stopinje ob >5-10, najnižjo 10,8 stopinje ob 3.20. Povprečne dnevne vlage je bilo 56 odst.
va sindikalna organizacija in sa-
..........."""......................................................................................................................................
GORIŠKI NOGOMET
Juventina gre jutri na gostovanje v Tarčent
Naraščajniki nastopijo v Lovniku
Sovodenjci igrajo doma proti ekipi iz Villesse
Obletnica tragične nesreče
Prvo moštvo štandreške Juven-tine nastopi jutri v Tarčentu. To bo njena predzadnja tekma v letošnjem tekmovanju. Po vsej verjetnosti bodo odpotovali v Tar-
Za nastop v Ločniku naj se prijavijo na igrišču v Standrežu ob 9.30, da se bodo pripravili za odhod naslednji igralci:
Nardin, Pavlin, Braidotti, 2ez-
Devetak, Paškulin, Silič, Briško, Gaiotto, Ferfolja, Cjak, Nanut, Petejan, Laurenčič, Konjedic, Kau-fert in	Ermacora.
Z igralci bodo šli lahko tudi navijači, kolikor bo prostora.
Naraščajniki Juventine bodo jutri dopoldne ob 10.30 nastopili v Ločniku proti domačinom. Navi-jači pričakujejo, da bodo tudi tokrat tako lepo igrali, kot so prejšnjo nedeljo proti Pro Gorizii in če bodo še bolj odločni tudi v napadu, uspeh prav gotovo ne bo izostal. Sedaj so naraščajniki Juventine prvi na lestvici svoje ka-_	tegorije	in	morajo se	potruditi,
Danes	je	minilo	loto	dni,	od-	da bodo	to	mesto	ne samo obdr-
lcar	je	prišlo	v	Gorici,	Ul.	Casale, I	žali, ampak	se na	njem	tudi utr-
nedaleč od delavnice Prinzi, do I dili.
čent z avtobusom in zato naj se lin, Montico, Nanut L,, Klaučič ob 13.30 zberejo na glavnem trgu Batistič, Marega, Bizaj Gomišček v Standrežu blizu bara Milan na-, in Lutman, slednji igralci:
Sovodenjski nogometaši bodo tudi jutri igrali na svojem igrišču v Sovodnjah, kjer bodo imeli v gosteh moštvo iz Villesse. Preteklo nedeljo, pri srečanju s Krnn-nom, niso imeli sreče in so kliuh dobri igri tekmo izgubili. Prepričani smo, če bodo jutri igrali tako, kot so pokazali proti Krmi-nu, uspeh ne bo izostal, zlasti če bodo bolj pritisnili tudi v napadalnih akcijah in bodo držali povezano igro.
Za to tekmo naj pridejo in se pripravijo naslednji igraici: Ferfolja S., Devetak, Petejan K , Petejan J., Ferfolja A., Vižintin R., Graba, Re, Terpin, Ferfolja B. in Anselmi,
TEKMOVANJE ZA MLADINSKI POKAL
Med Doberdobom in Starancanom neodločen rezultat (1:1)
Prvi polčai te je zaključil z 1:0 v korist Doberdobcev
V nedeljo, 6. maja je bila v Sta- so tudi nekai nrerei ionih i . ncanu nocomemo	__I.-	aj prece> lePlh Pnlož-
ranranu nogometna tekma med Doberdobom in nogometaši iz Sta-rancana. Sodil je Gandin iz Ronk Nogometno srečanje je privabilo številne domačine in precej do-berdobskih navijačev. Okrog 200 gledalcev je z navdušenjem sprejemalo potek igre, ki se je zaključila z 1:1. Doberdobci imajo še vedno možnost, da osvojijo pokal.
Doberdobsko enajstorico so sestavljali: Angel Pahor, Guido Jelen, Silvan Franriolič, Mario Peric Franko Rebula, Gianni Germ, Mari jan Ferletič, Bruno Dužman, Karlo Gergolet, Viljem Ferletič in Ivan Jarc.
V tretji minuti prvega polčasa do Doberdobci dosegli gol. Akcijo je osebno izvedel Viljem Ferletič s strelom z daljave. Žoga je presenetila vratarja, ki je stal križem rok, Doberdobci so takoj pokazali premoč nad Starancanom. Prvi polčas se je zaključil * 1:0 v korist Doberdoba.
Tudi v drugem polčasu so Doberdobci stalno napadali. Izgubili
nosti. V 21. minuti drugega pol-časa je Starancan rezultat izcna-cu. Ker se je neki igravec Sta-rancana obnašal nešportno do Do-berdobcev, ga je sodnik izključil. Igra se je nadaljevala do kon*-a brez pomembnih akcij in zaključila z l:t.
se je
Natečaj za knjigo o živinoreji
Ustanova ENAPRA je razpisala natečaj za izdajo posebne knjige o živinoreji, ki bo seveda morala biti pisana v italijanščini. Avtor, katerega tekst bodo sprejeli, bo dobil 800.000 nagrade, knjiga pa mora obravnavati prehrano živine in mora biti takšna, da jo bodo lahko porabili tudi kot učno knjigo na kmetijskih šolah.
Rokopise, v petih na stroj pi-sanih izvodih, morajo poslati interesenti najkasneje do 31. decembra letos na ENAPRA, Rim, Corso Vittorio Emanuele 101.
I—
iHHHHLi 1 a It. mm m


§
y|
fcl
:•■■■■■■■•	.::: '-^; ;,Yi'|: -::.x'-'"	'	' '■ IT?? :>4::.7w■ ■ ■ ■■' -	:	..:	V "	■' ... ..:.'.f .'■ ••’■ ...:................................. -.y.
JUTRI V VIDMU
Tekma s PAV odločilna
za ŠZ Bor
Jutri čaka odbojkarsko šestor-ko Bora izredno važna tekma, ki bo brez dvoma odločala za naslov v C ligi. Borovi igravci bodo gostovali v Vidmu, kjer se bodo v zadnji tekmi prvenstva spoprijeli ob 10. uri na igrišču v Via Ospedale Vecchio (blizu postaje) z ekipo PAV. Tržačani morajo zmagati in sicer krepko, če hočejo ohraniti vodstvo v lestvici in s tem tudi upanje na napredovanje v B ligo.
Tudi za najresnejšega tekmeca Bora Polisportivo Friuli ne bo prijetno. Videmčani bodo nastopili v Trstu na igrišču moštva ONOG, ki je prejšnjo nedeljo presenetilo z zmago nad Borom. Tretja tekma pa bo v Gorici, kjer bo derby med gasilci in AGI.
* * *
Jutri popoldne bo na stadionu «Prvi maj» nadaljevanje propagandnega turnirja v odbojki, na katerem nastopa tudi druga ekipa Bora. Borovi igravci bodo i-meli dvoje srečanj in sicer z
PRESENEČENJE PRED 41000 GLEDAVCI V BARIJU
Italija B premagala Madžarsko 3:1
V prvem polčasu 2:0 za domačine
STRELCI: v 3’ Sormani, v 5’ p. p. Bulgarelli; v 7’ d. p. Albert, v 43’ Pascutti.
ITALIJA B — Buffon; David, Robotti; Tumburus, Janich, Pe-strin; Bulgarelli, Lojacono, Sormani, Maschio, Corso (Pascutti).
MADŽARSKA: Szentmihalyi; Matray, Sarosi; Solymosi, Meszoly, Sipos; Rakosi (Monosteri), Gorocs, Albert, Tithy, Fenyvesi (Ra-kosi).
Madžarska nogometna reprezentanca, ki je že na poti proti Čilu, je danes v Bariju popolnoma razočarala in je pokazala, da ni dosegla niti vigranosti in niti forme iz prejšnjih let. Madžari so
moralj kloniti italijanski reprezentanci, ki so jo neupravičeno poslali na igrišče pod imenom drugega moštva. Italijani so popolnoma spreobrnil,- predvidevanja, ki so bila naklonjena gostom. Vzrok je treba iskati v izredni borbenosti domačinov in tudi v volji, da se oddolžijo za slab nastop na francoskih tleh. Tako so Italijani, ki so šli na igrišče z namenom, da odigrajo trening tekmo, nadvladali Barotijevo reprezentanco in jo odpravili z rezultatom 3:1.
Preko 42.000 prebivalcev Barija in okolice se je zbralo na tribunah, kjer je burno navijalo za domače barve. Po začetnem neprepričljivem napadu Madžarov so Italijani prišli bliskovito do prvega dosežka. V 3’ je Sormani pri-1 sebno izrabil kazenski strel Loja-
digrali domačo obrambo. Končno je Bulgarelli rešil položaj in šel
Vis B in s Cacciatore B.
•tiiniiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiuiiiiMiHiiiiiiiiiiuiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiii
TUlNTAM
BEOGRAD, 11. — Nogometna reprezentanca Jugoslavije je imela danes drugo pripravljalno tekmo za svetovno prvenstvo. Za nasprotnika je imela moštvo Beograda, ki je nastopilo brez reprezentantov Krivokuče, Sijakoviča dn Skoblarja. Zmagala je državna reprezentanca 4:0	(1:0). Visoka
zmaga je bolj rezultat napak o-brambe Beograda, kot pa igre reprezentance, katere osnovna na-
paka je še v edino nehomogenost. Reprezentanca je nastopila v po-
stavi: Soskič; Durkovič, Jusufi, Radakovič, Markovič, Popovič; Ankovič, Kovačevič, Jerkovič, Galič, Skoblar. Gole so dosegli: Galič 2, Jerkovič 1 in Gavrič (avtogol).
* * *
MONTEVIDEO, 11. — Tehnična komisija za sestavo urugvajske nogometne reprezentance za svetovno prvenstvo v Čilu, ki jo sestavljajo Lopez, Scarone in Ba-gnulo, je skrčila število državnih reprezentantov na 26. Izbrani i-gralci so:
VRATARJI: Sosa, Maidana, Do-gliotti,
BRANI! CI:	Martinez, Troche,
Gonzalez, Mendez, Benitez, Goo-calvez, Alvarez, Gonzalez, Cubilla, Manrique,
NAPADALCI:	Cubilla, Rocha,
Sasia, Bergara, Cortez, Silva, Perez, Douksas, Cabrera, Langon, Escalada.
KARLSRUHE, 11.	— Igralci
nemške nogometne reprezentance, 24 po številu, so včeraj zaključili priprave za nastop na svetovnem prvenstvu v Čilu. Njihov trening je vodil Sepp Herberger, ki že 25 let vodi nemško nogometno reprezentanco. Herberger, ki je že na svetovnem prvenstvu 1954. leta pripeljal nemško moštvo do končne zmage, je izjavil, da je njegova enajstorica v primerjavi z nastopi na bivših tekmovanjih za pokal Rimet bolje pripravljena in v boljši kondiciji.
Med najboljše igralce, ki so bili zbrani za sestavo reprezentance sta vratarja Hans Tilkovvskij in Wolfgang Fahrikn, dalje branilec Karl Heinz in napadalci Horst Haller, Uwe Seeler in Hans Schaffer. Od atletov, ki bodo morali o-stati doma je Fahrian, katerega smatrajo za trenutno najboljšega nemškega nogometaša. Fahrian, ki ima dvajset let in je prvič igral v državni reprezentanci v nedavnem srečanju z Urugvajem, se še ni popolnoma opomogel od poškodbe na nogi, do katere je prišel med prvenstveno tekmo.
cona in je z levico presenetil vratarja gostov. Samo eno minuto po nadaljevanju igre so domačini podvojili rezultat S hitrim napadom so se Italijani nevarno približali madžarskemu svetišču, ko je Sormani predložil Bulgarelli ju žogo, katero je slednji iz položaja levega krila poslal v voleju do mreže.
Madžari so se prebudili in se pognali v napad, toda uspeha niso dosegli. Nasprotno so bili domačini že na tem, da še enkrat povečajo rezultat, toda Sormani je poslal žogo iz ugodnega položaja mimo vratnic.
Italijani niso več vztrajali v napadu, pač pa so poskušali le tu pa tam s hitrimi akcijami priti do vrat. V 39’ so imeli Madžari priložnost, da zmanjšajo razliko s Tichijem, ki je izrabil dvojno napako Janieha in Tumburusa. Čeprav je bil tudi Buffon izven vrat, sta ga najprej Robotti in nato še David prisebno nadomestila in oddaljila nevarnost. Kasneje se je italijanski vratar oddolžil in je z odličnimi posegi rešil mrežo pred nevarnimi žogami gostov.
V drugem polčasu je bilo nekaj sprememb v obeh moštvih. Te so se poznale posebno v madžarskih vrstah. Gostje so postali nevarnejši, a so priložnosti banalno zapravljali. Posebno Albert, ki je v 7’ drugega dela igre zmanjšal rezultat na 2:1, je bil večkrat na tem, da ponovno spravi Buffona na kolena. Na srečo je obramba Italijanov pravočasno čistila in pošiljala naprej žoge za hitre protinapade. Zal so bili napadavci brez idej in se nikakor niso mogli sporazumeti. To negotovost so Madžari izrabili, toda smola je hotela. da niso prišli do izenačenja. Največja nevarnost je bila v 41’ ko so gostje trilkrat zapovrstjo na
v napad ter predložil Pascuttiju visoko žogo, katero je italijanski napadavec prisebno izrabil in jo z glavo poslal za hrbet skrajnega madžarskega branilca. 3:1. in konec s porazom Madžarov, katerega niso, vsaj s tako razlilko ne,
niti najmanj zaslužili.
KOLESARSTVO
SAN JOSE’, 11. — Med postankom na poti proti Čilu bo sovjetska nogometna reprezentanca za svetovno prvenstvo odigrala 20. t. m. trening tekmo s prvakom Kostarike «Herediano».
SAN SEBASTIAN, 11. — Nemec Altig je zmagal v 15. etapi dirke po Španiji La Bayonne - San Sebastjan, ki je bila na kronometer.
ifc * *
REGATA ZA POKAL NORDIO
Rolandi s «Capricc» zmagovalec
tretjega dne tekmovanja
Z včerajšnjo zmago na tretji regati v Tržaškem zalivu za pokal «Tito Nordios, sta Neapeljčana Rolandi in Marino postavila resno hipoteko za končni uspeh njune jadrnice Caprice. Zmagovalna posadka je prevozila določeno progo v i uri 47’39”. Od Jugoslovanov je bil najboljši Marušič, medtem 'ko si je tudi Fafangei privoščil boljšo uvrstitev.
Vrstni red jadrnic na cilju \če-rajšnje regate je bil sledeč:
1.	CAPRICE
2.	Posillipo IV
3.	Merope III
4.	Hifi (Švedska), 5. Podgorka
(Jug.),	6. Topazio, 7. Musca IV
(Nem.), 8. Bellatrix XI (Nem.), 9. Paguera (Avstrija), 10. Maya II, 11. Umberta V, 12. Mechtild (Nem.), 13. Cha-cha III (Jug.), 14. Gioia III, 15. Ali Baba IV, 16. La-budica (Jug.), 17. Zefyros, 18. Vila (Jug.), 19. Merope II, 20. Con-dor (Avstrija).
V lestvici vodi Caprice pred Po-sillipom IV in Podgorko.
ŽENEVA, 11. — Druga etapa ko-lesarslke dirke po Romandijj se je končala z zmago Francoza Hen-ryja Anglada. Francoz Novales je ohranil vodstvo v lestvici.
..........................................................................'.........."""i"...."'»'""i"'"'1"...................
DANAŠNJI NASPROTNIK LJUBLJANSKE OLIMPIJE
Real Madrid - amaterska ekipa na profesionalni podlagi
p05t,
Al
Med Ljubljančani in Madridčani polfinalno srečanje za
pokal košarkarskih državnih prvakov
i
Kdor sledi košarkarskemu špo rtu gatovo ve, kdo je današnji nasprotnik ljubljanske Olimpije v prvem srečanju polfinalnega kola turnirju državnih prvakov Real Madrid. Ostali pa so verjetno zvedeli za obstoj tega moštva zaradi hrupa, ki ga je dvignila tudi izven košarkarskih krogov odločitev «avtokoša» v tekmi Reala z vareškim lgnisom.
Danes hočemo nekoliko obširneje govoriti o tem Španskem moš-
tvu, ki je edino na tem tekmovanju premagalo ekipo iz Rige.
Košarkarsko moštvo spada r isti klub kot mnogo bolj znana nogometna enajstorica in seveda tudi njegovo vodstvo se drži načel, ki veljajo za nogometni odsek.
35. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA B LIGE
Vedno bolj vroče in napeto na vrhu in na dnu
Številne odločilne tekme za napredovanje in izpad
Ker še nismo prišli v obdobje borb za svetovno prvenstvo, se je zanimanje italijanskih ljubiteljev nogometa osredotočilo v zaključna kola prvenstva B lige. In to povsem upravičeno, ker se je na vrhu in na dnu vnela ostra bitka za napredovanje v višje in za izpad v nižjo kategorijo. Ce izvzamemo Genoo, ki je že gotovo v A ligi. je takoj za njo nekaj zelo resnih kandidatov, da ji sledijo med nogometno elito Italije. Verona in Lazio na pr. imata odlič-
Belgija A - Italija A
Alessandria-Reggisna
Barl-Simmenthal M.
Como-Verona
Genoa-Pro Patria
Messina-Parma
Modena-Catanzaro
Napoli-Cosenza
Novara-Lazio
Prato-Brescia
X
1
1
2
X
1
i
1
2
1
Sambenedettese-Lucchese 1
Mestrina-Fanfulla
Pescata-Saiernitana
I
X
2 1
Tarantc-Lecce
Siena-Cagliari
X
X
............................................................nuni......■■•■i"*"'........mm................................................................................m
Nogomet za «Mitropa-cup 1962»
Danes zvečer prva tekma v Turinu: Juventus-Dinamo (Zagreb)
Danes zvečer se bodo začela nogometna tekmovanja za • Srednjeevropski pokal« pod uradnim imenom «Mitropa-cup_ 1962». Tekmovanja se letos udeležuje 16 prvoligaških klubov iz Češkoslovaške, Jugoslavije, Madžarske in Italije.
16 sodelujočih enajsteric Je razdeljenih v štiri skupine po štiri, tako da igrajo v vsaki skupini moštva iz vseh štirih držav. Tekmovanja v skupinah bodo potekala po italijanskem sistemu _ s povratnimi tekmami. Po zaključenih šestih izločilnih kolih bo proglašena za zmagovalca vsake skupine enajstorica, ki bo imela največ točk. V primeru enakega števila točk bo odločala razlika v golih, v primeru enake razlike tu-
di v golih pa bo zmagovalca določil žreb.
Zmagovalci skupin bodo nato odigrali polfinale, zopet s povratnimi srečanji, in sicer 23., 24. in 30. junija, zmagovalca polfinala pa se bosta uvrstila v finale, ki bo zopet po sistemu prve in povratne tekme odigran na začetku jesenske sezone.
Tekmovanja v prvem kolu bodo potekala po naslednjem programu :
SKUPINA A
12.5. V Turinu: Juventus-Dinamo (Zagreb). Sodnik Madžar Janos Posa.
13.5 V Budimpešti: Ferencvaros-Spartak Kralove. Sodnik Jugoslovan.
SKUPINA B
13.5. V Beogradu: Partizan (Beograd) . Bank Ostrava. Sodnik Raoul Righi (Italija).
13.5. V Bergamu: Atalanta-MTK (Budimpešta). Sod. Milan Fencl (CSSR).
SKUPINA C
13.5. V Budimpešti: Honved-Slo-van (Bratislava). Sodnik Jugoslovan.
13.5. V Bologni: Bologna-Crvena zvezda (Jugoslavija). Sodnik Is-tvan Zsolt (Madžarska). SKUPINA D
13.5. V Novem Sadu: Vojvodina-Spartak (Trnava). Sodnik Italijan.
13.5. V Firencah: Fiorentina-Va-sas (Budimpešta). Sodnik Miroslav Husak (CSSR).
ne izglede, pa čeprav ne smemo podcenjevati možnosti Pro Patrie, Napoiija in celo Modene. Prejšnji delni spodrsljaj Verone je izkoristil Lazio, da se ji je približal za točko. Rimljani bodo imeli tudi jutri novo priložnost, da obogatijo in se tako še bolj približajo končnemu cilju, ki bi jim ne smel uiti. V gosteh bodo imeli Novaro, ki je zaradi životarjenja v nevarnem predelu lestvice lahko zelo nevarna. Ce igravci Lazia ne bodo pustili prilike z rok, ni izključeno, da se znajdejo na drugem stolčku takoj za Genoo. Sicer bo tudi Verona igrala na domačih tleh in bc/^ imela prav tako kot rimski tekmeci v gosteh na pol obsojen; Como. Tudi v tem primeru bo borba ostra, ker bo potekala med enajstoricama, ki se borita prva za napredovanje, druga- pa za obstoj. Poraz bi,, pomenil za oba tekmeca udarec, ki ga bosta težko prebolela, Se posebno Como, katerega lahko Catanzaro izpodrine še globlje proti prepadu. Catanzaro bo namreč igral doma proti Modeni, ki se še ni odpovedala sanjam o A ligi. Sicer je blizu, a vendar vseeno še daleč. Vse pač ie odvisno od poteka zadnjih štirih kol, ki bodo odločilnega pomena.
Cosenza, ki je še vedno zadnja, a vseeno v družbi treh favoritom za izpad, bo sprejela v goste Napo-li, ki tudi stremi v višjo nogometno skupino. Z zmago bi se Napoti prav gotovo dvignil višje v lestvici, medtem ko bi poraz skoraj dokončno obsodil Cosenzo na izpad.
Vse ostale tekme nedeljskega 35. kola bodo med enajstoricami, ki nimajo ničesar iskati ne na vrhu ne na dnu. Za nekatere sicer še obstaja nevarnost poslabšanja položaja kot za Bari, ki bo moral v daljno Monzo, kjer ga bo čakal bojeviti Simmenthal.
Lažjo nalogo bo imela Reggia-na, ki bo imela v gosteh Alessan-drio. Slednje moštvo, katerega so smatrali za favorita za napredovanje, se je moralo že zdavnaj odpo-
vedati zastavljenemu cilju, in se celo zadovoljiti z ne preveč gotovim položajem v lestvici. Menimo, da Alessandria ni v nevarnosti, a vseeno bo morala paziti, da se zaradi nepremišljenega in predvsem nepredvidenega spodrsljaja ne
pragu nižje skupin,e.
Verjetno najbolj zanimiva tekma nedeljskega sporeda B lige bo med Pro Patrio in Genoo. Poraz Genoe ji ne bi niti najmanj škodil, a bi povzročil pravcato gnečo tik pod vrhom s posledicami, da bo borba za napredovanje še bolj odprta in predvsem napeta vse do zaključnega žvižga v zadnji tekmi prvenstva.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da bo jutrišnje kolo eno najbolj zanimivih in predvsem vročih.
Pri tem klubu so mnenja, da šport privabi največ gledavcev, ko nudi dovršeno predstavo, za to pa so potrebni najboljši igravci, ki jih često ni dobiti doma. V tem primeru jih je treba privabiti iz inozemstva.
Po zgledu nogometne ekipe so leta 1960 voditelji košarkarskega odseka začeli sestavljati močno moštvo. Privabili so najprej vse najboljše domače igravce Lluisa, Sevillana in Sainza, obdržali so portoriškega igravca Baeza, ki je že nekaj let igral za madridsko ekipo in tem pridružili še Američana Montmogergja, ki ga tržaška publika dobro pozna, t> kolikor je že nastopal za tukajšnjo Ginnastico.
Na domačih tleh niso imeli resnih nasprotnikov_ To svojo premoč je ekipa potrdila v naslednjem letu 1961, ko je zmagala na raznih mednarodnih turnirjih in prodrla do polfinalov na tekmovanju za «Evropski pokal#. Dodati moramo, da se je v tem letu ekipa ojačila še z Američanom She-affom tn je v svojih vrstah štela tudi domačo zvezdo Emiliana Ro-drigueza.
iztrgati sovjetskemu
moštvo
slov evropskega
Obdržali ' so Luisa, n in Sevillana, zadnja dva |
1]
prve petorke pa naj bi" Montgomerg in ameris
Haightouieter. Ker se le sl 6 mery naveličal Evrope^ 2/lirgtr
nil onkraj oceana, go le drugi Američan Morris. f V sedanjih tekmah je e„<iof f: kazal vse svoje vrlino,, or «r prišle do izraza tudi f1! » manjkljivosti in zlasti P ^ jjf*1
D
nje enakovrednih reze
cev.
V
ski igravci
-
i:
zadnjih dveh kolih SO Jf gravci odpravili i0”„rali K. sko Ligo, a obakrat so m■ pustiti prvo tekmo sV 1
V prvem srečanju z bivšim evropskim prvakom Rigo, ki so jo odigrali v Parizu, so Spanci presenetili in odpravili tituli rane nasprotnike s tremi točkami razlike 78:75, V povratni tekmi, odigrani v Pragi, so se sovjetski igravci oddolžili za poraz in zmagali s 66 :45.
Real pa ni klub, ki bi se zado-
voljil z delnim uspehom in zato so njegovi voditelji začeli pri-
pravljati še močnejšo ekipo, ki naj bi v letošnji sezoni skušala
znajde v krogu tistih, ki so na
..........................................................................miiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..............................Mihih..........
ORODNA TELOVADBA
Od 3. do 8. julija v Pragi
svetovno prvenstvo
ŽENEVA, 11. — Za svetovno prvenstvo v orodni telovadbi so se prijavite sledeče državne reprezentance:	Vzhodna Nemčija, Za-
hodna Nemčija, Avstrija, Bolgarija, Finska, Francija, Madžarska, Turčija, Sovjetska zveza, Jugoslavija, Kanada, ZDA, Luksemburg, Ljudska republika Kitajska, Iran, Japonska, Kuba, Egipt, Romunija, Južna Koreja, Severna Koreja, Južna Afrika. Nova Zelandija. Izrael, Holandska, Velika Britanija in Portugalska.
Svetovno prvenstvo bo v Pragi od 3. do 8. julija.
TENIS V RIMU
Neal Fraser izločen
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Tomos najbližjt končni zmagi
Presenetljiv poraz izolske enajstorice
V enajstem kolu nogometnega pj-venstv» koprskega okraja so dosegli sledeče izide: Sidro-Tomos 1:0, Ilirska Bistrica-Delamaris 2:0, Postojna-Pivka 4:1 in Tabor-Jadran 3:1.
Največje presenečenje je pripravila Ilirska Bistrica, ki je zadala prvi poraz vodečemu Delamarisu.
Domačini so igrali ostro in borbeno ter se predvsem omejili na
RIM. 11. — Kot je bilo pred videvati, so osmine finala mednarodnega teniškega prvenstva Italije zahtevale nove žrtve. Tako je n. pr. Španec Couder presenetljivo izločil svetovnega prvaka Nea-la Fraserja. Medtem ko je Jugoslovan Jovanovič gladko odpravil s 6:3, 6:4, 6:1 Avstralca Stolleja, je moral Pilič ikloniti po borbenih petih setih s 5:7, 0:6, 7:5, 6:4, 6:3 predstavniku Avstralije Davidso-nu. Avstralija ima tudi v četrtfinalu najmočnejšo reprezentanco in sicer pet igravcev. Od ostalih držav imajo po 1 udeleženca še v borbi za zmago Italija, Jugoslavija in Španija.
obrambo. V redkih protinapadih pa jim je uspelo doseči dva zadetka. Zmaga domačih je bila zaslužena, ker je napad gostov igral precej zmedeno. V opravičilo Izolčanov pa moramo upoštevati, da so nastopili s šestimi rezervnimi igralci.
Precej trda je predla Tomosu v Piranu Domačini so vsilili nasprot-niku visoiko igro in v prvem pol. času dosegli vodstvo. Koprčani se tudi v drugem polčasu niso znašli in rezultat je ostal nespremenjen do 20’ pred koncem tekme. Sele takrat je Furlaniču uspelo z ostrim strelom izenačiti. Po tem zadetku so prevzeli pobudo gostje in jo obdržali do konca. Zmagoviti gol je padel iz enajstmetrov. ke. ki jo je sodnik upravičeno dosodil. Domačim so namreč z rokami zadržali v kazenskem prostoru nasprotnega igralca, ko je^bil le-ta v ugodnem položaju za dosego gola.
V drugih dveh srečanjih so domačin, prepričljivo' zmagali, ‘gostom pa je treba dati priznanje za borbeno igro.
Pogled na lestvico kaže, da je Tomos najbližji naslovu okrajnega prvaka. Zlasti še zato, ker igra v n#deljoi doma. medtem ko morajo Izolčani na vroče igrišče v Dekane. Izbla ima praktično možnost za osvojitev prvenstva samo če v zadnji tekm, izdatno premaga Tomos.
Lestvica: Tomos Delamaris Sidro Postojna Tabor II, Bistrica Jgdran Pivka
12 11 0 1	46:14
12 921	29:9
11	4 3 4 24:17
12	4 2 6 31:28
11	416	26:26
12	4 1 7	20:45
11 3 1 7	15:27
11	1 1 9	5:37
l|! « *
V zaostali košarkarski tekmi re. publiške lige je postojnski Nanos na domačem igrišču izgubil z Dom. Žalami 45155. Zmaga gostov je bila zaslužena,' saj so domačini
zadnjih mipu&ih imeli podrejeno i igrišču.
sprotnikom.	, :j 5®’
V soboto bo Real šdttd ^ 1* val v Ljubljani in še
s
nosil vso težo tekme ki
je postal glavni J^med ^
Amerikanec spada res^ ,rt.e |(jjj
boljše i gravce kar igralo v Evropi. _ SjjfjgJjjJ
&
cm višine je odličen igravec, vendar sV0'_Ju jtt
odlike pokaže v napni krat doprinese svoji eKtp 1 lovico vseh zadetkov.	.	„	pa
Kljub amaterskemu na 0jif stavijajo	Spanci pravo	e	(t’
nalno moštvo, ki seveda niti svoj	renome. Zato	.	gF
igravcev	Olimpije i°K
tekma pa bo brez dvom«
1 Vs %
f-
4
Si
s
I® ni
višjem nivoju.
MOSKVA, 11. —
šarkarska reprezentanca s,(i premagala v prijateljsae s 5J* nju v Moskvi Madžars
i
(28:23).
BOKS
NEW YORK, 11. —
tarna komisija države t bo 21. t. m. začela z 1 uC », podlagi kate„r„ed8ti‘.
pravo na ^uuiubi »»iiffM ločila, če je treba PreP°Le. & ne boks v mejah te “r kub9'’ji pravo je sprožila žena ni " ga boksarja Kida Pare n'gsl®* po dvoboju za svetovni j > Emilom Griffithom P0”,:# j* dim poškodbam, ki mU dal nasprotnik.
* * * utti , OAKLAND. H-ksar lahke kategorije o ,
1 o n lri c a i r» vrnil D O
Ion, ki se je vrnil P° odsotnosti na ring, Je
po točkah v desetih ru;
Chica Santosa.	,
NBW YORK, 11. - V - f<‘ i
menager Cus D’Amato J vjl cal vesti, ki jih je “gjer'11 «The American#, P° 5iktf moralo biti srečanje -.A naslov v težki	5- .
Floydom Pattersonora jp, č jem Listonom v Chiaagu je tembra letos, «Chicag° ' 0ij 1,, vil D’Amato, «ni dalo štev, medtem ko so or jola' že zagotovila	- }
(preko 600 milijonov 1*
Ni
Sl
5:
J"1
j«to
"kri
f:
%
:•
y
*»
t'
i1
CIS|
ji
>
is
s
»o
«1,
‘III,
5
vlogo na
# * >!>
Ddbojkarji Izole so dosegli v drugem kolu II. republiške lige lep uspeh, saj so premagal) Kočevje v Kočevju s 3:1. V nedeljo se bodo ‘na domačem igrišču pomerili'z g!mnaz'i)<5 Kranj, ki sodi med najmočnejše ekipe v drugi Ugi- a
t IVO ANDRIČ
|VWAWVWA
Travniška kronika
W.*. tl ii, AVVA'WVWWUWV4
KONZULSKI ČASI
Poslušaje materino popevanje je dekletce skrivalo obraz v liste Musenalmanacha, mrlelo od neumljivega sramu in Čudne plahosti. Pretvarjala se je, da bere, v resnici je pa meže poslušala pesem, ki jo Je dobro poznala že iz mlajših let, jo črtila in se je bala kot nečesa, kar poznajo in počno samo starejši, toda kar je strahotno, neznosno in postavlja na laž naj-lepše’ knjige in najboljše misli.
Začetek marca, izjemno gorak in suh, podoben koncu aprila je nepričakovano ustrezal jezdecema iz obeh konzulatov. Spet so se na visoki ravni poti vrstila srečanja in čakanja, veseli kalopi po mehki zemlji in polegli žolti travi, v milem in čistem zraku prezgodnje pomladi. Spet sta konzula vsak zase premlevala skrbi in tuhtala, kako bi brez ostrin besed in prehudih krčev pretrgala jezdno idilo.	___
Po poročilih, ki sta jih prejemala oba konzula, Je bil spopad med dunajsko vlado in Napoleonom neizogiben. »Odnosi med obema deželama se razvijajo v nasprotni smeri od prisrčnih odnosov, ki se pred očmi ljudi spletajo na jezdnem potu nad Travnikom,# je Daville dejal svoji ženi in si tako nrivoščil eno tistih družinskih domislic, s katerimi se možje z majhnim duhovnim stroškom in trudom postavijo pred svojimi ženami, obenem pa se je vadil kako bo načel razgovor o tej neprijetni stvari z mladim des Fossčsom. To ljubimkanje res ni moglo več dolgo trajati.
Vtem pa je posegel vmes demon, ki se je imenoval »potreba po vitezu#, in je gnal Ano Marijo, da je iskala mladih, duhovitih in krepkih mož, pa jih tudi odbijal od nje,
komaj je njen vitez kot človek iz krvi In mesa pokazal človeške želje in zahteve — ta demon torej se je vmešal tudi sedaj in olajšal stvar Davillu in von Mittererju, če pri zadnjem sploh lahko govorimo o kakem olajšanju. Prišlo je, kar je moralo priti: trenutek, ko je razočarana Ana Marija z grozo in gnusom pustila vse skupaj, ušla in se zaprla v hišo, polna studa do sebe in vsega na svetu, preganjana od misli na samomor in potrebe ,da muči moža ali kogar koli drugega.
Ta nenavadno topli konec marca je pospešil razvoj dogodkov in sprožil krizo.
V	nekem sončnem jutru so spet topotali konji po ravni poti med golim leščevjem. Ano Marijo in des Fossčsa je omamljala lepota In bistrina jutra. Pognala sta konja vsaksebi v galop, pa se spet srečavala zamaknjena in zasopla; žvrgolela tople besede ln pretrgane stavke, ki sta jim le sama poznala smisel in pomen, od katerih je pa še bolj divje zaplala po žilah kri, vzburkana od ježe in jutranje svežine. Ana Marija Je kar sredi pomenka ošvrknila konja, se zapodila v besnem galopu prav na konec pota in pustila razburjenega mladeniča sredi neizgovorjene besede, nato pa se je v koraku vrnila in nadaljevala pomenek. Ta igra je oba utrudila. Skakala sta s konj kot skušena jezdeca, se shajala in spet razhajala kot krogli, ki se nepretrgoma privlačita in naglo odbijata. Njuno spremstvo je zaostalo. Sluge in kavazi des Fossčsa in Ane Marije so složno jezdili svoje nizke konjiče. Niso sodelovali v tej gosposki zabavi niti se pomešali med seboj. Čakali so, da se gospodarja znorita in utrudita, pa se bodo vrnili domov.
V	tem čudnem lovu sta se des Fossčs in Ana Marija nenadoma srečala na koncu ravne poti, na kraju, kjer naglo zavije in postane kamnita in grapava. V tem okljuku stoji skromen borov gozdič. Na soncu so bila drevesa podobna črni stlačeni gmoti’, tla pod njimi so bila rdečkasta in suha od odpadlih iglic. Des Fossčs je nenadoma razjahal in svetoval Ani Mariji, naj pride in si natančneje ogleda gozd, ki spominja, kot je zatrdil, na Italijo. Beseda Italija je konzulko premotila. Vzela sta v roke povodca, gazila z nogami, otrplimi od jahanja, gladko igličasto preprogo rjaste barve in zašla nekaj korakov v gozd, ki se je zgoščal in zapiral za njima. Ana Marija je težko
hodila v škornjih, pridvigajoč s prosto roko rob črnega jezdnega krila. Neodločno se je ustavila. Mladenič je govoril, kakor bi hotel zmotiti tihoto gozda in pomiriti sebe in njo. Gozd Je primerjal s svetiščem ali čim podobnim. V presledkih besed pa so ostale praznine in tišine, napolnjene s kratkimi vročimi dihi in pospešenimi utripi src. Zdaj je »ruladi konzul# ovil njen in svoj povodec okrog debla; konja sta mirno stala in podrhtevala z mišicami, ženo, ki ni nehala omahovati, je vodil še nekaj korakov v globel, kjer ju je docela zakrivalo gr-mičevje in borovci. Ana Marija se je izmikala in preplašeno in nerodno drsela po debeli preprogi igličevja Toda prej kot se je mogla rešiti ali spregovoriti, je zagledala zardeli mladeničev obraz tik ob svojem.'Sedaj ni govoril ne o Italiji ne o svetišču. Velika rdeča usta so se molče bližala njenim. Ženska
borove iglice, ji dal bič in ji pomagal, da je prišla " Jf Konia sta mirno čakala in pogledovala nazaj. ., jpfV Odšla sta na cesto in zajahala prej kot so tno£*J po'* # valci opaziti ,da sta sploh poskakala s konj. Mladeni1-,a je < kot po navadi, je mežikal v bleščeče sonce. Ana	V
;če sonce. Ana	f,
povsem spremenjena. Ustnice je imela tako bre5KJna P, / ji zginevale v bledem obrazu, oči pa nove, nenad01L ne, s črnim kolutom okrog zenic, da je bilo še gledati v njihov globoki sijaj. Ves obraz ji. je za?’l jt> poteze odurne jeze in brezmejnega studa do s®~fr1®Il’«tl okrog, kot, bi bil že od nekdaj postaran in zanem
Des Fossčs, čeprav ni tako zlahka izgubil Prl' gS # oj Madnoarvnega, prirojenega zaupanja vase, je bil za flst očutil se je neprijetno, sluteč, da to ni spogledU1 irl
Č>:
? i
SVCUOKU.	veniva lucin uaia su oc mulec uuania njenim, ncnoiva	- — —	—, J- —-r---v-->, --7—->-—	i**
prebledi,	razpre oči, kot bi se nanagloma prebudila, hoče ga	čajni	8trah ženske- iz	višjih krogov pred	sl3
1_i____i__n 1.1___vti________	i«	Inm	NmpHnma sp (p	sam sphf zpitHpI manlSl	-d0 h
odriniti, zbežati, toda kolena ji klecnejo. Njegova roka jo že objema okrog života. Zavpila je kot človek, ki ga zahrbtno in brez obrambe ubijajo: «Ne, nikar!# Oči so se ji zaobrnile. Spustila je dolgi rob krila, ki ga je dotlej krčevito pridržavala, in omahnila.
Zginil je poznani svet, besede in sprehodi, konzuli in konzulati. Zginila sta tudi sama v klobčiču, ki se krči in zvija na gosti, hrsteči blazini igličevja pod njima. Des Fossčs je objel omrtvelo žensko in jo stiskal k sebi kot s stotimi nevidnimi rokami. Sline se mešajo s solzami, kajti ona joka, in s krvjo, ki nekomu curlja iz ustnic. Toda ne moreta narazen. To prav za prav ni več dvoje ust. Ta objem od sle ponorelega mladeniča in razvnete ženske ne traja niti minuto. Ana Marija se nenadoma zdrzne, oči ji postanejo še večje, kakor bi zagledale prepad in grozo, vrne se ji zavest in nepričakovana moč; razkačeno pahne omamljenega fanta, ga buta s pestmi v prsi, naglo in besno kot jezen otrok, in vpije pri vsakem udarcu;
»Ne, ne, ne!»	£,
Velika omamljenost, pred katero je vse podlegalo, je bila razbita. Kakor nista vedela, kdaj sta omahnila na tla ,tako sta stala spet na nogah, ne da bi vedela, kako sta vstala. Ana Marija je besno hlipala, si popravljala klobuk in lase, des Fossčs je pa zmeden in neroden otresal z njene črne obleke suhe
lom. Nenadoma se je sam sebi zazdel manjši »* ^oi od te bolnice, ki sta ji njena čudaška narava tlj. bili dovolj, da živi v njima kot v samosvojem
Vse se mu je zazdelo spremenjeno, premaknjen1’'
njega in v njem samem, celo sorazmerja lastneK&^gca, Tako sta se za vekomaj ločila ta dva zimska jei _ (f.
prisrčna, ljubimca s Kupila.	rlie0oV»|i|1
Von Mitterer je takoj spregledal, da je me ,.čm novim iieiisoienim vitezom Drišlo kot Dri	‘‘ii ,
in novim neusojenim vitezom prišlo kot pri toii hTšn0 V do kritičnega preobrata in da bo sedaj zadivjalo ijjji« #■ In res, že po dveh dneh popolne osamitve, brez ‘|tve sed, so se začele scene, brezvzročna očitanja in , p» za božjo voljo...!#), ki jih je polkovnik predvioe» in bolestno sklenil, da bo potrpel do konca kot )y-Tudi Daville je hitro opazil, da des Fossčs ve z gospo von Mitterer. To mu je ugajalo, Rer je D'1 opoPV’ nadležne dolžnosti, da bi govoril s tajnikom in S	:
mora pretrgati sleherni tesnejši stik z avstrijskim
Vsa poročila so potrjevala, da se odnosi med	P'
in Napoleonom ostrijo. Daville jih je br®‘ 9 jU#1
rom m IN ttpuieunuui UObUJU. uavmo J*** jw	J1*" dl
prisluškoval, kako okrog hiše tuli huda marčn ^
(Nadaljev>
aflie
4/
-
TELEFON oaan« IN '9^8~-~P0Štm preda, 559 - PODRUŽNICA GORILA. Ulica S. Pell.cTull, Tel. 33-82 - URHA V A: THST - UL. SV. FRANČIŠKA at. 20 - Tel. št. 37-338 - NAHOCN1NA: mesečne 65CMir’" ^ ^ TELEFON 93-808 IN 94-638 Rosim predal	din i*tn„ 1920 d,n. oolletno 960 din. Četrtletno 480 din - Poštni tekoč, račun: Založništvo trfaskeRa ttska Trst 11-53(4 - Za FLRJ. ADU. ,
UHEDNIS'1 VO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II.	»o-ouo -»	.•V"™-	40 din letno 1920 din polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoč, račun: Založništvo trrasKeRa tiska Trst ii-oo/s - z,a rniw;	r,
letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur - FLRJ: v	- OGI Isi’ Cene oaUsov Za v ak mm v širin, enega stolpca: trgovski 100, fmanCnmupravm 150, osmrtnice 120 Ur. - Mali oglasi 30 Ur beseda. - Vsi oglasi »e naročajo
Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928,. tekoči račun pri Narodni bank, v Ljubljani 600-14/5-375 ~	k	- Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst____________________________^__________________
6Un
<
%
s
\
v
!><
t
0,
55
s
N
iS
s
S*1
S