ygmTira^piiic»ya^v'gS?ovff dokler ni kot strankarski pokret s .n3-šem in evropskem smislu postal vi?« neP°treben. Mussolinijev naj-organizatorici cilj je bil s tem rav ,TIa dosežen in logično in na-VsI*10 ]e’ da i® treba sedaj likvidirati fian ^ste institucije, katerih izključni ®n je bil, dopomoči do dosege te-7cilja. vesti, ki prihajajo iz Italije, Sen .e^0, da se bo na jesenskem za-iki * !u velikeRa fašističnega sveta, 1W.litc dni vršilo, sklepalo sploh o iS^ciji fašistične stranke kot po-D !‘e- od državne organizacije ločc-sti^stitucije- P°s^c dosedanjih fašl-JI ni tajnikov bodo po tej likvidaci-v?ell Prefekti, to je, politično-i$tr?»hX dl'žavni uradniki, ostali pošli M 5Snsk!h 0r^anizaciJ na preidejo 1 kalna udruženja, ki bodo vo- ita prenehala ob* * dr?aJ,?r °. frideljena oz. združena ?benen, ] Y()Jsko- ki bo s tem postala 0 to ycr JMnvi.,a ni fašistična. Ko se *°dilo. in vsa znamenja kaže- Italija cesarstvo NOVA ERA V ZGODOVINI ITALIJE. - PRIPRAVLJA SE ZGODOVIN-SKO VAŽNA IZPREMEMBA USTAVE IN OBSEŽNA REFORMA FAŠI* STIČNE STRANKE. PARIZ, 14. sept. V tukajšnjih diplomatskih krogih se je že dalj časa govorilo o bližajoči se veliki reformi fašistične stranke in Izpremembah v okrilju italijanske vlade. Klub temu pa je plišla vest o imenovanju novih ministrov zelo nepričakovano. V zvezi s tem se je doznalo sedaj za nove posameznosti o velikih reformah, ki se pripravljajo v Italiji. Velike izpremembe, ki Jih namera« va izvesti Mussolini v najbližji bodočnosti, se n* bodo nanašale samo na reformo fašistične stranke, ampak se bodo tikale tudi ustave italijanske države same. Te temeljne izpremembe bodo naravnost zgodovinskega pomena in bodo predstavljale pričetek nove ere Italije. Predvsem namerava Mussolini izpremeniti ustavo v tem smislu, da bo Italija proglašena za cesarstvo, dočim postane Mussolini državni kancelar, oziroma, kakor se bo imenoval — prokonzut italijanskega cesarstva. Kronanje kralja Viktorja Ema nuela za cesarja Italije bo izvršil papež sam. Po informacijah iz rimskih krogov so vse priprave za tostrane izpremem be že davno zaključene. Najnovejše izpremembe v okrilju vlade so samo začetek napovedanih velikih reform v Italiji. PARIZ, 14. sept. Dočlffi Smatrajo protilašistovski krogi najnovejšo rekonstrukcijo rimske vlade in imenovanje cele vrste državnih podtajnikov za odgovorne ministre kot znamenje slabosti fašističnega režima iti dokaz nezaupanja kralja Viktorja Emanuela napram Mussoliniju, pa vidijo rešili politični krogi v teh reformah znamenje, da smatra Mussolini konsolidacijo države že tako daleč izvedeno, da lahko pritegne svoje izkušene sodelavce za samostojne ministre. Mussolini je obdržal le vrhovno vodstvo vseh resorov, ki je podano že s funkcijo prvega ministra in posebno še s funkcijo notranjega ministra. Prva seja nove vlade se bo vršHa dne 24. septembra in bodo na njej podal! novi ministri svoje programatlčne izjave. Ultimat Landbunda avstrijski vladi LANDBUND ZAHTEVA IZPREMEM BO USTAVE. SICER GROZI, DA IZZOVE TAKOJ KRIZO SEDANJE VLADE. co o vseh katoličane tisočih se vprašanjih, obenem pa tudi inozemstvo o položaju katolikov v Jugoslaviji. Posredoval bo dalje med katoliki in oblastmi. Predsednik pripravljalnega odbora je dr. Ju-retič, tajnik pa je dr. Medved. Protektorat nad katoliškim informacijskim uradom prevzamejo beograjski, zagrebški in ljubljanski škofje. Usodna eksplozija i/ Italiji PARMA, 14. septembra. V drogeriji Monici je eksplodiralo preteklo noč veliko skladišče bencina in raznih kemikalij. Poslopje je popolnoma zgorelo. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 17 mrtvih in 22 težko ranjenih; sliši pa se Še vedno obupno stokanje ponesrečencev. Splošno se domneva, da je pod razvalinami še več mrtvih. > Poraz Bijehina u četrtem kolu WIE5BADEN, 14. septembra. ČettfO kolo matcha med Aljehinom in Bogolju-bovom za naslov svetovnega šahovskega prvaka je končalo s porazom dr. AljehV na. Bogoljubov je otvorll damski gambit in je svetovni prvak Aljehin kmalu zašel v težaven položaj. Tekom igre je zgubil dva kmeta in zašel vfh tega v veliko časovno stisko, tako da je že po 31. potezah kapituliral. Stanje po četrtem kolu 1:1 oziroma 2:2 (vsak po eno dobljeno in po 2 remis-p&rtiji). DUNAJ, 14. septembra. Centralna organizacija avstrijskih kmetijcev, tako-zvani Landbund, je izročil vladi spomenico, v kateri kategorično zahteva, da naj se najkasneje do 10. oktobra predloži zakonski osnutek, ki bo upošteval zahteve Landbunda, sprejete na njegovi veliki skupščini v Deutsch-Feistritzu. Ena najvažnejših zahtev je izprememba av- strijske ustave. Ako bi ta ultimatum ne bil sprejet, potem je Landbund odločen, da izzove vladno krizo in sicer z odpo-klicom svojega zaupnika, državnega pod-kancelarja iz vlade. Splošno prevladuje mnenje, da .bo imela izročitev ultimata Landbunda avstrijski vladi še težke posledice. Siarrtski doalčkl irUinkoudh VINKOVCI, 14. septembra. Te dni se je tu mnogo govorilo o rojstvu siamskih dvojčkov, ‘ki sta živela samo eno uro.j Slučaj se je pripetil v vasi Cer#, pribil-; žno 4 km od Vinkovcev, Dne 10. t. m. je, namreč tamkaj 201etna Roža Licht povila’ dva otroka ženskega spola, ki sta bila mščena na .prsih, vendar pa sta bila" tako slabotna, cja sta že Čez eno uro u-mrla, dočim je mati popolnoma zdrava.^ Trupli umrlih siamskih dvojčkov sta bili izročeni patološkemu muzeju zagrebškega vseučilišča. r-S Pred otihodom macčonolča v Ameriko WASHINGT0N, 14. septembra. V zvezi s predstoječim odhodom angleškega ministrskega predsednika Macdonalda v Ameriko, je izjavil državni tajnik Stim-son, da so pogajanja med Macdonaldom in nemškim veleposlanikom v Londonu glede razoroževanja na morju že toliko napredovala, da se lahko skliče razoro-žitvena konferenca. Med Londonom in Washingtonom je bil dosežen sporazum v vseh bistvenih točkah, potrebni pa so še razgovori o tehnični izvedbi sporazuma. Pomorska razorožitvena konferenca bo sklicana koncem novembra ali začetkom decembra v Londonu. Katoliški informacijski urad BEOGRAD, 14. septembra. Tu bo v kratkem ustanovljen katoliški informacijski urad, ki bo redno obveščal jugoslovanski episkopat, časopisje in inteligen- ■ata tasm jo, da pride do tega v najkrajšem Ča- su, bo fašizem edina ln izključna sila v Italiji, izven katere ne bo obstojala nobena druga, tudi nc upravno-poli-tlČna, policijska ali vojaška moč. Pa-Šczcm bo skratka Italija In Italija bo fašizem! Ta razvoj Italijanskega fašizma je tako dalekosežen in tako zanimiv, da nima primere v vsej svetovni politični zgodovini, niti ne v sovjetski Rusiji. Kajti tam je komunistična stranka še vedno poseben organ zase, sposoben zanesti v pokret nesoglasja ln opozt-cljonalna stremljenja, kakor smo to videli v slučaju Trockega in drugih osebnosti. Mussoliniju se po likvidaciji stranke ne bo več treba bati opo- zicije v lastnih vrstah, kajti vsi fa* šlstlčni organi bodo odslej njemu in njegovi vladi organizatoriio in disciplinsko podrejeni državni uradniki in nameščenci. Kdor se bo skušal upirati, bo enostavno odpuščen ali pa kaznovan in upora bo konec. Ta popoina združitev fašizma v Italiji z državo, bo brez dvoma silno utrdila Mussolinijevo pozicijo, tako da za dolga leta ne bo pričakovati nobenih izprememb. Imela pa bo poleg dobrih brez dvoma tudi slabe strani, a na njihov učinek in pomen v nadaljnem razvoju Italije bo treba šele počakati, kajti končna sodba bo mogoča šele tedaj, ko bodo praktični rezultati dobili vsaj prve jasnejše konture. Najdeni kolesi. Včeraj je bilo najdeno pred trgovino Robaus na Koroški cesti dvokolo znamke »Cyrus«, št. 392046, ki ga hrani sedaj policija. V Popovičevi ulici pa so na vrtu hiše št. 1. našli dvokolo znamke »Ram-blitz«. Lastnik ga dobi na policijskem 'komisarijatu. — Nastop tenorista Šimenca v mariborskem gledališču. Ob priliki proslave desetletnice mattf). gledališča, ki bo obsegala tri večere; 1. oktobra dramsko revijo, 2. oktobra operno koncertno prireditev, 3. oktobra premi jero »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, bo nastopil tudi naš bivši član, zdaj slavni tenor g. Mafij Šimenc, na kar opozarjamo že danes. — Najdeni predmeti. Pretekli mesec so bili najdeni in po"« ciji oddani sledeči predmeti: rožn} venec, moško dvokolo znamke »Waffen-rad«, broša, črna kokoš, srebrna verižica, 300 Din, srebrna zapestnica,; zavitek starih odpadkov, majhen star štirikolesni voziček, črn klobuk, košara, srebrna dvokrovna ura s štev. 28531, 5 ključev, 2 m plavega blaga za predpasnike, star črn klobuk, moška žepna ura znamke »Langendorf«, zlat poročni prstan, 4 čft-trtinske srečke drž. loterije, 400 Din. ž®-lezua veriga z obešalko in koko* rujave. barve, — Smernice bodoie^a razvoja Maribora TERENSKI RAZVOJ MARIBORA. — TENDENCA RAZVOJA. - PROMETNA IN GRADBENA VPRAŠANJA. K^aBS5fG57BS?K«;^ V M n r i !• o r ir c»ie 11. Ia. iMtnuaatii...-r!5s.j*.3uj«*rT«aKBS»ws''j«BBS Te dni so zaposleni Številni geodoti z novo izmero mesta, ki naj bi bila podlaga za nov mestni načrt in za bodočo regu lacijo razvoja. To delo je bilo že z ozirom na potrebno fiksiranje definitivnih smernic za dolgoročne gradbene načrte zelo nujno potrebno, a treba je, da sc tudi zares temeljito izkoristi in določi bodoči mestni razvoj tako, da ga pozneje ne bo več treba stalno spreminjati. Mesta se ne gradijo samo za danes ali za jutri, gradijo se za dolga stoletja, da, celo za tisočletja. Gradbeni razvoj vsakega mesta je v največji meri odvisen od terenskih prilik in nanje se mora brezpogojno ozirat* vsak moderen projektant. Časi, ko so se mesta gradila kakor je kazalo, so že davno minili. Kakor druga naša mesta, tako je tudi Maribor nastal slučajno, kot seli-šče krog prvotnega srednjeveškega gradu. Stisnjen za tesno obzidje nad Travo se je razvijal v novejši dobi pred vsem v zaledju, t. j. od starega obzidja proti Kalvariji in Piramidi na eni, proti Meljskemu hribu in vzdolž Drave na drugi ter proti Kamnici na tretji strani. Na desni breg je posegel šele tedaj, ko je bi- lo to zaledje že več ali manj izrabljeno in pozidano. Danes se v smeri Meljskega hriba mesto ne more več razvijati; pod Piramido in Kalvarijo je prostora samo še za nekaj vil, a tudi v smeri Kamnice se v bodoče najbrže ne bodo več gradila večja poslopja. Vile na bivšem Joštovem posestvu so razvoj v to smer popolnoma zaustavile. Razvoj Maribora je tedaj v bodočnosti mogoč samo proti jugu, na desnem bregu od Drave do vznožja Pohorja. Tam bo tekom prihodnjih sto let postalo novo mestno središče, dočim bo levi breg stalno izgubljal na svoji pomembnosti. Ta tendenca razvoja proti jugu je že danes tako jasna, da se je treba nanjo ozirati pri vsakem gradbenem projektu za bodočnost, pred vsem pa seveda še pri izvršitvi novega regulacijskega in gradbenega načrta za celotno mestno področje. Gotovo je, da bo desni breg prejalislej dobil svoj lasten kolodvor, dokler pa tega nima, se je treba ozirati tudi nanj pri usmerjanju prometa iz sedanjega glavnega kolodvora, ki bo v bodočnosti več ali manj postal le kolodvor za promet na sever in s severa. Danes glavni kolodvor sploh še nima primerne prometne zveze z velikim državnim mostom in desnim bregom. Edina Aleksandrova cesta je za tak promet dovolj široka in ravna; vse druge ulice že davno več ne odgovarjajo prometnim potrebam. Gosposka ulica, ki je mnogo pretesna in preveč vijugasta, je za vozovni promet sploh zaprta, Vetrinjska ulica, ravno tako tesna in vijugasta, sama ne zmore niti polovico prometa, ostale ulice, kakor Kopališka, Frančiškanska in Sodna pa ležijo preveč ob strani in so zaradi svojih ostrih končnih oglov za to svrho stalno neporabne. Tu je tedaj treba misliti na novo zvezo med Aleksan drovo cesto in Glavnim trgom, odnosno glavnim mostom in desnim bregom. V poštev prihaja samo linija Grajski trg-Glavni trg skozi sedanjo Vetrinjsko ulico, ki se mora temu primerno razširiti in u-ravnati. Na zapadni strani te ulice so danes izven ene same male hišice, ki se bodo lahko podrle in zamenjale z ravno linijo modernih stavb. Na desnem bregu samem je pa treba že zdaj in dokter je še čas, določiti glavne bodoče arterije. Največ težkoč bo tu delala železniška proga, katero bo treba ali poglobiti ali pa napraviti tudi na Tržaški cesti in pri Magdalenskem parku sličen podvoz kakor je oni na Frarko-panovi cesti. Na vse to je pa treba misliti že zdaj, kajti smeri bodočega razvoja našega mesta so že popolnoma jasne in se ne dajo več spremeniti. Mariborski in dneoni drobii Električni tok ubil delauca Pri stavbi hotela »Črni orel« že od začetka zaposleni 20 letni delavec Bogumir Jezernik, stanujoč v Studencih v Ciril-Metodovi ulici je po lastni neprevidnosti in kljub svarilom svojega delovddje prijel za neizolirani elektrovod. Mladeniča je električni tok takoj — ubil. Nezgoda se je zgodila davi ob 11 dopoldne. Do prihoda sodne komisije so' truplo shranili v pisarni podjetja. Vsi poskusi oživljenja so ostali zaman. Jesenske konjske dirke na Teznu se prično v nedeljo, 15. in nadaljujejo 21. in 22. septembra. Ponovno opozarjamo posestnike dirk, da se more z vstopnico za 15 Din dobiti konja — kasača ali najmanj protivrednost 5.000 Din. 2retanje vstopnice bo v nedeljo, 22. septembra po tretji dirki, v kateri je konj zmagovalec dobitek. Treba je spraviti vstopnice od vseh treh priredbenih dni. Dirke se bodo vršile ob vsakem vremenu. Začetek ob 14. uri. — Poprava in zamenjava plotov. Po nekaterih naših ulicah v sredini mesta so vrtni in drugi plotovi tako zanemarjeni, da so nam v pravo sramoto. Med te in take plotove spada tudi plot od nove mestne hiše v Frančiškanski ul. do Marijine ulice, ki se poleg tega tudi že' podira in obstoja nevarnost, da bo danes ali jutri sploh padel na pasate, če se take parcele sredi mesta zaradi previsokih cen že ne zazidajo, potem bi bilo vsaj umestno, da bi se ogradile s plotovi, ki bi vsaj nekoliko odgovarjali pravilom estetike. Ako hočemo biti samoupravno mesto in severna prestolica Slovenije, potem tudi takih vprašanj ne smemo ba-gatehziratl. — Z levo roko v stroj za brušenje je prišel 17!etni ključavničarski va^rec Franc Komac ter si jo občutno ranil. Na rešilni postaji so mu nudili pomoč »Sokolske peveckč sdruženi« iz Moravske Ostrave bo koncertiralo v Mariboru — kakor doznavamo — dne 8. oktobra in ne, kakor smo poročali nedavno, dne 12. oktobra. Ta izprememba je bila potrebna, ker je pevski zbor iz-premenil potek svoje turneje po Jugoslaviji. Predsednik udruženja Pinkas, pro-svetar Tešinske sok. župe Jana Čapka, prispe prihodnji teden v Maribor in od tod dalje v ostala mesta Jugoslavije, kjer bo zbor nastopil, da se natančno pogovori z merodajnim sokolskimi činitelji o organizaciji turneje. Nato bomo poročali podrobneje o tem vsekakor zanimivem pevskem zboru, ki obhaja letos svojo desetletnico in ki je tekom let absolviral že čez 120 koncertov, med njimi v Pragi, Brnu, Prostčjovu, Olomucu, Opavi, Mor. Ostrovi in vseh večjih mestih lastne župe, povsod z izbornim uspehom. — Stalna gostovanja našega gledališča. Kakor v lanski sezoni, tako bo naše gledališče tudi letos prirejalo stalna gostovanja v Celju in v Ptuju, kje-- namerava razpisati tudi abonmaje. Verjetno je pa tudi, da bo opereta večkrat gostovala j c Varaždinu, kjer je izza zadnjih nastopov ostala v najboljšem spominu in dosegla velik moralen uspeh. — Češki klub v Mariboru naznanja svojim članom, da je začetek šolskega leta na češki dopolnilni šoli v nedeljo dne 22. ,t. m. ob 10. dopoldne v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici ter prosi, da se vsi polnoštevilno udeleže. Vi pa, češki starši, ne pozabite svoje dolžnosti napram. svojemu narodu in domovini, cenite tudi skrb ministrstva šol in narodne prosvete ČSR, ki nam vzdržuje tukaj češkega učitelja in prijavite svoje otroke, v kolikor to še niste storili, pri našem predsedniku ali pa pri našem novem učitelju. Naj ne bo v Mariboru ne enega češkega otroka, ki ne bi posečal naše, češke dopolnilne šole. —* IV. deška osnovna šola v Mariboru. Ker se pozivu za vpisovati e otrok dne- 2. in 3. septembra niso odzvali vsi v to obvezni starši, se bo vršilo v pondeljek, dne 16. sept. po začetni šolski maši naknadno vpisovanje. K vpisovanju se morajo javiti vsi oni. ki svoje dolžnos i niso izvršili v početku meseca. — Pevski zbor Glasbene Matice. Odborniki ima:o jutri, 15. t. m. ob 10. dop. sejo v šolskih pros'orih. Prvi sestanek pevcev in pevk pa je določen za sredo, 18. t. m. ob 20. uri. Stari in novi pevci so vabljeni, da se polnoštevilno u-deleže tega sestanka, ki bo določil smer nice za prihodnje društveno leto in na katerem bo predsednik pevskega zbora, g. Janko Arnuš, predaval o svojih vtisih s potovanja po Bolgarskem. Novi pevci in pevke, prisrčno dobrodošli v Matič nem zboru. — Slovensko lovsko društvo In oblastna sreljačka družina v Mariboru vabita, ker je vsaka druga pot radi pomanjkanja časa nemogoča, tem potom vse darovalce nagrad in podpornike, kakor tudi vse prijatelje lovskega in strelskega športa, da se udeleže danes ob 20. uri v zasebnem delu Grajske kleti, sestanka, kjer se bo vršila razdelitev daril, nagrad in diplom vrlim tekmovalcem na prvi državni strelski tekmi v Mariboru. — Delo preskrbi mariborska borza dela za 8 mizarjev, dva čevljarja, 3 krojače, 40 drvarjev, 3 tapetnike, 4 kuharice, 4 tovarniške delavke in za enega strojnika, šoferja, krojača, opekarskega delavca, frizerja, boljšo vzgojiteljico, kuharico k orožnikom, trgovsko vajenko, kuharico za Bitolj in za dve pestunji. Današnji trg. Na Vodnikovem trgu je bilo sicer opaziti nekoliko manjši dotok vozov z Dravskega polja, vendar pa je bilo trgovanje dokaj živahno. Krompir se je na drobno prodajal merica po Din 7, na debelo pa po Din 5—6. Zlasti mnogo je dospelo zelja, za katero so najbolj povpraševali en-grosisti, ki prodajajo kislo zelje. — Na živilskem trgu je prevladovalo raznovrstno sadje. Raznovrstno povrtje, sočivje ’n zelenjava se je prodajalo po dnevni ceni. Grozdje je bilo na prodaj po Din 6 do 7 kg. — Na perutninarskem trgu, kamor je dospelo do 9. ure 327 komadov raznovrstne perutnine, so bile cene sledeče: Piščanci komad od Din 15—30, kokoši Din 30—40, prvi purani za pitanje 35 do 45 Din, gosi so bile po isti ceni. — Na špeharskem trgu je bilo danes izredno živahno razpoloženje, ker so Špeharji nenadoma padli s cenami. — Iz 12 občin so pripeljali na 30 vozeh 66 svinj, 4 teleta in 1 telico. — Lani ob istem času so pripeljali na 22 vozeh le 53 svinj. — Poleg tega so pripeljali 90 kg svinjskih jeter in pljuč, 85 kg črevesne masti in 25 kg svinjskih želodcev. Cene raznim vrstam mesa so vidno padle. Povpraševanja je bilo veliko. — Na trgu Svobode pa se je danes z ozirom na deževno vreme slabo tržilo. Vsega je dospelo na ta trg le 9 vozov sena po ceni 80—90 Din, otave po 85—100, a slame po 45—60 Din meterski stot. Prodali so vse! Konec vlomilske tolpe. Včeraj Smo poročali, da je bila radi tatvine v Sv. Marjeti ob Pesnici aretirana tudi Marija Lindič, pri kateri so našli nekaj perila, ki izvira iz tatvine učiteljice Karline Čončeve iz Št. Jurja. Lindiče-va je tudi priznala, da so njeni družabniki: Lozinšek, Bunderl in čevljar Alojz Brus iz Pertinja prodali v Murski Soboti Singerjev šivalni stroj, ki je bil baje tudi ukraden učiteljici Čončevi. Kupec pa je bil toliko previden, da jim je izplačal [e 500 Din in zahteval, da mu prinesejo potrdilo od prodajalca. Seveda so se lopovi zadovoljili le z nakazano vsoto in se niso več vrnili v Mursko Soboto, ker se je za šivalni stroj zanimalo že tamkajšnje o-rožništvo. Vsekakor ima vlomilska družba na vesti še mnogo tatvin in vlomov, ki so bili zadnje ter*e izvršeni v mariborski okolici, kar p.f bodo ugotovila nadaljnja poizvedovanja in sodne preiskave. Z aretacijo nevarnih vlomilcev pa je gotovo tudi konec zločinskemu udejstvovanju, ki je vznemirjalo mirno deželo. Prof. Hinko Druzovlč poučuje klavir in violino. Krekoma ulica 14. II, »KARO« najboljši čevlji. Tatvine. Tatovi koles so zadnje dni izvrši’) pravcato ofenzivo. včeraj ;tu bili kradem ko'esi uradniku Ramoldu Hosrhitzil z veže hiše št 14 na Aleksandrovi cesti in trgovcu Francu Vrhuncu izpred poštnega urada na glavnem kolodvoru Kolo !e znamke »Puch« in vredno 14(10 Din. •— Na trgu je včeraj dopoldne izmakn" neznan storitec služkinji Marici Šmidov! torbico z 80 Din gotovine in ključi od stanovanja. — Josipa Gombača, posestnika z Pertoč pa so okradli v pijanosti. Tzgi-nila mu je listnica s 400 Din. Storilcev se doslej ni moglo izslediti. — Na vsak način je hotel k — Grafu S’noči ob "ozni nočni uri sj je r-vnvl na Koroški cesti pred Robausovo pekarno, čuden svat, ki se je vlegel na pločnik in nad eno uro glasno zahteval, da mora na prenočišče k Grafu. Končno je vendarle prispel stražnik, ki je izpolnil iskreno željo čudnega ponočevalca, ki je med drugim tudi navajal, da mu je nekdo izmaknil- listnico z denarji in dokumenti. Mimogrede bodi omenjeno, da je ta nenavadna nočna scena prebudila v dotičnem okolišu sredi spanja skoro vse prebivalce. Skrajni čas je, da se v tem predelu mesta poskrbi za nočni mir. Mestno dnevno zavetišče sprejema deco od 8. do 12. v mestnem socijalno-političnem uradu, Rotovški trg 9. in pri upraviteljstvu zavoda v ljudskem vrtu. Sprejemala se bo predvsem deca revnih staršev, ki za časa svoje zaposlenosti ne morejo v zadostni meri nadzirati svojih otrok. — Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v Mariboru naznanja, da so vpisovanja samo še do 16. t. m. Do tedaj morajo, biti vpisani vsi vajenci in vajenke, ki so dolžni posedati šolo. Kdor se ne bo javil, pozneje ne bo vpisan, ampak ga bo vodstvo ja* vilo obrtni oblasti. — Živinski sejem v Mariboru. Na živinski sejem, ki se je vršil dfle 10. t. m. v Mariboru, je bilo prignanih 13 konjev, 17 bikov, 165 volov, 438 kravifl 14 telet, torej skupno 647 glav, prodanih pa je bilo 344 komadov, med njimi 55 V Avstrijo. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli kg žive teže 9.50—10 Dim poldebeli 9—9.50, plemenski 8.50—9, bik* za klanje 6.50—8.50, debele klavne krave 8—8.50, plemenske 6—7.50, krave z” klobasarje 4.50—5.25, molzne 7—8, breje -8, mlada živina 8—10, teleta 14 Din-Šesta redna skupščina Kajevega steg* mariborskih skavtov bo v nedeljo 15. sept. ob 10 dop. v mah dvorani Narodnega doma. Udeležba je za vse člane strogo obvezna, vabljeni so P* vsi prijatelji skavtskega pokreta, zlas” starši in učitelji. Govoreči psi v Mariboru. Od sobote, 14. t. m. do srede, 18. t-se bodo vršile v kavarni »Evropa« pre<*’ stave bivšega člana cirkusa KludsK^ Sherlock Holmesa z dresiranimi SP81** skimi foksterijerji. Psi izvajajo športne atrakcije in gospa Ekonora v raznih drugih produkcij.. Pričetek dnev”" ob 8.30 zvečer, vstopnina prosta. Stro® amiliarni spored. Več na letakih! ^ Pri nagnenlu k maščobi, protinu, sladkosečnosti izboljšuje nara^ na» »Franz Josefova grenčica« delovali želodca in črevesa in trajno pospeši Pr bavo. Raziskovalci na polju zdravnis^ vede o presnavljanju zatrjujejo, da so d segli z »Franz Josef-ovo vodo« sijal rezultate. Dobi se v vseh lekarnah, m gerijah in spec. trgovinah. — ! Olepševalno društvo v Studencih vabi vse prijatelje zabave na trgatev 8 . zdja, ki bo v nileljo 15. t. m. v l°k8 A. Senice. Po trgatvi različne zaba Vstopnina 4 Din. Ker je čisti dobiček menjen za povzdigo parka, prosi driis ^ za obilen obisk. — Na razna povpraševanja radi prireditve »Jadrana«, v soboto, ,g 5. oktobra sporočamo, da bo spored z \ pester. Društvo hoče, da zadovolji kega, naj je ta še tako razvajen. D# bo prišel vsak na svoj račun, bodo beli šotori s svojimi dobrotami. I yAvj» dajo vstopnic ima g. Jos. Šinigoj, trg ^ na delikates, v Aleksandrovi cest: g. Viktor Kosi, trgovina usnja, to tetra trg 9. Cena v predprodaji in pri večerni blagaini na dan Pr • Din 5 za osebo. Naša mesta in naši trgi po desetih letih svobode NEMŠKA IN NEMČURSKA MOČ PREDOSVOBOJENJEM IN DANES. — NEM-ŠTVO PO POKLICIH. — NAŠA MESTA IN NAŠI TRGI. Dasiravno imajo avstrijski Nemci obilo posla z domačimi političnimi zadevami, se vendar od časa do časa dotaknejo tudi naše mariborske oblasti, takozvanega »Unterlanda«, kakor pravijo še vedno oni v Gradcu. Tako so te dni prinesli listi, in to celo izpod peresa našega novinarskega atašeja g. Nikolajeviča, članek o vprašanju nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, specijalno v Vojvodini in Sloveniji, ki je ves poln netočnosti in docela zgrešenih primerjav. Mi na ta članek ne bomo odgovarjali, ker je to že storilo »Jutro«, zdi pa se nam potrebno preceniti stanje nemške moči v naših mestih in trgih po desetih letih slovenske svobode in samostojnosti. Da je bila moč nemštva, a še bolj nem-Čurstva na Spodnjem Štajerskem pred in med svetovno vojno izredno velika, je fakt, katerega ne bomo zanikali. Toda ta moč je bila ustvarjena z umetnimi pripomočki, z interesi avstrijske državne au-toritete, ki je stremela po ponemčenju Slovencev in sploh avstrijskih Slovanov, s kapitalom nemškega narodnega gospodarstva, ki si je skušal popolnoma podvreči slovensko zemljo, s šolami nemških nacijonalističnih organizacij itd. Pod pritiskom vseh teh činiteljev ni bilo nič čudnega in nemogočega, dati našim mestom in trgom, nemški, odnosno nemčur-. ski značaj. Toda kljub sistematičnemu prizadevanju mnogih desetletij in velikega aparata, je bil ves ta nemški in nem-čurski značaj samo zunanja polltura, pod katero so se slovenske plasti ohranile trdno in je bilo treba odstraniti samo to polituro, da se je pokazalo pravo, slovensko bistvo naše zemlje. Nemški in nemčurski značaj podeželja je v desetih letih splahnel v nič. Odtok priseljenega tujega nemškega uradništva in nameščenstva pa je spremenil tudi mesta, posebno Maribor, Celje in Ptuj, kjer se nemška moč od leta do leta bolj omejuje na resnično nemški element, ki pa je vreden vpoštevanja samo zaradi njegove gospodarske moči, dočim bi si-c<: bil popolnoma brez vsakega pomeli*. V Mariboru, Celju in Ptuju med državnim, oblastnim iij občinskim uradni-ništvom nimamo Nemcev, v svobodnih poklicih je še peščica .odvetnikov, ki se napram slovenski večini docela izgublja, preostajajo tedaj samo še pridobitni krogi: industrijalci, trgovci in obrtniki. V teh stanovih je naše nemštvo najmočnejše, čeprav je po 80% slovenskega poko-lenja in bi ga bilo torej pravzaprav treba šteti med nemčurstvo. Delavski, kmečki in sploh širši sloji pa so po pokolenju in po zavesti skoraj brez izjeme slovenski. Zares nemških delavcev, po pokolenju in po prepričanju, je v vsej mariborski oblasti komaj nekaj desetin. Vse ostalo, kar Nemci reklamirajo še vedno zase, je nemčurskega izvora in se stalno vrača nazaj v slovenski tabor. Nemški kmetje so posamezno naseljeni samo ob meji krog Št. lija in Mure ter več ali manj strnjeno v Apaški kotlini ter v dveh vaseh Prekmurja. Izven Maribora, Celja in Ptuja je pravih Nemcev tudi poprej bilo malo, pač pa so bili v premoči nemčurji v mestih in trgih. Danes o nemštvu v Gornji Radgoni, Ljutomeru-, Ormožu, Sv. Trojici in Sv. Lenartu v Slov. gor. skoraj ni več sledu, preostali so še posamezni nemčurji, ki pa tudi ginejo. Močnejše so še danes nemške, odnosno nemčurske pozicije v Sv. Lovrencu na Pohorju in v Marenber-gu. Dravograd se je precej preobrazil, dočim vzdržuje vso nemško, ali bolje nemčursko moč v Slovenjgradcu, Šoštanju, Konjicah, Ločah, Poljčanah, Slovenski Bistrici, Vojniku in Rogatcu par večjih podjetnikov, industrijalcev, trgovcev in veleposestnikov. Toda tudi njihov v-pliv polagoma gine, saj kažejo n. pr. Slo-venjgradec, Slovenska Bistrica, Konjice itd. velik napredek. Ostali trgi in mesta, kakor Mozirje, Gornji grad, Braslovče, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Podsreda, Podčetrtek,' Kozje, Studenice, Makole itd. so več ali manj očiščeni vsakega nemškega upliva in nemčurstvo, v kolikor je sploh obstojalo, se je v zadnjih letih porazgubilo brez sledu. ; • Tako je torej dejansko stanje po desetih letih naše svobode. Zato naj nemška gospoda v Avstriji ne misli več, da je v »Unterlandu« še vedno tako, kakor je bilo pred našim osvobojenjem. Pravo sliko preporoda bo pa jasno pokazalo tudi ljudsko štetje, ki se bo izvršilo prihodnje leto. ninice, posejane z lepimi vasmi in posameznimi posestvi, vidnimi preko Gosposvetskega polja, Šenturške in Magdalen-ske gore do Ostrovice, glavnega gradu-koroškega, in do Brež, mesta z najšte-. vilnejšimi srednjeveškimi razvalinami v celi deželi koroški. Proti zapadu se vidil pred Košuto vzdolž nje košček zelene visokogorske doline: tam leži občina Sele, k so dale pri ljudskem glasovanju 97 odstotkov za Jugoslavijo. Borovlje se ne vidijo, ker dvigajo med Obirjem in njimi tri črni bradati orjaki svoje glave proti nebu: Črni vrh, Zetiče in Macen; pač pa vidimo ostali ozki pas Sp. in Gor. Roža od Škrbine pri Galiciji preko Šmar jete in Glinjan gori do Beljaka in Do-brača in Ziljske doline. Ves pisani svet, kjer danes še bivajo koroški Slovenci in ga lahko imenujemo svojo last, je nam, Obir — Ojsterc Ko mi na Ojsterc pridemo, te liepe Ziljanke vidimo. Kor. narodna. .vidar v deželi koroški, na širni celovški ravnini, »Puale« imenovani, na »Huarah« med Dravo in Vrbskim jezerom, v veselem Rožu, ob 'kameniti Zili in v prostorni Podjuni gori do naj višjih leg pri Trušnjah in Djekšah »ajda cveti, da diši petredpedi« daleč kakor je nekoč svojo pridigo v cerkvi tedaj še slovenskega Blatnega grada na Malo Gospoj-nico začel koroški pisatelj, župnik N. Jarnik, tedaj je prišel pravi čas za izlet na najznamenitejšo goro v slovenskem Korotanu, na Obir, ki ga domačini, njegovi vznožniki in pobočniki, pravilneje in točneje po značilnih obrisih njegovega glavnega vrha imenujejo Ojsterc. Ko do-speš po štiri ali večurni, sicer dolgi, toda varni in ne pretežavni poti, ki te vodi sprva skozi sveže duhteče, hladno smre-kovje in borovje, potem preko solnčno-svetlih zelenih visokogorskih pašnikov in planin, nazadnje mimo ruševja in skal natih pečin, na njegovo najvišjo točko,* 2141 m visoko, pa je v jutranjih urah^ zrak čist in jasen in širno obzorje brez oblakov in brez višinskega dima, tedaj na mah spoznaš, kakšen neprecenljiv biser v zlati verižici vseh naravnih le-Ppt in krasot slovenske zemlje smo zgubili. vsaj za sedaj, ko smo zgubili zloglasni plebiscit Jn z njim slovenski Korotan. Glavni vršaci v celokupnih Karavankah, Stol, Vajnaš, Vrtača, Zelenica, Hajn zev turn v Košuti, Obir-Ojsterc in Peca «osezajo sicer vsi približno isto višino, toda glede impozantnosti, raznoličnosti ln Pestrosti, pa tudi istotako elede ob- širnosti in obsežnosti razgleda, prekaša koroški Ojsterc vse druge, tudi najvišje vrhove v Kamniških planinah, med njimi tudi Ojstrico, ki kot njegova' jugoslovanska nevesta čaka in bo čakala, dokler ne bo med njima izbrisana papirnata meja, ki njiju loči po nepotrebnem, ker loči, kar spada po bližnjem sorodstvu in po utripu svojega srca pod isto streho. Na sliki, ki jo lahko gleda občudujoči planinec s te krasne, edinstvene razgledne točke, sta naslikana dva popolnoma različna sveta z vsemi svojimi nijansami in prehodi, ponajveč drug drugemu si nasprotujoč tako kakor nema smrt in živo življenje, včasi roko sl podajajoča in polagoma prehajajoča drug v drugega, potem zopet nekje ločena drug od drugega po grdih prepadih, ki se na prvi pogled zde naravnost nepremostljivi: Grandijoznost, nema veličastnost, ostropotegnjene in odsekane črte Velikega. Kleka in Visokih Tur, naših Julijskih Alp, Karavank in Savinjskih planin na enf strani, ljubka sanjava je zera,, srebrni traki deroče Drave in njenih Številnih;pritokov, bela mesta, bele cerkvice'V'vasi, zeleni travniki in gozdovi, v sivorujave barve prehajajoče njive z mehkimi, raztegnjenimi črtami celotne dežele Koroške na drugi strani; to je tisto, kar bo na visokem Ojstercu vsikdar očaralo in omamilo oko tudi najbolj razvajenega veleturista. Koroška ljubka idila, koje strmo ozadje tvori Ojsterc z Malim Obirjem, nam kaže poleg Vrbskega jezera s Celovcem še šest malih jezer v smeri proti Tinjam, Velikovcu in Dobrlivesi: Klopinjsko, Gosljinsko, Zablaško, šemprimško, Šentlipško in Ka mensko jezero. Vmes se dvigajo nizki zeleni grički in holmci, dolinice ln rav- stoječim vrh Ojstrca, odprt: Ziljani, Ro-žani in Podjunci; Poljani — prebivalci Celovške ravnine —, Horjanci •*- prebivalci »Huar« — in Rutarjanci — prebivalci predgorja v Karavankah: vsi gledajo ostrorobi vrh sivega Obirja, orjaka tnSd gorami v njihovi deželi, leto za letom in ga obiskujejo radi, da vidijo z njega v državo slovansko. Kadar je namreč noč jasna, se vidi- od tod preko Jezerskega sedla, med Kamniškimi planinami na eni, med Zaplato in Storžičem na drugi strani razsvetljena Ljubljana, pa ipak tudi razsvetljeni Celovec, dva antipoda in simbola dveh svetov, različnih dveh političnih tvorb in kulturnih krogov, ki jih tudi gledaš z sedaj avstrijskega Obirja, ker imata 'blizu njega skupno — mejo in prehajata eden v drugega. Dr. Fr. M. Danilo 6orinsek: Žalostna ljubezen Založila in tiskala Ptujska tiskarna v Ptuju. Strani 32. V Času, ko je doba racionalističnega realizma zapustila globine srca, resnično in edino rodišče prave poezije ter se uzvrtinčila v goli intelektualizem, je v Ptuju izšla zbirka mladega pesnika Danila Gorinška, ki očituje vse znake pristne, občutene in doživljene lirike. Dolga leta smo Slovenci zaman čakali na knjigo pesmi, ki bi jo z enakim užitkom lahko prečitala inteligent in človek iz najširših vrst. Gorinškova »Žalostna ljubezen« je taka knjiga. V njej ni dvomljivega duhovičenja in eksperimentiranja z ritmom in formo, samo občutje mladega srca je, tako elementarno in primarno, kakor le more biti pravo resnično občutje. Komu se bo. Gorinškova ljubavnai lirika zdela morebiti preveč romantična, toda zame je v tem njena največja vrlina, ker je izraz reakcije proti jekleno-hladnemu realizmu sodobnega življenja, ki je iz ljudi napravil stroje in iz srčniK utripov pogonsko silo. Taka reakcija pa je zdrava in, potrebna predznanilka nove dobe, ki se že, poraja za gorami in se dih njene pomladi, čuti že na zapadu, v Fran ,piji, Angliji in drugod. Gorinškova pesniška zbirka je enotno in smiselno harmonično urejena. Od prvih korakov srečanja, od praznenjai prvih čaš opoja, v katerem morda — smisel žitja skrit leži smisel, ki ga brez pOkoja sva iskala žive dni — raste v ekstazo, v dvome, ki ji sledijo in v . trpko osrednje spoznanje pesnika bohema: Ker sem poet — bogat otrok' na veke bova se ljubila, a ker poet sem le, ubog, za vselej bova se ločila. Neizprosnost resničnosti je podrla gradove sanj, meteor, ki je za trenotek razsvetli nebo, je ugasnil in pesnik sprašuje v trpki bolesti: i : Zakaj zašla si v mojo pot? Mar bi jo sam bil hodil, in ne vedoč ne kam ne kod — v samoti svoji blodil. In po slovesu je samotna pot, vsa pol-fla spominov — spominčic, ki svetijo in sladko dehtijo, a , preden leto h kraju gre, . spominčice se osuše in modri kras njih sred meglč jesenske v nič izgine, c:- Iz daljave prihaja dozorevajoče spoznanje, prihaja čas, ko postane mož in srce postane kremen. Zato zaključuje zbirko zdravica: v življenju dni nešteto,imaš, nešteto dni — nešteto r čaš, in v njih je več pelina kot vina. Gorinškove pesmLso dograjene in čiste, zato bodo postale naši mladini to, kar so bile nekoč in so še vedno nemški Heinejeve. Čitali jih bodo fantji in bodo ob njih mislili na svoja dekleta, Čitala jih bodo deikleta m bodo sanjala o svojih fantih. Tako bodo v mladini preživele nebroj sodobnih intelektualnih duhovičenj, ki bodo naglo pozabljene, kakor je naglo pozabljena, vsaka modna roba. Zbirka se naroča pri založnici: PtujsVi tiskarni v Ptuju, ki jo je tudi grafično odlično opremila. —r. Budilke Din 50- samo prvovrstna kvaliteta. Ure * nihalom In na stojalih od najceneJSth do najfinejših. — Proste ure na stojalih po v»eh cenah. Ursr M. JLGERJEV SIN GOSPOSKA ULICA 15 Tudi na obroke. 3158 -j*- —------------------------------T3S5- Prorok meč Culufcafri Kakor poročajo iz Pariza, se je pojavil med divjimi Culukafri v Afriki nov prerok, po imenu Zombo; Temu fanatiku, ki ponosno nosi svojo »svetniško« glavo na mršavem telesu, se je posrečilo, da je izpreobrnfl na neke vrste krščansko vero že okrog 30 tisoč svojih rojakov, posebno stare bojevnike, ki so bili dosedaj najbolj nedostopni za vse pridige raznih misijonarjev iz Evrope in Amerike. Zombo pripoveduje o svojem božjem poslanstvu sledeče: »Ko sem nekega,več£-ra molil v svoji kolibi, se je duh ^odločil od mojega telesa. Na obzorju sem] zapazil četo duhov, ki so imeli glave ovenčane s palminimi vejicami in venci, v desnih rokah pa je sijala na<£ naravna svetloba. Hotel sem se združiti s to božansko legijo, ko sem nei-nadoma začutil, da padam v prepad. Takoj nato sem zatrepal in moj duh se je zopet združil s telesom.' Tedaj' pa sem zaslišal glas, ki ml je govoril: »Zombo, zapusti svoje štiri žene! To je božja volja l«s •; p Po tej viziji je Zombo začel » zahajati med narod in je nastopal med njim kot prerok. Seveda so tudi njega preganjali. Šele, ko se -je njegova sestra poročila s Salomonom, kraljem nekega culukafrskega plemena, , se je krščansko gibanje pod vodstvom preroka Zomba pričelo v tej divji, afriški pokrajini nenavadno naglo razširjati. Na tisoče in tisoče vernikov ■ prihaja neprestano k njemu in ga prosijo, naj jih spreobrne in sprejme v svojo novo vero. -n Heuuyorška zračna policlfa Ameriška uradna statistika ugotavlja, da so Amerikanci pokadili v eaem letu (od 30. junija 1928 — 30. junija 1929) nad 100 milijard cigaret. Celokupna produkcija v Zedinjenih državah , je dala 113.978.898.000 cigaret, torej 13 milijard več, kakor v minulem letu. Šibek odstotek je odšteti na eksport, vse ostalo pa so pokadili Amerikanci sami. V istem letu so tobačne tovarne izdelale tudi 6.548.749.000 cigar, katerih produkcija je porastla v primeri z lanskim letom za en. procent. Tobaka za pipo se je razpe-čalo 339,749.000 funtov, tobaka za HOS-ljanje pa 39,593.000 funtov, rSftent ^ _ Jli Tfc MftflJSSElV FTTP PNTK ToTinT V Marib'oru, rdne 14. IX. 1929 Otok Lastowo STRATEŠKI IN GOSPODARSKI POM EN. - ITALIJANSKA1 UPRAVA. -PREBIVALSTVO IN ZNAMENITOSTI. . -: Med tem ko se naši neosvobojeni kr* ji v Italiji, Gorica, Trst, Reka in Zader često omenjajo v našem dnevnem časo pisju, z otoka Lastova ne pride noben glas do nas. In vendar je tudi ta otok z malimi kršnimi otočiči, ki ga obkrožajo, del našega narodnega ozemlja. Otok La-stovo je eden od najjužnejših in največjih dalmatinskih otokov. S svojimi malimi obrobnimi otočiči, katerih je 25, se razprostira med Visom in Mletom in je dolg v celoti krog 40 morskih milj. Med malimi otočiči sta najvažnješa Sušac in Glavat, ker je na vsakem zgrajen po en svetilnik. Ta dva svetilnika tvorita z onim na Lastovu in z največjim na Pe-lagružu skupino največjih 5n sploh najvažnejših svetilnikov na Jadranskem morju s strani naše obale napram Italiji. Otok Lastovo bi pomenil za nas silno važno strateško postojanko, a za sred njo in južno Dalmacijo tudi vir blagostanja. Ta otok je po svoji blagi klimi in 'močno razviti obali z znanimi ribolovi, ^izbornim vinom, oljem in vsakovrstnim 'južnim sadjem neprecenljive vrednosti za tistega, ki ga poseduje. Italija si gai jje prilastila pod imenom »Iscla di Lago« ‘sta« ter ga administrativno priključila ■Zadru. Na otoku se nahajajo Tazni uradi, kakor okrajno sodišče, pristaniški urad, policijski komisariat, del mornarice s postajo »Marconi«, ki predstavlja po svo ji grandijozni ureditvi v luki »Lago« pravo znamenitost, itd. Seveda ima svojo stalno postojanko na Lastovu tudi fašistična milica, dočim upravlja mestno občino »podesta«, ki je seveda fašist in Italijan iz »regna«, '^Celotni otok šteje danes skupno z iz Italije naseljenimi Italijani in italijanašl iz Korčule, ki so se po našem osvoboje-nju tja preselili, toda brez vojaške in fašistične posadke, krog 2000 duš. Zvezo med otokom in Italijo, odnosno Zadrom, .vzdržujejo velike italijanske paroplovnc družbe z velikimi parniki, de’oma direkt no, deloma pa preko Splita in Dubrovnika. Da pa more prebivalstvo sploh živeti in da ni odrezano od prirodnega zaledja, so Italijani proglasili Lastovo za prosto luko. Prebivalstvo je razen priseljencev in fašistične milice ter vojske izključno in brez .izjeme, hrvatsko. Zavednost Lastovčanov je bila sploh že poprej znana, saj je ta mali otok dal Hr-jvatom toliko inteligence, kakor noben drugi otok in kakor malokatera neprimerno večja pokrajina. Danes je ta in- teligenca raztresena po vseh delih naše svobodne države, ker se domov seveda sploh ne more vrniti več. Kakor vsa dalmatinska mesta, 'tako ima tudi mesto Lastovo več starinskih znamenitosti, med katerimi so najvaž nejše cerkve in slike. V cerkvi sv. Koz-me in Damijana je slika obeh zaščitnikov ki je delo enega izmed učencev Tizia-nove šole, druga slika »Gospe s polja« pa velja kot čudodelna relikvija in je pri Lastovčanih v velikih časteh. V Marijini cerkvi se pa nahaja znamenita slika Ma rijina, delo slavnega slikarja Francesca Bissolija iz 16. stoletja. Ta slika je ena od najdragocenejših slik celotne italijanske renesance. Sicer pa spominja v Lastovu vse na slavno prošlost, kajti za časa dubrovniške republike je bilo mesto Lastovo z otočjem samostojna kneževina. Od takrat se je ohranil tudi znameniti lastovski statut, katerega je svoječasno s komentarjem izdala 'Jugoslovenska akademija v Zagrebu. Ker so bili Lastovčani stoletja ločeni od rojakov na celini in na sosednjih otokih, so si ohranili še mnoge prastare o-bičaje, narodne noše in tudi jezikovne posebnosti. Malokje se je med hrvatskim ljudstvom obranilo toliko pristnih staroslovanskih besedi in korenov, kakor ravno na Lastovu. Italijani skušajo hrvatsko narodno zavest, jezik in kulturo sicer zatreti z italijansko šolo in uradovanjem, toda kakor drugod, se jim tudi tu to ne bo posrečilo, Šport ZIMSKI ŠPORTNIKI! ... ZKD je topot nabavila športni film »Be- li stadion«, ki ga bo predvajala od pon« deljka 16. t. m. naprej v Grajskem kinu. Epohalni film je bil posnet ob priliki IX. zimsko-sportne olimpijade v St. Moritza in je po bogastvu vsebine najboljša šola za slehernega športnika. »Beli stadijon« je revija čet najboljših športnikov sveta. Švedi, Norvežani; Angleži, Nemci, Ame-rikanci, Švicarji in Finci se bore za prvenstvo. Smučanje, sankanje, drsanje, hockey in smuški skoki ter druge spretnosti zimskih športov se vrste na platnu, ki nam v vsej čarobni lepoti slika tudi veličastnost mogočne zimske prirode. — Prav tako zanimiv je film s tujsko-pro-metnega stališča. Je takorekoč navodilo za eksploatacijo tujskega prometa. Film je zanimiv tudi za slehernega ljubitelja prirode, ki bo našel v pravljičnih slikah romantičnega Engadina popoln užitek. Pred predstavami bo kratko informativno predavanje. Jutrišnje športne prireditve. Ob 9. v Ljudskem vrtu tekma rezerv SK Maribora in SK Svobode. Ob pol 10. na igrišču Rapida tekma med prvo in drugo mladino Rapida. Ob 14. Kasaške dirke na Teznu. Ob 15. Igrišče Železničarjev — rokometna tekma Železničar - Rapid. Ob 16. SK 2elezničar:Villacher SV. Kolesarska dirka. Jutri priredi I. delavsko kolesarsko društvo, podružnica v Studencih, klubsko dirko na progi Maribor - Hajdina - Račje - Maribor. Proga za seniorje, dva kroga (90 km), za juniorje pa en krog (45 km). Start ob 8.30 pri Delavski pekarni, dočim je cilj pri gostilni Škof na Tržaški cesti. Popoldne bo v gostilni Bauman v Studencih veselica z razdelitvijo daril. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu. ISSK Maribor — nogometni odsek. V nedeljo točno ob 9. dop. nastopi rezervno moštvo proti SK Svobodi v naslednji postavi: Majer, Tomac, LazniČka, Iršič, Božič, Petan, Laznička. Salamon, Priveršek, Bertoncelj I. Vesna-ver in rezerve Domicelj, Konič in Kocbek. Tekma bo v Ljudskem vrtu. MO službeno. 1 G Ilovar se naproša, da vrši pri tekmi rezerv Maribor:Svoboda blagajniško službo. — Tajnik. Velika je razlika med čevlji In ievlji V&F ■■■ v kvaliteti, v obliki, v izde* lavi, v trpežnosti Samo eno poskušnio napra-vite z 1 KARO Koroška cesta 19 Sokolstvo Rečna telouadba odčelkotf Sokolskega društua u mariboru se bo vršila za jesensko dobo sledeče: 1. Vsi oddelki v popoldanskih urah telovadijo na letnem telovadišču in sicer: Starejši Člani v pondeljek, sredo in peteib od 18. in pol do 20. —• Moški naraščaj od 14. do 16. leta v sredah in sobotah od 18. in pol do 20. — Moški naraščaj od 16. do 18. leta v pondeljek in petkih od 18. in pol do 20. — Zenski naraščaj od 14. do 16. leta v torkih in četrtkih od 17. do 18. in pol. Zenski naraščaj od 16. do 18. leta v ponedeljkih in petkih od 17. do 18. in pol. Moška deca nad 7. letom v sredah in sobotah od 17. do 18. in pol. Ženska deca nad 7. letom v sredah in sobotah od 16. do 17. in pol. Moška in ženska deca pod 7. letom v sobotah od 14. in pol do 16. ure. 2. V telovadnici meščanske šole v Krekovi ulici telovadijo čfatii v ponedeljkih in petkih od 20. do 22. ure ter članice v torkih in četrtkih od 18. in pol do 20. ure. 3. Oddelki moške in ženske dece v’ Magdaleni in starejših članic pričnejo z vadbo šele po 1. oktobru, kar se bo še posebej objavilo. ; Ta urnik velja od 15. t. m. Vpisovanje, v oddelke se vrši v oddelkovih telovadnih' urah. WolIeyballska tekma med društvima Maribor : Konjice se bo vršila v nedeljo: 15. t. m. ob 9. uri na letnem telovadišča. HALI OGLASI Nov trlcevnl radio aparat ceneno prodam. Naslov v upravi Hs^. _____________________________ 2239! Sobo lepo, solnčno, rC z električno razsvetljavo oddam sostanovalcu takoj. Naslov v upravi »V&« černika«. 2253 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Radvanjska cesta 6, II. _______________ 2242 Dijaka ali diiaklnio sprejmem na stanovanje in hrano. Cela oskrba Din 600,—. Kacijanerjeva ulica 22. Pritličje. Nove spalne In jedilne sobe, po najmodernejšem vzorcu ugodno prodam. Aleksandrova c. 45. 2245 Miha«! Zevaco Beneška ljubimca Zgadavlnski raman Iz starih Benetk 187 ^ Ob takem premišljevanju si je Juana osvežila solzne oči z vodo. Nato se je spustila po stopnicah, ne [vedoča kam in po kaj, ter se napotila po ulici tjaven-dan. Berič, ki ga je Sandrigo postavil pred njena vrata, ji je sledil za petami. 'Juana, je hodila brez cilja dobre pol ure, ponavljaje sl y mračni trdovratnosti svojo fiksno idejo: »To ni mogoče, da bi se Sandrigo poročil z,/Bi-anko.c r. \ Naenkrat pa se je ustavila in zapazila, da stoji na ■bregu Velikega kanala. Par barkarolov je kramljalo in j se smejalo; sedeli so na robu nabrežja ter mahali z nogami nad vodo. ■ - ■■ < f: Juana se je dotaknila rame enega izmed njih, rekoč: „" »Ali bi mi hoteli pokazati palačo Imperije?« ^Barkarol je brez odgovora iztegnil roko. 1 rJuana ie pogledala v naznačeno smer. • J Sto korakov od tistega kraja je zagledala: blesteče .mramorno pročelje; za njegovimi okni je plamenelo nebroj luči in sijalo skozi raznobarvne šipe. »Ali je to Imperijina palača?« je dejala, kakor da si hoče pridobiti časa in’dobro premisliti vse, kar ji k rojilo po glavi. »Da, to,« je dejal barkarol. »Veselica je v palači. Gospa kurtizana ima baje hčer in nocoj praznuje ta hčj svojo zaroko.« , Barkaroli so se glasno zakrohotali. ^uano 36 stresk>. Vsa bleda se je oddaljila proti palači, ki je sredi modrikaste noči kopala svoje mramorne stene v dvojnih lučih; v resničnih in tistih, ki so gorele v kanalu. Tolpa ljudi je stala nedaleč od vhoda. Berači, revne ženske, ljudje, ki so prišli po svoj delež slavlja in so ob vhodu občudovali kurtizanine goste, berači v nadi, da izmoledujejo kaj miloščine, meščani pa, da bi mogli doma pripovedovati svojim ženicam o čudežih, ki so jih videli. Ko se je Juana ustavila med množico, je ravnokar nova gondola pristala ob vznožju širokih mramomih stopnic; iz nre je stopil moški, oblečen nenavadno bogato, v spremstvu treh lakajev v sijajnih livrejah. Z mogočnim zanosom v vseh gestah in korakih je stopal po stopnicah navzgor. Ker ta mož ni imel obraza zakritega, so ga nekateri spoznali, in njegovo ime je za-šumelo med množico, ki je zijala od občudovanja. »Aretino! Preslavni pesnik Aretino !...«> Skoraj .v istem trenotku je poleg krasne gondole 'Aretinove pristala druga, zelo preprosta. Veslal je Nu-bijec, oblečen v tuniko iz bele svile. Gost, ki je stopil iz nje ter stopil naglo v palačo, je imel krinko na obrazu; zato ni nihče spoznal v njem kardinala škofa beneškega, prevzvišenega Bemba. -■T-'',. m. Mati ali kurtizana. Veselico, ki jo je priredila Imperija, si je izmislila ona sama še tisti večer, ko ji je Betnbo napovedal dan nameravane poroke. Ko je napočil dan veselice, je Imperija v spremstvu svojega intendanta obhodila palačo zunaj in znotraj, kritikovala razne odredbe, velela prestaviti par kipov in nekaj rastlinja in cvetlic. Prepričala se je, ali so osvežila, sorbeti, slaščice in vina pripravljena; ukazala je položiti še par preprog ter se naposled zadovoljna vrnila v svoje sobane. Bila je videti nervozna; smejala se je v nepravem času ter mahoma prebledevala in postajala mračna brez vidnega povoda. Ko se je bližala peta ura, je stopila v Biankine prostore, ki je živela, kakor bralec ve, zdaj v palači skoraj jetniško življenje. Odkar je Sandrigo privedel deklico k materi nazaj, je postalo to jetništvo še občutnejše, nadzorstvo še strožje. Na redke izprehode, ki jih je delala z Bi-anko, je hodila kurtizana zdaj v spremstvu oboroženih sluff: zvečer, kakor v bivših časih, oa snloh ni več bo- dila z doma. 1 ■-4^ Življenje, ki se je nudilo Bianki ob strani njena matere, je bilo torej zelo žalostno. To življenje pa se je izpreminjalo, to žalost je povečalo skrito čuvstvo, ki je navdajalo Bianko: da se j je odprl med njo in med Imperijo neznan, nepremostljiv prepad. Prej se obedve v svojih dolgih razgovorih in kramljanjih kar nista mogli nasititi izlivov medsebojne ljubezni, in Bianko je vznemirjalo takrat samo nekaj: tajinstvena stran materinega življenja, ki si je ni mogla pojasniti. Zdaj pa ni bilo nič več izlivov ljubezni, nobenega kramljanja več. Bianka je videla vedno jasneje, kako se ji mati odtujuje. Priprave za veselico so še bolj razdražile njen notranji nemir. Slišala je prihajanje in odhajanje ljudi; njene ženske so ji odgovarjale na vsa vprašanja, da se ji pripravlja veliko presenečenje in da bo že videla, kaj. Bianka je trepetala. Cela dva ali tri dni ji mati ni prišla pred očL In ko je Imperija nazadnje vendarle stopila v njeno sobo, je hči zapazila, da je njen obraz tako trd in mrzel, kakor ga ni videla še nikoli. In res: ljubosumnost je divjala v srcu kurtizane. Vstopila je v spremstvu služkinje, ki je nosila kaseto. »Pustite to tukaj,« je dejala Imperija, »in pojdite še po ostalo«. Ženska je ubogala in se vrnila kmalu s prekrasno belo svileno obleko, ki jo je položila na bližnji naslonjač; nato so prišli na vrsto razni drugi toaletni predmeti, kakor šerpa, pas in svileni šolnički. Bianka je gledala te priprave skoraj z grozo. Ko je služkinja odšla, je Imperija pozvala hčerko k sebi, poljubila jo na čelo ter odprla kaseto. Iz nje je vzela biserno ovratnico neprecenljiv# vrednosti, glavnik, ki je bil istotako okrašen z belimi biseri in zaponko za pas, iukrustirano z istimi dragulji* In naposled se je pokazala nekakšna majhna kronica* spodaj vrsta demantov, nato vrsta rubinov in nad vsem tem velikanski biser, ki je predstavljal že sam zaso ogromno bogastvo. V Mariboru, dne !4 ,Y -.Tv, vVe in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15. 1547 Šo’ske torbice, aktovke, nahrbtnike in po najnižjih cenah .priporoča Jvan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 2162 v največji i:.biri Prodam jedilnico * in še druge stvari. Naslov v upravi »Večernika«. 2222 Iščem eno do dve sobno stanovanje s kuhinjo v bližini kolodvora, sar. o za dve osebi brez otrok. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo »Vedenika«. 2224 1—2 dijaka iz dobre hiše, sprejme ugledna rodbina v všo oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 2220 Vsak dan ruski koncert v kavarni Park. 2221 Mlado, pridno dekle, katero ima otroke rado, se išče za čez dan k majhnemu otroku. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod »M. L. 20«. 2218 Trisobno stanovanje z vrtom itd., dam brezplačno pošteni družini, ki bi nadzorovala upravljanje posestva. Naslov v upravi lista. 2215 Oskrbnika za posestvo tik Maribora, iščem s 15. oktobrom. Dobi lepo tri sobno stanovanje, vrt itd. Naslov v upravi lista. _. ’ 2214 Zmožne šivilje za belo perilo se takoj sprejmejo. Vprašati v konfekcijski tovarni Skušek, Krekova ulica štev. 14. s 2212 Bučno olje, č zajamčeno pristno, priporoča J. Hoch-miiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ul. 7. . 2203 Iščem solidno, marljivo in zanesljivo, samostalno gospodinjo, z lepim vedenjem in večletno prakso za gostilničarsko obrt. Starost 30—45 let največ. Prevzeti bi morala tudi kuhinjo in ostalo bi dobila od mene na račun po dogovoru. — Dotična, ki bi bila voljna prevzeti ta posel, lahko računa na; večletno vodstvo, a po moji uvidevnosti, bo lahko dotična preskrbljena z enim delom mojega premoženja. Natančnejše informacije daje I. Potisk, Maribor, Radvanjska cesta 13. 2204 Sprejmemo zanesljivega samskega šoferja. Predstaviti se v tovarni Wogerer, Krčevina. 2198 Proda se za špecerijsko trgovino: prodajalna miza, (pudel), štelaže, mala kredenca z ledenico, petrolejnik, steklena omarca za delikatese,-decimalna tehtnica in nacionalna kasa za 100 kg. Vprašati v tovarni bučnega olja, Maribor, Taborska ul. 7. 2237 Oddam lokale, obokane, suhe,’svetle, v velikosti 60— 70 mJ; trgovino, mali lokal, za pisarno, oziroma malega obrtnika. Naslov. po-ve uprava »Večernika«. 2238 Oddam dvema osebama s 1. oktobrom, veliko, čisto, solnčno sobo pred parkom. Gosposka ulica 58 I, vrata 2. 2235 Klavir in teorijo poučuje konservatoristka. Levstikova 29 II, Jemec. Prehod v Magdalenski park, pred tračnicami. 2262 Učenca za brivsko obrt se takoj sprejme pri Fr. Novak. 2260 Mlado dekle za dostavljanje in druga dela se sprejme v trgovino Hinko Sax, Grajski trg št. 8. ■ • - .2257 Gospodična želi inteligentno prijateljico ali. prijatelja. — Ponudbe pod »Odkritosrčnost« - na’ u-pravo lista. ! ’ ' • 2258 Lepo, meblirano sobo oddam. Frankopanova ulica 13, ti: 2241 Pletilja išče službo za ,1. oktober. Ponudbe na upravo lista pod »Pletilja«. 2240 Zakonski par, brez otrok se sprejme kot hišnik v hišo Maistrova in Cankarjeva ulica 18. Pismene ponudbe je oddati pri hišniku omenjene hiše 2243 EC a s a š k i I e s e n s k 8 m e e t i n g j na dirkališču Tezno pri Mariboru dne 15., 21. Tn 22. septembra 1929. 226, * Začetek ob 14. uri. Vstopnina Din. 15*— | Vsaka vstopnica more dobiti konja ali 5000 Din.! s ®^caEBraiaHBBaHHBBBi3HBEiBBBflBBBBBunRii»irnBBBHH-.BBnBBBflB:BBDBBBBB»i»uBBDBBUBpi|DUBDDBbbBBBBHBBRBB.B vvvvvvvTvvtvvtvttttttvtttttvttttttttttv | ^bdbbbbbbBbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi *©W :.:L:, 'D B B P rim« orehovine« naprodaj!: Pism ponudbe na upri B Večernika “pod šifro „Sred'šče‘‘ L AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA H briketi I Telefon 2457 dospeli Meiovšek Tattenbachova ulica 13 PSariborika lesna industrija A. Domicelj Koroška cesta štev. 46 Telefon 2160 Parna žaga Sn strojno mizarstvo Izdeluje pohištvo, oprave trg. lokalov, stopnice, okna, vrata, ladijski pod, tople grede okvirje itd. Prevzame sploh vsa v mizarsko stroko spadajoča dela In popravila. — Košare za sadje. I g: i Dai «1aJliA«2f.A ulic. as 2247 Zahtevajte povsod „Večernik“! POZORlJjjJf m PRIČETEK /OLE le v novo otvorjenl trgovini godal ln iaiuzlkalij S. PERC, MARIBOR GOSPOSKA ULICA 34 dobita po brezkonkurenčnih cenah: Gosli od Din 100*—, Strune za gosli:,E* 6kom.Din 1*-, loke od Din 30*—, ,*.* trevo, 1 kom. • Din 1*50, etui od Din 85*—. ,D* črevo, 1 kom. . Din 3*—, „G* l kom. od Din 2 — naprej. — Vsakovrstna popravila se izvršujejo po skrajno nizkih cenah. Oglejte si zalogo in prepričajte se sami. 2101 v 5.- ' NAJCENEJE KUPITE BLAGO ZA OBLEKE, PLATNO, SVILENE ROBCE, HLACEV/NO ITD. V NOVO OTVORJENEM V MARIBORU, VETRINJSKA ULICA 15 Šfrafl6 " V M a r IK S r u7 dne' 14.' IXM929. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril ATELJE ZA MINO MO/KO PERILO ter sprejemam naročila v svoji trgovini, kjer imam ila izbiro velučo zalogo cefirjev, popelinov in svile. — Se priporoča I. BABIČ, MARIBOR, GOSPOSKA 24 2®® II kožuhovine RAZNIH VRST ima letos v zalogi tvrdka L. ORNIK, MARIBOR KOROŠKA CESTA 9 Za Vaše zimske plašče nabavite si že sedaj primerno krzno za ovratnik in obšive, dokler je izbira bogata, kajti pravkar so dospele največje pošiljatve iz Leipziga. — Zalogo si lahko ogledate povsem neobvezno. — Našli boste vse to, kar rabite. 2249 »jJutia« V Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d.