285. številka. Ljubljana, v četrtek 13. decembra. XVI. leto, 18K3. Imhaja vsak dan iv^er, isimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avst rijsko-ogerake dežele za rat lotu 16 gld., xa pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., ta Joden mesec 1 gld. dO kr. — Zr» J-jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jo ;ea mesoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina -.na-ia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedeukrat tiska, po IS kr. te se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfe frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Oredni&tvo m upravnifltvo je v Ijjnbha.'j f H1 rana Kolma^a hifti .Gledališka itolba". D pravniCtvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae ai!m nistrat^je utvari. Ali je Istra v Avstriji? Iz Istre dne 11. decembra. Zdaj so nadi državni poslanci zbraoi v državnem zboru na Dunaji, kjer Be deli kruh od bogate državne mize raznim deželam in narodom obširne Avstrije. Dobro vemo, katero gaslo je postavil pravico-ljubni nad vladar sedanji vladi, ki ima v državnem zboru svojo večino, na katero se opira. „Jednak o-pravnost vsem narodom"—je oni zlati izrek, po katerem ima delovati sedanja večina in deluje sedanji državni zbor. Koliko pa smo deležni tega mi istrski Slovenci in Hrvatje? Na to vpraAnnje hočem odgovoriti, da bodo vedeli slovenski poslanci tudi za nas. Pros-li Brno že večkrat, a do sedaj ostal je naš glas „glas upi-jočega v puščavi" v pravem pomenu besede. Opiraje Be na svetopisemske besede: „prosite in se vam bo dalo, trkajte in se vam odpre" in glede tudi na uspehe, katere so drugi dosegli od sedanjega državnega zbora, nesmo tudi mi še popolnem obupali ampak najtopleje Be priporočujemo vsem slovenskim in slovanskim poslancem, da bi se jedeukrat ozrli tudi na nase, več ko opravičene želje. Ker so Slov« nei na Kranjskem Že marsikaj dosegli od sedanjega državnega /.bora in vlade, že sama logika terja, da se tudi nam isto da: ker za-gotovljeua |- j e d u ako p r a v n oh t vsem narodom, a ne posamičnim deželam. Ker pa prebiva alovciiMki narod ne le nu Kranjskem, ampak tudi na Primorskem, Koroškem in Štaier-skem. prosimo in tirjamo, da se mora §. 11* drž. osnov, postav tudi za nas oživeti in spolniti! Da so naše šole na najslabši stopinji glede" jezikovne jednakopravnosti, je naš poslanec g. VI-teziO že temeljito dokazal, — a OBtalo je vse pri starem. Čudno, da je gospoda imela za nas povsem LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) V 27. dan maja 1852 1. je prišel na svitlo nov tiskovni zakon, ki je popolnem uničil prejšnjo svobodo tiska ter časopisom usta zamašil. V to mu je pomagal de pregledani kazenski zakonik. Načelo temu zakonu je bdo, dubu časopisov vzeti vso samostalnost, kar se mu je posrečilo s tem, da je spodkopal nezavisnost onim, ki so časopise Bpisovali iu j h pred Bvetom zastopali. Siedstvo v to pa mu je bilo, da ni toliko pretil osobi, temv* č najbolj časnikarskemu podietju samemu. Zato je pretila dvojna kazen vaškemu prestopku: zasega posamičnih števiik časopina (§. 2o tisk. zak.), pre poved časopisa za n»kaj časa ali. pa popolna prepoved za zmiraj (§. 22 t sk. zak. m ,29 kaz. zak.); poleg tega je druga kazen pretila spisatelju članka, prestavljalcu, izdajatelj u,. uredniku, tiska r j u iu založniku časopisa; ta kazen zadene njih osobno »vobodo ali pa uloieco gluha ušesa! Ali nesmo tudi mi zvesti sinovi iste države, kakor drugi deželani in narodi? Je-li Istra, tužna Istra izven cesarske meje? Ali nas hočejo res pahniti v nenasitljivo žrelo — irredenti ? Celo kopo zanimljivih, tudi veleizdajskih novic bi lehko povedal o nadih srednjih šolah, katera so osnovana povsem na protinarodui podlagi; nekatere izgojujejo ne le Slovanom zaklete sovražnike, marveč tudi državi škodljive in nevarne mladeniče, od katerih je že marsikoji moral uiti v blaženo državo. Kdo ne ve, da je pred nekaterimi leli nek oMnošolec večkrat oskrunil Bpo minek cesarja Franca I. v Kopru, ter bil radi tega zaprt? Kaj se godi na Koprskej gimnaziji, kjer neao odprte duri našemu jeziku, ve vsakdo, ki je kaj časa v Kopni bival. Ali je potem Čudno, da rastejo irredentarji po Istri, kakor gobe po dežji ? Kdo drugi jih vzgojuje, kakor država sama na račun naših slovanskih žuljev! Na tako žalostne) stopinji ju naše Brednje šolstvo; — a ljudsko je teinu jednako. Laske, neopravičena večina v deželnem zboru in deželnem šolskem svetu usiljuje občinam italijanski jezik v liudske šole. Ako prosi kaka Čisto slovanska občina kake podpore, je prvi pogoj, du se upelje v šolo laški jezik. Pri vsem tem pa ravnajo občinski glavarji — pritepeni Karnjeli — samooblastno, ter določujejo učni jezik, usijujejo šolam laški jezik z berilom i. dr. Vse to je večinoma razjasnil že g. Vitezić, a zastonj, — ostalo je vse pri starem. O našem C. kr. namestniku Pretisu ne bodem govoiil, ker je bilo o tej zadevi brezuspešnih besed iu člankov že dovolj in ker je to stvar, o kate rej ni dopuščena debata v časnikih. Ali smo v ustavnej državi Avstriji ? Kdo more to trditi? Naši slovenski poslane! naj povprašajo zavarščino, katere po obsodbi več ali manj izgubi (§§. 7 in 28 kaz. zak.). Sodnik je vsled posamičnih odstavkov moral presojati ue le posamične izraze in stavke, ampak tudi o posledicah, katere bi morebiti čitatelj iz prijavljenega članka sklepal. Razne take mogoče posledice so mu morale biti posebna hudodelstva, o katerih je imel izreči svojo obsodbo. Kazenski zakonik ga je silil, daje predmetnega (objektivnega) hudodelstva iskal v pod metne m (subjektivnem) utisku. Kako raztegljive, kako nevarne so take določbe, pričajo pač najočit-nejše one besede francoskega državnika (Tallevrand-Peiigord); „Da|te mi par zapisanih besed, in pisa telja bodem spravil na vislice11. Zelo razupita Bta tudi odstavka 10 in 22 tisk. zak., ki gosposki dajeta največjo postižno ali zaustavuo moč nasproti časopisom. O določbi §. 12 tisk. zak. in o miniater-skem razglasu od G. junija 1854 govorili bodemo poslej. A vse te in razne druge policijske naredbe nasproti časopisom Še neso zadostovale samovoljni vladi. Zato je skuhala še gmotno ugonobiti zlasti politične časnike. 27. dne oktobra 1857 so prijavdi naredbo, ki je od leta 1848 odpravljeni časniški kolek zopet upeljala in sicer zelo visok kolek od grofu Tar.tl-ja se jedenkrat, je li njegova zastava le nemška in italijanska, ali pa res zastava jednako-pravnosti ?! Mi Slovani v Avstriji občutimo oboje prvo, a poslednjega ne. Deželni gospodarji Lahi, kateri so se gospodarstva s silo polastili ter ga tudi s silo drže (vidi dogodke v letošnjem državnozborskem zasedanji!), nam usiljujejo italipinščino, a c. kr. namestnik in njegovi podložni uradi nemščino. Kako je „cesarski" namestnik pri svojem potovanji povpraševal in usiljeval nemščino v šolah in uradih, sem istočasno že v „Slov. Narodu" povedal; danes naj povem nekai o druzih uradih. Nek občinski glavar, povsem slovanske občine, je kot narodnjak — bela vrana v I^tri! — odgovoril na laški dopis, da prosi, naj se mu piše slovenski. Plačal je globo — pa mirna Bosna —, če tudi je „ rek uri ral" na namestništvo! Najnovejša dogodba, — ki se 5o ni izvršila popolnem — je pa sledeča: Kupč jska zbornica istrska terja v lahkem jeziku od popolnem slovanske Občine nek izkaz. Slovenski žunan vrne dopis h prošnjo, naj se mu piše slovenski. Mesto slovenskega dopisa dobi od glavarstva ua Volovskem nalog v nemškem jeziku, da mara odgovoriti na laški dopis, dragice plača globe 20 gld. — Napravil Be je utok na namestništvo, katero ga gotovo ovrže, kakor je prvega. Istiska trgovinsku zbornica je za celo deželo, v katerej prebiva tri četrtine Slovanov, a vender terja od popolnem slovanske občine laških dopisov rešitev ! Po katerem pravu? To je nekaj za slovenske državne poslance. Dokaze zato sem pripravljen koj izročiti, ako bi jih kateri slovenskih poslancev blagovolil uporabiti. Naj povem še to, da sc pritožimo za to na najvišje mesto in tam potrebujemo pomoči. Ako sedaj jednega krajcarja starega denarja od vsakega lista, od vsake številke posamičnega časopisa; tudi je povišala davek od uvrstkov (inseratov) od 10 na 15 krajcarjev starega denarja. Ne glede na nekatere nepomenljive olajšave, izražene v tiskovni noveli od 27. dne novembra 1859. leta, je ostalo pri označeni ostrosti nasproti časopisom do novega t skovnega zakona od 27. dne decembra 1802. Politično gibanje je bilo v onem desetletji do 1800 popolnem potihnilo mej Slovenci. A kaj bi pričakovali od malobrojnega in prepohlev-nega slovenskega naroda ko so celo veliki mogočni narodje komaj dihali v jeklenih oklepih vladnega absolutizma! O državnih razmerah in o državljanskih pravicah se takrat ni smelo govoriti, še manj pa o njih pisati. Slovenski politični čaaopisi bo bili te davuo potihnili, le „Noviee" Be neso hotele odpovedati svojemu novemu naslovu, v katerem se je beseda „narodne" poBebno poudarjala. Redoma bo prijavljale dopise, v katerih so se tudi narodno-politične razmere obravnavale. Res, da so dotični predeli bili tako rahlo sestavljeni, da se jim je na prvi pogled poznalo, da jih je njih modri urednik opilil vseh preostrih besed, ki bi bile imele ni ci glasovanje o predloženi postavi glede ženitve zidov s kri s ti Jani, Nadvojvode neso bili navzočni, tudi ne mnogo nadžupanov, pat pa mnogo cerkvenih dostojanstvenikov. Prvi „neu izgovoril je kii>'s-primas S i mor, kojemu so sledili glasni el|en-kliei I'mej nadžupanov sta glasovala proti postavi grof Szaparv in knez Eszterhazy; izmej drugih pa: grof Czirakv, naddvornik grof Szaparv, grof Szechen, vsi Apponyi in Z cliy, grof Tassilo Festetics in grof Karoly. Za postavo pa: givf Julij Andtassy, baron Edelsheim, grof M Tonyay, Szlivy. Iz 212 glasov bili so 103 za postavo, 109 pa proti njej. Po glasovanji je predsednik naznanil, da bode. resultat objavil zbornici poslancev. — S tem izidom napravila se je T sprtemu kabin tu velika neprilika; trdi se, da boče Tisza iz nje napraviti kabinetno vprašanje. HvUnUi minister vnanjib stvarij, Bogičevič pn-*Iai je te dni okrožnico do srbskih zastopnikov v inozemstvu, v kuteiej opisuje zadnji ustanek v vzhod" njej Srbiji, navaja njega uzroke, konstaluje povratek normalnih razmer in navaja, s kakim sredstvi namerava vlada v prihodnje zabraniti jednake dogO-djaje, ne da utesni usti v ni in svobodni razvoj de žele. — O imenovanem ustanku v okraji Pre koplje javlja se iz Belegngradu, da je izviral iz črnogorskih stanova kov rečenega okraja, kateri so se. brojeći kal« ih 70 doŠ, pred nekimi leti pod vod stvom znanega Peko Pavlovi ća z dovoljenjem in podporo srbske vladu oadu naselili ter vedno bili nemiren, nepriijublj* n element mej Jamošnjimi prebivale Dot čni uebdil pa da so se udušili brez izrednih sredstev, s samimi panduri in mejnimi Stražniki t.stega okraji Proti Pa širu in drugim ubeglim ustaškim vodi-'m se bode konačna obravnava vrnila v 16. dan t m. Po razg'ašenej razsodbi in con tu m c am se bode jed n bili/.oval. Ze obsojeni vodju vaško državno ječo. Nemški ceaarjevič dospe v 16. dan t. m. v Genovo, 17. ali 18. pa v Rim. Njegovo romuije se smatra kot čin ildvorljivosti proti kralju Hum-bertu, kakor tudi proti papežu. V B Tolinu in v Rimu domnevajo, da bode ta obisk cesarjev.čuv pri kralji in papežu nekak preci« ns za bodoče potovanje cesarja Frana Josipa v Rim. „Bereagliere" pravi, rta bode obisk nemSkega cesarjevičn dokazal, da lahko pride kak vidu* v Kim iu on Iu obišče ob [ednem držaVuega iu cerkvenega poglavarja. Bz l'ort'5 r.id^ eua okraja v Hntei. 10. decembra. [I/.v. dop.J Kakor je bilo naznanjeuo v cenjenem l;stu, priredilo jo „Podgradsko bralno d ru S t V 0* dne 25. nov. b e sodo s p 1 e som v spomin svojega desetletnega ob-tanka — in se več; svojega preporoda. Dosedanje društvo je bilo le v ožjem pomenu, namreč za uradnike mi orugo gospodo, da si je skupaj naročevala potrebnega berila. Letos pa se je društvo preustrojio; združili so se rodoljubi — do sedaj je tega imena le malokdo zaslužil, Bog dal v prihodnje] —- celega okraja, da društvo, ki je bilo na juko slabih nogah, okrepčajo ter je razši- rijo tudi za prosti narod, kateri do sedaj ni imel nobene duševne hrane. Ravno zato je bila veselica tako mnogobrojno — za naše žalostne razmere! — obiskovana. Jako težavno je toliko inteligencije spraviti skupaj, posebno, ker se ista za narodni napredek jako malo, ali cei6 nič ne briga. Tim večja hvala g. Slavoju Jenku, predsedniku, in g. J el ušicu, tajniku, da sta se potrudila vzbuditi zaspano našo gospodo! Ako se bodemo večkrat pri tacih prilikah videli, se bo gotovo marsikomu roka otajala, da ho prijel za narodno oralo ter priče] orati zapu ičeno narodno polje« Odliotu našega bralnega društva toplo priporočam, naj neustrašljivo, marljivo deluje da večkrat napravi jednake veselice, pri katerih se bodemo drug dru-zega navduševali in spodbujali na delo. Zadnji čas je že, da se zdramimo iz žalostnega narodnega spanja! Spored vršil se je v občno zadovoljnost, posebno tud< zato, ker v tukajšnjih krajih so take veselice — bele vrane. Ker v doma.em taboru nemarno potrebne moči, je odbor naprosil gospico Baehmanovo i--. Bistrice, da je ua glasovnu ubirala za naše trdo uho v tužni Istri — presladke glasove, za kar jej izrekamo srčno zahvalo s prošnjo, da bi nam še večkrat s svojo spretnostjo razveselila na-a okamen da srca, katera tare nasprotni nam duh iu obno narodno spanje. Na boljšem pa smo s pevskim zborom; pevce srn) dobili v domačem logu v Brezovici, kjer se je lansko leto ustanovila narodna Čitalnica. Ista ima svoj p* vski zbor iz kmetskih grl, katera je g. Med-) se doveli v Požare- vešček, učitelj, v jednem letu že tako izuril, da so cel večer prepevali razne narodne in umetne pesni v občno zadovoljnost. Pevci in njih vodja so pokazali, koliko se da doseči v kratkem času, ako se ne Ustraši težavnega dela. Kaj delajo drugi učitelji, d t v celem okraji ni druzegu pevskega zbora V „Doice far niente" — pravi L h «n po tem gasiu se ravnajo. Zdramite se jedeukrat iu lotite se dela! Ni je zapreke, ki bi zavirala rodoljubnega dela. ni boljšega sredstva za narodno probujenje, kakor je ravno narodno polj , ni tudi boljše z- bave, kakor poslušati ubra.io pesen. Ali ni /ado>t o plačilo za truda* polno delo, ako se po vasi razlegajo mili glasovi domače pesni, mesto sedanjega surovega rujoveuja, katero so zanesli m j nase mladeuifte iz Trsta? Ravno isti večer Podgradom smo namreč slišali grdo spbkedranie laških pesniških odpadkov, mesto domačih milih, naiodnih pesnij. Ali ne bolijo ušesa iu srce" vaacega Slovenca, ki Bliši v slovenskej vasi kaj tacega? K ko pa še tistega, ki ima kaj mu-zikalnega posluha, kakor Podgra Aski g. učitelj V Kam sem zabredel V Pisati sem hotel o našej narod ej veselici, pa sem prišel do g. učitelja, katerega pri veselici ni bilo, — ker ni ud našega društva, ampak — oprostite gospOda, da dregnem v — „Concordio" ! Bnrr! „Concordiau Podgradom, d*»l vojsko takoj demo propademo, potem nam ne bo mogoče već ustati. M« Iče bodemo morali trpeti krivice, ki se nam gode od iste vlade, za katero delajo naši poslenci. Kakšno pa je naše gmotno stanje? Kakšne so nase ceste, koliko jih je in koliko je država z» nje storili1, se prepriča vsakdo, ki po njih ho li. Koliko je stotila država in dežela za gmotno htanje istrskih Slovanov, vemo sami, ki smo prepuščeni svoji žalostni usodi. Kdo skrbi za naše uinuo kmetijstvo, za obrt-nijo m kupčijo? Mogoče ona kmetijska družba, ka-teio je vlada v tekočem ietu razpust ti morala, ker je bila v laških — iredeutarsfcih rokah, katere so državno podporo tiaVfli«» /.bom ;«•«>, ki je b la nonda žudnja pred božičnimi prazniki, iiite/-peloval je posl.uce Tausche in tovariši justičnega ministra zaradi šestu vijanja letnega imenika porotnikov pri okrožnem solisti v L"ipi na Ćskeiii za 1. 1884, pr-toževam se, da so porotniki jako nerazmertio razdeljeni. Po tej interpelaciji vzprejme zbomfci V tretjem Čitanji postavo o pobirani i davkov do konca inarci|a 1884. 1. Poslanec Mattus poroča na to o vladini predlogi glede vojaškega nabora v ielu 1884 ; postava se vzprejme brez d i>at< v drugem in tretjem čitanji. Poslanec Zacb. Herrmann utemeljuje potem svoj predlog o polaj&anji hišnega davka za stanova h Sč a ne lino vitih I | udi j; posebno pri poroča, da naj bi bil: nuva stanovalca fabri-uih delavcev 30 let davka prosta. Podpira ga poslanec pl. Portheim V češkem i, 1 u b u i .volil s;» je včeraj odsek petorice, ki bode imel obravnavati m urejati nova klunova pravila« V tem odseku so poslanci: II 01 a m, M a 11 u š. F an d r 11 k , T r o j a u i n Z e i t h a m m e r, Mladočeh E Oregr je vnovič od k.uboveg.s. načelnika ilr. Riegur-ja zahteval, da n»j mu pismeno izroi'i uzroke, zakaj da ni bi Vzprejet v et-ski klub. Označena „\e!ikanski" prememba v osobji mora * »Kili politiČD b uradnikov omejena je samo na d« a slučaja. Dosedanji namestnUlci svetnik Tiirkheim, k. je vodil kot vladin komisar zadnje' drživno/boiBke dopolnilne volitve, b.ale namreč prestavljen k oddelku za c stogradje, kj^r bode imel manj prilike delovati za moruvsko nvzporedno vlado" Oblumeckega in tovarišev; n» uje^a mesto pa pride k namedmštvu dozdanji okrajni glavar v Boskovici, Souček. — Za predstoječe volitve v B nsko trgovinsko zbornico, aadnje po stalen voiiltieui redu, narodna stranka ni postavila kandidatov ter se jih ne bod** u ieležila, ker Nemci ne hote uičesa slišati o kakem kompromisu. Z velikim zm imi-ufein in o »čno pozornostjo vršilo se je predvčeraj v «»gorskoj gosposki zbor dražit; državnega pravduua. „Zgodu ju Danica" je bda že začetkom tako pohlevna in pobožna ter tud: za časa onega desetletja ni nikdar vladi dajala povoda, da bi zoper njo postopala /. ostrostjo tiskov nega zakona; to tem manj, ker se je le redkokrat vtikala v politična Vprašanja, vsaj teh samostalno nikdat ni raspravljala. V Oelovci pa smo dobili nov list gŠolski prijatelj", ki že po svojem imenu izključuje politiko i', svojih predalov. Uredoval ga je sedanji pogumni starosta koroških Slovencev, glasoviti Andrej Einšpieler. List je skrbel za potrebe slovenskih šol in slovenske mladine ter je prinašal obilo poučno zabavnega berila Izhajal je do leta 1855 v karerem se je njegov urednik poprijel druzega dela, ter svoje plodove jel prijavljati v novem bstu — „Slovenske m prijatelji44. Ta cerkveni lit priskrbuje zlasti duhovnikom obilo hrane. S prva je uhajal po dvakrat v meseci, od leta 1860 do deuašnjega dne pa le po jedeukrat, ker je nova ustavna doba zopet zvabila njegovega ureduika na polje političnega delovanja. Bog ohrani krepkega branitelja narodnih pravic Ae mnogo let na rti vsem in zlasti koroškim Slovencem ! Na drugem mestu Hino že omenili, da je od leta 1850 do 1853 v Olovci tudi brenčala „Slo venska bčela". ki jo je neumorno delavni profesor Anton Janoftifi z medom zakladal A ozki okvir tega lepoznanskega lista ni zadostoval reče-nemu izdatelju, zato je zaml „Slovensko bčelo" ter je leta 1854 jel izdajati obšnniši lepozuanski list „Glasnik", ki je sprva izhajal po dvakrat v meseci, leta 1801 1862 t ti 1863 po trikrat, pozneje pa SOpet po dvakrat do leta 1868. „Glasnik" je bil prvi slovenski I ep OB na neki list, kije, primeren rastočej naobraženosti slovenskega naroda, rts resnobno obdeloval razne znanstvene in slovstvene stroke. S tem smo našteli vse slovenske časnike, ki so za dobo vladnega absolutizma (1852 do 1860) in Še mnogo let poslej za dobe Schmer-lingove ustave (do 1865) izhajali v slovenski besedi. Le ljudski učitelji so se bili precej po okli-cani ustavi toliko oživeli, da so že leta 1861 v našem mestu, v glavnici bodoče Slovenije, ustanovili poseben didaktičen list „U č i t e Ij s k i Tov a-rišM. Ta naučni list je izhajal precej s prva po dvakrat v meseci. Cesarska diploma je oklicala Avstrijo za ustavno državo, ki je po spodkopanem poskusu mi- nistra Goluhovskega dobila razupito ustavo Sehmer-lingovo. Državni zbor je dobro poznal imenitnost Časnikarstva ter se je rano jel pečati z novim tiskovnim zakonom. Ta nov zakon od 17. dne decembra 1862 (v Avstriji prvi po državnem za-atopu sklenjeni) je dejansko obveljal 9. dne sušca 1863 ter je še sedaj v veljavi. Zuano je, koliko pomanjkljivosti ima ta zakon na sebi, znano je, da vseh teh pomanjkljivostij tudi ni odpravila tiskovna novela od 15. dne oktobra 1868, znano je, kako dvoumno in pristransko so pogostem tolmačili posamične njegove odstavke ter zlasti usta-voverni Nemci in nem*kutarji nasproti slovanskim narodom zlorabili posamične njegove določbe. Ta zakon vsaj načeloma priznava svobodo časnikarstvu, ki je le po zakonu odgovorno rednim sodnikom. Isti dan (17. dne dicembra 1862) zagledala je beli dan neka novela kazenskega zakona, ki je časnikarje kaj nevšečno dirnula. B».l je pravi koro-larij tiskovnemu zakonu, tpr je v deveterih odstavkih branila državno ustavo, državni zbor in deželne zbore, vse javne uradnike, vojake in duhovnike gledć na njih službena opravila pred napadi in razžaljenem v časnikih. Vse to je moralo močno razSi- v popolnem slovenskej vasi popolnem narodnega okraja — na č'čkej meji! Najnovejši steber nemškega mostu do Adnje! Kakšen napredek! Čast ustanoviteljem! Še korak naprej — n. vi h Šab-nika ali Žabnika — pa boste videli sicjo A'injo! Nečem dalje opisovati „Coneordio-*, ne njenega namena, uiti njenih udov ker vse to bi bilo preveč, ker „stebera je tako močan, da o I stoji v glavnem i/, bistroumnih kapacitet — „beričovu — pardon ! sodnijaMh smg, ker nečem nobenega razža- liti na časti! Nu, duša društva „......." pa je naš g. šolnik, kateri je pred narodno veselico pobegnil iz Podgrada—z; kaj? — ga neseni vprašal; je boljše, da ve ie sam ! Toliko o „Concordli" in „Concordistihu ; omeniti boiem še jednega, ki je tudi ,,C•ncordrst", a ne zato — saj ne ve, kaj dela; B »g mu grehe odpusti! — ampak, ker je novoizvoljeni občinski glavar, ki o svojem poklicu toluto ume, kakor zajec o bobnu. To je pokazal pri prvej seji, kjer je preobračal take kozolce, ki so proti vsem §§. občmske postave. Možu bodo ze viajs obla^tnije izučile, da živimo v dobi u.>tave in zakonov, a ne samosilstva; da župan mora skrbeti za dobro svoj h podložnih, a ne za svoj prazni žep! Toliko o nepričakovanej narodnoj veselici, a 8e menj prič&kovauej „Cuncordii" in žalostnih Pod-gradskih razmerah. Stranski ud „ bral nega društva". Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega. Mestnih odbornikov bih) je v obeh sejah 6. in 7. decembra navzočmh 18 Župan Graselli naznani, da se je dvorni svetovali c c. kr. vseučihški profesor vitez M . ki oš i Ć za podeljeno mu Častno meščanstvo Ljubljanskega glavnega mesni srčno zahvalil telegrafi-no. (Dobro.) Župan Pražkega mesta g. dr. Qerny izreka zahvalo za presrčuo čestitko L ubljahskega mestnega zbora o priliki otvorenja češkega narodnega gledališča. V im"iiu finančnega odseka poroča mestni odbornik Hribar o načrtu tržnega reda za živinski trg in o novem reguiat vu za mestno klavnico. O posamičnih paragrafih se je podrobno pogovarjalo, a primanjkuje mm prostora v našem listu, iste priobčiti. Pač pa bodemo pri občnej važnosti za prebivalstvo Kr:.niske in sosednih slovenskih detel, katerih prebivalci pribsjajo čestokrat na Ljubljanski živinski trg. priobčili v prihodnjih listih v nurodno-gospod lskem delu tržni red za živinske sejme v Ljubljani. Odbornik g Hnbar predlaga kouefno v imenu finančnega odseka: Slavni mestni zbor naj sklene: 1, Načrt tr/nega reda za živinske sejme, ob segajoč sploiue in posebne določbe, in regulativ za klavnico, obse/ajoč pravilni red, klavnične pristojbine, klavnic.a> opravo iu notrujni opravilni red, se vzprejme. 2. Mestnemu magistratu He naroča, da ima načrt „tržnega reda za živinske sejme41 in klavnie-nega reguiat va predložiti neutegoma visokej c. kr. deždnei vladi v potrjenje s prošnjo za brzo rešitev, da bodeta načrta že s 1. januvarjem 1884 zamogla stopiti v veljavo. 3. Oba načrta predložita se visoke; c. kr. de-$elnpj vladi v slovenskem izvirniku in se imata potom, ko zadnb'ta potrjenje, tuli v slovenskem jeziku dati natisnti ter razdeliti mej vse tukajšnje mesarje, klavce in gostilničarje, razven tega pa na lahkn vidljivem prostoru v klavnici in na mitnicah pribiti. 4 Mestni maghtrat so pozivlje, naj stori vse potrebno, da se bode sejmišče v smislu postave zoppr živinsko kugo z dne 29. februvarja 1880 priredilo kobkor mogočo žp do mesečnpga živinskega trga dne 8. januvnrja 1884 5 Mastnemu magistratu so naroča, naj takoj, ko klavnični regulativ zadobi potrjenje visoke c. kr. deželne vlade, pozove personalni odsek, da stavi plenumu mestnega zastopa svoje nasvete glede plač klavničnesza personala. Vsi predlogi se vzprejmo. V imenu policijskega odseka poroča mestni odbornik dr. Bleiwels vitez Trsteniiki glede računov o zdravilih za mestne uboge v prvem in drugem kvartalu 1883. leta. Poročevalec pravi, da mora grajati zopet stnre napake pri zapisovanji receptov za uboge, kakor lansko leto. Vsa naroČila mestnim zdravnikom, ravnati se po določilih mini-sterijalne naredbe pri zapisovanji zdravil, so bila brez uspeha. Petdeset receptov je zapisanih, ki stanejo več nego po goldinarji ieden dvajset je takih, ki veljajo več ko dva goldinarja. Mestni I nadzornik. V m p zdravniki nefiejo ničesar slisti, da je fond za ubog« — (Mil. g. d i zali nepravilno ravnanje, kajti napram mestnemu ma-g stratu sklicuje se dr. Kovač zmirom na to, da on že ve, kaj dela kot strokovnjak, magistrat pa tega ne ve, ker ni strokovnjak. Dr. Bleivveis vitez Trsteniški obljubi prihodnjič pozvati mestnega fizaka dr. Kovača v odsek na odgovor. Mastni odbornik dr. Derč opomni, da ve do-godbico, kako se je izjavil mestni riz:k napram sklepom mestnega zbora. Potem se javna seja sklene in prične tajna. Domače stvari. — (Za nove, oziroma dopolnilne volitve v trgovinsko iu obrtno zbornico kranjsko) leže volilne listine od 2 3. t. m. do u štete ga 6. dnejanuvarja 1884 na ogled, /a Volitve v trgovinskem oddelku in v tretjem oddelku obilne skupine pri c. kr. davkarijah in glavnih davkarijah, listine vseh voiilcev v prvem in drugem oddelku obrtne skupine (veleobrtnijB m ni miška obrt) pri c. kr. okrajnih glavarstvih, listine vseh voiilcev Ljubl|anskih pri magistratu v Ljubljani. Ugovori proti volilnim listinam naj .se v omenjenej dobi ulagajo i ri imenovanih uradih ali pa neposredno pri volilnej komisiji v Ljubljani nt Bregu št G, II. nadstropje. Napis tacim uloguin je. Na volilno komis jo za volitve v trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Take uloge so poštnine proste, ako se uadpisu da dostuvck: „ V vol i t veni h zadevah". — (Umrl) je včeraj zvečer ob 7. uri gospi Silvester Keše, dekan v Begunjah in okr. šolski t .1 a n e z (i I u v i u a), škof Trio, t m. na kantu in nečejo pripomoči k temu, da hi se vsaj ; ž^ki, j^- prisol nazaj iz Rima v Gorico premožnejši izogibali hoditi po recepte, kakor reveži. j popoludne. Naravnost grajati je treba mestnega fizika | — ( P r e č a s t, g. dr, Jožef (i a b r i j e I č i Č), dr. Kovaču, ki neČn nitesa slikati o Itedenji. hodja centralnega semlnišča v Gorici, postal je tajni Kolikrat se mu je že naročilo, /apisavati zdravila " kamornik papežev in dobil naslov „monsignoi--. za uboge v takej obliki, v katerej so ceneji če tu li ; — (Potres), precej močan, bil je včeraj ob nič slabši, se izogibati sosebno že zastarelega za-! 8. uri 14 minut v Zagrebu. Mer mu je bila od plsovanja krogljlc, ki so v lekarni jako drage. V se; zapala proti vzhodu. Mej potresom čulo se je pod-z a s t o n i! ; zemeljsko bobueje. Poročevalec pravi, naj bi se sedaj še ne do- -- (Z loparjem po glavi udaril) je ločila mestnim zdravnikom na groze O a globa, a naj včeraj ob Val. uri po noči pekovski pom gač se ti še j« d. nkrat, posebni strogo p* dr. Kovač Avgust Perko, v službi pri pekovskem mojstru opo'.ore. da se imajo ravnati pri zapisovanji zdravil g. Janši na Bregu, pekovskega Učenca Jurija Burza mestne uboge po ministtrijalni naredbi, privatni gg zdravniki pa naj se po okrožnici naprosijo, zapisovati za uboge cena .dravila. Račun za prvi kvartal v znesku 316 gld. 83 kr. in za drugi kvartal v znesku 318 gld. 32 kr. sa leto 1883. se pa odobri. Predlogi se vzprejmo Gopod župan G ras sel I i izraža željo, naj bi policijski odsek mestnega fioka dr Kovača po zval v sejo, in naj bi mu strokovnjaki odseka dokn- garja. in g*' tuko teško ranili da so ga premoli v bolnico. Učenec ni hotel po ukazu pomagača Perka hitreje delati, kar je slednjega zjezilo, da ga je z loparjem udi lil — (Izpred porotnega sodišča) v Rudo I f o v e m.) V 3. dan t. m. dopoludue je bila obsojena M ca K'emeučič, 20 let Stara iz Vuuvrha, na 3 leta težke ječe, poostrene vsaki mesec z jedintu postom, ker je mej 1. in 2. avgustom t- I novorojen, ga dečka v avojej spalnici porodila, zadavila in v guoj- riti okrožje tiskovnih prestopkov — in res so pristranski ustavoverci neprestano rabili to dvojerezno orožje zoper vse časopise in časopisce, ki neso v njih rog trobili. Izgledov pač ni trebi navajati, ker so v.-em razumnim Slovenc m še v piedobrem spominu. Krvavi pot češkega časopisja v onej dobi pa je zadnjič v državnem zboru na Dunaji popisal neki češki poslanec urbi et orbi. Kako kočljive so določbe tiskovnega zakona o zasegi (konfiskaciji) posamičnih listov, o tem znajo slovenski časopi>ei marsikatero pesen zapeti; kaj pomaga „Slovenske mu Narodu" § 10 istega zakona, ki izrecno poudarja, da se lahko po pravnem potu pritoži zoper neopravičeno zasego ter iz državne blagajnice zahteva odškodnine! A ustavoverskim zakonodajalcem, tem razvpitim liberaluhom ni zadostovala še zasega, ampak v 38. § rečenega zakona so vzprejeli se začasno ustav I j ;< n j e (suspenzijo) časopisov. In da bi svojo ustavo pač zavarovali za veke, izrekli bo se v dotičnem odstavku tako, da je imela vlada v vsakem posamičnem slučaji popolno oblast neugodni list začasno ustaviti. Kes je mnogo let pozneje to policijsko pravico nekdanjega absolutizma vladi vzela novela o tiskovinah od 15. oktobra 1868. A koliko |e že slovensko časopisje jio onej neoraejenej določbi trptdo, pričal nam bode nekdanji „Naprei" v Ljubljani in „Slovence" v Celovci. Na »sto vrsto tiskovne svobode kaže tudi ona določba, ki jo je dolgoletna vaja izvila iz §10 tiskovnega zakona; dopušča namreč objektivno preganjanje časopisa. Mej slovenskimi listi pač rS I o v e n s k i N a ro du ve zapeti marsikatero pesen o tem razupitem objektivnem postopanji proti vladi neuj tČnemU listu. A to ravnanje je bilo pred 15. dnem oktobra 1*08 dosta bolj škodljivo, kaj zelo nevarno vsakemu časopisu; kaiti ono dobo so take objektivne obsodbe lista (brez preganjanja oseb) prištevali številu ob-sndeb, po katerem je pri novem prestopku sodnik ustavil časopis. Res ga je ustavil le začasno, k večjemu za tri mesece, če je bil časopiB že prej trikrat obsojen, a to je zadostovalo, da se je popolnem uničil časopis. Koliko gmotne škode je trpelo podjetje? Glavni namen tej določbi pa je bil, da je glasilo izgubila politična stranka, katere načela je uničeni časopis zastopal in razširjal. O tej izgubi vedo soditi le oni našiuci, ki so se kedaj sami b časopisjem pečali ali pa dejanjsko izkusili, koliko težav in sitnostij je treba premagati pri uata- nOVljenji novega časopisa. Kako počasi prod in mej narod vsak nov list! — in veuder politična t ran k a — ki hoče svojo veljavo mej narodom ohraniti, ne more biti cele tri mesece brez pisa-uegu, — tiskanega glasila. Pri nas tega nesmo po-skušuli, ker so naše gmotne moči prepičle; u vsak se spominja, kako so o č.»su uajsurovejfiega proga-iiianja čeških časopisov ravnal, mnogobrojni, pogumni m imoviti Čeh o v i. Res od teh nam se je u iti, kako dosleduo mora vsak mož, vsak narod postopati, če hoče v javnem, v političnem življenji kaj veljat1. Komaj je vlada s svojim objektivnim in sub-jrktivuim postopanjem Čehom ustavila, uničila jeden časopis, že so drugi dan izdajali novo glasilo ter je pošiljali vsem naročnikom starega časopisa. Časih so že več dnij, celo več tednov prej izdajali nov list, ker so vedeli, da sovražna jim vlada lehko vsak treuutek ustavi, uniči stari list. Od Čehov bi se morali pač učiti, kako imamo pobijati nnm neugodno vlado, krepelji iu debele skleške jej metati pod noge, ne pa drobnih mežljev, s katerimi otroci svinj ko gonijo! l)nh> prihJ ostane pri svojem sklepu glede postavnega nacrta o zakonih mej k tisti jun i in zidovi. I.Jstulea uredništva. „Anonymus, Šenčur pri Kranji-. Vašega brezimnega dopisa ne moremo vzprejeti, ko bi bil tudi resničen, kar pa nikakor ni. —(i. Dol i nar v Trstu. Potrjujemo, da dopisa iz Trsta s podp;som „Jastreb" neste Vi pisali. To potrdilo Vam damo izjemno, da imate mir pred gespodi, ki imajo navado povpraševati in zasledovati vedno le: kdo?, ne pa tudi: kaj V Meteorolog i eno poročilo. « l^i«. Stanje I "CZ";■».....*» •' i v mm. Temperaturu Vetrovi g 7. zj utraj j 731 52 mm. — 1 '6° 0 2. pop. 728 24 mm. — 28' (' *j 9. zvečer 727-86mm. — 54"C brezv. brezv. brezv. Srednja temperatura — 4-3°, za 3'5° pod normalom. nico vrgla — 3. t. m. popoludne: Mica Zaletel iz Sele pri M rni peC;, 22 let stara, zarad tega, ker je 28. avgusta t. 1. novorojeno, pri vodnjaku porojeno dete takoj po porodu zadušila, povila ga v sesterno kikljo, nesla na skedenj v seno, drugi dan pa na kolarnico. Njeua sestra je v kolarnici skozi špranjo zagledala kikljo, hotela je vzeti in našla umorjeno dete. Zlo-dejka ni tajila in bila je obsojen« na 31/a leta težke ječe, poostrene z 1 postom vsaki mesec. — 4. grudna: France Grbec, 22 let star iz Prapreč pri Žužemperku, zaradi težke telesne poškodbe. Zvečer 7 avgusta t. 1. je žandaija Matica s trdim orodjem po giavi udari1, da mu je nosno kost zdrobil in mu tudi levo oko močno poškodoval. Žandarski vodja in Matic sta 7. avgusta patrolirala in trudna ponoči šla počivat pod kozolec Grbca. Vodja je sedel, MatiČ se leže) na desno roko operi. Franc Gibec je vriskal in žvižgal na vrtu, potem šel spat na seno, ki je pod kozolcem na vozu bilo. Predno se vleže, se priduši, gre raz voz najde neko orodje, udari Žandarja po glavi in zbeži k vodi in tam še jeden-ki at zavriska. Grbec se zagovarja s tem, da je mislil, da je velik mesarski pes iz Žužemperga. Obsojen je bil na 2Vfl leta težko ječe, vsaki mesec z jednim postom. — 8. grudna: Janez Kuntarič, bivši župan v Kostanjevici, 50 let star, obdolžen goljufije, ker je 1879 in 1880 lfta pii kordonu, ko je pri več vaseh po jedna straža bila in je on po dve straži po 70 kr. računi), tedaj državo na dan za 70 kr. ogoljufil. dalje ker je v imeniku pri izkazu 15 stražnikov zaznamoval, da ne znajo pisati, med kojimi je tudi g. Candoliui bivši c. kr. okrajni Bodnik v Velikih Laščah. Prejel je za vsako straž^ v jeseni in spomladi po 60 kr., po zimi po 70 kr., a izplačeval le po 55, 50, 40 in 35 kr. in to s tem |...»u P*P"ri,J' ren*» 5%. • ■ • • «:> 1 * j . j , „ , ' »tajersko zemljišč, od/es. oblfir*. . »govorom, da je, predno je od glavarstva iz Krškega Dunava reg. srečke 5°/0 . . ioo gld. denar dobil, iz svojega plačeval, tedaj si za obresti to- o'."*1'- °SS' a\?,t.r* 1V/o zlHti ™8t-, li8t» , • .... ,„ ^ . i nor. oDhg. hlizahetiu« zapad, železnice liko vzel; kakor se je preračumlo, nad 800%. Obsojen Prnr. oblig. Ferdinandove sev. železnice je na G mesecev težke ječe. poostrene vsaki mesec K^dono srečko......100 gld. J . RudOlfOVe srečke z jednim postom, in ima povrniti stroške iu zadovoljiti poškodovane. B lo je zaslišanih 69 prič. Obravnava je trajala 4 dni. —11. grudna: Bara Sintič iz Preloke, omožena posestnicu, 21 let stara, zarad umora nezakonskega deti ta na 2 leti težke ječe, vsaki mesec S jednim postom.— 10. grudna: Ana Uve, 37 let stara iz Potvrha, okraj Novomesto, ie bila zatožena zarad požiga svoie hiše. Porotniki so jo nekrivo spoznali. — (Razpisano je mesto) glavnega dav- I k ar j a v VIII., eventuvalno davkarja ali glavne davkarije preglednika v IX. razredu za Primorsko. Prošnje z dokazom zmožnosti vseh treh deželnih jezikov na predsedstvo finančnega ravnateljstva v Trstu v 4 tednih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ptuj 13. decembra. Ravnokar ustanovili denarni zavod, hranilno-posojilno društvo za okraj Ptujski v pričo M. Vošnjaka in drugih. Dunaj 13. decembra. Grof Kihard Clani-Martinic izvoljen je drugim podpredsednikom s 151 proti 131 glasom. Danes zadnja seja pred prazniki. Budimpešta 13. decembra. Dolenja zbornica ukrenila M o Nebo i krina v mm. raetfl« 'O 00mm. megla megla snega. dne4 13 decembra t. i fizvinih tele#ran*čno poročilo.) Papirna renta ... Srebrna renta . Zlata renta ... . 5°/0 marčna renta....... Akcije narodne bank-Kreditne akcije .... London . ..... Srebro . ...... Napol. . .... C kr. cekini . . . N'emške tnarke 4°/, državne srečke iz 1. 1854 360 gld Državne srečko iz I. 18*54. IOO gld 4° „ avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0......120 79 gld. 20 1.. 79 $ 75 98 65 93 9 85 h38 n — 283 • — 121 n — r. ^» 9 fl 60 9 n 72 n 9 „ 30 n 121 25 167 n — n 98 60 n 120 r» 40 n 87 40 C 8.i » 25 104 n — n 115 _ 70 9 119 25 102 *0 n 104 B 50 n 173 B — n 19 „ 25 107 — 217 75 10 Ak< ijo anglo avstr. banke . . 120 Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. A. Debevec, zaloga premoga Marije Terezi,e cesta št. 14. T»|-i^IlJlHO (770-7) za zdatno znižano ceno. Za vaako konkurenčno oeno. 3000 2 (788-1) ostankov preprćg (po 10—12 metrov) pošilja po pustnem povzetji — ostanek po a gld. Hit kr. tj, tttfoi'<'h. t vurnik v Brnu. i]*W~ ibo bi M blttffO ne dojxn/a!ot M more zamniiti. je po predlogu Iranva, da ^jmb«bbb«bbbbbbb1bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi OOOOOOCOOOOCOOOOOOOOOOOOCOI Trboveljski gladki premog cenejši kakor povsod drugje prodaje v Gradišči št. 9. (774—4) 3Hy» kr. na Dunajski cesti št. 18. Ako ao vzame: 10.000 kg. = 1 železniški voz, stane 60 kg. . 5.000 „ = «/, železniškega voza, „ 50 „ . . 39 iOO , ='/. « n „ 50 „ . . 40 2.000 „ = 40 čolnih stotov „ 50 „ . . 41 1.000 „ = 20 , . 50 „ . . 42 600 „ mm 10 „ „ „ 50 ... 43 260 . -= 5 - . 50 „ . . 44 iz kolodvora. iz magazina. < p S" t3 o » TJ o d 5' I hi ■6 ^Jr^^_Jf^ir^J^i ozaljskov za božična drevesca z gibljivim angeljein, svečniki in svečavo. Izvrstna skupina samih novih stvarij: Št. 300 301 302 305 3-60 5-50 1050 1550 .iiitii|N«> hkupine. Razne stvari za na božično drevee gld. 1 50, 2—, 2.50. Specijalitete za drevee. Jtlesteče ledene oblice in ledene sveče, 10 kosov za 80 kr.. 1 gld. • JtfggB^S'SčSS Naravni česarki po 5 kr., • tHi8ti kot novi »večnikJ po M & T #^3? 20 kr-? las vvalkare, ioo metrov dolg, 10 kr. Snep; za na drevee 10 kr.; majhne barvano sveti Inice s svečkami od 5 do 8 kr.; taisto, fine, iz Marijinega stekla 8 do 30 kr. Bonboniere 5, 8 do čO kr. Dvanajstorica sveč'c 5, 10 do 4'> kr. ifmT~ Onirlande iz ledu, 2 metra dolge, 80 kr., majhno 10 kr. IfV Električne svečiee, 10 za 30 kr.; diamantni blesk, (rosa za potresati*, 1*> kr.: kodri 10 kr., ledene sveče 6 do 10 kr.; ledeno sadje 10 kr. §fmW Božični angeljci po 15 do 30 kr.; fini z gibljivimi peniti, s pozavno in lusini 50 kr., 75 kr., 1 gld., največi 2 gld. f>0 kr. Mali božični mož 10, 20 kr.; nestrljivi zlati poveški 3, 4, 5 kr gmW NOVO! Nestrl,jive brilj. ledene oblice po 20 kr. fgkW Bril,), gnirlaiide 25, 40 kr. j večne Inčice 8 kr. ^MT* Klektr. bič (magnezij ; brilj. zvelde, severni .sij 5, 10 do 30 kr. «^B^ lliislro>itii božični katalog o vseh no. llrViP voHttli En nor.ieiio drevee, Hinesnlli nIvii-reli, igračah, galanterijskem blagu, slvureli z» tombolo, kotillfonaki re«li in loure. — gratis, franko. mfk\V~ Kn gruM rabat. Pošilja mhuio za gotovino ali pa po poštnem povzetji. (789—1) Samo ^»ri verlangerte Karntner-strasse, Ecke der Giselastrasse. Witte, Wien, Filijule: v Za.grebu9 v I," uiti i»ni. v l*o/.unu. Marijinceljske kapljice za želodec, Oepreseioo izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslaat do jedi, slabi želodeo, smrdelo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, itopei zlatenioo, gn|ua in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečin* iz ieiodoa), »oper krč v žo-lodci, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, /.op. i bolezni na vranici, Jetrah m zoper zlato žilo. Glavna /salona: Lekar C- Brau>9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako 8e rabi, stane ^rave ima sa-iacio: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mesni: ' lekai na Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. Vfio-rici: lekarna A. de (i i r on col i. V Ajdovščini: lekarna Miehael (iuglielmo. V Celji: lekar J. K u pfe rsc h m i e d. V K r a n j: lekar Drag Šav n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A^ Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel VČrnomlji: b kar Ivan H laž ek. V Školjej Loki: lekar Karol Fabiani. Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj 80 kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj Be osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echto Mariazeller Magentropfen — Brady & Dosral — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena i našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobo utisneno sod-nijsko spravljeno varutveno ruameuje in zavoj mora biti zapečaten z našim varutvenluu suame-njem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj bo zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmJBki kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—118) lzdatelj in odgovorni urednik Makao A r ui i č. Laatuina in tiak -Narodne Tiskarne