Leto X., st> 9 („jutro** xx», št. 49 « Ljubljana, ponedeljek, 27. februarja Iffl Upjraviastvo ^juDijana, tCnafljeva 0 — Telefon §t 3122 3123. 8124, 8125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica rrhovlje: v hléi dr. Baum-rrnerla PONEDELJSKA IZDAJA Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ul 6. Telefon AL 3122. 3123 3124. 3125 Ul 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebei in velja po poèti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St- 7. Telefon 8t 2455. Celje. Strossmayerjeva ul L Tel 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Francoska in angleška odločitev: priznanle piade generala Franca Ker je francoski senator Berard pri svojih pogajanjih v Burgosu dosegel popolno soglasje z nacionalističnim zunanjim ministrom, bosta danes francoska in angleška vlada proglasili priznanje Francove vlade de iure London, 26. febr. d. Angleška vlada je že poslala svojemu diplomatskemu agentu v Burgosu. Robertu Hodgesonu, potrebna navodila za formalno pr znanje vlade generala Franca. Hodgeson bo izvršil to priznanje šele, ko bo o tem sprejela sklep tudi francoska vlada kar se bo vsekakor zgodilo že jutri. Pričakuje se tudi, da bo jutri popoldne mm. predsednik Chamberlain objavil v spodnji zbornici priznanje vlade generala Franca ker bo dotlej uradno objavljena tudi že odločitev francoske vlade. Čeprav priznanje Francove vlade ne bo vezano na nobene pogoje, se je angleška diplomacija vendarle potrudila, da dobi oa generala Franca jamstva, da bo izpolnil vse prejšnje obljube glede umika tujih čet iz Španije in neodvisnosti španskega nacionalist.enega ozemlja. Priznanje de jure ne bo imelo avtomatsko aa posledico tudi priznanja pravic vo-jujoče se sile, po katerem bi dobil general Franco zakonito pravico do nadzorstva nad tujmii ladjami na širokem morju, kar pomeni, da Francovo vojno brodovje tudi po priznanju ne bo imelo pravice zadrževati in preiskovati tujih ladij izven pasu treh milj od španske obale. V tem, da Anglija za sedaj še noče priznati general u Francu pravic vo ju joče se stranke, se kaže njena želja, da bi še nadalje vzdrževala trgovske in druge zveze z republikansko Španijo. Priznanje Francove vlade bi sicer pomenilo prekinjen je diplomatskih odnoša- jev z republikansko vlado, vendar pa po mnenju angleške vlade ni treba, da bi bilo to prekinjenje popolno. Dokler na podlagi sporazuma o miru ali z vojaško okupacijo preostali del republikanskega ozemlja ne bo prišel pod oblast generala Franca, bo angleška vlada priznavala še nadalje de facto oblast republikanske vlade na tem ozemlju. Medtem naj bi imel dosedanji španski nubrkanski poslanik v Londonu omejen diplomatski položaj, kakor ga je imel doslej neoficielni diplomatski zastopnik generala Franca, vojvoda Alba. Uspeh Berardove misije Burgos, 26. febr br. O razgovorih zunanjega ministra Francove vlade generala Jordane z zastopnikom francoske vlade senatorjem Berardom je bil snoči izdan komunike, ki pravi, da so bila pogajanja končana in da so potekla v najlepši prisrčnosti. Vsa vprašanja so bila zadovoljivo rešena. Senator Berard je pred svojim odhodom v Pariz podpisal dogovor, ki omogoča vzpostavitev normalnih odnošajev rednega prometa med Francijo in nacionalistično Španijo. Pariz, 26. febr. br Senator Leon Be-rad js imel na svojem povratku iz Bur-gosa telefonski razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom. kateremu je obrazložil uspeh svojih pogajanj z zuna- ke gružnie Anelili Nankinška vlada napoveduje vojno mednarodni koncesiji v šanghafu ter francoskim in angleškim vojnim ladjam na Jangceju S a n g h a j, 26. febr. p. Nankinška vlada, ki je pod japonskim vplivom, ugotavlja v posebnem uradnem komunikeju. da ji ne preostaja ničesar drugega,, kakor napovedati mednarodni koncesiji v Šanghaju ter francoskim in angleškim vojnim ladjam na Jangceju vojno, ker podpirajo maršala Čangkaj-ška. Francoske in angleške vojne ladje, kakor tudi mednarodno koncesijo bo inorala smatrati kot sovražno last in sr vražno ozemlje, ako Anglija in Francija ne bosta prilagodili svojega stališča obstoječim razmeram. London, 26. febr. br. Kakor poročajo iz Tiencina, so japonske čete postavile barikade ob tai*iošnji mednarodni koncesiji. Iz Tokia poročajo, da je bi!a danes tamkaj seja vlade, na kateri so sklepali o ukrepih glede n anapoved nankinške vlade, da bo proglas;la vojno proti mednarodni koncesiji v šanghaju ter fran- f coskim in angleškim vojnim ladjam na ; Jangceju, če Anglija in Francija ne bosta prenehali podpirati maršala Čang-kajška. Spopad na mandžursM Tokio, 26. febr. o. Kakor poročajo iz Hsinkinga, je na mandžurskosibirski meji nastal nov incident. Na vzhodu prekoračilo mejo in umhlwy rdg mdm Mandžurije je 50 ruskih konjenikov prekoračilo mejo in napadlo mandžur-sko stražo. Bitka je trajala skoro uro dolgo, dokler niso prišla japonska oja-čenja. Ruski konjeniki so se morali umakniti ter so pustili na mestu enega mrtveca in več ranjencev Mandžurska J vlada bo zaradi tega incidenta protesti-I rala v Moskvi. Nemški protest v Varšavi zaradi napada na nemško poslaništvo Varšava, 26. febr. br. Zaradi včerajšnjih izgredov v raznih poljskih mestih, zlasti pa v Varšavi, kjer so demonstrantje razbili šipe na nemškem poslaništvu, je izrekel zunanji rrr'nister Beck nemškemu poslaniku svoje obžalovanje. Kakor govore, je nemški poslanik M°ltKe prejel Iz Berlina nalog, naj zaradi teh izgredov oficielno protestira pri poljsKi vladi. Kakor znano je do protLnemških demonstracij na Poljskem prišlo zaradi i;a-padov na poljske dijake v Gdansku. Vče- raj popoldne so dijaki in profesorji tehnične visoke šole v Varšavi sprejeli na posebnem zborovanju resolucijo, v kateri zahtevajo bojkot Nemcev. Berlin, 26. febr. AA. (Reuter). V tukajšnjih političnih krogih se ne pripisuje nobene važnosti dijaškim demonstracijam na Poljskem. Snoči so na merodajnem mestu izjavili dopisniku Reuterja, da nemška politika ni odvisna od dijakov, ker ni ničesar lažjega kakor pripraviti dijake do demonstracij. Turški zunanji minister v Atenah Solun, 26. febr AA. Turški zunanji minister Saradzoglu je prispel snoči iz Beograda v Solun, kjer ga je sprejel predsednik grške vlade Metaxas. Velika množica ljudstva je turškega zunanjega ministra navdušeno pozdravljala. Atene, 26. febr. br. Predsednik grške vlade Metaxas tn turški zunanji minister Saradzoglu sta prispela danes iz Soluna v A cene. kjer je priredilo prebivalstvo zlasti turškemu državn ku prisrčen sprejem. Na večernem banketu sta Metaxas in Saradzoglu izmenjala zdravici, v katerih poudarjata neomajno prijateljstvo in zavezništvo Grčije in Turčije. Obrambni ukrepi v francoskih kolonijah Pariz, 26. febr w. Kolonijski odbor poslanske zbornice je sklenil, da odpošlje v kolonije dve odposlanstvi in sicer eno v Kamerun, drugo pa v Džibuti. kjer naj bi proučili splošni položaj, zlasti pa obrambne naprave. Katastrofa nemškega letala Berlin, 26. febr. br. Na poti z Balearov v Genovo je nemško letalo »Dalus« padlo v morje in se potopilo. V letalu je bilo 10 potnikov. Letalo ni bilo last nemške družbe Lufthansa, nego last nemške vlade. Trenutno še ni znano, ali je pripadalo nemški vojski. Vseh 10 potnikov je utonilo. Nova ustava na Malti La Valetta, 26. febr. br. Guverner Malte je proglasil novo ustavo. Po tej ustavi bo imenovan poseben vrhovni svet, v katerem bo 10 zastopnikov prebivalstva, dočim jih bo 10 imenoval guverner sam. Urad za izseljevanje Židov v Berlinu Berlin, 26. febr AA. Dne 27. t. m. bo v Berlinu začel poslovati centralni urad za izseljevanj^ Zidov. Od tega dneva dalje bodo morali 2idi vse prošnje za izselitev predložiti temu uradu. njim ministrom Francove vlade generalom Jordano ter mu sporočil, da so bila vsa vprašanja rešena na prijateljski način. General Franco je obljubil, da ne bo delal nobenih ovir povratku španskih beguncev iz Francije. Senator Berard je prispel v Pariz ob 9 30 dopoldne. Ostavka Azane po objavi priznanja Pariz, 26. febr. br. Predsednik španske republike Azana, ki se mudi sedaj v Parizu, bo odstopil bržkone že jutri, ko bo objavljeno priznanje Francove vlade po Franciji in Angliji. V dobro obveščenih španskih krogih v Parizu trdijo, da je Azana že pripravil proglas na španski narod. Uradništvu španskega poslaništva niso bila dana še nobena navodila, smatrajo pa, da bodo še ponoči odrejeni ukrepi, naj zapusti jutri zvečer poslopje poslaništva. Bonnet o solidarnosti z Anglijo Pariz, 26. febr. br. Zunanji minister Bonnet je danes govoril na nekem shodu v Bordeauxu, kjer je sporočil, da bo Francija -že jutri priznala Francovo vlado de jure, ker hoče vzdrževati s Španijo normalne razmere, vzpostaviti zopet gospodarske odno=aie ter preprečiti, da bi ji ne bilo treba braniti rr na Pirenejih. Zato bo francoska vlada poslala svojega poslanika v Burgos. Kar se tiče razmerja med Francijo in Anglijo, je popolnoma normalno. Solidarnost obeh držav je večja kakor kdajkoli prej in sta pripravljeni skupno braniti svoje interese. Končno je poudaril Bonnet, da je Francija odločena braniti svojo posest, ki jo je priborila s krvjo svojih najboljših sinov in z mnogimi drugimi žrtvami. Za obrambo svoje suverenosti in nedotakljivosti bo Francija zastavila vedno vse svoje sile Za amnestijo vseh španskih državljanov London, 26. febr. o. Zunanji minister Halifax je prejel spomenico organizacij anglikanske in katoliške cerkve, ki zahteva, naj se španska nacionalistična vlada ne prizna, dokler ne bo zajamčila amnestije vseh španskih državljanov Spomenico je podpisal tudi yorski nadškof. Obstreljevanje Madrida Madrid, 26. febr. br. Dop:ldne je Francovo topništvo dalje časa močno obstreljevalo južne okraje Madrida. zgovorl v Varšavi Poglobitev sodelovanja Italije in Poljske v Per Junavju Varšava. 26. febr. br. Italijanski zunanji minister Ciano, ki se mudi na Poljskem, je danes izročil maršalu Rvdz Smyglyju red italijanskega vojnega križa. Razgovor gro-fa Ciana z zunanjim ministrom Beckom je trajal snoči nad dve uri Na sn o in jem banketu sta izmenjala Beck in grof Ciano zdravici, v katerih sta poudarjala potrebe, da se še bolj razši-ijo prijatelj ke zveze med Poljsko in Italijo, ne da bi se prizadeli interesi kakih drugih držav. Rim, 26. febr. AA. Italijanski tisk se obširno bavi z razgovori Ciana in Becka v Varšavi. Listi nagla'ajo, da je predmet teh razgovorov v prvi vrsti splošni mednarodni položaj ter skupni odnošaji napram Nem čiji. kakor tudi politična in gospodarska vprašanja ki so v zvezi s Podunavjem »Giornale d'Italia« piše. da bodo ti razgovori pripomogli k okrepi tri ravno+ežja in miru v Evropi. Finančni odbor narodne skupščine bo danes končal svoje delo Beograd, 26- febr. p. Kakor smo že* javili je finančni odbor naredne skupščine končal razpravo o proračunu izdatkov vseh ministrstev ter je odobril tudi že dober del finančnega zakona. Jutri ob 17- se bo finančni odbor sestal ponovno in končal svoje razprave, nakar bo predložil svoje poročilo narodni skupščini, ki se bo sestala v torek, ko bo peročilo finančnega odbora oViavljeno in razdeljeno poslancem. Načelna proračuns1 i debata plenu-ma narodne skupščine se bo pričejji 1. , marca. Ker razpravam finančnega odbora niso prisostvovali opozicijski poslanci, ki se tudi volitev vanj niso udeležili, ki pa bodo sodelovali pri načelni debati v ple-Dumu, se pričakujejo seje naredne «skupščine z velikim zanimanjem, tem bolj, ker je predsednik vlade Cvetkovič na včerajšnji seji finančnega odbora napovedal, da j bo ob priliki načelne razprave v ìarodni ' skupščini o resoru notranjega ministrstva podal izjavo o političnih vprašanjih, ki zanimajo dar es vso javnost Nameravan atentat na ministra Hoareja London, 26 febi. w. Notranii minister sir Samuel Hoare jc odpevedal svoje nameravano potovanje na Irsko. Odpoved utemeljuje z nujnimi državnimi posli, baje pa je bilo potovanje odgodeno, ker se boje izbruha nemirov v severni Irski med morebitnim obiskom. Kakor poroča ^Daily Mail«, so baje odkrili načrt, po katerem je bil nameravan atentat proti notranjemu ministru Hoareju. London. 26. febr. V grofji Delvon so včeraj našli v premogovnem skladišču premoga obalne policije bernbo. o atentatorjih ni nobenega sledu. Povratek Italijanov iz Francije v domovino Pariz, 26. febr br. Posebni odbor, ki je bil pred dvema mesecema ustanovljen v Italiji pod predsedstvom zunanjega ministra Ciana z nalogo, da pripravi čim več Italijanov k povratku iz inozemstva v domovino, je razvil zadnje tedne zelo živahno akcijo, zlasti za povratek italijanskih izseljencev iz Francije. V Franciji živi nad 3 milijone Italijanov. Včeraj je krenilo prvih 3000 povratnikov na pot v Italijo. Izmed 30.000 Italijanov, ki še živijo v Marseilleu, se jih je vrnilo v Italijo 100, izmed 15.000 korziških Italijanov pa 350. Obsodbe teroristov v Bukarešti Bukarešta, 26 febr. br. Pred vojaškim sodiščem v Bukarešti je bil v petek končan proces proti 9 teroristom, ki so pripadali razpuščeni železni gardi. Obtoženi so bili, da so pripravljali atentate na javna poslopja z metalci ognja. Dčjansko je policija pred 14 dnevi našla ob priliki preiskav na njihovih stanovanjih 16 takh aparatov. Sest obtožencev je bilo obsojenih na robi j o po eno do 8 les. Italijanske aspiraci!e nasproti Franciji Rim, 26 febr o. Kakor zatrjujejo poročevalci angleških listov iz Rima, bodo v kraljevi poslanici, s katero bo 23. marca otvorjeno prvo zasedanje italijanske kor-poracijske zbornice, obeležene tudi italijanske aspiraci je nasproti Franciji ter na. vedeni pogoji, na podlagi katerih bi bilo mogoče normalizirati politične odnošaje med Francijo in Italijo. Te informacije objavljajo tudi današnji francoski listi, a brez komentarjev. Poudarjajo le, da bo Italija formulirala svoje zahteve lahko šele tedaj, ko se bode o njih že pričeli diplomatski razgovori. Nj. Vel. kraljica Marija popolnoma okrevala London, 26. febr. p. Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je zadnje čase mudila v Londonu, je popolnoma okrevala. Včeraj popoldne je obiskala angleško kraljico mater Mary v Mariboroughousu. Zaprisega ministra Cvrkiča Beograd, 26. febr. p. Predsednik vlade Cvetkovič je dopoldne zaprisegel novega ministra brez portfelja Vojka Cvrkiča ter bana dunavske banovine dr. Jovana Radi-vojeviča in bana vardarske banovine Vla-dimirja Hajduk-Veljkoviéa. Smrt radikalnega politika Beograd, 26. febr. p. Po daljši bolezni je danes umrl v Beogradu živojin Stajičič dolgoletni narodni poslanec in član glavnega odbora radikalne stranke. Vremenska napoved Zemunska: Toplejše vreme, pretežno oblačno, v zapadnih krajih dež. Marija (Basßirceva Nekoliko pozno se Je pojavil v slovenskem prevodu »Journal de Marie Bashkiti-seff«r (Dnevnik Marije Baškirčeve. prevedla Katarina Špur. izdala Umetniška proganda, 320 str.). Ta izpovedna knjiga mlade, močno nadarjene ruske aristokratke. ki je v štiri in dvajsetih letih preživela več kakor povprečne ženske v šestdesetih letih, je v raznih izdajah prehodila dolgo pot skozi sveto\'no literaturo. Nekateri izdajajo njen dnevwk v debelih knjigah, drugi ga stisnejo v lično knjižico žepnega formata, primerno, da jo vzameš v sameto ali na pot. Im'enci smo nemera med zadnjimi, ki so dobili v prevodu to neposredno pričevanje n Iprt' }r>n^ki d"ši in o nieni sedai že zašli družbi. Slovenska izdaja vsebuje približno toliko kakor Nelsonova izdaja izvirnika. Potemtakem nam prinaša samo mzniši izvleček iz dnevnika te izredne žene med evropsko elito devetn^isteča s'oletia. »Dnevnik Marije Baškirčeve« se bo marsikomu zde1 časovno odmaknjen in odtu-'en vreli vsebini današnje stvarnosti. Ni dvoma, da ie to eden najizrariteiših sado\> tistega »sentimen' de moi«. ki mu je ro-mant>7em s toliko skrbjo zrahljal literarna tla. Človek grpdn z vidno slas*io>, ki se včasi stornai ie do semo mučen i a. na potek «rodita osebnega življenja, se tako rekoč ogleduje v zrcalu svoie duše kakor Nfircis v tihi vodi poteka in beleži s posebnim ob-čutiem. k\' or pa človek preirniih dou ni oozna> vse drhtliaie svoje duše. vse svoie zivlieniske prigode. nadeie in raro*Tania. misli in čustva. Po tej poti odpira drugim pogled v svojo no4raniost in v to kar so imenovali vita intima. Vsa noveiša legatura te vrste nosi na sebi materino znamenje Rousspffiija in nežni, bolestni d:h Goe'heievegi Werfher ja. ki ie vrnem'ril to-'Iko človešk;h src. Mnogo takih kn;:g je že neprek'icno mrtvih, ker so postale nezanimive v svojem osebno brezpomembnem subiektivizmu. Druge, sicer na jbolj ktančne, kakor so nekatera Rousseaujeva in Chateau-briandova deta. so samo še pomožno šolsko čtivo. ki uvaja mlade čitaielie v duha osemnajstega in začeikov devetnajstega stoletja. Slovstvena oblika dne\rt!kov pa se je obdržala do najnovejših dni. Prav tako so ohranili svojo dokumentarno in slovstveno vrednost dnevniki pisaieijev ali samotarskih mislecev. Slikmnta vrsta sega od zapiskov ženevskega filozofa Amiela preko dnevnika Marije Baškirčeve, bratov Goncourtov, I.eva Tolstoja in Bcrèsa vse do najnoveiših rrojavov. Niti železni oklep dobe. ki se je zarotila zoper poedinca ir. njegove pravice, ne more v književnosti zatreti rousseaujev-skega »sentiment de moi-t. Če se bodo pozni zanamci zanimali, kako je živela sredi devetnajstega stoletja nadpovprečna ženska, bodo s pridom izkopali iz zaprašene knjižnice knjigi, ki ima naslov »Journal de Marie BashkìrtseffIz nje bodo izvedeli zelo malo ali nič o ženskem življenju njenega časa, fato pa bodo uživali izpoved ene izmed redkih, ki je imela talent in sredstva, da je zaživela povsem svoje življenje. Že dandanes je tako življenje samo nekaj, o čemer se pripoveduje in kar ne ustreza duhu časa. Tudi ženske, ki bi imele sredstx'a. nimajo več takih, življenjskih pogledov in idealov, kakor jih je imela Marija Baškirčeva, ta krasna in plemenita človeška roža v osamljenem cvet-ličnjaku aristokratske družbe. Potomka starega ruskega podeželskega plemstva, skoraj čudežen otrok, če jo presojamo po zapiskih, ki jih je vpisovala v s\oj dnevnik že kot dvanajstletno dekletce, ženska nenavadno bistre inteligence, sila tanke duše. močne tvorne dc- iišljije in mnogosiranske ambicije — to je Marija Baškirčeva. Iz svojega ruskega sveta je prinesla v francoski in italijanski svet. kjer se je največ in najrajši izživljala, posebno slovansko čustvovanje, ki ga ni mogla nikjer utešiti in ki jo je nenehno gnalo k mrzličnemu delu, V Rusijo se je vračala samo kdaj pa kdaj Jejna njenih daljav, njenih neskončnih step, njenega svojskega življenja, ki se je tolikaj razločevala od zapad-nega. Bila pa je preveč zopadnjakinja, da bi se mogla umiriti v ruskem svetu. Njena mlada leta so potekala v Parizu, v Rimu, v Niči, na potovanjih po sredozemskih deželah. Povsod je z značilno žensko lahkoto sprejemala vtise, doživljala sebe in svetr hrepenela in delala, včasi kar trdo delala Posx'etila se je slikarstvu in hotela preko siti vse svoje vrstnice. Ta tankočutna d( ma, vajena salonov in prvovrstnih hotelov se je na mah ogrela za socialni realizem^ kakor ga je v tedanjem Parizu oznanja Emile Zola in je jela slikati revščino pari-ških zakotnih ulic in dvoriščnih stanovanj* Videl sem na neki razstavi v Parizu nekatere njene slike, ki bi ob njih čitatelj njenega dnevnika komaj mogel verjeti, da jih je naslikala roka, ki se je s toliko nežnostjo in s takim ženskim čutom za drobne reči in brezpomembne zadeve izpovedovala v dnevniku. Sredi takega dela in razvoja je Baškirče-vo zadela bolezen, v nemali meri posledica naporov, h katerim jo je venomer gnala njena izredna inteligenca združena z zdravo st'emljivostjo in vzgledno pridnostjo. Tako je njen dne\mik posta! zaupnik trpljenja in hiranja te lepe in v dvojnem smislu plemenite ženske. Umrla je na pragu svoje umetniške slave, ne sluteč, da jo bo bolj kakor čopič proslavilo pero, ki je sredi vsakdanjega življenja beležilo vse utripe njene krasne duše in vse doživljaje njene vznemirjene in razgibane mladosti. Elite, ki ji je pripadala ta francosko pišoča Rusinja in proletarsko slikajoča ari-stokratka. danes ni več. Ostala pa je v. dnevniku Baškirčeve izpoved ene najnežnejših dui te dobe, ki Je bedno izhiräla v bolestnih krčih dvajsetega stoletja, — Res je, Jaz sem najbolj srečna, če sai z grabi j ami v rokah sučem okrog hiše in po vrtu. Dokler bom koračila v delu okrog po Klevišah, me še ne bo konec in bom gotovo pričakala tudi stoletnico. »Da bi bilo tako!« smo ji čestitali. Stari mamki k čestitemu jubileju tuah od Drini. Ko je poveličeval padle junake ter vpletel v stihe besede »mojega s:na Mujoviča Malina,« so mu pr.'vrele solze iz oči — tn tako so fele sosedje izvedeli, da ie njega» Sfa padel, Po strelih na izvoljenko se Je ustreli! na grobu matere Lfubavna žaloigra mladega kovača v Mariboru Useda tančice Marije Antoinette Košček svile, ki Je prinašal samo pogubo ln smrt Anonimen darovalec je nedavno poslal « ■» « V T ravnateljstvu Narodnega muzeja v New-yorku po pošti tančico, prav za prav šal, ki ga je kralj Ludovik XV. daroval bodoči kraljici Mariji Antoinetti kot pni pozdrav Francije, ko se je avstrijska princesa pripeljala na francosko ozemlje. Neznani darovalec je pošiljki priložil vse zgodovinske dokaze, ki brez dvoma potrjujejo pristnost te znamenitosti. Daroval pa jo je samo s pogojem, da se škodljivost tančice, ki je doslej prinesla vsem, ki so jo imeli, samo nesrečo, uniči s tem, da jo poleže v stekleno omaro zgodovinskega oddelka muzeja. Kraljičina tančica je prinesla svojim ime>-jiteljem in imejiteljicam v sto petdesetih letih zares samo nesrečo in žalost. Marija Antoinetta jo je dala za spomin princesi de Lamballe, katere gLava je potem kmalu visela z okna pariškega Tempia. Tančica je nato prišla v tujino, pa tudi tam je povzročila več nesreč in je bila poceni naprodaj. Kupil jo je kralj Ludovik XVIII. ter jo podaril vojvodinji de BerrL katere mož je bil kratko nato umorjen. Pozneje jo je Napoleon III. položil s francosko cesarsko krono vred pred noge Evgenije de Monti. Po nesrečni bitki pri Sedanu je oe- sarica Evgenija prodala tančico velikemu angleškemu industrijcu siiru Trevellyanu, ki jo je dal za poročno darilo svoji ženi, ona pa se je štirinajst dni po poroki zar strupila. Tančica je potem za nekaj òasa izginila iz Evrope. Leta 1901. se je pojavila v Južni Ameriki, od koder jo je po romantičnem potovanju kupil severnoameriški milijarder Astor, ki je nekaj mesccev nato utonil s Titanikom v globinah Atlantskega oceana. Po svetovni vojni je prišla tančica v posest gospe Muriel Vanderbildtove, ki jo je nosila na svoj poročni dan navzlic prošnjam in svarilom vseh svatov. Ko se je ženil Lindbergh, so mu ponudili tančico za poročno darilo njegovi soprogi. Odklonil jo je, toda tančica je vzlic temu pogubno vplivala: čez tri leta so razbojniki ugrabili in umorili Lindberghovega sina. Senator Morrow, ki je hranil tančico samo nekaj dni, je naglo umrl. Nadaljnja usoda tančice ni dognana. Zdaj se je zadnji lastnik te dragocene, a nesrečo prinašajoče tančice znebil na edin način, ki ga je smatral za primernega. B. Žena in zakon pri raznih narodih Kvint Metel: Srečno ni mogoče živeti niti brez žene niti z njo Maribor, 26. febr. Po Mariboru se je danes dopoldne bliskovito razširila vest o ljubavni žaloigri, ki se je odigrala danes zjutraj ob pol 7. v Tomanovi ulici. O dogodku smo doznali naslednje podrobnosti: 32 letni kovač Franc S t u p a n iz Bre-sternice, ki je uslužben v tukajšnji tvor-nici Zlatorog, je imel Ijubavno razmerje z 22 letno služkinjo Angelo Dobnikar-j e v o, uslužbeno v T jmanovi ulici 19. V zadnjem času se je njuna ljubezen precej ohladila. Stupan si je na vso moč prizadeval, da bi ohranil ljubezen do svoje izvo-ljenke, ki pa ni marala ničesar več o njem slišati. Radi tega jo je Stupan v svojem prostem času zalezoval na vsak korak. Davi je prišel že na vse zgodaj v mesto ter prežal v Tomanovi ulici na svojo Angelo, ki se je okoli pol 7. zjutraj podala iz hiše ter nameravala v mesto. Ko je stopila nekaj korakov iz hiše, jo je ustavil Stupan, ki jo je prosil, naj mu bo spet naklonjena. Razvi! se je živahen razgovor, v kaiterem je A. Dobnikarjeva dejala Stu-painu, naj jo pusti v miru in da je najboljše, če gresta vsak po svoji poti. Na te besede je Stupan nenadno potegnil iz žepa samokres ter iz neposredne bližine oddal na Dobnikarjevo dva strela, } proti njeni glavi. Toda srečno naključje je HOWARD TOME S: Psrcšna obleka Janija Paittersonova je že davno poznala staro resnico, da zrcalo ne laže. Niti tisto staro zrcalo, ki je viselo nad njeno mizico, ni lagalo ln ji je pravilo, da je lepa in da se njeni zlati lasje prekrasno svetijo pod lučjo pisarniške žarnice. Razen tega ji je veliko zrcalo pri njih doma tudi potrdilo, da ima lepo postavo. Nobeno izmed obeh zrcal pa ni dalo pojasnila, zakaj se njen šef Bili Kendall skoraj nič ne zmeni zanjo in z njo tako nemarno ravna. Sicer je res, da jo je včasih povabil na predjužnik — kadar pač ni šla z njim Fi-lis Nivenova — toda vselej je celo ob teh redkih priložnostih govoril po večini o poslovnih rečeh. Razgovarial se je z njo o raznih nakupili in prodajah in je hotel ve- ! deti, kaj ona misli o tem. Ko ji je nekoč j rekel, da je prav za prav ona glavni rav- , natelj prodajalnega oddelka, ne on, bi se bila skoraj razjokala. ... i Ravno je mislila na V3e te nemile prigode, ko je stopil k njeni mizici in ji pokazal pismo Cliffa Steritta, ki je^ nedavno izstopil iz tvrdke in ustanovil lastno ageinturo na Floridi. Treba je vse poizkusiti, je dejal Cliff. Zdaj je ponujal Billu, naj vloži polovico potrebnega kapitala v njegov zavod pa naj pride za njim na Florido. Ali sprejmeto to ponudbo.?« je vprašala Janija. BiH je mrko pogledal. »Ne ? je rekel, »to je preveč tvegano podjet' Prizrvam da tu ne z^'užim mno^o, ampak naša tvulka je že davno hotelo, da strela nista zadela, marveč sta samo oplazila glavo Dobnikarjeve ter ožga-la lase. Dobnikarjeva je v smrtnem strahu pričela kričati in je zbežala v hišo. Ko je Stupan videl, da ni zadel Dobnikarjeve, je stekel v divjem begu proti Kamnici. O dogodku sta bila obveščena policija in reševalni oddelek gasilske čete, ki je Dobnikarjevo prepeljal v bolnišnico. Dobnikarjeva sicer nima težjih poškodb, je pa živčno strta. Okoli 10. ure pa je spet zazvonilo na reševalni postaji. Iz Kamnice so sporočili, da so našli na tamošnjem pokopališču nekega mlajšega moškega, ki se je ustrelil in ki leži nezavesten ter ves v krvi na nekem grobu. Reševalci so nemudno z reševalnim avtomobilom odbrzeli na označeno mesto, kjer so našli moškega, ki si je bil pognal iz starega samokresa kalibra 6.5 mm, katerega je še držal v roki, strel v glavo — in sicer skozi usta, da je izstrelek izstopil na desnem sencu. Po legitimaciji so ugotovili, da je pokojnik 32 letni kovač France Stupan. Ker je še kazal znake življenja, so ga reševalci prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa je uro zatem podlegel. Pokojni Franc Stupan se je torej potem, ko je hotel usmrtiti svojo izvoljenko Angelo Dobnikarjevo, podal na kamniško pokopališče, kjer si je na grobu svoje pokojne matere sam končal življenje. vpeljana in gospod Niven mi je obljubil, da me kmalu napravi za svojega družabnika.« človeku ni bilo treba, da bi bil prerode, lahko je uganil, kako bi BiH najbrže postal ta družabnik: če se namreč oženi s Filis Nivenovo. »To bo kajpak velika sreča za vase, mu je hladno rekla. Bili jo je nekoliko osuplo pogledal, potem pa odšel. Nekaj je Janija zanesljivo vedela — da tu ne ostane, ker ne mara gledaJti, kako j se bo ta ljubezenska zgodba razvijala in | kako bo Filis zmagala nad njo... Samo ] v romanih zmaguje lepo in revno dekle | nad bogatim in samo v romanih se revno 1 dekle bori za to zmago. Zanjo bo najbolje, i če visoko dvigne svojo zlato glavico in si poišče drugega v nadomestilo. Seveda, če bo to sploh mogoče. Preden je drugi dan odšla iz pisarne, je ; posvetila pet minut telefonskemu pogovoru in potem pet minut ureditvi svoje zunanjosti. Telefonski pogovor je veljal mlademu Rogerju Crewesu, ki je dal Jani ji nekoč orhidejo, edino orhidejo, ki jo je v življenju dobila. Skoraj ob istem času se je Bili Kendall -o zelo neprijetnem jutru vrnil v mesto ^eljal se je s kupovalcem na deželo, da b5 mu pokazal neko stavbo. Ko se je vračal mu je počila pnevmatika. Zdaj mu je bila srajca oškropljena z blatom, sicer pa ie bilo tako že prepozno za predjužnik s Filis. Da bi gel domov po čisto srajco, ni vec itegrU; šel je v Hampstedovo trgovino : upi t novo, i V stari Grški, v junaških časih, je bila žena v zakonu enakopravna z možem, toda pozneje je postala njegova služkinja. Brez dovoljenja svojega moža in gospoda ni smela zapustiti doma. Kadar ni bilo moža doma, ni smel noben moški v hišo. Jedla je skupaj s svojim možem, razen če so bili gostje v hiši, toda k obedu izven doma ga ni nikoli spremljala. Da bi pokazali, da mora biti žena priklenjena na dom, so ji dali stari Grki za znak želvo. Zelo neugodno je mislil o ženskah grški modrijan Sokrat, mož zloglasne Ksantipe. Sokrat imenuje ženo »vir zla« in o mladih ljudeh, ki se hočejo poročiti, pravi: »Podobni so ribam, ki se igrajo pred ribičevo mrežo. Vse hitijo in se gnetejo, da bi prišle v mrežo, ko se nesrečnice, ki so se vanjo ujele, zaman trudijo, da bi ušle iz nje. Strogi zakoni so kaznovali neoženjenost kot veleizdajo. Stari samci, ki jih je zaničevalo javno mnenje, so morali trpeti zasmehovanje pri nekih slavnostih, kjer so igrali vlogo junakov in žrtev. Počasi — da bi bila njih kazen tem daljša — so hodili po trgu, kjer je ljudstvo prepevalo pesmi Besede pomenijo V°doravno: 1. ruski pisatelj, 5. bolezen, 6. reka v Evropi, 10. pozdrav 12. mesto v Afriki (1 del), 14. zemlja, 15. junak v Shakespearjevi drami, 17. mesto, na Finskem, 18. matematična značka, 19. tehnična priprava (množ.), 21. ploskovna mera, 22. ena izmed zadnjih Jezusovih besed, 23. zaimek (srbohrv.), 25. del opere, 26. električarski izraz. Navpično: 1. del glave, 2. števnik, 3. plosk mera, 4. lekarniška potrebščina, 5. zidarsko orodje, 6- kazalni zaimek, 7. žensko ime, 8. žival, 9. denarna enota, 11. Izbral si jo je, in medtem ko je čakal, da mu jo zavijejo, se je zagledal v drug oddelek, kjer so prodajali drage ženske obleke, 'in kaj je tam videl? Kri mu je udarila v sence, vsa prodajalna se je z njim vred zavrtila. Tam je stala deklica v krasni poročni obleki. Mlad mož se je blaženo smehljal in jo ponovno ogledoval. In ta deklica je bila — Janija! BiH je bil kakor vkovan In je zrl na ta lepi stvor. Zdajci ga je prebudil iz sna prodajalčev glas: »Tako, gospod, tu Je zavitek.« »Hvala!« je hitel Bili iz trgovine in se zaletaval v ljudi. Zakaj se je tako ustrašil Jani je v poročni obleki? Tega prav za prav še sam ni vedel. Morda je bil to mož, ki je Janijo tako občudoval... Torej ona se poroči s tem vetrnjaškim gizdalinom Rogerjem Crewesom, si je mislil. Crewes je bil ravnatelj v Hampstedovem zavodu in zelo bogat. Toda takšno dekle, kakršno je bilo Janija, bi si vendar zaslužilo nekaj boljšega, kakor je bila ta »naškrobljena srajca«; tako so namreč vsi imenovali Roger-ja zaradi njegove nadutostL Zakaj mu ni povedala, da se moži? Saj je vendar imel pravico, da bi zvedel tako važno novico iz njenega življenja. Poznala ga je vendar dalje časa ko tega pajaca Roger ja Crewesa! še pred petimi minutami sploh ni mogel misliti, da se zanima zanj. V trenutku, ko je stopil v pisarno, ga je obšla jeza in žalost. Cisto je pozabil na sestanek pri predjužniku; molče je sedel pri svoji miz5 Potem se je vendarle spomnil na Filis ter jo poklical po telefonu. njim v sramoto. Tudi žene so jih zasmehovale, in da bi jih prisilile v zakon, so jih bičale pred oltarji, pred bogovi prešuštva. V starosti jim ni nihče izkazoval primerne časti. Tudi v Rimu je bil zakon spoštovan predvsem iz političnih in socialnih razlogov. Na stare samce so gledali v starem Rimu še strože kakor v Grški. Vzlic temu so imeli tudi Rimljani neke predsodke o ženi in zlasti — o lastni ženi. Slavni Kvint Metel je »agitiral« za zakon nekako s te-mi-le besedami: »Rimljani, ko bi mogli živeti brez žen, bi si gotovo nihče izmed nas ne naprtil takega bremena. Ker pa je narava uredila tako, da ni mogoče živeti srečno z ženo, niti brez žene, mislimo rajši na ohranitev svojega rodu kakor na lastno blaginjo«. Vzlic temu je uživala Rimljanka veliko več spoštovanja in prostosti kakor Grki-nja. Skrbela je za ognjišče in dom, udeleževala se je življenja svojega moža in do neke meje tudi javnega življenja Sicer mu še ni bila docela enakopravna, toda bila mu je tovarišica v radosti in žalosti, kakor je še dandanes vsaka poštena žena. ima kristjan (4. sklon), 13. reka v Sloveniji, 15. strup, 16. moš. ime, 19. vpra-šalnica, 20. moš. ime, 22. osebni zaimek (nemško), 24. predlog. Rešitev zadnje ponedeljsfce križa®*© Vodoravno; Kosovel, Levstik, kap, trn Golem, čop, Arago, arija, odriv, seme, R. U. R, Teta (Liza), trata, Janez, 'ri, avto, kvar, ni Iko, AA., Em., roj, Nazor, astra. Navpično : oko, salama, opereta, ep, en Stritar, Traven, ing., to, Gestrin, mi, Cargo, porek, ar, okazija, Erika, tenor, Avar, Jama, ta, ve, oz., ni, rt. Ko ga je obsula z očitki, je brž odložil slušalko. Takoj nato je slišal, da je Janija stopila s svinčnikom In zapisnikom v roki ter sedla k mizici poleg njega. Kako modre so bile njene oči! Nikoli prej ni opazil, da so tako modre. Odrinil je svoj stol ter začel nemirno hoditi po sobi. »Zakaj mi pa tega niste povedali?« se je hipoma ustavil tik pred njo. Kakor da ne razume, je povzdignila svoje velike oči, toda preden je mogla odgovoriti, je nadaljeval: . »Rajši pustite to, Janija!« Je prosil, zaslužite kaj boljšega; v takem zakonu ne boste srečni! Vi potrebujete dobrega tovariša in ne takšno brezdušno lutko' Res vam da vse, kar si zinislite, toda ne boste mu drugega ko neživa posest; bahal se bo z vaimi in vas kazal svojim znancem, toda o ljubezni ne more imeti tak :lovek nobenega pojma ...« Janija je mrko pogledala. »Kaj vam je do tega, s kom pojdem Jaz skozi življenje?« je vprašala. »Takoj vam povem!« je Izjavil z očmi, ki so kar gorele. »Ker vas imam rad! Ah — dobro vem, da se dostikrat nisem zmenil za vas in da se niti za .cdal nisem, kaj do vas čutim. Toda vedno sem vam vendar kazal, da vas spoš ujem, da visoko cenim vaše lzkušDne 18. septembra 1845« je bil rojen moj brat France. Bil je tretji in zadnji otrok moje matere z dr. Prešernom. Moj oče je moral biti tedaj v hudih denarnih stiskah, kajti prišel ni pogledat svojega sina., dasiravno ga ie moja mati obvestila O tem dogodku po svoji materi. In to de- te, čigar rojstvo bi jo bilo skoro stalo življenje, ta deček ji je bil najdražji na svetu. Kako vesel bi ga moral biti oče, ker se mu je bila izpolnila najisikranejša želja: in sedaj ga niti blizu ni! ... In vendar je to dejstvo bolj užalilo morda žensko, nego pa mater. Ko mi je mati pripovedovala te dogodke, mi je dejala: »Tako zamalo se mi je zdelo, da ga ni bilo blizu, ko si vendar ni dal dvakrat reči.« Tretji dan po rojstvu je dala dečka oni dojilji v rejo, pri kateri sem že jaz bila. Kdo bi torej zameril ubogi ženski, da je, od njega zanemarjena in nahujskana od nespametnih ljudij, storila veliko napako?! Ker je vedela, da ga bode to najbolj globoko ranilo, zapustila je v začetku meseca oktobra leta 1845. Ljubljano ter se napotila služit v Trst. Pred svojim odhodom pa mu je pisala pismo (in v tem Je bila prava mojstrica), polno najtrpkejših očitanj, ter mu tudi naznanila uro, kdaj se odpelje. In ravno ko je hotela sesti v poštni voz, ga je zagledala priti iz gostilne »pri Maliču«, vsega bledega in opote-kajočega se. Bil je — pijan! Takšnega ga je videla prvič, kar sta se poznala. In. odpeljala se je brez slc . t NO J'VfctfAÜVNE" JUGOGRAHKA ÄWJP73 •SFFIRAJTTB 1 1 _ V »JUTRU« I Dobra knjiga - dobri Ifudie Malo reportaže Iz knjižnice, h izposodila okoli 200.000 knjig »p: G. Matija Rode, vodja knjižnice »Nekaj dobrega bi rad bral. Povejte mi, kaj naj vzamem!« Takšno vprašanje morajo pač stokrat na San slišati v veliki knjižnici in odgovor nI vselej lahek, čeprav tam že precej poznajo okuse ljudi. Kriza knjige — kriza cen Javnih knjižnic imamo Slovenci precej. Nekatere so skromne in životarijo, kolikor se menijo zanje knjižničarji. Druge cve-'tejo in opravljajo veliko kulturno delo Zlasti na deželi je takšno delo ogromnega pomena. Pri drugih narodih se poleg lepih bibliofilskih izdaj tiskajo tudi cenene ljudske izdaje Zato je tudi mogoče, da doseže v Franciji kakšna knjiga naklado do treh milijonov izvodov in pride na okoli dvajset Francozov po en izvod. Pri nas je povprečna naklada knjige 1500 izvodov, morala bi pa biti dosti večja in bi tudi bila, če bi bile cene knjig manjše. Da Slovenci radi beremo, so dokaz prav knjižnice. Dokler pa bo povprečna cena knjige znašala približno toliko, kolikor zaslužek delavca v dveh. treh ali celo več dneh. na večje naklade ne bomo mogli misliti. In vse dotlej bodo pri nas javne knjižnice, ki knjige --oiujeio, dobro uspevale, če bodo nudil- ^ ki jih ljudje hočejo imeti. Za sto let knjig Sel sem v Šentjakobsko knjižnico. Njeno ime prav za prav ni vet upravičeno, ker je precej daleč od Šentjakoba, na Kongresnem trgu. Malokdo ve, da je to največja izposojevalna k~:ižnica v naši državi. Okoli 40.000 knjig v raznih jezikih ima. Dobrih sto let bi človek potreboval, da bi prebral vse te najrazličnejše zvezke, ki počivajo na ogromnih policah in čakajo ljudi, da bodo segli po njih. Okoli 60 000 izposojevalcev so našteli lani in okoli 200.000 izposojenih knjig. Knjižnica je začela v skromnih razmerah delovati leta 1911. Takrat je imela 250 knjig. Danes ima poleg prej omenjenih še okoli 10.000 rezervnih izvodov tistih knjig, ki so stalno v prometu. Razen v licejki bi s težavo dobili kje tako popolno zbirko vseh slovenskih knjig kakor tu. Gospod Matija Rode, kl jo vodi, je lahko ponosen na uspeh svojega dela. Kaj ljudje najrajši bero Zanimivo in nerodno vprašanje Zvedel sem da zahteva ženska mladina — po večini srednješolke in visokošolke — boljše stvari kakor moška. »Bolj pametne reči,« mi je rekla gospodična, ki izdaja knjige. »Nič več tistih sladkih, zaljubljenih zgodb. Fantje kriminalke pa potopise in podobne reči.« Novih nemških knjig ljudje ne cenijo prav, razen tistih, ki izidejo kje v Svici, na Holandskem ali v Franciji Mladina rada sega po ruskih knjigah, seveda po starih klasikih in emigrantskih izdajah Druge se ne dobe. Potem po čeških delih. Prav zanimivo je, da mladina v sedanjih časih ko vsi vetrovi vejejo drugam, z ljubeznijo sega po slovanski literaturi in zanimanje naše mladine za slovanske jezike je dandanes nedvomno dosti večje, kakor je bilo kdajkoli prej. In starejši ljudje? In starejši ljudje? Tu so spet razne kategorije. Nekateri preže na vsako novo knjigo pa naj bo že znanstvena ali beletristič-na To so po večini uradniki, ki so si prej nove kniige lahko kupili zdaj si jih pa ne morejo Novosti je največ v nemškem jeziku ker starejši ljudje francoščine in drugih jezikov po večini ne znajo Drugi preberejo vse. kar jim pride pod roko Stare dame čitajo. kar so čitale v mladosti. Sladke ljubezenske romane, kjer je dosti solza. Pa seveda ne vse Tudi izjem je dosti. Koliko »vzdrži« vsaka knjiga? Preračunano je. da povprečno trideset čitateljev, potem pa jo je treba dati spet knjigovezu ali celo zavreči Zato je tudi izposojevalnina določena približno na tridesetino kupne ce-•ne Vezava naših knjižnih založb je navadno prav trpežna Pri nekaterih knjigah ima knjižnica seveda tudi izgubo Sam sem že to opazil Naročila si je na primer nemški prevod Joyceovega »Uliksa« Oba zvezka sta stala 650 dinarjev, izposojevalnina pa je 10 dinarjev od zvezka Knjiga je bila kupljena pred šestimi ali sedmimi leti in ima kot psihološki roman svetoven sloves. Nekateri puritanci so celo dejali, da je pornografija. Prvi zvezek le bralo nekaj nad dvajset ljudi, drugega — osem. Delo je pač pretežko za povprečnega bralca in marsikoga je zaoelial samo renomé. Prvi zvezek je vrel. drugega ne več. Knjižnica pošilia knjige tudi izven Ljubljane in izven Slovenije po vsej državi. Lahko si mislimo, kakšno veselje mora biti tam kje daleč na iueu. ko dobe kun kniig da imajo snet za nekaj časa branja. Še celo našim izseljencem v Belgijo je knjižnica pred leti pošiliala knjige, pa je morala potem to opustiti, ne zaradi nerednosti izseljencev — amnsk zaradi sitnosti z našimi carinskimi oblastv! Pa katerp knjige berejo ljudje v zadnjem času najbolj? Od romana o Prešernu «io „Boga v Trbovljah" Vaštetove »Roman o Prešernu«, Slod-njakovo »Neiztrohnjeno srce«, — tu se vidi, da kult Prešerna pri nas ni umeten. Potem Mrzelovega »Boga v Trbovljah«. Kresalo- Kniige za ogrožen* kiaje «ti! Gospa Marija in njen trikot Stal je pred njo. Na njegovi roki, stisnjeni v pest, se je svetil zlat obroček — poročni prstan. Iz njegovih oči je gorelo divje sovraätvo; obup, srd sta mu pačila lepi obraz. Lasje, nekdaj poljubovani od nje, so mu razmršeni viseli na obraz. »Ti, ti si mi to storila?« se je utrgalo iz njega. Z blaznimi očmi je vprašujoče gledal vanjo. »Ti prokleta —!« Skočila je k njemu in mu zamašila usta s svojo roko. Sunil jo je, da se je opotekla in zakričal razklano: 'Proč! Zakonolomnica!« Sesedel se je na divan in zagrebel obraz v roke. Vse njegovo telo je drhtelo. Jokal bi, tulil kot podivjana žival, če bi pomagalo. Tako pa je uničena njegova sreča, njegov sen. Dvignil je glavo in se zastrmel skozi okno. Po sobi je bilo vse divje razmetano: prevrnjeni stoli, raztrgane zavese in pregrinjala, razbite vaze vse je ležalo križem Gospa Marija pa je mirna slonela na steni, zavedajoča se greha. a.vendar je uživala ob misli, da bo živela z njim, ki ga tako silno in resnično ljubi. »In krj misliš storiti zdaj?« Njegov votli, zlomljeni glas je pretrga tiš'no. Molčala je, ga gledala in si mislila: »Tri leta tri cela leta sem živ.~h z nj'rr brez trohice prave ljubezni v srcu! In vendar — !« Stopila Je k njemu. NI je pogledal. Strmel je skozi okno, kjer se je v daljavi v soncu svetila bela cerkvica med zelenimi griči. »Feri, to življenje Je pekel, nemogoče Je: Glej, nikdar poprej nisem ljubila.« Pogledal jo je. »Torej je bilo vse skupaj laž?« »Morda? Je bila?« je odgovorila tiho ln strmela v njegove razmršene lase. »Ljubila nisem, vsaj resnično ljub la!«. je nadaljevala. »Prav za prav nisem niti vedela, kaj je prava ljubezen!« Burno je vstal. Strgal si Je z roke prstan in ji ga zalučal v obraz. Glasno grò-hotajoč je odšel iz sobe, ko je videl njen prestrašeni, presenečeni obraz. »Via... !« beseda je zamrla y hrušču vrat. Strmela je na vrata, skozi katera je iz-g nil. Na cesti je zahupal avto. Pol petih. Zdrznila se je in stopila k oknu. Cesta je bila prazna. Nas'onila je glavo na šipo in mrzlo steklo je prijetno j hladilo njeno vročično čelo. Lahno, lahno je polzel zlat obroček s prsta njene viseče roke. zažvenketal na J tleh, se zakotalil in nastala je t šina. Le njeno sopenje in šepetanje je bilo slišati: »Ivan, videl boš da bova srečna!« Topla sapa 'zgovor jenih besed je pustila ! sledove na šipi. I ' * Sla sta po drevoredu. V kostanjih nad :ima je šurro1o n šepetalo. Lahen vetrič lani 6o.ooo čitateljem vega »Študenta Štefana«, vsa dela Miška Kranjca in Ingoličeve »Lukarje«. Radi imajo tudi Bevka in Prennerjevo. Za pesmi ljudje niso preveč vneti in jih tudi najboljše ne ogrejajo. »Pevcu sreča vedno laže!« Tudi Cankar ima dosti prijateljev. Tavčarja, Kersnika, Jurčiča in drugih naših klasikov ljudje ne jemljejo preveč ,ker jih imajo večji del pač že doma Med znanstvenimi je na prvem mestu prevod Masarykove »Svetovne revolucije« Potem Thumovi spomini, Weiningerjev »Spol in značaj« (priljubljen zlasti pri študentkah), dela dr. Milana Vidmarja pa nekatere strokovne knjige o raznih svetovno nazorskih in drugih vprašanjih. Med prevodi po vrsti: Dumas, oče in sin (romantika še ni izumrla), London, Sienkiewicz, Zweig, Deeping, Galsworthy, Zola, Knittl, Tolstoj, Dostojevski, Capek, E Ludwig, G. Keller, Hamsun, Kipling, Adamič, Undsetova, Nexö, Curwood, Kri-žanovska, Dickens, Scott, Balzac, Kalini-kov, Buckova, Maupassant, Reymont. Sprehod po svetu aZnimivo je tudi, katere tuje knjige, Id pri nas še niso prevedene, imajo največ bralcev Naj jih naštejem po vrsti, kakor jih ljudje berejo: Cronin: Citadela (še letos jo dobimo v prevodu), Labodja hiša, Wassermann: Slučaj Maurizius, Galsworthy: Onstran, Buckova: Vzhodni k in zapadnik, Munthe: Knjiga o ljudeh in živalih, Trenker: Gore v plamenih, Knittl: El Hakim, Zilahy: Duša ugasne, Reka brez konca, Körmendi: Srečanje, Izkušnjava v Budimpešti, Mitchell: Od vetra zametenl. Med znanstvenimi in biografskimi: Conte Corti: Elizabeta, Heyden: Hitler, Mož proti Evropi, Esad-bez: Tekoče zlato, Fülöp-Mi-Ier, Voditelji, sanjači in uporniki, Knicke-bocker: Ali pride vojna v Evropo, Zischka: Japonska v svetu, Boj za nadvlado v svetu, E. Ludwig: Pogovori z Masarykom, Lin čoln. Seveda bi se marsikatera druga knjiga tudi brala, in še bolj, pa vseh v knjižnici ni mogoče imeti, čeprav bi se denar zanje našel. »Mein Kampf« ni priljubljen, kakor kaže statistika. B. R. Knjižni pajek OBoaoBCDaoaoaoBoaoac BERITE Mrzelovega »BOGA V TRBOVLJAH«. Broširan 60.—. v platno 70.— Din. Založba» »TRBOVLJE« — Ljubljana. OIOIOIOIOIOIOIOIOIC Za vodovodom še hlebovod Drzen načrt, s katerim se ukvarjajo strokovnjaki za prehrano v Moskvi Koloni traktorjev gre prlpn.vljat zemljo zb krub V zve zi z zasedanjem strokovnjakov v Moskvi, ki določajo smernice za tretjo petletko, se po vsej Rusiji živahno razpravlja o stavljenem predlogu, ki gre za tem, da bi se vsakemu sovjetskemu državljanu brezplačno dostavilo na dom toliko kruha, kolikor ga bo potreboval. Te razprave se dajo zasledovati v časopisih in po radiu, kjer nastopajo posamezni govorniki, iznašajoč svoje razloge za ta izvirni predlog ali proti njemu. Kdor je proti njemu ,ni njegov načelni nasprotnik, marveč iznaša samo tehnične težkoče, ki bi jih bilo treba premagati, preden bi uredba lahko poslovala brezhibno. Vsi pa se strinjajo v tem. da je misel izvrstna, da je uresničljiva in da je treba zato zastaviti vse sile, da pride čim prej do ?>hle-bovoda«. Ker bi se razdeljevanje kruha vršilo nekako na isti način, kakor razdeljevanje plina, vode ali elektrike, je stvar dobila tudi slično ime in se je stvorila ana- j logna beseda kakor plinovod, vodovod ali elektrovod. Kakor ima vsak državljan na razpolago toliko vode, kolikor je potrebuje, ne ' da bi Jo moral še posebej plačevati, tako bo dobil tudi brezplačno na dom dostavljeno toliko vsakdanjega kruha, kolikor ga potrebuje za svojo vsakdanjo prehrano. | Določen bo le nekak maksimum, ki ga ne ; bo mogoče prekoračiti, če ne bo zato iz- j jemnih razlogov, žita je sedaj v Ruoiji do- ! volj, zato nI prav nobene ovire, da se ne bi zastonj delil državljanom. Gre le še za način, kako se naj to vrši. Zanimivo je, da se ruski javnosti stvar nikakor ne zdi fantastična in da tudi poročevalci inozemskih listov zadevo obravnavajo kot resno, važno in pametno. O na- črtu Zlasti obširno piše angleški ln ameriški tisk in povsod se razglaša, da je brezplačno zalaganje s kruhom samo logična posledica ustroja ruskega gospodarstva, katerega končni smoter je edino ta, da se Izdela tolika množina življenjskih potrebščin vseh vrst, da se bodo lahko zadovoljile potrebe najširših slove j naroda. V zvezi s tem navajajo časopisi mnogo primerov brezplačnega dobavljanja potreb ščin. Tako električna energija v Rusiji sicer ni brezplačna, pač pa je tako poceni, da pri mesečnem obračunu znaša komaj nekoliko kopejk ir, je skoro samo formalnega značaja. To velja za potrošnjo električnega toka za razsvetljavo, kuho in kur. javo. Popolnoma brezplačna pa je v Rusiji uporaba telefona; za sedaj res »amo za krajevne pogovore, toda kmalu bo tudi enako za medkrajevni telefonski promet Ta težnja po brezplačnem dobavlja-nju dobrin vsem državljanom se kaže v različnih krajih na prav poseben svojski način. Na severnem Kavkazu v kabardin-ski oblasti, kjer je poleti zelo vroče, so ob vseh cestah zasajene dolge proge s lubenicami. din ja mi, sadnim drevjem in vinsko trto. Vsak potnik, pešec ali avtomobi-list ima pravico si poljubno odtrgati toliko sadja, grozdja ali karkoli, da si lahko uta-laži žejo. Posebni napisi ob cestah opozarjajo na to, da so ti nasadi v prvi vrsti namenjeni potnikom Kar ostane in tega je mnogo, pospravijo kolektivna gospodarstva, ki skrbe za te nasade. Spričo teh primeren- ni nika!-ršno čudo, ako se Rusom hlebovod ne zdi nič nemogočega. Izumili so namreč način, kako se lahko čisto brez težave izloči iz gospodarstva tako zvani rantahilitetni račun, po se je z listjem igral. Na desni je šumela reka in hitela naprej. Iz mesta je odmeval hrup in trušč. Zvon cerkvene ure v bližini je udarjal: enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat. štiri? Okrenila se je k njemu. Tako resen je bil danes, še pogledal je ni. Venomer je strmel v pot Dred seboj. »Ivan. sklenila sem, da se ločim od Fe-rila!« je tiho rekla in ga pogledala. Korak mu je zastal Dvignil je oči od ceste in se zastrmel vanjo. Obletel jo je z očmi. Temni kolobarji okoli oči so jo delali tako staro. Nekdaj vitka polna postava, je zdavnaj splahnela, boki so postali oglati. Lasje s kemikalijami osvetljeni, so ji v neredu viseli ob licih, meglene so bile njene oči. V srcu je začutil odpor proti tej ženi. Oblečena v zelen plašč s tigrastim ovratn'kom mu je bila naravnost zoprna. V tej obleki jo je videl že neštetokrat. čakala je, da ji odgovori. A fino rezane ustnice so ostale trdno stisnjene. V njegovih očeh je videla porog, odpor, ki ga je začutil proti njej. Počasi se je okrenila in s težkimi koraki odšla. Strmel je v reko, v valčke, ki so hiteli naprej in se igrali. »Saj je bil vendar samo kratek flirt! A ona —!« S smehljajem na lepih ustnicah je odšel v nasprotno smer. Ona. gospa Marija, pa je stopala počas', upala je. da jo pokliče nazaj. Preden je iz parka zavila na most, se je ozrla. Ni ga bilo več. Ko ga je pozneje srečala v mestu, jo je prezrl. Od doma so jo spodili. Mož jo je zavrgel. Najela si je za prihranke od prej, majhno temo sobico, z oknom na umazano dvorišče. Sedela Je pred razbitim ogledalom, z glavo med dlanmi, s komolci oprtimi na majrvo mizo, in strmela v ogledalu v svoj posta, ani obraz. Medle oči, gubice na čelu, pri očeh, celo pr ustih jih je odkrila. Ne počesani, rumeni. osvetljeni lasje so ji viseli na obraz. Z velo roko si jih je počasi pogladila s čela nazaj ln glava ji je omahnila na mizo — nad pismo njega. »Gospa Marija! Spoznal sem, da Je bila ljubezen z Vami samo trenutna strast! Vrnite se k možu. Povejte mu... « Nadaljnje besede, pesane s črnilom, so se razlile, zmočene od njenih solz. Mrak je odel nad mizo sklonjeno postavo gospe Marije. V dalji je potihnil hrup mesta. V svetli sobi se je gospod Ivan smehljal, da so se svetili beli zobje, ko je poljubljal roke svoji obiskovalki. BEG PRED NEVIHTO Neko nedeljo se je med popoldansko službo božjo vlila huda ploha in gruča va-ščanov, ki se je razgovarjala ob cerkvenem zidu. je skokoma vdrla v cerkev. 2upnik na prižnici je sredi pridige obmolknil, se obmil proti vratam in dejal: »Zdaj pa. prihajajo tisti, ki imajo cerkev za marelo.« načelu, da v Arhangelsku kruh ne sme biti dražji kakor v Ukrajini, da v Harjko-vu morilke ribe ne smejo biti dražje nego ob črnem morju. ^otoamater Kdaj je film v traku zadosti razvit? Odgovor je lahek, če delamo 8 svežim ra*-vijalcem in s predpisano temperaturo 18 stopinj. Držati se nam je v tem primeru navodil, ki jih prilagajo tovarne svojim razvijalcem ali svojim snemalnim tvorivom. Držimo se tudi naših izkušenj. Če p« je razvijalec že rabljen in so temperature različne od predpisane, bi morali po nekem času pri temnični luči odpirati tank in kontrolirati stopnjo razvitosti. Da se tej neprijetni proceduri Izognemo, priporočajo sledeče: Košček osvetljenega filma nazvij-.no istočasno s filmom »arnim, toda v odprtini za termometer (oziroma pri nekih tankih v odprtim za vrtilni ključ). Odprtino spočetka zapremo, da ne pride svetloba vanjo. Čez pet do sedem minut odre-zek vzamemo iz nje in peg led amo lahko celo pri dnevni svetlobi, do katere stopnje se je razvil. Stopnja njegovega kritja ustreza kritju najvišjih svetlob v pravem filmu. Po nekoliko poskusih »i dobimo pravi pogled za ta preprosti kontrolni način. Ker so vsa snemalna tvoriva občutljiva za ultravi joiičasto svetlobo, posebno i& valovni obseg med 300 in 430 mi-limikronov, bi si mislili, da more ta svetloba, ki jo je v dnevni svetlobi vedno nekaj, povzročiti znatne neostrine v siliki. Za nevidne ultravijoličaste žarke normalni objektivi namreč ni&o posebe korigirani. Da pa teh neostrin ni, se moramo zahvaliti dejstvu, da predstavljajo vse normalne vrste stekla, iz katerih izdelujejo objektive, same izvrstna sita proti uitravijoličastim žarkom, t j. ne propuščajo jih. Za fotografijo z ultravijoličastimi žarki normalni objektivi torej niso uporabni Treba je posebnih objektivov iz po&ebnega stekla ali krernen-ca. (Photographie f. Aiìe.) Pravilno podajanje vode je važno, posebno pa vodnega gibanja. Vtisa, da se voda giblje, pa ne dobimo nikoli s prekratkimi osvetlitvami, kajti ž njimi posnamemo vendar samo neko določeno fazo gibanja. Osvetliti moramo le tako kratko, da je gibanje vode baš še razločno vidno. S tem se sicer nekaj popolne ostrine izgubi, toda voda in ž njo slika postane naravnejša. Pravilno osvetljen je še vedno podlaga dobre fotografije Spoznamo ga po tem, da kaže — če ga pogledamo proti luči — vse podrobnosti v risbi. Kritje ne sme biti premočno. Senčlne (pro-zomejši deli negativa) morajo imeti tudi vse podrobnosti v risbi, in sicer naj bodo vsaj tako razvite, da jih bo mogoče kopirati ne da bi razlezle druga v drugo. Premalo osvetljen negativ je v sencah popolnoma prozoren ali pa ima v njih premalo risbe, kritja, tako da dobimo na pozitivu samo črna mesta brez risbe. Bogato osvetljeni negativ ima tako v Evetlinah, kakor v senčinah dovolj risbe. nI pa popolnoma prozoren, temveč v celoti bolj ali mänj sivo osenjen, omrenjen Pod bogato osvetlitvijo si ne smemo predstavljati samo dvakrat daljše osvetlitve od tiste, ki nam jo kaže svetlomer, kajti moderne emulzije takšno osvetlitev prenesejo, ne da bi jo pokazale. Dvakratna, trikratna in še večkratna osvetlitev je potrebna, da dosežemo zlasti za male formate potrebno drobno zrno. Preosvetljeni negativi so tisti, kjer smo storili dobrega le preveč, n. pr. z desetkrat predolgo osvetlitvijo. Takšen negativ je videti od zgoraj popolnoma črn, skozi luč pa je v sencah tako krit, da je videti le malo risbe. Negativi, ki so tako preosvet ljeni, običajno tudi po slabilnem postopku nimajo prav ostre risbe, kajti svetlobni žarki, ki so prodrli globlje v plast, so povzročili tudi razširitev kontur. F. S. v L.: Z dajnomerom Da Vaši maH kamer! Vam je često težko ostro ustanoviti. Preslabo razločujete obe sličici, ki se morata kriti. O stvari smo nekoč že pisali. N<— mes'.ite na obe izstopni leči dalj inom era lističa barvnega celofana, in sicer na eno recimo rdeč listič, na drugo ze a. Tako Vam bo obe sliki lažje spraviti do kritj3. Dobi se tudi poseben oranžni filter za da-ljinomer, ki posebno pri umetni luči kontrast povečuje. Op; sana metoda je cenejés in prav tako dobra. Priročnik »Praxi» der Aufnahme« je najboljša fotografska knjiga, ki je izšla v zadnjem času v sloviti založbi »Galerije«. Na več nego 300 straneh (pri čemer oa je knjiga še vedno majhne oblike) dobite tu odgovor na vsa vprašanja, ki vas utegnejo zan'mati ob snemanju kakršne-gakoli motiva. Knjigo si lahko naročite zdaj direktno pri Fotoklubu Ljubljana. Amaterje lz Kranja ln okolice opozarjamo, da se v gorenjski prestolnici snuje fotoamaterski klub. V okviru teh priprav se bo vršila ob sodelovanju domače Ljudske univerze in Zveze slovenskih fo-toamaterskih organizacij v kratkem tudi prva fotografska razstava v Kranju. Kranjske amaterje pozivajo prireditelji, naj pripravljajo že sedaj svo;a dela za to razstavo. Podrobnosti sledijo v kratkem. Tečaji Fotokluba LJubljana so deležni letos tolikšnega zanimanja, da je vodstvo sklenilo prirediti, če bo dovolj interesentov, še v tekoči sezoni vsaj še en začetniški tečaj. Interesenti naj se prijavijo pismeno ali osebno vsak torek in petek zvečer v klubskem lokalu, kjer doba tudi vse informacije. Program Fotokluba Ljubljana za tekoči teden: v torek zvečer od borova seja v sredo sedmi večer začetniškega tečaja (skioptično predavanje z okrog 100 diapozitivi: kaj naj fotografiramo in kako naj fotografiramo), v četrtek nadaljevalni tečaj (g. Brane bo obravnaval skrivnosti fotografskih optik), v petek običajni članski večer, v nedeljo skupni izlet TOLAŽBA Stražnik (ki je zalotil znano lahkoživko na kolodvoru): »Kaj ste iskali tako pozno ponoči okrog kolodvora?« Ona: »Opiostite, jaz sem samo tolažila potnike, ki so zamudili vlak ..« Urejujt uavurui Kavljen - Izdaj, ia konzorcij «Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarna rja fran Jeran. — Za insera tm deJ je odgow-i* A loj/ Novak. vsi v Ljubljani.