Poštnina plačana v gotovini v r-n >• Abb. postale I gruppo L<61la lOll lir Leto XXXI. St. 219 (9221) nevnik TRST, nedelja, 21. septembra 1975 v Govcu^nri Gtvre-n ^TVphiio-r.t,1945, nje=ov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» — ____ J * ^ _^_ra ^ ma^a v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PSOLUCIJA FtDERACUE «ili, C1SL IN UIL Sindikati zavračajo poziv k omejevanju zahtev po zvišanju plač Potreben je takojšen sestanek z vlado, ki naj da jasne odgovore o gospodarski politiki, ki jo namerava voditi RIM, 20. - Federacija CGIL, S'J.bL ffl UIL je zavrnila poziv vlade delavcem, naj omejijo zahteve po zvišanju plač, istočasno pa ®e je zavzela za čimprejšnje sre-z vlado, ki naj da jasne odgovore na obstoječa vprašanja. V resoli ki jo je vodstvo sin-mkalne federacije soglasno spre-lelo na sinočnjem sestanku in ki 80 jo objavili danes, je tudi u-gotovljeno, da vladni dokument vsebuje samo predvidevanja o gospodarskem razvoju v srednjem roku brez vsakršnega konkretne-Sa poskusa, da bi definirale pro-gram, izbire in posege, ki bi bili sposobni vplivati na krizo, ki se Y8ak dan slabša, in nakazati rešitve v okviru realne hipoteze strukturnih sprememb. Dokument sindikatov zavrača vladni poziv k omejevanju zahtev P° povišanju plač v naprej določenih mejah, češ da je to nemo-S°ce, ko pa vlada še ni pripravila osnutka in konkretnih ukrepov za spremembo gospodarskih struktur. I.ako omejevanje bi namreč pome-Piio podporo spontanim mehaniz-rnom za oživitev sistema ter bi terjalo od delavce gotove žrtve v zameno za absolutno negotove rezultate brez političnih jamstev. Dokument federacije CGIL, CI "-■ in UIL predlaga primerjanje staiišč z vsemi strankami ustavnega loka v kratkem roku ter ato analizira gospodarski položaj, Kl jg_še posebno hud in celo dra-matiCf-n glede zaposlitve. Vzroki a tak položaj niso samo rezultat mednarodne krize, ampak tudi posledica gospodarske politike omejevanja javnih izdatkov in kredita. Sindikati tudi menijo, da Še ena žrtev salmonefoze NEAPELJ, 20. — Epidemija s« aioneloze je danes terjala še er>o žrtev. Gre za novoro- ki je umrla danes ob •30 v neapeljski bolnišnici * antobono», kamor so jo Premestili iz klinike dr. Mal-^onija v Avelline. Število ev epidemije je tako na-raslo na 17. i ?°dne oblasti pa so danes ,a e še eno obvestilo o r . nerri Postopku, in sicer na v 'J?krajinskega zdravnika '■jllinu dr. Carpinella, ki r.°b,ožujej°: da ni opravil °llh. dolžnosti. Obtožnica Di^°n. tudi o «nenamerni e-P'derrnji». To je že peta ose-1 je vpletena v preiskavo bagiči epidemiji. je vlada sprožila nujne ukrepe z zamudo in da ti ukrepi ne ustrezajo potrebam po strukturnih spremembah. Vodstvo, federacije je tudi potrdilo, da je osrednji cilj sindikalnega gibanja zaščita in razvoj zaposlovanja ter je ponovilo zahtevo po odločilnem primerjanju stališč z javnimi oblastmi in z delodajalci glede odnosov med industrijo in kmetijstvom, glede prevozov, energije, elektronike, gradbeništva in problemov Juga. RIM, 20. — Na današnji seji deželnega sveta Lacija'so uradno sporočili, da je bil dosežen politični in programski sporazum med KD, KPI, PSI, PSDI in PRI za upravljanje dežele. Sporazum predvideva sestavo deželnega odbora levega centra, ki bo odprt «kritičnim prispevkom in spodbudam» KPI. Po sporazumu bo za predsednika odbora izvoljen predstavnik PSI, ki bo po vsej verjetnosti Roberto Palleschi. KRVAVA SPIRALA FAŠISTIČNEGA NASILJA V ŠPANIJI Tudi baskovski domoljub Paredes obsojen včeraj na smrt v Barceloni Množične aretacije po vsej Španiji - Ogorčen val protestov v Evropi BARCELONA. 20. — Kot je bilo pričakovati je vojaško sodišče v Barceloni obsodilo na smrt 21-Iet-nega baskovskega rodoljuba Juana Paredesa. ki je bil obtožen, da je junija letos med roparskim napadom na neko banko ubil policijskega agenta. Z današnjo razsodbo. ki so jo vojaški sodniki izrekli po večurnem posvetovanju, je naraslo število na smrt obsojenih domoljubov na enajst. Razsodbe so vojaška sodišča izrekla v slabem mesecu in vse kaže, da krvavi spirali, s katero se Francov fašistični režim skuša obdržati na oblasti, še ni konca. V španskih zaporih je namreč še nad sto domoljubov, ki pripadajo ali baskovskemu osvobodilnemu gibanju ETA ali raznim skrajno levičarskim organizacijam, ki bi jih na osnovi pred nedavnim odobrenega protiterorističnega zakona lahko obsodili na smrt. Včerajšnja razprava je trajala skupno osem ur, razsodbo pa je sodišče izreklo šele danes popoldne. Kot je znano, so Paredesu sodili s hitrim postopkom, kar pomeni, da obtoženče nima pravice do priziva. Obsodbo mora vsekakor potrditi poveljnik vojaškega o-krožja in postane polnomočna, ko LIBANON NA ROBU RAZKROJA Srditi spopadi v Bejrutu med muslimani in kristjani Pozno zvečer je bilo doseženo premirje s posredovanjem sirskega zunanjega ministra BEJRUT, 20. — Po štirih dneh srditih oboroženih spopadov med pripadniki krščanske in desničarsko usmerjene falange ter aktivisti naprednejših muslimanskih strank, je bil danes zvečer končno dosežen sporazum za premirje. Libanonski radio je naznanil vest o premirju, ko so nasprotne skupine že prekinile sovražnosti. Po tolikih dneh spopadov je tišina v Bejrutu naravnost presunljiva, središče mesta pa opustošeno in podobno evropskim mestom takoj po koncu druge svetovne vojne. Kljub premirju libanonski radio neprestano oddaja pozive prebivalstvu, naj ne hodi z doma ker so ulice še vedno nevarne. Največjo zaslugo za vzpostavitev premirja ima sirski zunanji minister Kadam, ki ga je predsednik Asad poslal v Bejrut z nalogo, da posreduje med rivalskimi skupinami. Kadam se je sestal tako z libanonski vlado kot s predstavniki muslimanov in kristjanov. Odločilnega pomena za doseženi sporazum naj bi bil njegov pogovor z vodi- teljem falange Gemajelom, katerega naj bi se udeležila tudi libanonski predsednik Frangie in načelnik generalštaba šekabi. V pogovoru s časnikarji je Gemajel poudaril, da je sedaj položaj v Libanonu nevzdržen m da razkroj države ne koristi ne kristjanom in niti muslimanom. Podoben sporazum o premirju je bil dosežen že v četrtek vendar ga sprti skrajneži niso spoštovali. Po poluradnih računih naj bi v teh štirih dneh srditih spopadov umrlo petdeset ljudi, nad sto pa je bilo ranjenih. Gmotna škoda je ogromna in po nekaterih ocenah naravnost katastrofalna. ,ll"|i"",,,i,,m,lllllllmillltnntlltllIlllllllllllllllnmllmltl|l|lmlil|||||||III|IIIIIIIII|l|ll||||ii MEDSEDNIK SFRJ TITO OBISKAL SiSAK Enotnost zveze komunistov jez proti nacionalizmu rePublike^P’ ■ 20' ~ Predsednik ne8 “ob!s|i°S1P Broz Tit0 Je da-dnevno hu, mv Sisku končal več-86 z «rrmaariJe na Hrvaškem in H^grad tu-™ • * * * v-*akorn» vrnil v nekaj p0 yj0 3® Prispel v Sisak sPremstvn „ uri’ v njegovem hrvaški m-Pa i30 kdi tudi vodilni Jakov Bla*eC^avrkkh med njimi Na železih in Milka Platdnc-Pravili m-oa Posta-ii 80 Tita po- družbenom[m,?'aiVniki obtìrle in v hoteb, d nih .organizacij. slovanski se je jug0' litičnim ati- dsednik sestal s po-Kra^i3^ območja Siska, nanili z p , stavmki so Tita sez-v kateri im J,em občine Sisak' 10 roetalurtki Zkl° P?membno mesno ir drupf™ k?mblnat z železar-Titu so ^vl0^’311- Predsedniku lovni ljud?e ,f'vda 30 bili d®-Prvih vrstah u°mbmata vedno v ljanja 2ultatelh 26 dosegli Pomembne"re- npravljaniahin da razvoj samo' devaniih L Ha da,.so v teb priza-zultati dosegh pomembne re- koncu^ sesta n k^*”0 ^i V Sisku’ ob v°m med a?ka .s Političnim akti- * da™fru1Pm^idejal: «Važno Pianistov enotnost zveze komunistov ho b° fnotna zveza ko-razred 0 en°ten tudi delavski beneea ^ Sf- n?.treba bati no- Seea a nacionalističnega in dru- 8 80 delovanja. Mi se“ nahajamo na prepihu in z mnogih strani nam grozijo. Zato moramo biti čimbolj enotni, tako da nihče od zunaj ne more prodreti in razbiti naših vrst. Jugoslavija je na takšnem geografskem položaju, da si mnogi želijo, da bi morda prišlo do nekakšnih notranjih razdorov, da bi se lahko vmešali v naše notranje zadeve.» «Jugoslavija uživa ogromen prestiž v svetu — je nadaljeval Tito. Prav gotovo spremljate našo zunanjo politiko in veste, da Jugoslavija med neuvrščenimi igra in bo igrala še naprej eno od vodilnih vlog. Tudi zaradi tega nas mnogi cenijo. Po drugi strani pa se tudi malo bojijo. Toda zdaj morajo že vsi računati z neuvrščenimi kot zelo pomembnim dejavnikom v mednarodnih odnosih. To ste lahko videli tudi na nedavnem posebnem zasedanju generalne skup ščine združenih narodov, na katerem so obravnavali vprašanje graditve novega sistema medna rodnih gospodarskih odnosov in na katerem smo tudi mi imeli e-no od važnejših vlog. Visoko razvite države morajo enkrat spoznati, da v svetu ne bo miru niti dobrih mednarodnih odnosov, dokler se ne bodo vzpostavili pra vični gospodarski odnosi.» VLADO BARABAŠ Težavne naloge nove portugalske vlade LIZBONA, 20. — S svečanostjo, ki so jo neposredno prenašali po televiziji, je bila sinoči umeščena šesta začasna portugalska vlada, ki ji predseduje admiral Pinhei-ro da Azevedo in ki je bila sestavljena po skoraj enomesečnih pogajanjih. V novi vladi so štirje vojaki, štirje socialisti, trije ne-odvisneži, dva socialdemokrata in en komunist, imenovali pa so tudi 34 podtajnikov, katerih imen niso sporočili. Premier de Azevedo si je prevzel tudi dolžnost ministra za gospodarstvo. Za zunanjega ministra je bil imenovan major Melo Antunes, notranje ministrstvo 'je prevzel kapitan Almeida Costa, ministrstvo za šolstvo in kulturo major Victor Alves, finančno ministrstvo Francisco Sal-gado Zenhn (socialist), ministrstvo za prevoze Valter Rosa (socialist), notranja trgovina Magal-haes Mota (PPD), zunanja trgovina Jorge Campinos (socialist), informacije Almeida Santos (ne-odvisnežj, zdravstvo in socialno skrbstvo Sao Borges (PPD), ministrstvo za delo kapitan Tomas Rosa, javna dela in okolje Veiga de Obveira (komunist), poljedelstvo Lopes Cardoso do Carmo (ne-dustrija Marques do Carmo (ne-odvisnež) in pravosodje Pinheiro Farinba. Novi vladi so potrdili svojo brezpogojno podporo socialisti in socialdemokrati, medtem ko so bili komunisti previdnejši in so postavili odločno zahtevo, naj vlada brani dosedanje dosežke revolucije. Tudi desničarska stranka CDC je poudarila, da soglaša z vladnim programom, kljub temu pa bo ostala v opoziciji, ker nima nobenega predstavnika v vladi. Ob umestitvi vlade sta predsednik republike Costa Comes in premier de Azevedo obljubila ponovno vzpostavite reda ter poudarila, da se bosta zavzemala predvsem za zmanjševanje napetosti ter za pospeševanje gospodarstva. je z njo uradno seznanjena vlada. Od tedaj ima predsednik republike Franco le dvanajst ur časa, da pomilosti obsojenca. Čeprav se je španska vlada včeraj sestala na redni seji, kaže, da ni razpravljala o smrtnih obsodbah, ki so jih izrekla vojaška sodišča. Nekateri tuji komentatorji pripisujejo oklevanje fašističnega režima mogočnemu mednarodnemu pritisku — ne gre pozabiti, da se je za obsojence o-sebno zavzel tudi papež Pavel VI. — drugi pa menijo, da je v teku oster spor med Francom in njegovimi pristaši, ki hočejo streti opozicijo s trdo roko, in liberalnejšimi veljaki režima, med katere prištevajo tudi premiera A-riasa Navarra, ki si prizadevajo, da bi z zelo postopno demokratizacijo omogočili mirno nasledstvo priletnemu «Caudillu». Vsekakor pa je položaj Paredesa in petih pripadnikov FRAP, ki so bili obsojeni v četrtek, bolj kočljiv od ostalih petih obtožencev, ki so bili obsojeni na smrt v začetku septembra. Paredes in pripadniki skrajno levičarskega gibanja nimajo namreč pravice do priziva in razsodba bo postala polnomočna. komaj jih bodo potrdili poveljniki vojaških okrožij. Vse kaže pa, da bodo slednji resno pretehtali položaj, preden bodo sprejeli kakršen koli sklep, saj je značilno dejstvo, da madridski poveljnik ni še potrdil razsodbe proti pripadnikom FRAP dva dni po zaključku procesa. Po mnenju tujih opazovalcev bo režim počakal do prihodnjega tedna, da dokončno odloči o usodi obsojenili domoljubov. Dokaz za to naj bi bilo dejstvo, da sta si tako premier Arias Navarro kot podpredsednik ministrskega sveta Rafael Gabello privoščila nekajdnevni oddih v Andaluziji. Španska policija je medtem sporočila, da je v raznih mestih a-retirala 57 članov raznih odporniških organizacij. Štirinajst od teh — med katerimi je več žensk — naj bi bilo včlanjenih v komunistično marksistično-leninistično stranko, ostali pa naj bi oili člani katalonske osvobodilne fronte. Policija dolži aretirane vrste terorističnih izpadov, pripravljali pa naj bi tudi atentate na policijske agente in vojake. Z današnjimi aretacijami je število aretiranih v zadnjih dneh naraslo na 150, dva pripadnika baskovskega osvobodilnega gibanja ETA pa sta bila ubita v četrtek v spopadih z agenti. Medtem pa se v Evropi in v svetu vse bolj širi protest proti divjanju Francovega fašističnega režima. Sindikat milanskih letaliških delavcev je napovedal tridnevni bojkot vseh španskih letal, v Rimu in v Turinu pa pripravljajo za ponedeljek množične protestne shode. Na Dunaju je skupina mladih avstrijskih socialistov v znak protesta za nekaj ur zasedla sedež ■ španske letalske družbe Iberia in zahtevala, naj avstrijska vlada poseže pri španski ter naj se zavzame za pomilostitev obsojenih domoljubov. Socialistična zveza avstrijskih borcev za svobodo pa je poslala generalnemu tajniku OZN ter avstrijskemu veleposlaniku pri Združenih narodih brzojavki, v katerih zahteva odločen poseg mednarodne organizacije pri španski vladi. Generalna skupščina za sprejem obeh Vietnamov v OZN NEW YORK, 20. — Generalna skupščina OZN je danes soglasno (samo 9 držav se je vzdržalo glasovanja) zahtevala od varnostnega sveta, naj nemudoma ponovno prouči vprašanje sprejema obeh Vietnamov v svetovno organizacijo. Predstavnik ZDA pa je po glasovanju sporočil, da bo njegova vlada ponovno postavila veto proti sprejemu Hanoja in Saigo-na v Združene narode, kot je to že storila 11. avgusta. ZAKLJUČENA V ANCONI KONFERENCA 0 LADJEDELSTVU Vlada ima nejasne poglede na pomorsko gospodarstvo Nesprejemljiva izvajanja podtajnika Gunnella - Posegi deželnega odbornika Stopperja in tržaškega župana Spaccinija (Od našega posebnega dopisnika) ANCONA, 20. — Italijansko gospodarstvo ima sedaj dve izbiri: izhod iz krize lahko zaupa drzni stavi po skorajšnjem «boomu» a-meriškega in zahodnonemškega proizvodnega sistema in se mu priključi kot «peto kolo», ali pa se skuša rešiti z mobilizacijo vseh svojih notranjih rezerv, skratka s smotrnim izkoriščanjem svojih proizvodnih sposobnosti, svoje lege. svojih izročil. Zdi se, da se tudi «izredni načrt» ministra La Malfe usmerja k drzni stavi, ko osredotoča vprašanje perspektiv italijanske ekonomije na izvoz in reševanje denarnih problemov, s čimer se pa ne strinjajo v celoti sindikati in, v našem primeru specifičnega vprašanja prevozov, ladjedelstva in pomorske politike, večina obmorskih dežel, mest in pokrajin, ki so pobudnice zanimive konference o vprašanju naložb kapitalov za okrepitev italijanskega ladjedelstva. Konferenco o vprašanju ladjedelstva je sklicala deželna vlada v Markah, nanjo pa so prišli predstavniki vseh obmorskih dežel in mest, zastopniki sindikatov ter de- lavskega sveta ladjedelnice v Anconi. Iz naše dežele so na srečanje prišli, poleg deželnega odbornika za industrijo Nerea Stopperja, še deželni svetovalci KPI in PLI, milj-ski župan Spaccini v spremstvu odbornika Abateja, delegacija sindikalistov, med katerimi so tudi deželni tajnik CGIL Calabria, pokrajinski tajnik kovinarjev Burlo, člani delavskih svetov ladjedelnice v Trstu. Na srečanje so organizatorji povabili ministra za državne soudeležbe, Antonia Bisaglio, a se je izmaknil in poslal v Ancono podtajnika Gunello, člana PRI. Po pozdravu predsednika skupščine dežele Marche, komunista Bastianellija, je daljše tehnično poročilo o trenutnem stanju italijanskega ladjedelstva prebral ancon-ski župan Trifogli. Povedal je najprej, kako se godi ladjedelnici v Anconi, ki je sploh ne bodo več obnavljali. Prej je bila last družbe Piaggio, sedaj pa jo bodo zgradili z javnim denarjem. Stala bo 40 milijard. Ni to naključje ah sreča, tem več spoznanje, da je italijansko ladjedelništvo, kot je pozneje poudaril tajnik kovinarjev Pastorino. ................................. Predstavnik italijanske vlade v Zagrebu Med obiskom jesenskega mednarodnega velesejma v Zagrebu si je italijanski podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino sen. Senese ogledal tudi paviljon dežele Furlanije - Julijske krajine. Naša dežela je letos drugič uradno prisotna na največji sejemski prireditvi v Jugoslaviji. V deželnem paviljonu so razstavljeni pretežno stroji in tehnične naprave za vinarstvo ...... unii im............................................ SEJA ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKE ZBORNICE V ZAGREBU Neravnovesje v trgovinski bilanci ogroža blagovno menjavo med sosedama ZAGREB, 20, — V okviru med- narodnega jesenskega velesejma v Zagrebu so se v petek popoldne v prostorih Gospodarske zbornice SR Hrvatske sestali člani italijansko - jugoslovanske zbornice iz Milana in jugoslovansko - italijanske zbornice iz Beograda, da bi pregledali razvoj gospodarskega sodelovanja med sosednima republikama in vprašanja, ki so v zvezi z medsebojno blagovno menjavo. Sestanka, ki je bil 41. po vrsti v dvajsetih letih delovanja obeh zbornic, so se udeležili podtajnik na italijanskem ministrstvu za zunanjo trgovino Senese .italijanski' ambasador v Jugoslaviji Maccotta, jugoslovanski generalni konzul v Milanu in italijanski konzul v Zagrebu, predstavnik Zvezne gospodarske zbornice SFRJ Rupnik, deželni odbornik za finance in splošna vprašanja Furlanije - Julijske krajine Coloni, predsednik in podpredsednik tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske zbornice Latcovich in Bole in številni predstavniki italijanskega in jugoslovanskega poslovnega sveta. Tajnika obeh zbornic, Marič za beograjsko in Di Salvio za milansko, sta podala daljši poročili o gibanju italijansko - jugoslovanske blagovne menjave v prvih mesecih letošnjega leta. Iz poročil in iz razprave, ki jima je sledila, je bila jasno razvidna skrb ob dejstvu, da se primanjkljaj na jugoslovanski strani ustrezne bilance veča v takšnem obsegu, da ni več mogoče govoriti o kakšnem konjunkturnem neravnovesju, temveč da gre že za pravi prelom v strukturi medsebojnih dobav. Tudj mimo vplivov splošne gospodarske krize v Evropi in v svetu in mimo omejitvenih ukrepov, katerim se na italijanski strani pri-dajajo še omejitve in pregrade Evropske gospodarske skupnosti, je namreč struktura jugoslovanskega izvoza na italijansko tržišče neustrezna glede na gospodarski razvoj, ki ga je v zadnjih letih dosegla jugoslovanska republika. Medtem ko dobavlja Italija Jugoslaviji pretežno industrijske izdelke, prevladujejo v prometu v nasprotni smeri še vedno prehrambno blago in surovine. Posledica vsega tega je, da se je italijanski izvoz v Jugoslavijo v prvi polovici letošnjega leta povečal za 48 milijard 982 milijonov lir, in sicer z lanskih 248 milijard 918 milijonov na 297 milijard 900 milijonov lir, jugoslovanski izvoz v Italijo pa ne samo, da ni narastel, temveč je celo nazadoval, in sicer kar za 53 milijard 564 milijonov lir, to je s 165 milijard 184 milijonov v prvi polovici lanskega leta na 111 milijard 620 milijonov v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Primanjkljaj na jugoslovanski strani, ki je znašal konec junija lanskega leta 83 milijard 734 milijonov lir, je tako dosegel rekordno višino 186 milijard 280 milijonov lir. Skrčenje prometa v smeri proti tradicionalnemu italijanskemu tržišču je prisililo Jugoslavijo, da je preusmerila del svojega izvoza na druga tržišča. Tako je Italija, ki je bila še pred leti na prvem mestu med zunanjetrgovinskimi partnerji Jugoslavije, nazadovala na tretje mesto. V tej zvezi so med razpravo poudarili zlasti delež, ki so ga nekoč imele postavke kot les, meso in živina. Glede italijanskega uvoza živine in mesa je predsednik milanske zbornice opozoril, da bi tudi ponovna oživitev tega prometa ne mogla odpraviti neravnovesja v medsebojni bilanci: to bo lahko odpravila le korenita sprememba strukture v jugoslovanskem izvozu. Po njegovem mnenju je italijansko tržišče pripravljeno na to, da prevzame več končnih industrijskih iz- delkov jugoslovanskega izvora (njihov delež v jugoslovanskem izvozu naj bi se povečal s sedanjih 25 na okrog 40%), jugoslovanski dobavitelji pa morajo poskrbeti za to, da bodo njihovi izdelki konkurenčni tako kar zadeva kakovost kakor tudi glede cene. Globlje prodiranje jugoslovanskih končnih izdelkov na italijansko tržišče pa bi morala pospeševati primerna gospodarska propaganda. Podtajnik za zunanjo trgovino Senese je ob koncu zasedanja izrazil pričakovanje, da se bo blagovna menjava med sosednima republikama v kratkem ponovno povzpela na višjo raven in hkrati tudi strukturno uredila. V tej zvezi je posebej omenil vprašanje dobav jugoslovanskega lesa: najnovejši vladni ukrepi, je dejal, bodo prinesli novega elana v italijansko gradbeništvo, to pa bo povečalo povpraševanje tudi po lesu jugoslovanskega izvora. Na daljši rok pa bo vsekakor treba razmišljati, je zaključil sen. Senese, na vzpostavitev sodelovanja zlasti v tistih pridobitnih dejavnostih, ki usmerjajo svojo proizvodnjo na tretja tržišča, to je predvsem na tržišča industrijsko nerazvitih dežel. bilo doslej pepelka italijanskega gospodarstva, začenši z zloglasnim načrtom sen. Carona, ki je že prizadejal ogromno škodo Italiji. Zanimivo je, v delitvi dela med «močnejšimi» in «šibkejšimi» v Evro-ski gospodarski skupnosti. Samo Italcantieri je proizvedla v teh letih trikrat več od predvidevanj sen. Carona. Anconski župan Trifoli je v svojem poročilu, ki je trajalo več kot dve uri, poudaril predvsem ogromno nesorazmerje med denarjem, ki ga je vlada namenila za nova naročila ladij (na osnovi načrtov preureditve trgovinskega ladjevja) ter denarjem, ki ga je izdala za tehnološko obnovo ladjedelnic. Italijanske ladjedelnice potrebujejo takoj 350 milijard lir investicij, vlada pa je v posebni sklad namenila 17 milijard, kar s kreditnim mehanizmom lahko zagotovi investicije za kakih 150 - 160 milijard lir, torej manj kot polovico tega, kar ladjedelnice potrebujejo. In vendar je prav od tega odvisno, ali bodo italijanske ladjedelnice konkurenčne na svetovnem tržišču in ali bodo premostile torej stanje, po katerem je Italija prisotna s tremi odstotki zgrajenih ladij v primerjavi s skoraj 6 odst. Španije, da o Švedski, Nemčiji in Japonski sploh ne govorimo. Resnici na ljubo je treba povedati, da vlada nima trenutno jasnih pogledov o povezavi med trojico nosilnih vej pomorskega gospodarstva — pristanišča, ladjedelnice in ladjevje. Da je tako. je na konferenci opozoril deželni odbornik Furlanije-Juiijske krajine Nereo Stopper, ko je predlagal, naj bi o teh vprašanjih ustanovili v okviru osrednje vlade medministrski odbor, sicer se bo še naprej dogajalo, da bo ministrstvo za trgovinsko mornarico sklenilo na primer določene investicije za obnovo pristanišč, nakar se bo vse zataknilo pri ministrstvu za javna dela. Stopper je opozoril tudi na nekatere . aspekte povezav med luškim gospodarstvom in prometnimi zvezami s tujino, ki so značilne za tržaško luko. O tem, kako meglene, če že ne negativne poglede ima sedanja vlada o pomorskem gospodarstvu, priča poseg podtajnika za državne soudeležbe poslanca Gunelle, ki je v enournem posegu nasul zgolj veliko moralističnih priporočil sindikatom in krajevnim upravam, češ da ima vlada «globalno poli tiko». Gunella je delavcem očital, da delajo premalo, pri tem pa pozabil, da so počasni ritmi dela bili določeni v vodilnih organih podjetij pod pritiskom ladjarjev. Tržaški župan Spaccini je v svojem posegu ponovil zahtevo, ki je pa podtajnik Gunella ni slišal, ker je medtem odšel, naj bodo investi-cije zares hitre, če hočemo zagotoviti njihovo učinkovitost. Tržaško pomorsko gospodarstvo ni nekaj kampanilističnega, saj zanima celotno državo. V Tržiču je treba omogočiti elastičnost proizvodnje, ki naj se ne omejujejo na velike naftne tankerje. Kriza v tem sektorju proizvodnje pa se lahko odrazi tudi v proizvodnji motorjev, saj je znano, da na srednjih tovornih ladjah montirajo v glavnem turbine. (Mimogrede povedano je turbine vrste Schultzer proizvajala sedaj zaprta Tovarna strojev sv. Andreja. V zvezi z zahtevo po odločilnih investicijah v ladjedelstvu pa je Gunella v svojem posegu samo «potrdil» prejšnje obveze vlade, čeprav ga je že anconski župan o-pozoril, da bi zaenkrat bilo celo dovolj, če bi vlada investirala zares in takoj v zakonih vpisana finančna sredstva. Konferenca o ladjedelstvu se bo nadaljevala do večera, ko bodo predstavniki deželnih vlad, pokrajin in občin morali sklepati, ali naj pošljejo vladi svoj dokument z zahtevami in tudi o predlogu, naj bi ustanovil' stalni koordinacijski odbor, katerega naloga naj bi bil pritisk na vlado in nadzorstvo nad izvajanjem morebitno sprejetih sklepov. STOJAN SPETIČ RIM, 20. — Zunanji minister Rumor je odpotoval danes popoldne iz Rima v New York, kjer bo vodil italijansko delegacijo na tridesetem rednem zasedanju organizacije OZN. Rumor bo predvidoma govoril v torek. Del njegovega govora je sad dogovor* med devetimi vladami EG-S. TRŽAŠKI DNEVNIK V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA V četrtek se bo začel posvet o slovenskem šolstvu v Italiji Doslej se je prijavilo 19 predavateljev, ki bodo v svojih referatih osvetlili številna vprašanja, ki zadevajo manjšinsko šolstvo V soboto bodo torej na sporedu naslednji referati: irVof. Aljoša Volčič: Učni programi slovenske srednje šole; Or. Vladimir Vremec: Nekaj misli o vzgoji, ki jo posreduje sedanji učni .sistem; Dr. Pavel Fonda: Šola in problemi umiskega zdravja; Žarko Hrvatič: Vloga in pomen glasbene vzgoje v okviru in izven današnjega šolskega sistema za slovensko manjšino v Italiji; Živa Gruden: šola in jezikovna kultura; Igor Tuta: Vloga avdiovizivnih sredstev pri pouku. Sledili bodo drugi prispevki, ki jih bo prireditelj prejel pred začetkom zasedanja. Jutri bo v Medji vasi sestanek o decentralizaciji Jutri, v ponedeljek, bo ob 20. uri v osnovni šoli v Medji vasi sestanek o decentralizaciji devinsko -nabrežinske občinske uprave. O vprašanju bosta, ob prisotnosti predstavnikov vseh strank ustavnega loka, ki so zastopane v občinskem svetu, govorila župan Škerk in občinski odbornik Depangher. OKROGLA MIZA OB MEDNARODNEM LETU ŽENSK Ovrednotiti prispevek žensk za razvoj kulturnega življenja Podžupan Giuricin sprejel predstavnice tržaškega ženskega odbora V četrtek, 25. t.m., se v Mali dvorani Kulturnega doma prične tridnevni posvet o slovenskem šolstvu v Italiji, ki ga prireja Slovenski raziskovalni inštitut. Svoje prispevke je doslej najavilo 19 predavateljev, ki bodo osvetlili različne plati slovenskega zamejskega šolstva m orisali nekatera vprašanja, ki zadevajo slovensko šolo na Koroškem šole v Beneški Sloveniji in nekatera vprašanja šolstva v Sloveniji. Posvet se bo pričel v četrt eie ob 16. uri, ko bodo na sporedu štiri referati: Prof. Boris Lipužič: Šolska re.forma v SFRJ s posebnim ozirom na narodnostno šolstvo; Dr. Avguštin Malie: Pregled oj razvoju in problematiki slovenskega osnovnega šolstva na Koroškem; Dr. Darko Bratina: Kakšna naj bosta kultura in vzgoja v slovenski šoli v Italiji? Prof. Pavel Petricig: Smernice za ' poučevanje slovenščine v Beneški Sloveniji: Prvi dan bo torej obsegal predvsem referate splošnega značaja, ki bodo nedvomno služili kot osnova za razpravo, obenem pa bodo seznanili prisotne s tem, kako je šolstvo organizirano na Koroškem in v Slovenili. V petkov spored je prireditelj vkijuéil osem referatov, v katerih bodo predavatelji obravnavali sedanje stanje na naših šolah, seveda s nemočjo vrste statističnih podatkov. Prav zbiranje teh podatkov je bilo zelo zahtevno in zamudno ter je terjalo veliko napora. Spored predavanj za petek, 26. septembra, je naslednji (začetek ob 16. uri): Dr. Karel šiškovič: Pravna ureditev slovenske šole: Pavel Štrajn: Razvoj in številčno stanje slovenskih šol ter Analiza maturantov višjih srednjih šol in univerzitetnih študentov; Sergij Lipovec; Socialni status dijakov na slovenskih višjih srednjih šolah in socialni status naših šolnikov; prof. Nada Pertot: Problematika nižje srednje šole; Marta Ivasič, Nadja Filipčič, Su-zi Pertot: Analiza slovenske nižje srednje šole v mestnem središču; Verena Koršič: Statistični prikaz goriških maturantov; Prof. Viljem Čemo: Stanje šolstva v Beneški Sloveniji. V zadnjem dnevu pa se bodo predavatelji dotaknili bolj specifičnih vprašanj, kot so učni načrti in razni učni pripomočki. Omenimo naj še, da se bo sobotno zasedanje pričelo ob 9.30 in da bodo referate izčrpali že v dopoldanskih urah, ob 16. uH pa se bo pričela diskus^a. uiiiiiiiiiii!iniiiiiiMimiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiniiMiiiiiiMitiiniiiiiimniiiiiiiiiiiiminiimiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiHiiiiiiii*Hiiimiiiiiiiiiiiiiii|iiiii,iiiiuiiiiiiiiiiimi|min OB PREDLOŽITVI NAČRTA OBČINSKE UPRA VE Na Opčinah zahtevajo, da bi gradili pokopališče na jusarskih zemljiščih To zahtevo je prebivalstvo izrazilo na predsinočnji seji, ki so jo sklicale openske krajevne organizacije S TISKOVNE KONFERENCE VODSTVA GLEDALIŠČA Z Goldonijem začetek nove sezone «Teatra Stabile» Tri dela v lastni izvedbi, 5 z gosti - Bogat izvenabon-majski repertoar z znanimi gledališkimi imeni - Poglobljeni stiki s Stalnim slovenskim gledališčem Italijansko deželno gledališče «Teatro Stabile» bo v sezoni 1975/76 uprizorilo v abonmaju 3 dela v lastni izvedbi ter pet del z gostujočimi gledališči. V lastni izvedbi bo nudilo Goldonijevo komedijo «Sior To-dero Brontolon» (režija F. Macedonio), dramo dunajskega avtorja Arthura Schnitzlerja «Anatal» (režija Roberto Guicciardini) in dramo praškega avtorja Vaclava Ravela «L’opera dello straccione» (režija Fulvio Tolusso). Med gostujočimi ansambli bodo: Teatro Stabile iz Genove s Kezich-Pirandellovo dramo «11 ju Mattia Pascal», gledališče iz Rima s Shakespearovo dramo «Ukročena trmoglavka», Cooperativa Teatro Mobile š Kafkovim «Procesom», Teatro V konferemčni dvorani tržaške trgovinske zbornice je bila včeraj v okviru prinžditve ob mednarodnem letu ženske že druga okrogla miza, tokrat na temo «Ženska in kultura». Nekateri so pričakovali ali bolje so se bali, da se bo razprava razvila v nekakšno filozofiranje ali morda v nekoristno besedičenje, v resnici pa je bila okrogla miza izredno razumljiva in konkretna, tako da je izmed številnega občinstva več oseb zaprosilo za besedo ter sodelovalo pri debati. Po pozdravih predsednice tržaškega enotnega odbora za mednarodno leto žensk. Letizie Fonda Savio ter Nadje Pahor, ki je spregovorila v slovenščini, je Ester Pacor na kratko nakazala nekaj poglavitnih vprašanj, temu pa so sledila krajša poročila štirih izvedenk za ženske probleme: Adriane Bich, predstavnice republikancev, Margherite Repetta, članice vsedržavnega tajništva UDI-ZŽI in novinark France Romè ter Virginie Visani. Vse štiri so analizirale celo vrsto pomembnih aspektov odnosa med kulturo in žensko. Pojavila so se seveda vprašanja, kpt so na primer podrejenost ženske v zgodovini, v kateri' je v bistvu bild predmet in ne osebek, neprimerna in nepravična razdelitev dela, nazadnjaški šolski sistem, vloga in u-smerjenost ženskega tiska. Predvsem pa so govornice poudarile dejstvo, da kljub temu, da je ženska v zad- pila v strukturo kulturnih organizacij, danes nima posebnega vpliva na kulturo, ki je še vedno izraz moškega. Poleg okrogle mize, ki je vsekakor uspela in ki je zajela res aktualne probleme, velja omeniti, da je predstavnice tržaškega ženskega odbora včeraj sprejel tržaški podžupan Giuricin, ki je izrazil zadovoljstvo nad odprtostjo odbora, v katerem so ženske različnih političnih nazorov. Giuricin je predsednici Fonda, tajnici Wolf ter avtorki osnutka za plakat ob mednarodnem letu žensk, Gombaccijevi, podaril pečat občine iz IV. stoletja. V okviru prireditev ob mednarodnem letu žensk bo drevi v Rossetti-jevem gledališču nastop znane pevke Milly, medtem ko bo v torek nastop ljubljanskega akademskega zbora «T. Tomšič» ter zbora «L. Mariani» italijanskega kulturnega krožka iz Pulja. Zadnja okrogla miza bo jutri; tema bo: «Ženska in delavski svet». V Nabrežini in Zgoniku Župana sprejela zastopstvo zavodskega sveta učiteljišča Slomšek Predvčerajšnjim je nabrežinski župan, posl. Albin Škerk, sprejel rav-njem času sicer v omejeni meri sto- natelja Janka Ježa v imenu zavod- V Prosvetnem domu na Opčinah so se predsinočnjim zbrali številni prebivalci Opčin, Ban in Ferlugov na širšem sestanku, ki so ga sklicale krajevne organizacije — prosvetno društvo «Tabor», športno društvo «Polet» in Združenje upravičenih posestnikov z Opčin. Na sestanku so razpravljali o predlogu občinske uprave za gradnjo novega pokopališča na področju med pokrajinsko cesto Opčine - Bani in državno cesto, ki vodi k mejnemu prehodu pri Fernetičih. Občina je namreč na omenjenem področju že z re-, gulacijskim načrtom vinkulirala v te namene 115 tisoč kvadratnih metrov zemljišč in se je sedaj odločila, da bi zaenkrat uporabila 8 tisoč kv. metrov. Pri tem bi prišla v poštev zasebna zemljišča. Občinska uprava je že izdelani načrt posredovala v proučitev krajevni konzulti za vzhodni Kras, ki pa se na svoji zadnji seji ni izrekla, temveč zahtevala, da se celotna zadeva prouči na drugem sestanku ob prisotnosti odbornika za javna dela Giuricina. Pred tem sestankom se je tako zbralo zainteresirano prebivalstvo, pretreslo to vprašanje ter izdelalo svoje predloge. Občinski predlog je najprej orisal s kritičnimi pripombami občinski svetovalec Wilhelm, nakar so po daljši razpravi, ki je dokazala, kako je občuten ta problem med prebivalstvom, sprejeli resolucijo, ki jo je v imenu krajevnih organizacij prebral rajonski svetovalec Milko Vremec. V resoluciji med drugim ugotavljajo, da je občinska uprava že pri določevanju zemljišča za novo pokopališče ukrepala, ne da bi se ji zdelo vredno vprašati za mnenje prizadeto prebivalstvo. Glede občinskega načrta samega pa ugotavljajo, da. razsežnosti načrtovanega pokopališča v prvi fazi (to je 8 tisoč kv. metrov — op. ur.) povsem zadošča vaškim potrebam. Prav zaradi tega prebivalstvo zahteva od občinske uprave, da bi pokopališče zgradili na jusarskem zemljišču, ki je prav tako zaobjeto v vinkulira-nem predelu. Takšna rešitev bi po eni strani ne oškodovala velikega števila prizadetih lastnikov, ki bi jim zemljišča razlastili, po drugi strani pa bi koristila občinski u-pravi sami, ker bi na ta način prihranila precej denarja. Poleg tega prebivalstvo Opčin, Ban ir; Ferlugov zahteva, da občinska uprava razreši vinkulacije ves preostali predel, ker je celotni obseg za gradnjo pokopališča namenjenih zemljišč prevelik in presega vaške potrebe. Če bi se dogodilo, je nadalje rečeno v resoluciji, da bi ostale Opčine za dalj časa brez pokopališča (staro vaško pokopališče je namreč na robu svojih zmogljivosti — op. ur.) in bi morali pokojne pokopavati na tržaškem pokopališču, mora ob- činska uprava zagotoviti, da bo na lastne stroške poskrbela za prekop vseh tistih pokojnih, katerih svojci bi zahtevali, da jih pokopljejo na Opčinah. Prav tako mora občinska uprava zagotoviti vsem vaščanom, ki so lastniki ali najemniki grobov na starem pokopališču, enakovredne prostore na novem pokopališču. Resolucija se zaključuje z željo, da bi občinska uprava upoštevala navedene predloge. Ta resolucija bo seveda osnova za nadaljnjo razpravo glede tega perečega vprašanja na prihodnji seji konzulte, ki bi se je moral, kot rečeno, udeležiti odbornik za javna dela. skega sveta učiteljišča «Anton Martin Slomšek». Ravnatelj je obvestil župana o težavah, v katerih se bo znašlo učiteljišče letos, ker bodo zavodu manjkale kar štiri učilnice. Župan je obljubil, da bo takoj o zadevi razpravljal občinski odbor in zagotovo podprl pri tržaški občini u-temeljeno zahtevo učiteljišča. Včeraj zjutraj sta zgoniški župan Guštin in odbornik za šolstvo Miloš Budin sprejela na občinskem sedežu delegacijo slovenskega učiteljišča «Anton Martin Slomšek» in vzporedne šole za vzgojiteljice. Predmet razprave je bilo pereče stanje, v katerem se je znašel šolski svet tržaškega zavoda zaradi velikega števila vpisanih dijakov, medtem ko razpoložljivi prostori ne ustrezajo potrebam in deset dni pred pričetkom šolskega leta primanjkujejo kar štiri učilnice. Če ne bo tržaška občina takoj primerno ukrepala, se bo moral pouk odvijati v dveh izmenah, kar bo prizadelo dijake iz okoliških vasi in predvsem iz zgoniške občine, Zgoniški župan je zajamčil, da se bo zavzel pri tržaškem županu za takojšnjo primemo rešitev tega vprašanja. 9 Jutri, ob 20.30, se bo na sedežu v Ul. Rotonda del Boschetto 3/F sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan in Lonjer. Na dnevnem redu vprašanje kamnoloma Faccanoni. Seji bo prisostvoval tudi občinski odbornik za zdravstvo in higieno dr. Rafko Dolhar. Potrjena zaplemba filma «Gola profonda» Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin je včeraj potrdil zaplembo filma «Gola profonda», ki so ga predvčerajšnjim predvajali v tržaškem kinematografu Filo-drammatico. Film je bil, kot znano, zaplenjen zaradi spolzke vsebine. Poleg tega pa distribucijska družba za Italijo še ni izdala u-streznega dovoljenja za predvajanje tega filma zaradi spora, ki je nastal med distribucijsko in proizvodno družbo. Slednja je prepovedala predvajanje filma pod našlo vom «Gola profonda», ker je v resnici v Trstu predvajani film le ena od treh verzij originala. Lastnik tržaškega kinematografa je vsekakor zagotovil, da bodo posebno izdajo filma za izvoz predvajali v Trstu v prihodnji jesensko - zimski sezoni. • Danes se bo z okroglo mizo o šolstvu (ob 18. uri), z govorom člana vodstva FGCI Claudia Pozzetti-ja (ob 20. uri) in nato s plesom, nadaljeval na Trgu A. De Gaspe-ri, praznik mladinskega komunističnega tiska. Praznik se bo zaključil jutri. Stabile iz Bočna z De Vegovo dramo «Noč tristotih muk», Piccolo Teatro iz Milana z Goldonijevo komedijo «Il Campiello». Te glavne podatke in še druge v zvezi z novo sezono so na včerajšnji tiskovni konjerenci v gledališču Rossetti sporočili člani upravnega in umetniškega vodstva «Teatra Stabile» predsednik Batteri, člana umetniškega vodstva Messina in d’Osmo ter drugi. Poleg rednega abonmaja bodo i-tali jonski ljubitelji dramske umetnosti deležni v teku sezone še številnih gostovanj znanih italijanskih skupin. Tako so med drugimi najavljene skupine Romolo Valli (Molière - Namišljeni bolnik). Raj Vallone (Ibsen - Konstruktor Solness), Paolo Stoppa in Rina Morelli (Jerome Kilty - Dragi lažnjivec), Piccolo Teatro iz Milana z Milvo in Carrarom (Io, Bertolt Brecht št. 2, režija Strehler), Alberto Lionello in Carla Gravina (Frank D. Gil-rey - Nočne igre), Pani - Valeri -Orsini (Alan Ayckbourn - Normanove osvojitve), Tieri - Lojodice (de Eartog - Zakonska postelja), Falk-Giordana-Gora (Aleksander Dumas-Gospa s kamelijami), Brignone - Pagliai - De Ceresa (Ibsen - Prikazni), Parenti (Ruzante - La Betia), Cuc-chiara (Zgodbe iz periferije),, Poli (Poli-Omboni - Ženskost), Salines -Mercatali (Witkiewicz - Mirno podeželsko bivališče), Arnaldo Ninchi (Robert Patrick - Kennedyjevi otroci), Valgoi - Menichetti (Machiavelli - Mandragola) itd. Gledališče «Teatro Stabile» bo nudilo svoje abonmajske in izven-abonmajske predstave pretežno v gledališču Rossetti in v Avditoriju, ki bo že za otvoritveno predstavo sezone povsem prenovljen tako v odrskih rekvizitih, kot v opremi dvorane same. Ostala vzporedna dejavnost se bo odvijala tudi v mali dvorani gledališča Rossetti. Gledališče bo seveda tudi v novi sezoni gostovalo po vseh večjih deželnih središčih, priredilo bo že tradicionalno turnejo po Istri z Goldonijevo komedijo «Sior Todero Brontolon» nadaljevalo bo s predstavami za šole in sploh s stiki s šolo, tesno bo sodelovalo tudi z novim središčem za gledališko animacijo pri tržaški univerzi, prirejalo bo razna zasedanja o gledališču in predavanja, prirejalo razstave in filmske predstave v sodelovanju s Cappello Underground itd. Zanimiva novost v letošnji sezoni bo v okviru sodelovanja s Stalnim slovenskim gledališčem. Abonenti Teatra Stabile si bodo lahko brezplačno ogledali eno abonmajsko predstavo SSG, abonenti slovenskega gledališča pa brezplačno eno predstavo Teatra Stabile, konkretno Goldonijevo «Sior Todero Brontolon». Omenimo naj še, da bo članica SSG Lidija Kozlovičeva nastopila z ansamblom Teatra Stabile v Schnitz-lerjevi drami «Anatol». Abonmajske cene bodo ostale bis-stveno nespremenjene in bodo še vedno občutno nižje kot v katerem koli drugem italijanskem gledališču. Abonmajska sezona se bo predvidoma začela 29. oktobra z Goldonijevo komedijo «Sior Todero Brontolon». Slovenska prosvetna zveza SPD I. Gruden - Nabrežina vabita v TOREK, 23. septembra, ob 20.30 v prosvetno dvorano «Igo Gruden» v Nabrežini na KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOČO RACIN IZ SKOPJA Vabljeni! Šolske vesti Ogorčenje pevcev TPPZ nad obsodbami v Španiji Tržaški partizanski pevski zbor je na svoji seji z velikim ogorčenjem obsodil kriminalni fašistični Frankov režim, ki je v nekaj tednih izdal kar deset smrtnih obsodb proti španskim antifašistom in rodoljubom. V poročilu, ki so ga ob tem izdali, je med drugim rečeno: «Mi, partizanski pevci, bivši borci za svobodo in člani odporniškega gibanja, ki smo prav dobro spoznali fašistična grozodejstva ter pripadniki slovenske narodne manjšine, ki jo je fašizem močno prizadel in ki še nosi posledice hudega zatiranja in nepopisnih muk in žrtev, ne moremo negibno opazovati, kar se dogaja v Španiji. Zato se zbor obrača na predsednika ministrskega sveta ter na ministra za zunanje zadeve, da posredujeta za rešitev španskih rodoljubov. Občinska uprava Devina - Nabrežine sporoča, da se bo šolsko leto 1975-76 v občinskih vrtcih začelo dne 1. oktobra. 22., 23., 24. in 25. septembra bodo dopolnilna vpisovanja otrok v posameznih občinskih vrtcih od 9. do 12. ure. Vpisovanja veljajo za tiste otroke, ki niso bili vpisani že v prejšnjem poletnem roku. Didatkična ravnateljstva obveščajo tečajnike nove matematike, da se bo pričel tečaj v torek, 23. septembra, ob 8.30 na šoli v Ulici sv. Frančiška 25 in ne pri Sv, Jakobu, kakor je bilo domenjeno. Nadalje sporočajo, da se lahko prijavijo za tečaj tudi tisti, ki se niso udeležili pripravljalnega sestanka in sicer do 8.15 v torek. Razna obvestila SPD «I. Gruden» obvešča dekliški zbor, da se pričnejo vaje 24. t.m. na sedežu Glasbene matice v Nabrežini ob 20.30. Vabljene tudi nove pevke. Športno društvo «Primorje» priredi v okviru Puntarjevega memoriala danes, 21. septembra, ob 10. uri na sedežu društva. nagrajevanje posameznih ekip nogometašev, ki so nastopili na turnirju. Ob 16. uri se začne sprevod s Proseka na nogometno igrišče «Velika ravna», kjer bo ob 16.30 tradicionalna nogometna tekma med starimi in mladimi. Zvečer bo na Proseku ob 20. uri tombola. Sledil bo ples z ansamblom «The Lords» do 1. ure. Ariston Od ponedeljka 15. do vključno 29. septembra zaprto zaradi počitnic. Grattacielo 16.00 «Ultime grida dalla savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 10.00—11.30 «La leggenda dell'arciere di fuoco». Fenice 15.30 «Assassinio sull’ Eiger». George Kennedy, Vonetta McGee, Jack Cassidy, Glint Eastwood. Excelsior 10.00—11.30 «I fanciulli del West». Stanlio in Olilo. Sledijo risanke, Exceisior 16.00 «La pantera rosa colpisce ancora». Peter Sellers, Chri-stopper Plummers, Catherine Schell. Barvni film. Nazionale 15.30 «Pluto, Pippo e Paperino alla riscossa». Barvni film, risanke, Walt Disney. Eden 15.00 «L’eroe della strada». Barvni film, v katerem igrata Charles Bronson in James Cobum. Ritz 15.00 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Peccati in famigha». Michele Placido. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «Simone e Matteo». Barvni film. Cristallo 16.00 «Appuntamento con l’assassino». J. L. Trintignant in Catherine Denevue. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «La paura dietro la porta». M. Bouquet, M. Constantin, M. Solo. Prepovedan mladini pod 14. letom. Impero 15.30 «Agente 007 • Operazione tuono». Barvni film. Filodrammatico 15.00 «Quando la moglie non basta». Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «La spirale di fuoco». Chad Everett in Keit Barrow. Barv ni film. Vittorio Veneto 15.15 «Accusa di violenza carnale e omicidio». Jean Ga-bin in Sophia Loren. Barvni film. Astra 16.00 «Lilli e il vagabondo». Abbazia 15.00 «La schiava io ce l’ho e tu no». Landò Buzzanca in Catherine Spaak. Zabavni film v barvah. Radio 14.30 «Herbie il maggiolino sempre più matto». Barvna risanka. Volta - Milje 15.00 «Il colonnello But-tiglione diventa generale». Jacques Dufilho in Aldo Macione. ■ iiiMiiiliiiiMiiiiiuiiiiiHiiiinniiliiiiliiilliMliliiiiniillinlMiiiinilllllliiilinMilliniliillllllllliliillillllIMlillllHllllllliHlllniiiliillllliiiliiiiiliiiiiiiiiiiilinilllllllllllillliiilillIlllinrrMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11; Sponza, Ulica Montorsino 8 Danes, NEDELJA, 21. septembra MATEJ Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.06. — Dolžina dneva 12.16. — Luna vzide ob 19.10 in zatone ob 7.45. Jutri, PONEDELJEK, 22. septembra MAVRIČU Vreme včeraj: naj višja temperatura 27,7 stopinje, najnižja 20,3, ob 19. uri 24,8 stopinje, zračni tlak 1019,6 nestanoviten, veter 16 km na uro, severovzhodnik, posamezni sunki do 27 km na uro, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. septembra 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 3-letna Alba Leviš por. Pechiar, 92-letna Domenica Pitacco vd. Maraspin, 85Jetna Margherita Gladi, 60-letni Giuseppe Forza, 83-letna Erama Rankel vd. Zarli, 79-letna Maria Caffieri, 78-letna Antonia Moretto vd. Giordani, 84-letni Michele Dard'’, 71-letni Filippo Ciacchi, 83-letna Maria logan vd. Mai-zen, 57-letni Vittorio Tedeschi, 79-letna Luisa Laterza in 72-letni Luigi Stoppari. OKLICI: uradnik Luigi Valli in u-radnica Licia Gerini, kuhar Guido Fuoco in gospod. Linda Ann Plump-ton, elektromehanik Bruno Boso in prodajalka Roberta Toso, podčastnik finančne straže Giovanni Piovesan in Včeraj-danes na (Rojan). uradnica Silvana Vitalba, finančni stražnik Felice Licciulli in gospodinja Rita Raimondi, pristaniški delavec Michelantonio Coppola in gospodinja Teresa Santarsiere, Claudio Depauli in Anna Boschin, barisi Mario Privileggi in trgovka Antonia Santinelli, strugar Fulvio Bonetti in časnikarka Lucia Maria Fonda, u-radnik Diego Polli in uradnica Maria Sabatini, pomorščak Angelo Caldi in delavka Umberta Vattovani, u-radnik Lino Zazzera in prodajalka Miriam Cerne, delavec Pierpaolo Delneri in obrtnica Graziella Zac-cardi, delavec Remo Visintin in točajka Maria Melita Marsic, glasbenik Mauro Piemontesi in prodajalka Eleonora Monteduro, delavec E-gidio Artico in gospodinja Slavica Volf, točaj Mario Viola in laboratorijski tehnik Zvezda Koren, natakar Gabrio Furlani in prodajalka Marinella Sbaiz, inž. Decio Zorini in u-čiteljica dr. Eliana Boga, mehanik Dario Di Pinto in gospodinja Caterina Minante, šofer Miklos Olah in risarka Barbara Baranowska, uradnik Paolo Pacor in uradnica Ada Ba-bich, delavec Marino Babich in u-radnica Gabriella Blasco, karabinjer Antonio De Pascalis in gospodinja Domenica Bianco, radiolog Giovanni Galeti - Garritto in uradnica E-leonora Scodelaro, univ. študent Bruno Pincin in sanitarna asistentka Antonia Pettirosso, finančni svetovalec Leonardo de Lucia in gospodinja Adriana Pertusi, državni uradnik Egidio Gerzeli in gospodinja Italia Perentin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cava- NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: teL 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 47 81 69 26 29 CAGLIARI 54 35 14 85 16 FIRENCE 89 85 80 74 8 GENOVA 58 88 67 62 42 MILAN 56 53 48 81 17 NEAPELJ 64 34 83 82 14 PALERMO 68 62 36 20 58 RIM 63 27 56 50 88 TURIN 77 23 22 37 27 BENETKE 3 28 89 25 58 ENALOTTO X X 2 X X 2 222 1X1 KVOTE: 11 točk točk — 69.000 lir. - 893.600, 10 SLOVENSKO GOSPODARSKO PODJETJE V TRSTU išče hišnika. Dobri pogoji in stanovanje. Pismene ponudbe nasloviti na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Hišnik». BANCA Dl CREDITO Di TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA URADNI TEČAJ BANKOVCEV 19. septembra 1975 Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 682.50 1415,50 251.50 150,65 258.— 36,35 34.— 34.— MENJALNICA vseh tujih valut DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Prosvetno društvo « SLOVAN » iz Padrič prireja danes v Padričah v sodelovanju s ŠZ GAJA » PROSLAVO 30. OBLETNICE OSVOBODITVE SPORED : ob 15. uri — polaganje vencev pred spomenik v Gropadi; ob 15.30 — slovesnost v osnovni šoli Karel Destovnik - Kajuh; ob 16. uri — polaganje vencev pred spomenik v Padričah; ob 17. uri — osrednja prireditev z govori, recitacijami ter nastopom pevskega zbora «Slovan», zbora in okteta «Svoboda» iz Šoštanja ter godbe na pihala iz šoštanja. V večernih urah ples z Ravn pri Šoštanju. ansamblom «Planika» z Danes, 21. septembra, bo na trgu v Šempolaju PRAZNIK KOMUNISTIČNE MLADINE Spored: ob 10. uri — slikarski ex tempore za mladino; ob 16. uri — nastop mladih harmonikarjev Glasbene matice; — koncert jugoslovanskega ansambla «VESELI PLANŠARJI». Od 20. do 1. ure ples z «VESELIMI PLANŠARJI». Slikarska razstava R. Hlavatyja ter razstava kmečkih strojev Kmečke zadruge. KOMORNI ZBOR pod vodstvom Janka Bana bo imel prvo vajo jutri, 22. septembra, ob 20.30 v mah dvorani Glasbene matice. Ul. R. Manna 29. Vabljeni dosedanji in novi pevci. vm Danes, 21. septembra EX TEMPORE V GROPADI Žigosanje platen od 7.30 do 13.30 v osnovni šoli K. D. Kajuh. Izleti SPDT priredi 5. oktobra, ob otvoritvi «Vertikale SPDT» na vrhu Peči (Monte Forno), avtobusni izlet v Belo Peč. Vpisovanje na ZSŠDI, Ulica Ceppa 9, tel. 31-119, do 30. septembra. Mali oglasi VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. • AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici L tel. 211-489. AUTOSALONE TRIESTE - ČARU VIRGIUO - 126 73, 127 74, 128 70- 74. 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000 75. Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 m drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. lia 10 in UL Cologna 7, «CITROEN» — mehamčna delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. IŠČEMO stenodaktilografko z znanjem slovenščine. Ponudbe na poštni predal 559 Trst. OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3 tisoč lir, v odvisnosti od vrste. DARWIL - Trst, Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje. FRIZERKO išče Stalna -'nvensko gledališče. Zag° kovna specializacija. 1 Jpravi SSG v Trstu, L. .no 4, v uradnih urah. Tel. 734265/9. ZAPOSLIM KV tesarja, stanovanje zagotovljeno. Vse ostalo po osebnem dogovoru. Tesarstvo ZAVRL - Lahovče 73 - p. CERKLJE na Gorenjskem. OTROŠKO negovalko išče družina na Opčinah za 6 ur dnevno, popoldan, razen ob praznikih. Potrebno tudi znanje italijanščine, po možnosti vozniško dovoljenje. Telefonirati ob delovnih urah na 30-109. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki in nenadni izgubi našega dragega KARLA LEBANA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Hrovatinu, dr. Miliču in dr. Martelancu, č.g. župniku Miklavcu, nečakinji Angeli, družini Bužan za nesebično pomoč, vsemu sorodstvu, nosilcem krste in vencev, darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali ob hudi izgubi. Družine Leban, Glavina in Mirasole Lonjer, 21. septembra 1975 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota FRANCA ŽERJALA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala č.g. župniku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. žalujoča žena, sinovi, snahe, vnuki in drugo sorodstvo. Nabrežina, 21. septembra 1975 ZAHVALA Prisrčna zahvala vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali ob izgubi predragega LIVIJA KRALJA Najlepša hvala tudi č.g. župniku in vsem žalujočim prijateljem. Družine: Kralj, Pinessi, Krt, Valeri Trebče, 21. septembra 1975 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta, nonota in brata JUSTA B0GATCA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, č.g. župnikom^, osebju nevrokirurškega oddelka ter vsem, ki so na kateri način počastili njegov spomin. žalujoče družine Bogateč, Dolenc in Attanasi Sv. Križ, 21. septembra 1975 Pnmo^fcTSnevnifc IZJAVA SLOVENSKE KULTURNO■ GOSPODARSKE ZVEZE 0 LETOŠNJI «DRAGI» 30. obletnice osvoboditve ni mogoče proslavljati brez poudarka na NOB! «SKGZ je danes in bo tudi v bodoče kritična do vseh, ki bi narodnoosvobodilni boj podcenjevali ali ga zamolčali» Društvo slovenskih izobražencev, P organizira študijske dni v Dragi, je dalo 6. t.m. izjavo, na katero odgovarja Slovenska kulturno gospodarska zveza sledeče: . Društvo slovenskih izobražencev Je prve dni julija dalo v objavo časopisu naslednji program letošnjih dni v Dragi: «Letošnji študijski dnevi v Dragi oodo imeli značaj desetletnice Dra-}n tridesetletnice osvoboditve izpod fašizma in nacizma na Primorskem. O desetletnici bo govoril v uvodu predsednik društva. Za drugo temo pa smo naprosili goriškega Ptonsinjorja dr. Rudolfa Klinca, ki °o govoril o tem, kako je duhovščino pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem. Ra-zen tega smo naprosili gospoda Aioerta Rejca iz Ljubljane, da bi go-'°rtl o organiziranem odporu slovenskega ljudstva na Primorskem pod jasizmom. Gospod Rejc je bil e-Oen izmed organizatorjev «tigrov» ln trna vpogled v dogajanja tedanje obe. Gre torej za osvoboditev naše-uo ljudstva na Primorskem.» (Novi »st z dne 3. julija t.l.) ” nadaljevanju objave je nave-ono, da bosta obravnavala še pro-niHv6 s*ovens*ce družine in potroš- Izvršni odbor SKGZ je na seji 28. razPravljal o tem programu n do njega zavzel stališče ' ' -Je Primorski dnevnik svojem poročilu nesel : tJ^šni odbor je razpravljal o tosnjih študijskih dnevih društva ovenskih izobražencev v Dragi nično ocenil tisti del najavljenega ■>n°i9^a™a’ s katerim naj bi počastili petnico osvoboditve. Iz tega pro-y ama je namreč razvidno, da bo ril' Klinec iz Gorice govo p 0 tem, kako ’e «duhovščina pri-nnJa^a osvoboditev slovenskega roda na Primorskem». Albert Re-npmlZ^u^iane Pa 0 «organizira n odporu slovenskega ljudstva m'm.orskem pod fašizmom», kar po-n,,nt', a se bodo izognili odločilne to . oodobju protifašističnega boja, Narodnoosvobodilnemu gibanju 5 . ^ti 1941-1945 in oboroženemu om slovenskega naroda, in .ki ga 30. julija s seje verno pre- Ve9a primorskega dela "Osvoboditev. Izvršni odbor je o- njego-še posebej, s. se v tem odraža politično VJT ^iteljev študijskih dne-da hn” , ® ,n izrazil obžalovanje, H i„ldo tetošnji študijski dnevi ime-čaj» prejemljiva okrnjen Na - vseh Jetošnjih proslavah . 30- jetmee osvoboditve, ki so jih v na-sjn krajih priredile antifašistične slovenske in druge napredne organizacije, ie bil povsod, brez razli-»e. poudarjen odpor primorskih Slo-encev in drugih antifašistov med h ®rna vojnama. Počaščene so bile J ‘ zrtve, ki jih je ta odpor na Friso ku m P° enakem načelu le urejene tudi vse razstave, sluv P6 t0re' za zmanjševanje za-orsan; Urkoli' Posameznikom ali vali v i?cljam’ ki 80 karkoli Prispemo nr. bT. protl fašizmu. Je pa sani Donrf.fi razumIjivo, da je glav danP?5rek. letošn’’:' proslav bil proti fafv ln odiočilni fazi boja mu i-ini-f-Zrnu' :,;>r(idnoosvobodiine-Slovenop,!Cnemu, in vojaškemu boju vencev h’j pose^no primorskih Slo- iv. . • ^ ,ln žrtvami rpdno, ga ali „“0svobudilni d? z lastnimi močmi Venski “ Priborili svobodo, slo-Ideinrf^f0^ na iastno državnost, lucionaJzbodišče SKGZ je v revo-nega hn; ' ^seb'ni narodnoosvobodil-boM uòiift k' se 'e izkazala za naj-vičnih rX0Vlt0 uresničevalko pra-resov swT med 'iudmi in inte-Zu naihni .e.nskesa naroda, hkrati pa rodnoslrie Se vodil° v boju za na-venske„aenprarice ti8«b delov slovene od ki 80 z mejami lo- tega ie v£n',cnef?a naroda. Zaradi bodoče danes in bo tudi v iena do vseh, ki bi na-2am„,. .. b°j podcenjevali ie h' '' tud' pod Pretvezo, »avzočnosH razpravi o njem «ob razvnela polemikah ‘jUdi Slovenska kulturno Trst is 9°spodarska zveza • septembra 1975 nekai^nrZJaVJ ie vredm povedati osvetlile Jin - Oionpsti, ki bodo bolje . Izjave £ ič2 in nekatere trditve, ženccv Stvl. slovenskih izobra- Va'k so j0 ,^ra0? Prebrali, am-mi?i- Katoliški’1’^1 tetaka pustili na objavil prpi0i~i-'’}ax i° ie dobesedno iavo o svohh Treden- je pa ist0 iz- ral že tedi9 kamenčkih» komenti-trditve izjave PTe in ie bolj zavite dlofc na iezikuame komentiral brez najprej Ìe Katoliški glas tn.je stališče1 S seie SKGZ nji študijski «da bodo letoš- hvo okrnjen Inn* ■meU nesPrejem- a9°' da -!e, nekaj doslej «Kamenčkih» je miki se' aostednosti. 1/ - s* fremenijo v „ e ^ojim bralcem V mora- zgo- PÌsqq Sicer teTsLf2!!?!0 . Katoliški P vsaki stezi pesek, ki jih Pa tudi ,r" br.alcem v oči. poročilu o dneh v 71 sl'oji potvorhi^b' 9las Pri ^ prnu.nkr,zs:irsz nes se poročita VEDRANA RADOVIČ Klovn SERGIJ GLAVINA ČO na „rfCe"Cema teli vso sre-na novt življenjski poti. Pevski zbor I. Gruden ščine za časa fašizma. Seveda je v «Kamenčkih» govor tudi o partiji. Odstavek izjave Društva slovenskih izobražencev, ki govori, da se je organiziran odpor proti fašizmu na Primorskem začel že davno pred drugo vojno «ko so številne sile v tedanji Evropi še pasivno stale ob strani ali celo že pak-tirale z nasilniki» Katoliški glas razlaga, da «značilnost tega obdobja je, da je bila komunistična partija odsotna, tihi odpor ji je bil tuj, oboroženi odpor TIGR-a je pa bil nacionalističen». Kot «zgodovinska dejstva» navaja še, da je morala v letih 1939-1941 mirovati zaradi «ukaza iz Moskve» in da se je sprostila še le ob napadu Hitlerja, «toda na Primorsko sme (partija in OF) šele, da dobi pristanek italijanske partije 1942». Za dokaz, kako neresnične so te trditve «kamenčkarja», bi za dostovalo, da bi navedli samo podatke iz znane knjige «Aula IV». Od vseh bralcev Katoliškega glasa gotovo ni mogoče pričakovati, da bi prebirali v knjigah zbrane dokumente in zgodovinske knjige, zato da bi se prepričali, da ni res, kar jim servira Katoliški glas, toda nekatere stvari so tako splošno znane, in naš list je o eh stvareh že toliko napisal, da je treba velikega poguma tistemu, ki take neresnice piše. Včeraj sta se poročila SLAVA STARC in DUŠAN KRIŽMAN Svojemu tajniku želi odbor Dijaške matice obilo sreče na novi življenjski poti. Na koncu naj omenimo še neko podrobnost. V izjavi Društva slovenskih izobražencev je na nekem mestu najprej napisano, da je o-snovno načelo Drage «svobodna izmenjava pogledov na slovenske probleme ob spoštovanju najbolj raznolikih stališč», v naslednjem stavku pa pravi, da «prireditelji niso želeli, da bi se v Dragi ob navzočnosti različno mislečih ljudi razvnela polemika o naši polpretekli zgodovi ni, ker čas za to očitno še ni dozorel.» Obvestilo župana dolinske občine Občina Dolina javlja, da bo odslej, z namenom, da zaščiti in o-vrednoti domače vinogradništvo, izdajala dovoljenje za osmice samo tistim prosilcem, ki bodo lahko dokazali, da je njihov pridelek iz domačih vinogradov. To pomeni, da doma pridelano vino iz kupljenega grozdja ne pride v poštev za omenjeno dovoljenje. Župan Očitno je, da je protislovnost teh trditev diktirala velika zadrega. Opozorilo Kmečke zveze Kmečka zveza opozarja krajevne vinogradnike, ki so se prijavili k natečaju za obnavljanje in izboljšave v vinskih kleteh, da morajo do konca septembra vložiti na pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, prijavo o izvršenih delih ali izboljšavah, ki jih bodo tehniki nadzor-ništva morali pregledati, da bodo mogli podeliti nagrade. Tajništvo Kmečke zveze je članom na razpolago za morebitna pojasnila in pomoč. NENADNA SMRT KARLA LEBANA V torek smo pospremili na zadnji poti na katinarsko pokopališče Karla Lebana iz Lonjerja. Vest o njegovi smrti je globoko odjeknila v vasi, kjer je bil znan kot vesten . Hilli III llllliMllliiitllllMIIIIMIIIM (Il MII III MII..................................................I HMHIHIHH NA PRVI DELOVNI SEJI ZCONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Izglasovana resolucija o aktivni zaščiti Krasa pod okriljem kraške gorske skupnosti Izvolitev članov volilne komisije in v krnsko gorsko skupnost Sodišču prijavljenih 85 primerov črnih gradenj ■ Podpora SSG Ker so na prvi delovni seji zgoniškega občinskega sveta le delno izčrpali obširni dnevni red, se bodo svetovalci ponovno sestali v prihodnjem tednu, da rešijo vsa nujna upravna vprašanja. Začetni poseg je imel župan Guštin, ki je najprej zaželel občinskemu svetu plodno delo in poročal o porazdelitvi odborništev med člani uprave ter o rednem delč- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V 1RSIU razpisuje ABONMA za jubilejno sezono 1975 - 1976 REPERTOAR V ABONMAJU Anton Leskovec; Maksim Gorki: Josip Tavčar: Frank Wedekind: Andrej Hieng: DVA BREGOVA Drama (iz življenja beračev) v treh dejanjih BARBARI Drama v štirih dejanjih — prvič v slovenščini IGORJU UGAJA BACH Igra v dveh delih — krstna uprizoritev POMLADNO PREBUJENJE Drama v treh dejanjih — prvič v slovenščini Georges Feydeau: CHAMPIGNOL ALI VOJAK PO SILI Voudeville v treh dejanjih - prvič v slovenščini IZGUBUENI SIN Melodrama v štirih slikah Slovenska novost Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega GLASBENA KOMEDIJA Gostovanje gledališča «Komedija» iz Zagreba IZVEN ABONMAJA Aldo Nicolaj: STARA GARDA Tragikomedija v dveh delih — prvič v slovenščini Franz Kroetz: PARJENJE Drama v slikah iz sodobnega življenja — prvič v slovenščini Mali oder Ivan Cankar: PODOBE IZ SANJ EM ŽIVLJENJA Dramski kolaž — prvič na gledališkem odru Pavel Golia: SRCE IGRAČK Mladinska predstava OSTALA GOSTOVANJA JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Beograd DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA — Ljubljana DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA — Maribor SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE - Celje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Nova Gorica MLADINSKO GLEDALIŠČE - Ljubljana LUTKOVNO GLEDALIŠČE - Ljubljana PONOVITVE Benedetič - Košuta: RIŽARNA Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR Hennequin - Duval: ANATOLOV DVOJNIK Stanko Majcen: APOKALIPSA VRSTA Red A Red B Red C Red D Red E Red F Red G Red H Red I Red J ABONMAJEV V TRSTU (premierski) (prva sobota po premieri) (prva nedelja po premieri) (mladinski v sredo) (mladinski v četrtek) (sindikalni — druga sobota po premieri) (popoldanska predstava na dan praznika) (mladinski) (mladinski) (mladinski) CENE ZA aBONENTE: premiera ponovitve Parter L (sredinski sedeži) 16.000 lir 8.000 lir Parter II. (ostali sedeži) 12.500 lir 8.000 lir Balkon 4.000 lir 4.000 Ur SSG v Trstu razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6,000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno. Na osnovi sodelovanja in izmenjav obeh stalnih gledališč, italijanskega in slovenskega v Trstu, abonenti SSG imajo na razpolago eno brezplačno vstopnico za predstavo «Sior Todero brontolon» Carla Goldonija, s katero se bo pričela sezona v italijanskem stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine v Trstu. VPISOVANJE ABONENTOV OD 22. DO 27. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. UL. PETRONIO 4, TEL. 734265 TER OD 29. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20. TEL. 732487 Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma v času od 22. do 27. septembra v Kulturnem domu. vanju odbora. Zatem je navedel finančne prispevke iz tržaškega fonda za javna dela in katera dela bodo opravili, čeprav se zaradi za-pletnega postopka, dela ne morejo takoj pričeti. To pomeni, da z zavlačevanjem gre po vodi najsmotrnejša investicija razpoložljivih fondov zmanjšane denarne kupne moči in je tako treba črpat: iz drugih virov, da se lahko dokončajo razna dela. Guštin je tudi omenil, da je bilo prijavljenih sodnim oblastem 85 primerov «črnih zgradb» (poleg tega 7 kršiteljev ni bilo še mogoče izslediti) in za 63 izmed teh je občinski tehnični urad že vprašal deželne oblasti za mnenje. Od vseh omenjenih kršiteljev je le 5 po prvem pozivu porušilo zgradbe. Končno je župan seznanil svetovalce, da sta občinska otroška vrtca začela s poukom že 1. septembra. Po posegih Hrovatina in Svetli-čeve. ki sta poudarila nujnost «zamašitve» velike luknje (posledica vaj vojaških oklepnih vozil) na križišču občinske ceste iz Briščikov pokrajinsko cesto in izboljšavo vidljivosti na ovinkih ozke ceste, pelje s «Krsije» proti Briščem, bilo na vrsti glasovanje za izvolitev 5-članske volilne komisije. Izvoljeni so bili (v oklepaju so imena namestnikov) : Guštin — KPI (Si-moneta — PSI), Hrovatin — KPI (Kralj — KPI), Furlan — KPI (Do Ijak — KPI), Perčič — PSI (Gru den — PSI) in Rebula — SS (Žigon -- SS). Ker je nujno, da komisija čimprej sestane, je bilo izglasovano, da po hitrem postopku postane volilna komisija takoj pol-nomočna. Izvoljeni so bili tudi občinski predstavniki v kraško gorsko skupnost: poleg župana Guština ki mu mesto pripada po zakonu, so bili imenovani M. Budin (KPI) Gruden iz Samatorce (PSI) in Re bula (SS). Občinski svet je soglasno potrdil sklep odbora, da občina v skladu z novim deželnim zakonom takoj vloži prošnjo za izgradnjo telovadnice, ker se iz dneva v dan poraja vedno občutnejša potreba po osrednjem kulturnem hramu za športno in prosvetno izživljanje občanov. Na zahtevo osrednjega tehničnega urada je svet privolil v pričetek treh večjih javnih del s finančnimi sredstvi, ki so bila dodeljena za letošnje finan čno leto. Občinskemu svetu je odbor predstavil tri resolucije, ki so jih svetovalci soglasno izglasovali. Prva resolucija, ki jo bodo odposlali na pristojne deželne organe, zadeva nerešeno pravno in finančno stanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu ter poziva pristojne oblasti, naj s takojšnjim ukrepom zagotovijo ustanovi stalež, zajamčijo popolno samostojnost ter možnost nemotenega izvrševanja vloge in poslanstva za slovensko narodnostno skupnost. S tem v zvezi" je Orel (KPI) poudaril, da je izglasovanje resolucije edino «moralno» orožje, s katerim razpolaga občinski svet in je zaželel, da bi vendarle bilo rešeno to pereče vprašanje. Rebula (SS) pa je navedel, da SSG ni še polnopravno, ker zakon predvideva, da neko mesto ne sme imeti več kot eno stalno gledališče. Zato je nujen popravek k zakonskemu določilu. Druga resolucija se nanaša na zadnje kriminalne ukrepe v fašistični Španiji, kjer prebivalstvo še zmeraj pogreša najosnovnejše svoboščine. Zgoniški občinski svet kot izraz antifašističnega čuta izreka solidarnost s španskimi silami, ki se borijo proti črni diktaturi ter poziva italijansko zunanje ministrstvo, špansko veleposlaništvo in konzulat, da takoj posredujejo za preprečitev usmrtitve osmih španskih in dveh baskovskih rodoljubov Rebula in Orel sta obžalovala tako početje španskih oblasti nad državljani, katerih edina krivda je v tem, da ljubijo svoj narod. Končno je v imenu odbora M. Budin orisal resolucijo, ki zagovarja aktivno zaščito Krasa, vendar pod okriljem kraške gorske skupnosti. V predhodno razpravo so posegli Gruden in Rebula (SS), S. Budin (PSI) in Orel (KPI), ki so «govorili isti jezik»: izrekli so se za ne-uresničljivost «Belcijevih» rezervatov, ki bi bili naperjeni proti slovenski narodnostni skupnosti in bi ne bili funkcionalni (le muzej!) brez aktivnega deleža Kraševcev, ki so že skozi stoletja najbolje ščitili kraško okolje. Resolucija je bila soglasno sprejeta in jo bodo naslovili na vse pristojne deželne in pokrajinske oblasti ter načelnikom vseh političnih skupin ustavnega loka v deželnem svetu. Objavljamo tekst resolucije: «Občinski svet občine Zgonik ob izvolitvi svojih predstavnikov v kraško gorsko skupnost potrjuje svoje stališče, da mora ta skupnost, poleg važnih in kvalificiranih nalog, ki jih tej dodeljuje deželni zakon 38/73. prevzeti tudi upravo in vodenje kraških rezervatov, ki jih predvideva državni zakon 442/71; poudarja, da je ustanovitev ustanove za zaščito kraških rezervatov v jasnem nasprotju z državnim zakonom 1102/71 in da bi taka ustanova občutno okrnila avtonomijo in pristojnosti krajevnih ustanov ter kraške gorske skupnosti same; izraža potrebo in podčrtuje nujnost po zaščiti naravnega in kulturnega bogastva tržaškega in goriškega Krasa. Ta zaščita mora biti uresničena v okviru demokratičnega načrtovanja za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj ter s pomočjo primerne urbanistične ureditve v skladu s posebnimi potrebami kraškega ozemlja in bbstoječih zaselkov, katerim mora biti zajamčena možnost normalnega razvoja v vseh smislih. Ob uresničevanju vsega tega je treba upoštevati pravice ter značilnosti in potrebe slovenske narodnostne skupnosti, ki tvori večino kraškega prebivalstva: poziva demokratične politične sile, izvoljene skupščine in v prvi vrsti deželni svet, da se zavzamejo za odstranitev deželne: ga zakonskega osnutka, ki predvideva ustanovitev ustanove za kraške rezervate, in za spremembo državnega zakona 442/71 ter prilagoditev le-tega novi deželni in državni pravni ureditvi za razvoj goratih predelov ter končno za ohranitev pristojnosti kraške gorske skupnosti kot predstavnika splošnih koristi prebivalstva.» -bs- delavec, kot še skrbnejši mož in oče. Hudo je, če se zgubi sorodnika, še huje pa je, če nenadoma zmanjka človek, Id je vse življenje garal, da je lahko vzdrževal družino in si pripravil prijetnejšo bodočnost. Pokojni Karlo je bil rojen 8. decembra 1907 na JColonkovcu v revni družini: poleg staršev sta bila še dva brata ter dve sestri. Sam se je moral kmalu navaditi na trdo življenje. Ko se je vrnil od vojakov, je bil dolgo let brez staine zaposlitve ter se je moral preživ Ijati, kot je vedel in znal. Medtem se je poročil z Lonjerko Mileno Glavinovo, ki je do zadnjega trenutka delila z njim vesele in žalostne trenutke življenja. Imela sta dve hčerki in skupno z mlajšo je vse od konca vojne dalje prebival v Lonjerju, kjer si je s prihranki kupil hišo ter si na skalnatem področju uredil lepe vrtove, kar ga je stalo nemalo truda, saj je moral za cementne zide nanesti več kubi-kov zemlje, da je lahko skril gole skale ter pripravil vrt, kjer je nato pomagal ženi gojiti cvetje. Po dolgem iskanju službe, marsikje so ga odpodili, ker ni imel izkaznice fascia, si je po golem naključju našel, zaposlitev v rafineriji Esso, kjer je nato ostal dolgih 32 let, vse do odhoda v pokoj pred osmimi leti. Vendar pa ni počival. Kot zidar je pomagal marsikomu v Lonjerju in izven vasi, da si je popravil zid ali hišo, zadnja leta pa se je posvetil gradnji nove hiše, vendar mu ni bilo dano, da bi jo videl popolnoma dokončano. Pokojni Karlo je bil zelo znan v vasi, saj je bil vesele narave ter je rad marsikatero povedal, predvsem pa se je odlikoval po svoji vestnosti. Zadnje čase pa je bolehal in se zdravil v bolnišnici. Ko je kazalo, da bo bolje, se mu je povsem nepričakovano utrgala nit življenja. R. Pečar Darovi in prispevki id rud ubedriidtvu Z našega letošnjega seminarja Seminar za ravnatelje in vzgojitelje Dijaških domov v Škofji Loki od 1. do 3. septembra je moj drugi seminar te vrste in prav tako kot lani je moje navoušenje naraščalo iz dneva v dan, ko so nam predavatelji govorili o tehnikah in metodah proučevanja učenčeve osebnosti (prof. Jože Trček), o obstoja ju pozitivnih premikov v teoriji in praksi domske pedagogike (prof. Ciril Bre-zovecl ali da morajo med učenci in vzgojitelji vladati načela demokratičnih odnosov, ki se seveda lahko uresničujejo le pod določenimi subjektivnimi ali objektivnimi pogoji (prof. Ivan Škoflek). Bile so to izredno zanimive teme, izredno privlačne, saj so me priklenile na stol. Bil je' izreden seminar s katerega sem odnesla izreden vtis. Odšla sem s sklepom, da se bom prijela dela s pravo mero zagnanosti in predvsem ljubezni. In prepričana sem, da velja to tudi za vse ostale udeležence tečaja, tako iz Trsta kot Gorice in Celovca. Dopoldnevni so potekah v znamenju predavanj, popoldne pa smo se podajali na krajše izlete v Kropo, star železarski kraj v kotlu Jelovice. v Crngrob pri Škofji Loki, kjer stoji mogočna cerkev, ki ima še ohranjene dele romanske stavbe iz 13. stol. in vrsto fresk iz raznih dob. k spomeniku padlim v Dražgoše, vas na prisojnih policah pod strmim robom Jelovice, ki jo je med vojno okupator do tal porušil in požgal. Aleksandra Malalan V počastitev spomina Tončke in Mirkota Čača darujejo stric Gašpar, bratranci in sestrične Starešinovi iz Lonjerja 30.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V počastitev spomina Karla Lebana darujeta Viktor in Milena Širca 5000 lir za PD Lonjer - Katinara in 5000 lir za TPPZ. Odbor za proslavo 80-letnice šol Družbe Sv. Cirila in Metoda v Trstu, po zaključku obračuna proslave je odločil, da podeli preostalo gotovino 36.000 lir Dijaški matici v Trstu in 36.000 lir Slovenskemu dobrodelnemu društvu. V spomin Marije Ravbar iz Sežane daruje Ivanka Dolenc z Opčin 2.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Marija in Albin Križman z Opčin darujeta 5.000 lir za gradnjo Doma distrofičnih bolnikov na Opčinah. Namesto cvetja na grob Gabrijela Kralja daruje Marija Kalc 2.000 lir za PD Primorec. Namesto cvetja na grob Rike Prašelj daruje Aldo Colja 5.000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina Justa Bogatea daruje Ivana Majowski 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel. Ob 32. obletnici smrti drage hčerke Marte daruje mame Antonija Danev 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Konto-velu. V spomin partizanskega invalida Ernesta Štoke daruje Marjo Danev (Činka) 5.000 lir za vzdrževanje spo menika padlim v NOB na Konto-velu. V počastitev spomina Karla Lebana daruje Pavla Gombač 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za PD Lonjer -- Katinara. Namesto cvetja na grob Tončke Čač darujejo Štefanija, Marija in Antonija 15.000 lir za PD Lonjer-Katinara. Ob 3. obletnici smrti nepozabnega Egona, v spomin darujeta mama in oče 6.000 lir za ŠD Primorje. V isti namen daruje Bruna Daneu 5.000 lir za ŠD Primorje. V počastitev spomina Justa Bogatea daruje Stanka Hrovatin 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. _ V isti namen prispeva družina Šuligoj - Granier 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. G. Maslo daruje 50.000 lir za Dijaško matico. Ob 7. obletnici smrti Alojzija A-brama darujejo Meri, Elči in Lojze 10.000 lir za PD S. Škamperle. Za Bazoviški dom daruje Edvard Grgič z družino 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Justa Bogatea darujeta Marija in Matija iz Bazovice 5.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Karla Lebana daruje družina Donati 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla Lebana daruje Viktorija Čok 1.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V isti namen darujeta Mirko in Marica Čok 1.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin na pok. Karla Lebana daruje družina Angele Pečar 2.500 lir za PD Lonjer - Katinara in 2.500 lir za kolesarski klub Adria. V spomin na pok. Gabrijela Kralja in v spomin na Livija Kralja daruje Karla Kralj 2.000 lir za ŠD Primorec in 2.000 lir za pevski zbor Primorec. V spomin na Karla Lebana daruje družina Miot in Šantla Pepka 3.000 lir za Dijaško matico. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu daruje Lidija Sulčič (Nabrežina Kamnolom št. 25) 5 tisoč lir. V počastitev spomina pok. Karlota Lebana darujeta družini Čok-Renko 3.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V počastitev spomina pok. Karla Lebana darujejo nositelji krste in vencev 10.000 lir za PD Lopjer -Katinara, 10.000 lir za Kolesarski klub Adria in 10.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina in namesto cvetja na grob Karla Lebana darujejo za TPPZ: družina Kjuder 3.000, Vilma in Enzo Foraus 5.000, družini busan in Severi 5.000, Lidija in Rudi Gombač 2.000, Rudolf (Nando) Čok 1.000, Bjanka in Vilko Batič 2.000, Bernarda Čok 2.000. Novi član Albino Sahar 3.800 lir. Namesto cvetja na grob Karla Lebana daruje sekcija KPI 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici daruje Zora Prese! 5.000 lir. V spomin Josipa Kureta ob 2. obletnici smrti daruje družina (Bo-Ijunec št. 240) 5.000 lir za PD Prešeren, 5.000 lir za ŠD Breg, 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za sklad Dela. V isti namen daruje svakinja Marija Zobec vd. Novel 3.000 lir za PD Prešeren. Za nakup novih oblek pevskemu zboru PD Prešeren iz Boljunca prispevajo: ansambel Supergroup 30 tisoč, Vitorjo Vodopivec (Boljunec 384) 10.000, Vojko Petaros (Opčine) 5.000, Marija in Dušan Petaros (Dolina 168) 5.000, Valentin Žerjal (Boljunec 145) 5.000, Lojza Senica (Boljunec 255) 5.000, Lojze in Dorka Vodopivec (Boljunec 307) 5.000, Santa Žerjal (Boljunec 262) 2.500, Pepi, Mario in Drago Ota (Boljunec 38) 30.000 in Aldo Zobec (Boljunec 117) 5.000 lir. Za ŠD Bor daruje T. Pertot 50.000 lir. V spomin na pok. Viktorijo Kos-mina daruje družina Komar iz Bazovice 2.500 lir za ŠD Zarja in 2.500 lir za PD Lipa. V spomin na pok. Karla Lebana daruje Antonija Barovina 1.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Milke Ba-buder darujeta družini Gornik in Milkovič (Gropada št. 60) 5.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Justa Bogatea daruje družina Škabar Kraus 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu. KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 sprejema hranilne vloge in nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Urnik: 8.30 — 12.30 16.00 — 17.00 Ob sobotah zaprto iiiiuHiiinniiiiiiinuiiiiiiiiiuniiiiiuimiiiiimiiiiiiMiiminiiiiniiiiiiiiiiHmniiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiniiiiB V TREBČAH GANLJIVO SLOVO OD L. KRALJA V Trebčali se je ta teden utrnilo še eno mlado življenje. Usoda, ki ni bila nikoli v šestintridesetih leti!) posebno radodarna z Livijem Kraljem, se je prejšnji torek z vso krutostjo in neusmiljenostjo poigrala z njegovim življenjem ter obenem z vsemi, ki so mu bili ob strani in ki jih je tako prerano zapustil. Sleherni človek se vselej z muko navaja na take mučne resnice, še posebno težko se sprijazni z njimi, če mu misli preletijo okoliščine, v kakršnih se je spogledal s smrtjo Livij Kralj. V torek je, kot večkrat, odšel s hčerko Mirjano in nečakom na vaško nogometno igrišče, kjer so trenirali športniki domačega društva. V bližini se je tedaj pripetila prometna nesreča in Livij je takoj pritekel k ponesrečencu, da bi mu pomagal. Zato je hotel ustaviti prvi avtomobil, ki je privozil mimo. To nesebično, humanitarno dejanje pa mu je bilo usodno. Avtomobilist ga v temi ni opazil pravočasno in ko je pritisnil na zavore, je bilo že prepozno. Livija Kralja je podrl ter mu prizadejal poškodbe, od katerih se ni, več opomogel. Včeraj so njegovo truplo položili k večnemu počitku. Vehka množica vaščanov in ljudi iz sosednjih in drugih krajev ga je ganjeno pospremila na zadnji poti do vaškega pokopališča. V vasi je bil priljubljen zaradi svojega blagega in veselega značaja. Aktivno se je udejstvoval tudi v vaških organizacijah, predvsem v športnem društvu, kjer je bil odbornik, ter v vaški sekciji KPI. Livij zapušča ženo Marijo, 12-let-no hčerko Mirjano, mamo Viktorijo in številne druge sorodnike. Vsem izrekamo iskreno sožalje. sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše fjunuuiM PRIMO ROVIS Največja izpira surove In pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 . 750.575 PRAŽARN A t UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 Na novo odprt velik salon pohištva SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI Vse za sodobno opremo ter stilno pohištvo ■ Izbrani artikli * DOBRE CENE SERVIS IN GARANCIJA OD KVALIFICIRANEGA OSEBJA Odkup rabljenega pohištva pc godnih cenah GORIŠKI DNEVNIK 21. septembra 1975 PRVA SKUPŠČINA PREBIVALSTVA Raimka konzulla za Paio. Oslavje in Šlmaver je v nekaj aieseaili opravila precejanje delo Člani konzulte in prebivalci zahtevajo večjo odprtost občinske do zahtev, ki prihajajo iz predmestnih predelov uprave Na prvi javni skupščini rajonske konzulte za Pevmo, Oslavje in Štmaver, ki je bila prejšnji večer na Oslavju, je bilo podano poročilo o dosedanjem delovanju konzulte, nato pa se je sprostila živahna debata, v kateri so domačini podčrtali številna nerešena vprašanja na tem področju goriške občine. Predsednik konzulte Marjan So-šol je orisal dosedanje delovanje od 30. maja, ko se je konzulta prvič uradno sestala, da danes. Sošol je sicer povedal, da so se člani konzulte neuradno sestali že februarja in tudi kasneje in že takrat so se pogovorili kako bc konzulta delovala. Da ne bi prišlo do nesporazumov, so se domenili, da bodo predsednika menjavali leto za letom in da bo prišlo do rotacije med političnimi strankami in organizacijami, ki so v konzulti zastopane. Konzulta je imela doslej štiri sestanke, na teh so bili prisotni župan in nekateri odborniki, obljub je bilo veliko, predvsem pred volitvami, rezultatov pa nismo videli. Pričeli pa smo, je dejal Sošol, nakazovati vrsto nerešenih vprašanj na našem področju in v bodočnosti bomo še bolj zahtevali, da se ta vprašanja tudi rešijo, da se izdela vsaj načrt za njihovo postopno reševanje. Na dosedanjih sejah konzulte je konzorcija za ureditev primernih prostorov za srednjo šolo, tudi z ozirom na potrebo po celodnevnem pouku, ki jo zlasti občutijo dijaki in starši iz podeželja. Števerjanskemu županu Klanjščku so poverili nalog, da bi o tem zainteresiral ostale župane. Prav tako so predstavniki SS v Doberdobu in Sovodnjah zahtevali sestanke z župani in odborniki ter s predstavniki šolskih organov. Sestanki so že bili v prejšnjih dneh. V Doberdobu so izrazili željo, da bi občina stopila v stik z občinama Ronke in Tržič za prevoz otrok v slovenske šole v Doberdob, v So vodnjah pa, da občina popravi šolsko poslopje v Gabrjah, kjer naj bi namestili otroški vrtec. Tajništvo SS je razpravljalo tudi o trgovski šoli in o nerešenem vprašanju 4. razreda. Po svojih izvoljenih predstavnikih se bo stranka zanimala za ugodno rešitev tega vprašanja. Predsednik konzulte Marjan Sošol bilo govora o šolskih vprašanjih, o nujnosti ureditve športnega centra, o popravilih na cestah, o dvojezičnih napisih, o razsvetljavi, o poštnem uradu in še o velikem številu stvari. Sošol je orisal tudi razne poti na občino in o sestanku med predsedniki konzult in županom. Izrazil je tudi željo, da bi konzulte, po začetih težavah, pričele uspešno delovati. V debato je poseglo precej prisotnih, med temi so bili številni tudi sami člani konzulte. Govorili so Milko Klanjšček, Neda Dornik, Karlo Sošol, Sergio Medeot, Ferijeva, Da-njel Pintar, Srečko Mužič, Pepi Sfiligoj, Avgust Lenardič, David Sošol, Damjan Klanjšček, Ivan Fi-gelj, Pierina Brešan in drugi. Navedimo nekaj vprašanj, ki so bila od sodelujočih v debati postavljena. Prvo je bila graja, da ni predstavnikov občinskega odbora. Nekateri so bili skeptični do delovanja konzulte. ker je niso na občini doslej upoštevali. Rečeno je bilo tudi, da so celo v uradne zapisnike na občini vnesli samo, kar so dotični odborniki želeli. Govora je bilo o stanju ceste, ki iz Pevme pelje v Štmaver. Ker je ENTV zaprla odtočne kanale proti Soči, je cesta stalno poplavljena. Hudo je tudi v Štmavru ko dežuje, občina ni doslej popravila ceste. Govora je bilo o nujnosti boljše razsvetljave v raznih krajih. Pri ureditvenih delih na cestah naj občinski funkcionarji kontrolirajo kako je bilo delo izvršeno, da ne bo kasneje pritožb. Omenjena je bila tudi nevarnost, da se ukine avtobusna povezava med mestom in Oslavjem. To bi škodovalo starejšim vaščanom. Ponovno je bilo postavljeno vprašanje metanovodske napeljave v Pevmo, obnovljeno je bilo vprašanje odnašanja smeti z Oslavja, govora je bilo tudi o nujnosti spoštovanja zasebne lastnine pri narkirišču pred kostnico. Omenjena je bila potreba po gradnji ljudskih hiš. In še in še. Vsekakor pa menimo, da je začetno delo konzulte pozitivno in da bo morala sedaj ta, skupno z ostalimi, zahtevati večjo zavzetost občinske uprave do reševanja vprašanj predmestnih predelov v gori-ški občini. Stališče Slovenske skupnosti do vprašanj slovenskih šol Kritično stanje slovenskega šolstva, zlasti še z ozirom na neustrezna poslopja in na težave dijakov, ki prihajajo iz podeželja v Gorico, je bilo predmet posebne pozornosti tajništva Slovenske skupnosti, ki je sklenilo sprožiti akcijo za dokončno rešitev vprašanja slovenskih šol na raznih forumih, kjer ima stranka svoje predstavnike. Predlagali so takojšnji sestanek županov iz števerjana, Sovodenj, Doberdoba in Gorice, da bi preučili možnost ustanovitve medobčinskega Manifestacija solidarnosti zatiranim čilskim ljudstvom V petek zvečer je bila na Travniku manifestacija solidarnosti s čilskim ljudstvom, ki so jo organizirali mladinske sekcije PSI in KPI, AGLI ter nekatere levičarske iz-venparlamentarne skupine. Na gori-škem trgu se je zbralo kakih 200 ljudi, ki so z zanimanjem sledili sporedu. Zbranim je najprej spregovoril član čilskega osvobodilnega gibanja, nakar se je skupina pevcev predstavila z recitalom južnoameriških borbenih pesmi. V Novi Gorici odkritje spomenika Henriku lumi V Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici bodo danes, ob 10.30, po jugoslovanskem času, odkrili kip dr. Henriku Tumi, znani osebnosti iz goriškega političnega življenja v zadnjih letih prejšnjega stoletja in v prvih desetletjih sedanjega. Za odkritje je poskrbel Klub starih go-riških študentov. Protest tekstilcev zaradi smrtnih obsodb v Španiji Udeleženke in udeleženci organizacijske konference sindikata tekstilnih delavcev v Gorici so poslali predsedniku vlade v Rim brzojavko v kateri ostro prostestirajo proti sklepom španskih sodišč, ki so obsodila na smrt več španskih delavcev in rodoljubov. Goriški planinci na Sviščakih Tradicionalna vsakoletna proslava posvečena «Dnevu planincev» je bila prejšnjo nedeljo pred planinskim domom na Sviščakih, v priredbi planinskega društva Ilirska Bistrica. Proslave so se udeležili tudi člani SPD iz Gorice, ki so se, kljub bur-ji in dežju, povzpeli tudi na vrh Velikega Snežnika. Proslave se je udeležilo okrog 3000 planincev iz najrazličnejših krajev Slovenije. Osrednja slovesnost, ki je bila združena s 30-letnico osvoboditve, je bila pred planinskim domom. Govorila sta Jože Švigelj in predsednik PZS dr. Miha Potočnik. V kulturnem delu proslave so sodelovali domaci pevci in recitatorji ter godba poštarjev iz Ljubljane. Po proslavi se je med kosilom sprostilo prijateljsko vzdušje, obnovljena so bila prijateljstva, govor je bil o pohodih in vzponih v gore. Popoldne je skupina gonških planincev skupno s Tolminci šla v vas Preloze v Brkine, kjer je bila proslava 30-letnice Istrskega odreda. J.S. Interpelacija PSI Občinska svetovalca PSI Marko Waltritsch in Mario Del Ben sta poslala goriškemu županu pismo, v katerem zahtevata uvedbo šolskega avtobusa za prevoz otrok iz ulic della Stesa in Udine v Ločniku v nižjo srednjo šolo v Ločnik. PO VEC MESECIH PRIZADEVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA Prihodnjo nedeljo bo v središču Podpore svečano odkritje partizanskega spomenika Kulturno-športni program že v soboto zvečer - Glavna svečanost bo v nedeljo ob 10. uri • V Kulturnem domu v Sovodnjah bo jutri, ob 20.30, sestanek članov odbora prosvetnega društva. Sestanku bodo prisostvovali tudi člani predsedstva SPZ. MfiuiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiimiiiimiiimimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiuHiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifi NASTOPIL JE PEVSKI ZBOR «KOČO RACIN» Renata Devetak in Jožko Vižintin sta se včeraj poročila v Rupi. K srečnemu skupnemu življenju jima čestita Prosvetno društvo «Kras». Prodoren uspeh Makedoncev na gostovanju v Doberdobu Večer sta pripravila Slovenska prosvetna zveza in domače prosvetno društvo - Zahvalne besede predsednika skopskega zbora Takega prijetnega večera, kot so ga doživeli v petek, Doberdobci že dolgo ne pomnijo. Gostovanje znanega mešanega pevskega zbora «Ko-1 čo Racin» iz Skopja, ki je te dni nastopil na mednarodnem natečaju v zborovskem petju «Seghizzi» v Gorici, je navdušilo kraško prebivalstvo, ki je docela napolnilo občinsko telovadnico v Doberdobu. Sami prireditelji, člani Slovenske prosvetne zveze in prosvetnega društva «Jezero», so bili očarani nad tolikšnim uspehom. Navdušenje pa se je med programom še bolj stopnjevalo, saj so Makedonci nastopili s tistim delom svojega repertoarja, ki se nanaša na jugoslovanske, še posebno makedonske narodne pesmi. Petkovo gostovanje Skopljencev je potrdilo, da je pot, ki so jo ubrali Doberdobci, pravilna in odslej bo treba take kulturne pobude vsestransko podpreti. Pred pričetkom kulturnega sporeda je Karel Ferletič, predsednik domačega prosvetnega društva «Jezero», pozdravil goste ter poudaril, da so letošnjo sezono odprli prav z nastopom makedonskega pevskega zbora. S tem, je dejal Ferletič, so se delno oddolžili izrednemu gostoljubju, ki so ga predstavniki zbora izkazali Doberdobcem, ko so pred dvema letoma obiskali Makedonijo. Ugotovil je, kolikšnega pomena i-ma za doberdobsko skupnost ta o-bisk, ki spada v okvir manifestacij, ki jih domače društvo prireja ob letošnji 30-letnici osvoboditve. Ob zaključku se je govornik zahvalil Slovenski prosvetni zvezi in občinski upravi, ki sta omogočili ta obisk. Zahvalil se je tudi številnemu občinstvu, med katerim je bil tudi konzul SFRJ v Trstu Kovačič. V imenu Slovenske prosvetne zveze je goste pozdravni član predsedstva Danilo Nanut, ki je izrazil željo, da bi bilo petkovo gostovanje tudi priložnost medsebojnega spoz- Ob sklenitvi glasbenega sporeda je predsednik zbora «Kočo Racin» Džavid Begovski ob spremstvu dveh deklet v makedonskih narodnih nošah položil koš nageljnov pred domačim spomenikom NOB navanja in nadaljevanja stikov, ki so jih prav Doberdobci začeli pred dvema letoma, ko so obiskali Makedonijo. «Taka in podobna srečanja,» je nadaljeval, «so za nas, slovensko narodnostno skupnost, vir spodbujanja nacionalnih čustev, ki so nenadomestljiva hrana v boju za naše pravice in za uresničevanje boljših družbenih pogojev ter za kulturni, socialni, gospodarski in politični napredek za enakopravnost vseh ljudi na svetti.» Podžupan doberdobske občine dr. Mario Lavrenčič je dejal, da naša skupnost potrebuje taka kulturna srečanja s skupinami iz matične domovine. Gostom iz Skopja je želel, da bi se dobro počutili na tem gosto- Sovodenjci na proslavi Briškega okteta Sovodenjski nonet, ki ga vodi Zdravko Petejan, se je v zadnjih letih lepo uveljavil. Zato je tudi razumljivo, da naše zamejske pevce vabijo na razne prireditve tudi v matično domovino. S pevci drugih manjših pevskih zborpv so sovodenj- vanju ter da bi želi največje uspehe na goriškem tekmovanju v zborovskem petju. Glasbeni spored je pevski zbor «Kočo Racin» pod vodstvom Georgija Smokvarskega začel z borbenimi partizanskimi pesmimi, ki so bile deležne največjega odobravanja. Dolgo ploskanje ob sklenitvi posameznega izvajanja, je potrdilo visoko kvalitetno raven skopskega pevskega zbora. Tudi drugi del sporeda, ko so gostje predvajali narodne pesmi, je bil deležen velikega uspeha, tako da je občinstvo ob zaključku sporeda «prisililo» pevovodjo, da je ponovil nekatere pesmi. Predsednik makedonskega zbora Džavid Begovski se je ob sklenitvi sporeda zahvalil prirediteljem, ki so odlično pripravili petkov večer, tako da so imeli občutek, da so v Jugoslaviji. Dodal je, da je bil zbor deležen takega navdušenja le v ma-lokaterih krajih. Pred zakusko, ki so jo pripravili na sedežu prosvetnega društva, je predsednik zbora skupno z dvema dekletoma v makedonskih narodnih nošah položil koš nageljnov, ki so mu ga podarili prireditelji, pred vaškim spomenikom narodnoosvobodilne borbe. Na sedežu se je med gosti in domačini takoj ustvarilo prijateljsko vzdušje, ki so ga podkrepili «neuradni» nastopi skopskega in dober-dobskega pevskega zbora. Festival Avanti danes v Ronkah V Ronkah bo drevi, ob 19. uri, na krajevnem festivalu socialističnega tiska Avanti, govoril posl. Loris Fortuna, član osrednjega vodstva PSI. Predvidevajo, da bo posl. Fortuna govoril o političnem položaju v deželi in o potrebi izstopa socialistov iz deželne vlade. ski pevci navezali prijateljske stike. Prejšnjo soboto je Briški oktet proslavljal svojo desetletnico. Za to priliko so briški pevci povabili v Dobrovo razne zbore, ki so se vabilu tudi odzvali. Koncert je bil v telovadnici šole v Dobrovem. Na njem so, poleg domačih slavljencev in sovodenjskega noneta, nastopili še Oktet bratov Pirnat iz Mengša. Oktet Jelovica iz Škofje Loke, Goriški oktet iz Nove Gorice in Šent-jernejski oktet.. Obvestilo fotokluba Vodstvo fotokluba «Skupina 75» obvešča vse udeležence drugega fotografskega tečaja, da se bo ta pričel z nekajdnevno zamudo zaradi odsotnosti predavatelja. V Podgori je že vse pripravljeno za svečano odkritje partizanskega spomenika, ki bo prihodnjo nedeljo, 28. septembra, v dopoldanskih urah. Domačini, ki so vso pomlad in poletje izkoristili vsako prosto uro, da so zgradili spomenik, čigar načrt je napravil arh. Jože Gej, in uredili njegovo okolico, so sedaj zadovoljni in komaj čakajo trenutek odkritja. V teh dneh v neposredni okolici spomenika zaključujejo olepševalna dela, po dogovoru z županstvom bodo v teh dneh u-redili razsvetljavo, čez nekaj dni bodo delavci goriškega županstva postavili oder za pevski zbor in za ugledne goste. Te dni bo organizacija bivših partizanov razdelila po vsej Goriški plakate, ki vabijo na prireditev. Poseben lepak bo izdala, tako je obljubil župan, tudi goriška občina. Predvidevajo, da bo ta dan prišlo v Podgoro veliko ljudi, saj je pokrajinski odbor VZPI povabil na svečanost vse svoje člane, bivše partizane in garibaldince. V pripravi je tudi primerna brošura, napisana v slovenščini in italijanščini, kjer bo prikazana zgodovina Podgore in delovanje njenega prebivalstva v letih fašistične tiranije in v času narodnoosvobodilne borbe. Brošuro, ki bo o-premljena tudi z bogato fotografsko dokumentacijo o prosvetnem delovanju v Podgori, bodo prodajali v nedeljo na svečanosti. Program prireditev ob odkritju spomenika se prične že v soboto, 27. septembra. Ob 14. uri bo kolesarski rally otrok po raznih partizanskih potek v goriških Brdih. Prav tako bo v soboto, proti večeru, po vaških ulicah igrala godba na pihala iz Anhovega, nato pa bodo na prostoru pred šolo prižgali kres. V nedeljo pa se bodo pričeli ljudje zbirati ob 9. uri pred gostilno Zadruga. Ob priliki celotne dopoldanske prireditve bo promet z avtomobili skozi Podgoro prepovedan od križišča v Grojni do Zadruge. Uprava tekstilne tovarne je dala na razpolago obširno parkirišče v tovarni, tako da bodo lahko udeleženci svečanosti prišli v Podgoro skozi železniški podvoz in na tem področju parkirali vozila. Okrog 9.30 bo sprevod z gosti, venci in zastavami na čelu krenil proti spomeniku, kjer bo ob 10. uri odkritje in blagoslov. Ob 10.30 bodo slavnostni govori, katerim bo sledil kulturni program, v katerem bodo sodelovali Tržaški partizanski pevski zbor, učenci osnovnih šol v Podgori s slovenskimi in italijanskimi recitacijami ter moški pevski zbor iz Podgore, ki se bo za to priložnost osnoval in ki ga bosta vodila Marjan Cigliò in Dori Klavčič. Vedno v nedeljo, ob 15. uri, bo pred spomenikom pel spet Tržaški partizanski pevski zbor, igrala pa bo godba na pihala iz Anhovega. V bližnjih ulicah bo poskrbljeno za jedačo in pijačo. S TREMI KONCERTI Danes nastopi in nagrajevanje na tekmo vrni ju zborov «Seghizzi» Zvečer bodo nastopili na zaključni slovesnosti najboljši zbori iz raznih evropskih dežel Današnji program zadnjega dneva mednarodnega tekmovanja pevskih zborov «Seghizzi» je zelo bogat. Ljubitelji petja bodo lahko dobre zbore iz raznih evropskih dežel poslušali dopoldne, popoldne in tudi zvečer. Tekmovalna koncerta bosta zjutraj in popoldne, zvečer pa bo na vrsti nagrajevanje najboljših z nastopom nagrajenih. Dopoldne se bo tekmovanje pričelo ob 9.30. Najprej bo stopilo na oder pet mešanih zborov, njim bo sledil še en moški in en ženski. Nastopili bodo zbori iz Perugie, Voelkermarkta v Avstriji, Monta-sio iz Trsta, iz Maniaga in iz Bratislave, za temi pa še zbora iz Masse Marittime in iz Budimpešte. Tekmovanje se bo nadaljevalo popoldne, ko se bodo nastopi pričeli ob 15.30. Najprej bo stopil na oder zbor Illesberg iz Trsta, za njim bo spet na vrsti zbor iz Trsta «Melo-diae», nato pa bodo nastopili Poljaki iz Poznana in pevci in pevke iz Rovereta, Skopja, Trsta, Budimpešte in Sofije. Popoldanski program obeta biti zelo zanimiv in to bo seveda pripomoglo tudi, da se bo publika vabilu prirediteljev polnoštevilno odzvala. Zaključni koncert najboljših z nagrajevanjem pa bo ob 21. uri, vedno v veliki dvorani UGG. Pred tem bo nastopil otreški zbor «Città di Gorizia», ki ga vodi Primo Chinel-lato. Izid tekmovanja v polifonskem petju je naslednji: Kategorija A: mešani zbori: 1. «E-pitok Szakszervezete Kozponti Mu-veszegyuttesenek Enekkara» iz Budimpešte s 96,06 točke: 2. Ale-co» iz Sofije, 94,79 točke; 3. «A-kademicky spevacky zbor Univerzi-ty Komenskeho» iz Bratislave, 92,13 točke. Sledita še zbora «Melodiae» in železničarjev, oba iz Trsta. Kategorija B, moški zbori: 1. «Corradini» iz Arezza, 92,53 točke: 2. «Illesberg» iz Trsta, 91,99 točke; 3. «Chor mesk politechniki poznan-skiej» iz Poznana, 91,53. Sledita zbora iz Masse Marittime in iz Aichschiessa. Kategorija C, ženski zbori: 1. zbor iz Bulimpešte, s 97,53 točke; 2. zbor iz Bratislave z 91,86 točke; 3. zbor iz Voelkermarkta z 91,86 točke. • Na ploščadi na Peči bo danes ob 10. uri sestanek članov krajevne sekcije združenja partizanov. laskava priznanja članom «Skupin« 75» Člani slovenskega fotokluba «Skupina 75» so bili v zadnjem času deležni laskavih priznanj na številnih fotografskih razstavah, ki so jih priredili v naši deželi ter v Ljubljani. Na pobudo Fotokluba planinske zveze Slovenije in ob sodelovanju Skupščine občine Ljubljana so v slovenski prestolnici pripravili fotografsko razstavo, katere so se udeležili fotoamaterji iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in iz Koroške. Iz Gorice so sodelovali člani «Skupine 75» in Goriškega fotografskega krožka. Na ljubljanski razstavi je sodelovalo 10 goriških slovenskih fotoamaterjev, ki so predstavili 24 fotografij. Od teh so sprejeli 3, in sicer dela Jožka Prinčiča, Maria Marušiča in Viljema Zavadlava. Od goriškega fotokluba pa je sodelovalo 19 avtorjev z 72 deli, od teh je žirija sprejela 15. Nagrade so dobili Giuseppe Assi-relli, Idana Medeot in Giorgio Rizzato. Slovenski fotoamaterji so z uspehom sodelovali tudi na deželni razstavi «človek in delo», ki jo je v galeriji Pro Loco pripravil kulturni krožek «Umanità». Žirija je sprejela med drugimi tudi fotografije Viljema Zavadlava, Marka Rojca in Berta Grendeneja. Na državni razstavi v Fiumicel-lu, kjer so predstavili 1.000 del, od katerih je ocenjevalna komisija izbrala 70 najboljših, sta se izkazala Viljem Zavadlav (sprejeli so mu 3 fotografije) ter Berto Grendene (sprejeta je bila 1 fotografija). Tudi Jožko Prinčič je dosegel zavidljive razultate na fotografskih razstavah v Marianu in Podturnu. EDILSANITARIA • PLOŠČICE • SANITARNI IZDELKI • OPREME ZA KOPALNICE • ZIDNE TAPETE GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-66 PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH • V gradu Kromberk je odprta, po običajnem urniku, retrospektivna razstava akademskega slikarja Rafaela Nemca. NOVA TRGOVINA poljedelskih strojev, priključkov, kmečkega in vinogradniškega orodja z vsemi nadomestnimi deli znanih znamk BCS - FERRARI - NOBILI - GOLDONI SEP — CASTOR — ACME — LOMBARDINI AGROFOREST GORICA - ULICA CARDUCCI 30 - TELEF. 87-154 BOGATA IZBIRA — UGODNE CENE NAKUP PRI NAS POMENI PRIHRANEK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU M. Hennequin - G. Duval ANATOLOV DVOJNIK (Le Coup de Fouet) Komedija v treh dejanjih Jezikovna in odrska priredba Janez Negro Scena inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi Alenka Bartlova Glasba Aleksander Vodopivec in Urban Koder Režija ADRIJAN RUSTJA V torek, 23. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani «S. Gregorčič» v ŠTANDREŽU. V sredo, 24. septembra, ob 20.30, v župnijski dvorani v ŠTE-VERJANU. V četrtek, 25. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVODNJAH. V petek, 26. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU. Gorica VERDI 14.00-22.00 «Fantozzi». P. Villaggio in A. Mazzamauro. Barvni film. CORSO 15.15-22.00 «Il poliziotto della brigata criminale». J. P. Beimondo in L. Massari. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30—22.00 «Moulin rouge». J. Ferrer. Barvni film. CENTRALE 15.30—21.30 «Il sogno di Zorro». F. Franchi. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «La prima volta sull’erba». A. Heiwood in C. Cas-sinelli. Barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 «Fantozzi». Barvni film. PRINCIPE 15.00-22.00 «Peccati in famiglia». Barvni film. Kova Gorica SOČA «Svet Abota in Kostela», ameriški film ob 10.00. «Kraljičina ogrlica», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Beimondo veličastni», francoski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Gusarji z Zelenega otoka», italijanski barvni film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Aleks Brajnik, Lucia Franzo, Davide Bigaj, Erika Cecco-ne, Fabio Klinec, Consuelo Lanza, Elisabetta Franz, Diana Federico, Maurizio De Simone, Elena Castel-lan, Denis Moretton, Roberta Turchini, Mariangela Miranda, Federico Castellani, Tiziana Poberaj. SMRTI: 25-letni študent Edgardo Humar, 84-letna upokojenka Giuseppina Furlan vd. Sniderò, 89-letna gospodinja Apollonia Zingler vd. Je-chel, 74-letna upokojenka Rafaela Kocjančič por. Klavčič, 73-letni u-pokojenec Luciano Marega, 65-letni upokojenec Emilio Selva. OKLICI: prodajalka Giovanna O-mizzolo in profesor Tristano Mi-niussi, računovodkinja Giuseppina Venuti in uradnik Adriano Orsoliri. gospodinja Giuseppina Vaivano in financar Giuseppe Leggio, gospodinja Vincenzina Fragione in karabinjer Piero Di Giacomo, gospodinja Antonia Passler in delavec Josef Seeber, uradnica Paola Bradaschia in delavec Vitantonio Palmisano, prodajalka Rita Badin in bolničar Ermanno Tacco, uradnica Maria Sabatini in uradnik Diego Polli, za-varovalka Irma Pecorari in upokojenec Edoardo Zorzut, uradnica Maria Delpin in uradnik Yvon Marchetti. POROKE: uradnica Maria Selo vin in delavec Giuseppe Canali, uradnica Magdalena Pajntar in bolničar Ervino Nanut, telefonistka Maria Russo in trgovec Alfredo Ariotti. gospodinja Francesca Mauri in upokojenec Ettore Sterle, univerzitetna študentka Snježana Milohanič in u-radmk Elvio Paozin. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nemoči le v t>°' rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in iutri ponnči le dežurna lekarna San Nicolò, Ulica • maja, tel. 73-328. Pevski zbor «Oton Župančič» _ štandreža izreka svojemu članu O nu Maregi ob izgubi dragega O" četa iskreno sožalje. •einili ZAHVALA Včeraj popoldne smo pospri na zadnjo pot našega nepozabneg moža in očeta Luciana Marego Zahvaljujemo se za izražena soža Ija, pevskemu zboru Oton župao ' gospodu župniku, darovalcem c ja in vsem, ki so z nami socusw vali. , v„rki Žena Marija, sin Gino, b Luciana in Marija z družinanu Sovodnje, 21. septembra 1973 STRTENBERSKO SREČANJE PISATELJEV 1975 Razvejane in globoke misli o slovenski književnosti NOB Pisanje na tematiko NOB naj bi bilo stalno in bolj povezano z družbenim dogajanjem - Več kakovostnih del za šole! Pododbor Društva slovenskih pisateljev Maribor je priredil že 12. srečanje književnikov iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik in iz zamejstva na gradu Štaten-nerg. Pokroviteljstvo nad srečanjem s temo Književnost o narodnoosvobodilni vojni, je prevzela metalna tovarna IMPOL iz Slovenske Bistrice, ki slavi letos 150. obletnico obstoja. Predsednica mariborskega pod-?dbora pisateljev Nada Gaborovičeva je odprla delovno srečanje in Pozdravila nad trideset udeležencev. Med njimi je bilo več pisateljev, ki so si kalili peresa v partizanih in v taboriščih. Po dobrodošlici preds. skupščine Slovenske Bistrice Alojza Ko-besa, je pozdravil navzoče predsednik organizacijskega odbora srečanja, tajnik pododbora DSP Janez Švajncer. Po obrazložitvi delovnega programa je prebral nekaj pismenih pozdravov in opravičil povabljencev, ki se zaradi bolezni ali drugih zadržkov niso mo-£li udeležiti srečanja. Vredno je poudariti, da je bilo letošnje štatenberško srečanje prvo povojno srečanje na tematiko književnosti o NOB ob 30. obletnici osvoboditve. . V dveh dneh se je nato zvrstilo Šestnajst referatov, poročil in diskusijskih prispevkov, ki so zadevali književnost o NOB. Z različnih zornih kotov so osvetlili tematiko in pretresali dosedanje lite-rarno delo in njegovo odmevnost v vsej širini problematike. Že naslovi prispevkov posameznih avtorjev, ki so se zvrstili po abecednem redu, zgovorno pričajo o pestri razvejanosti misli, razglabljanj NOB°r0^* ° književnosti o Najprej so, zaradi opravičljive cdsotnosti avtorja, prebrali referat Vladimira Čerkeza iz Sarajeva: pumanistična angažiranost ustvarjanja NOB; sledili so France Forstnerič z referatom NOB v književnosti — nekaj možnin izhodišč, E-niil Frelih Slovenska beseda v i-talijanskem taborišču Gonars, Nana Gaborovič Beseda v NOB, Vla-nirnir Gajšek résumé referata: Literatura pred, med in po vojni, /lado Habjan Narodnoosvobodilni noj v slovenski literaturi, Srečko olob o Filmskem ustvarjanj- na enio NOB, Ivan Jan O leposlovju .hi zgodovinopisju na temo NOB m nekaterih spremljevalnih po ja-Antonio Marinkovič iz Krušev-Ca Tema kolektivne smrti v poeziji NOB, Branko Rudolf O kulturnem položaju v NOB in o delavskem gibanju in Janez Švajncer Kako sem spoznaval NOB skozi književnost. 1111 "n mi im n n n im m uidi n m.. Še ena teza o Beneški Sloveniji Narodna in študijska Knjižnica Trstu je med številnimi zanimi-J™! novitetami prejela pred kratim tudi en izvod nadvse zanimi-i eSn in koristnega diplomskega de- tw’oai -®a -i6 0 Breški Sloveniji P edložila v geografskem labora-,.,nJu fakultete za književnost in ‘ozofijo tržaške univerze viso-«osolka LUCINA GRATTONI, in Cnu? univ. prof. dr. Gianpieru »tti Cornetti j u pod naslovom «LE DEL NATISONE - RI-Rta CHE DI GEOGRAFIA AGRA-v akad. letu 1974-75. Že po Površnem listanju tega obširnega '■dragocenega dela se lahko reče, mu za temeljito študijo proble-v ki je bil za našo Benečijo len ? Ze?° Poreč, a je zelo aktua-do ■ z|asti danes, saj je povezan z JfJ največjim izseljevanjem v zgodovini teh krajev. finnica omenjenih raziskav je siiA razčelila na tri dele, ki no-t i,,, naslove: Prirodno okolje — ske nk0- ok:olje — Ustroj kmetij-s]pripr0I?V(Xlnje- l'cm trem delom mPJVe- zaključki, dodatek, i- Zernljevich''eV Ìn bibliografiia ter teorfnfon111 delu i® obdelana geo-niihn, °ska p'at Nadiških dolin, tiklrD ° podnebje, vodovje, kme- stlinstvnen$aČa in sP°ntano ra-demn Vi' y drugem delu pa naj-Hn? AleMeča Pogjavja: Nad. do-SlovcL • , Prihodom Slovencev; Slovenci ^ tkonca XIX- stoletja; nosti ; 1 -v al-ol- ter značil-1961 iQ71lzs0ei1jevanja v desetletju 1. PolitiI„ S1<^° še tri Poglavja: venrZ - ' spravne ureditve Slo-Patri! *n sicer: a) od razdobja hih Mhata do Priključitve k Ita-Po 1. 1986 in c) ureditev Jj^b) višin ei-nT “j' Naselitev posameznih je razdelien”10”3' T° poglavie pa v kat«fuJ no zopet na dva dela, tipi teh n! obravnavajo najprej hivališz * naselitev in armatura l7 zarin-^61" lnfrastruktura naselij, tega riiem ~ šestem - poglavju ^Plečkih ^hif3 S° obdelane oblike tegaa'itehtrne,iŠi ìe seveda tretji del saj obšita 6fa dlplomskega dela, ni. bsega sk°raj 80 tipkanih stra- strni™b-, na eni sami strani toricanh zaklluckih, omenja av-i-azkL,VSe. Probleme, ki jih je nje kala- izseljevanje, pomanjka-droblST in trgovine, raz-čanie nost kmecke posesti, pove-in kj® neobdelane plodne zemlje ie mor»,0 *pol!tlčne pogoje, ki jih heprizno ° preblvalstvo trpeti ter istovetnosti6 n-‘egove narodnostne njeno^-1',nan? ie znan°i je ome- p0 drue? °mSko de!o ze tretie- ki no ben^Li vo-]ni obravnava izključ-^neskoslovensko problematiko p. g. Nadalje so bili zaradi odsotnosti avtorjev prebrani še referati Matevža Haceta, O vlogi partizanskega pisanja na Slovenskem, Dušana Mevlje O tematiki NOB v moderni književnosti in Djorda Radi-šiča iz Beograda Neogibnost človeka, ki se bori. Prav tako zanimivi so bili ustni prispevki, ki so se nagibali polemični obravnavi. Tako se je Franček Rudolf dotaknil filmov o NOB, ki prikazujejo mladini osvobodilno borbo v obliki kavbojk. Takšni filmi z mnogo streljanja in krvi bolj zabavajo mladino, kot pa da jo soočijo s trdoto bojevanja njihovih očetov. Leopold Suhodolčan je pričakal vojno kot deček in je šele po vojni v šoli zvedel o partizanskih bojih. Zato piše . o sodobni tematiki, ki jo bolje pozna. Tone Svetina je pisanje o NOB razmotril s kritične strani. Kljub precejšnjemu pisanju o tej temi nekateri premalo vrednotijo takšna dela. Mnogi jih celo omalovažujejo kot manj vredno umetniško blago, češ, spisi o vojni so vojna književnost; zato je ta literatura v njihovih očeh manj vredna literarna zvrst. Z duhovitimi polemičnimi posegi je osvetlil marsikatera živa nasprotja v današnji moderni književnosti. Branko Rudolf je nato povezal polemiko s prikazi neke ameriške knjige, ki opisuje vojno z resnično umetniško odgovornostjo, kar je sicer v tovrstni ameriški književnosti precejšnja redkost. Alenka Glazerjeva se je dotaknila otroške literature o NOB, ki jo je znal s svojim pisanjem pokojni France Bevk tako živo in neposredno približati otrokom. Pri tem se je dotaknila tudi festivala Kurirček in pozvala pisatelje naj bi čimveč sodelovali s to ustanovo. Vladimir Gajšek je nizal misli o nihilizmu v literaturi o NOB, do-čim je Ivan Jan izrekel nekaj klenih misli o povezavi mladih in starejših piscev, ki se jim je s svojimi pripombami pridružil tudi pesnik Tone Dodlek. Velimir Batič je razpravljal o umetniških kriterijih v pisanju o vojni in revoluciji, do-čim je Andrej Kokot iz Celovca, kot edini predstavnik jz zamejstva, seznanil navzoče o koroških kulturnih problemih in o pisanju o NOB na Koroškem, kjer skušajo celo izpodbiti dejstvo, da so bili na Koroškem partizani. Tone Potokar iz Zagreba je nato govoril o presenetljivi izdaji časopisa Partizanskega dnevnika, predhodnika sedanjega časopisa Primorski dnevnik. Z radostjo je pozdravil to izdajo in pohvalil pobudo izdajatelja, ki je ob 30-letnici osvoboditve omogočila izid te edinstvene edicije. Še in še bi lahko nanizali misli in ugotavljanja posameznih disku-tantov, ki so pretresali dosedanje literarno delo o NOB. V listini sklepnih stališč, ki so bila na koncu srečanja sprejeta soglasno, so osvetlili obravnavano tematiko z različnih pogledov svobodne literature. Predvsem so bila iskana izhodišča, ki naj bi utemeljila in poglobila Obravnavanje revolucije vseh generacij, zlasti mlajših. Izrazili so željo, da naj bi se starejši ustvarjalci pogosteje soočali z mlajšo pišočo generacijo, se tako medsebojno spoznavali, dopolnjevali in odpirali nove perspektive. Iz tega bi naj zrasle nove možnosti za ocenjevanje in osvetljevanje NOB s celovitejšim pogledom in v širših zgodovinskih razponih. Zaželeno je, da ne bi bilo pisanje na temo NOB le obletmško in občasno, temveč stalno in bolj povezano z družbenim dogajanjem, zdaj in v prihodnje in da pri u-metniškem oblikovanju tematike NOB naj ne bo idejnost zapostavljena ali celo skrita. Tudi zgodovinopisje bi moralo objektivno razčistiti vse pogoje in zgodovino, ki je pripeljala do NOB. Zato je pisateljem potrebno večje razumevanje pri iskanju potrebne dokumentacije pa tudi finančna pomoč. Nadaljnji sklepi ugotavljajo, da slovenska literarna zgodovina po tridesetih letih še nima orientacijskega pregleda o celotni ustvarjalni dejavnosti tega področja. Zato želijo, da ustrezne ustanove to vrzel čimprej odpravijo. Kljub temu, da sta se literatura in časopisje odzvala potrebi obravnave revolucionarnega dogajanja, pa dnevni tisk in RTV premalo poroča o pomembnejših delih z omenjeno tematiko, še bolj pogrešajo poglobljene literarne kritike. Srečanje je ugotovilo, da tudi obstoječega šole in ustanove ne u-porabljajo in ne poznajo dovolj. Ugotovljeno je, da je tovrstne literature, zlasti za prosvetno vzgojne ustanove, količinsko sicer precej, kakovostno pa občutno premalo. Vrh tega tista, ki obstaja, ni uporabljena dovolj sistematično v vzgojne namene. Na koncu sprejetih stališč je še poudarek, da bi bilo treba obravnavano literaturo ponovno pretresati, kritično, vsestransko in v slovenskem merilu. To velja še posebej za zamejstvo. V času "rečanja sta dve manjši skupini pisateljev obiskali tovarno IMPOL in osnovno šolo v Makolah. V tovarni so se po ogledu naprav sestali v sindikalni dvorani z mlajšimi delavci, ki so se živo zanimali za pisateljsko ustvarjanje. Največ vprašanj so naslovili na Toneta Svetino, katerega Ukana sodi med najbolj znana in najbolj brana dela med delavci tovarne IMPOL. V Makolah pa so v veli- ko zadovoljstvo učencev prebrali književniki nekaj svojih krajših del. Dvanajsto štatenberško srečanje pisateljev, je ob zaključku izčrpnega razpravljanja sprejelo sklep, da bo srečanje v prihodnjem letu posvečeno Književnosti v kulturni akciji. Na predlog Antona Ingoliča se bo v letu stote obletnice rojstva Ivana Cankarja odvijalo pod geslom Cankarjevega citata «V areni življenja sem stal», kar bo najlepše omogočilo konfrontacijo pisateljev do sodobne tematike. Sklepni del srečanja je bil v krasni viteški dvorani gradu. Na svečanosti je nekaj pesmi ubrano zapel dekliški zbor DPD Svobode iz Slovenske Bistrice. Razen pisateljev so bili navzoči tudi predstavniki letošnjega pokroviteljstva Tovarne IMPOL, družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistrica in zastopnik občine Maribor, ki so izrekli vse priznanje požrtvovalnim organizatorjem te e-dinstvene vsakoletne manifestacije v podnožju Haloz — pododboru slovenskih pisateljev Maribor — in izrekli dobrodošlico za ponovno srečanje v prihodnjem letu. EMIL FRELIH V galeriji Goriškega muzeja v gradu Kromberk je v teh dneh odprta retrospektivna razstava del plodnega goriškega slikarja Rafaela Nemca. Na sliki «Solkanska apnenica», olje iz leta 1955. Razstavo sta omogočili Kulturna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Nova Gorica .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuo ŠE O LETOŠNJEM^ ZBOROVSKEM^ TEKMO VANJU. VAREZZU Zbori iz Moskve, Sofije in Budimpešte zasluženo pobrali vse glavne lovorike Tudi italijanski zbori prodirajo v evropski vrh - Edini zastopnik iz Jugoslavije, zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane, manj blestel kot navadno Letošnjemu mednarodnemu tekmovanju pevskih zborov «Guido D’Arezzo» v Arezzu sta v vrhunskem petju dala še poseben vtis mešani zbor konservatorija «Čajkovski» iz Moskve in mladinski pevski zbor iz bolgarskega mesta Rousse, ki sta se tako po svoji vokalni dovršeni pripravi — zlitosti, intonančni čistosti, enotnosti delovanja — kakor po muzikalni kulturi, znatno dvignila nad ostale, celo nekatere zelo dobre zbore. Oba sta v svojih kategorijah — v polifoni glasbi — pokazala izredno prečiščeno petje, ki je vzbudilo v poslušalcu pravo občudovanje; v plemeniti iztanjšanosti oblikovane fraze so se spletale v o-svajajočo muzikalno celotnost, polno duhovnega poleta in pristnega občutja. Moskovski zbor je vodil mlad, temperamenten dirigent Valerij Poljanski, ki je svojo interpreta-cijsko moč pokazal zlasti v delih Bortnjanskega in Sidelnikova. Antonij Nikolov, ki je vodil bolgarski mladinski zbor, pa je potrdil upešnost na visoki strokovni stopnji sistematično urejene pevske vzgoje mladine na Bolgarskem. Čeprav pevsko ne tako dovršena in v interpretaciji dognana, sta vendarle zapustila vtis dobrega zbora mešani zbor «Bartok» iz Budimpešte ter mešani univerzitetni zbor iz Mrndoze v Argentini, ki razpolaga z zelo lepimi glasovi. Prvi je odnesel drugo, drugi pa tretjo nagrado. Tudi komorni zbor iz Lienza, zbor Hausen iz Frankfurta, «Tone Tomšič» iz Ljubljane ter zbor Univerzitetnega glasbenega centra iz Cagliarija lahko štejemo med boljše pevske zbore, čeprav zadnji trije zaradi visokega kriterija žirije niso bili pripuščeni v finale. Ugotovili smo napredek zbora iz Cagliarija: zlitejši je in v interpretaciji plastičnejši, zlasti so njegove dobre strani prišle do izraza pri ljudskih pesmih. Akademski zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane je bil sicer korektno pripravljen, vendar ni deloval tako prepričljivo, kakor smo ga bili vajeni na njegovih nastopih in koncertih doma, kjer med amaterskimi zbori takorekoč nima konkurence. Najvčč je dosegel v ljudskih pesmih, ko je zasedel četrto nagrajeno mesto. Škoda tudi. da je izvrstna Vrabčeva «Polka je ukazana» zaradi prehitrega tempa izgubila na večji plastičnosti. Pri nadaljnjem delu bo zbor moral posvetiti več prizadevanja vokalnim zahtevam: za večji volumen zbora in za popolnejšo homogenost. Med moškimi zbori so se v poli-fonskem petju plasirali na prva tri mesta: zbor Hausen iz Frankfurta pod vodstvom Roberta Pap-perta, univerzitetni zbor iz Mendo-ze v Argentini in presenetljivo muzikalno prepričujoči zbor rudarjev S. Barbara iz Massa Marittima. V gregorijanskem petju sta v o-ceni dosegla enako številko točk Le voci bianche del Coro sociale di Pressano in komorni zbor iz Lienza. Po iztanjšani muzikalno stilni interpretaciji pa je bil le nekoliko boljši prvi zbor, ki ga vodi Giuseppe Nicolini. Drugega je pripravil Artur Gutwenger. Zbor malih pevcev iz Pressana pa je dosegel še en uspeh: v kategoriji mladinskih zborov v polifonskem petju so mu prisodili drugo mesto. Ni sicer, z ozirom na to priznanje, tako blizu bolgarskemu mladinskemu zboru, vendar je na določeni ravni pevske dovršenosti in muziciranja, ki odraža sistematično delo vokalne priprave in muzikalne vzgoje. Po taki poti bi moral mladinski zbor Schola cantorum «G. Puccini» srednje šole «F. De Sanc-tis» iz Genzana pri Rimu, ki je prejel tretjo nagrado, je pa po sami pevski plati in tudi po inter-pretacijski šibkejši in pravzaprav od lanskega nastopa nismo zaznali večjega napredka. Nekoliko boljše in zasluženo ocenjen je bil pri gregorijanskem petju, kjer je tu- di zasedel tretje mesto. Kakor smo že omenili v prvem poročilu iz Arezza, so bili letos najšibkejši ženski pevski zbori. Glasovno najbolj izenačen in zlit, v delovanju kompakten ter inter-pretacijsko najbolj dognan je bil ženski sestav univerzitetnega zbora iz Mendoze v Argentini, vodi ga Jose Felipe Vailesi, ki je tudi osvojil prvo mesto in je bil tudi precej nad ostalimi zbori, pred dru-gonagrajenim zborom Laurenziana iz Chiavenne ter pred tretjenagra-jenim komornim zborom Hausen iz Frankfurta. Tekmovanja v ljudski pesmi se je udeležilo deset zborov, v finale je bilo pripuščenih pet, katerih poprečje je bilo občutno višje od ostalih zborov. Do posebnega izraza so tukaj prišle madžarske pevske tradicije, ki jih je predstavil zbor «Bartok» iz Budimpešte pod vodstvom Ferenca Sopszona; priboril si je — za v vsej njeni temperamentnosti izraženo ljudsko pesem, oblikovano v dovršenem petju, v katerem se je odražal pristni ljudski duh tako v Hričnem razpoloženju, kakor v razigranosti ognjevitih ritmov — prvo nagrado. Drugo mesto, kakor smo že omenili, je pripadlo zboru iz Cagliarija, ki je pokazal ubrano petje in pristen izraz liričnih pesmi ter zanosno razvnetih plesov. Tretje mesto so prisodili mešanemu zboru «Čajkovski» iz Moskve; ta ni imel v finalu na sporedu srečneje izbranih pesmi, ki bi po svojih priredbah odražale večjo težo in razgibanost. Sicer pa je zbor predložene izvedel v dovršenem petju in interpretacijski dognanosti v smislu ljudskega kolorita, toda prekratke pesmi so ostale brez močnejšega učinka. Po ceremonialnem zaključku kon-kursa in podelitvi nagrad zborom in zborovodjem, se je pričel koncert nagrajenih zborov. Nastopili so mladinski zbor iz Pressana, zbor iz Lienza, mladinski zbor iz Bolga- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiii!iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«.nituiiiiirTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZA UVOB V NOVO, PETO SEZONO SAG z «Izjemo in pravilom» na ljubljanski TV in v Mariboru Dve slovenski novosti v novem repertoarju ■ Prva premiera že letos Z obnovitvenimi vajami del iz prejšnje sezone je Slovensko amatersko gledališče iz Trsta pričelo svojo peto sezono, ki se nam, zlasti kar zadeva vsebinskih premikov, kaže zeh zanimiva in pestra. Pred dvema tednoma, je ansambel gledališča odpotoval v Ljubljano, kjer je 5. in 6. septembra na slovenski televiziji posnel igro za pouk Bertolta Brechta «Izjema in pravilo». Predstavo, ki je tako doma kot na gostovanjih doživela v lanski sezoni izjemen uspeh, je za gledališče realiziral Sergej Verč, za televizijsko izvedbo pa režiser Lado Troha. Ekranizacija tega besedila, ki ga je mlado tržaško gledališče prvič uprizorilo v slovenščini, bo po vsej verjetnosti na televizijskih zaslonih še v tem letu. Z Brechtovo igro «Izjema in pravilo» bo SAG gostovalo tudi na letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru. Takšen je bil namreč sklep žirije letošnjega festivala slovenskih amaterskih gledališč v Šmarjah pri Jelšah (Kozjansko), ki je ocenila predstavo tržaškega gledališča kot eno najboljših v minuli sezoni in zato sklenila, da zastopa slovenski gledališki amaterizem na tem pomembnem mariborskem srečanju vseh slovenskih poklicnih gledališč. Mariborska predstava «Izjema in pravilo» bo 18. oktobra. V predsezoni bo Slovensko amatersko gledališče uprizorilo še nekajkrat farso Daria Foja «Mar-kolfa» in tako sklenilo krog predstav iz lanske sezone. Tudi repertoar za novo, peto sezono, je že izoblikovan in potrjen, v svojih vsebinskih izhodiščih pa predstavlja zanimivo novost, saj se prvenstveno opira na nova, izvirna in domača besedila. S takim repertoarjem naj bi SAG naredilo pomemben korak naprej v iskanju svoje lastne gledališke poti, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih izkušenj tega gleda- lišča, kot tudi ostalih, ki delujejo na tem področju. Prva premiera bo v tem letu. Gledališče namerava začeti s krstno izvedbo novega satiričnega kabareta za današnjo rabo «Pap-pen story». Novo besedilo je sad dela kolektiva Slovenskega amaterskega gledališča, po svojem kabaretnem žanru pa predstavlja logično, čeprav bistveno izpopolnjeno nadaljevanje prvega satiričnega kabareta «Dlaka v jajcu», ki ga je gledališče uprizorilo pred dvema letoma. Repertoar za letošnjo sezono predvideva še eno slovensko novost izpod peresa domačega u-stvarjalca tako, da lahko mirno zapišemo, da bo letošnja sezona Slovenskega amaterskega gledališča vsa v znamenju domačih in izvirnih besedil, kar nedvomno potrjuje iskajočo vnemo in kakovostno rast tega mladega gledališkega kolektiva. -rč. rije, zbori Hausen iz Frankfurta, iz Cagliarija, iz Mendoze , iz Moskve in iz Budimpešte. Omenjam posebej ta koncert zaradi tega, ker je bil po sestavu programa in po izvrstnem izvajanju, ki je kljub raznovrstnosti zborov in kljub temu, da je trajal koncert skoro do dveh drugega jutra, obdržal vseskozi živo napetost, kar se ob podobnih priložnostih le redko zgodi. Koncert je otvoril izvrsten moški zbor iz Arezza, ki ga poznamo že s tekmovanja v Gorici. Med drugim je zapel tudi odlomek iz Mo-kranjčeve X. rukoveti ter furlansko v priredbi Emila Cossetta. IVAN SILIČ V OKVIRU PEVSKEGA TEKMOVANJA «SEGHIZZI» ZNATOENE ANALIZE PALESTRINdVEGA OPISA V razpravo vrste italijanskih in inozemskih izvedencev je tehtno posegel tudi slovenski muzikolog profesor Hoeffler iz Ljubljane Goriški pevski zbor Cesare Augusto Seghizzi je tudi letos organiziral evropsko posvetovanje v zborovskem petju, ki je bilo že šestič v Gorici od 16. do 18. t.m. Glede na 450-letnico rojstva skladatelja Giovannija Pierluigija Pa-lestrine so bila predavanja oziroma študije, posvečene veličini njegovega opusa. Predavatelji in in znanstveniki so skušali njegovo umetniško osebnost osvetliti z raznih vidikov in zlasti nekateri, kakor prof. Raffaele Monterosso iz Cremone, prof. Jerome Roche iz Anglije, prof. Walter Pass z Dunaja, prof. Janez Hoeffler z ljubljanske univerze, prof. Hai-merich Poos iz Berlina ter prof. Alberto Ghislanzoni so prispevali nove elemente v pristopanju in odkrivanju zgodovinske pogojenosti in ustvarjalne atmosfere njegovega obdobja, njegovih predhodnikov, pomena njegovih genialnih ustvaritev, ki so kot epohalni vrhunec imele vpliv v evropski glasbeni tvornosti. Tako prof. Roche kakor prof. Hoeffler, ki je obravnaval motete za dva zbora in pokazal umetnikovo pot v izpopolnjevanju te zvrsti, vidita v Pa-lestrinovih delih celo zametke kasnejšega glasbenega baroka. Poseben prinos v smislu stilnih posebnosti in o vprašanju izvajanja je nudilo predavanje prof. Domenica Bartoluccija iz Rima. Njegovo predavanje je bilo pomeb-no za številne pevovodje, katerim je kot dober poznavalec Palestri-nove glasbe in kot dober poznavalec zborovskega petja iz lastne prakse lahko na otipljiv in jasen način pokazal z nekaj značilnimi primeri. Seveda je izzval pri pevovodjih pravi val znaimanja Le-to se je še stopnjevalo po predavanju romunskega profesorja Borisa Cobasniana, ki je prav tako obravnaval vprašanje estetskega pristopa do ustvaritve Palestrino-vih del, za kar sta mu dali povod izvedbi dveh zborov istega Palestrinovega dela. Tukaj je predavatelj hotel poleg upoštevanja stilnih značilnosti in naslonitve na partituro poudariti važnost individualne poustvarjalne moči dirigenta. Vprašanja muzikoloških raziskav in rezultatov izsledkov, skratka muzikološkega dela na eni ter plastičnega dela ali poustvarjalnega dela na drugi strani, se je ob sklepu posvetovanja dotaknil predsednik unije italijanskih pevskih zborov, ki šteje danes o-koli 8.000 zborov, prof. Zecchi. Ta se je zavzel za medsebojno sodelovanje rekoč, da bi tudi pevovodje morali posvetiti več pozornosti za lastno poznavanje muzikoloških izsledkov, za boljše razumevanje avtorjev in njihovih ustvarjalnih posebnosti. Mnogo koristnega je pevovodjem povedal tudi prof. Giuseppe Radole iz Trsta. Zanimiva so bila predavanja referentov iz vzhodnih držav. Kristo Alistirov je govoril o pozornosti, ki jo zbori v Bolgariji posvečajo v svojih programih Pa-lestrini, s katerim se pevovodje seznanijo že na katedri za zborovsko petje na glasbeni akademiji. Tibor Szabo je govoril o vplivih Palestrinove: glasbe v delih madžarskih skladateljev od Franza Liszta do Kodarja in celo Bartoka, za kar pa nas ni docela prepričal. Zlasti zadnja dva sta tako močni umetniški osebnosti, da ne bi mogli zaslutiti v njih takega vpliva. Odkril pa nam je marsikaj referat poljskega predavatelja prof. Jerzyja Ko-laczkowskega iz Varšave, ki je z zgodovinskimi podatki podal zanimivo sliko posrednega in neposrednega vpliva Balestrine na Poljskem z glasbenim žariščem najprej na kraljevem dvoru v Krakovu, kasneje pa v Varšavi. No, tudi v sporedih poljskih zborov se vse češče srečujemo s poljskimi avtorji od 16. do 18. stoletja. Evropskemu srečanju o zborovskem petju je predsedoval prof. Vito Levy iz Trsta, ki je z njemu lastno pronicljivostjo povzemal v strnjeni obliki vsebino predavanj in takoj dal svoje pripombe ali poudarke na važnejše in pomenljivejše misli ali izsledke predavateljev. IVAN SILIČ Prejeli smo ISTRA, mesečnik za kulturo, književnost in družbena vprašanja. Leto 13., štev. —, 1975. — Pula. — Glavni in odg. urednik Mario Kalčič. — Iz vsebine: Pavao Petrič: «Kaj mislijo maturanti Istre o religiji». Jelena Lužina - Sladonja: «Slo-jevitost Grumovega Dogodka v mestu Goga». Lino Šepič: «Grožnjan - mesto umetnosti». Vjekoslav Štokovič: «Josip Vol-tič Istranin». - (J.V.I. je obiskoval jezuitsko gimnazijo v Gorici in je bil velik propagandist panslavizma. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiii NOVOST S KNJIŽNIH POLIC Se dve knjigi izbranega dela velikega Poljaka Sienkiewicza V novelah, ki jih vsebuje 11. knjiga, Sienkiewicz obračunava z brezobzirnostjo poljskega plemstva pred koncem preteklega stoletja Državna založba Slovenije se je pred leti odločila, da v izboru desetih knjig izda izbrana dela znanega poljskega klasika, pisatelja Henryka Sienkiewicza. Zdaj po nekaj letih je izbor narasel na dvanajst knjig in pravkar sta izšli dve nadaljnji knjigi, ki dopolnjujeta delo tega velikega pisatelja v slovenskem prevodu. Razen tega je na koncu zadnje knjige prevajalec Janko Moder dodal spremno besedo o pisatelju in njegovem delu. Morda bi ta sodila bolj na začetek izdanje, vendar pa tudi na koncu ?adnje knjige predstavlja dopolnitev te predstavite pisatelja, ki sodi sicer med pisateljsko generacijo preteklega stoleta, njegova dela, ne sicer vsa, pa vendar s svojim pomenom segajo tudi v današnji čas. Kot prvi Poljak je Sienkiewicz leta 1905 dobil tudi Nobelovo nagrado, pa je to le dostojno potrdilo kvalitete njegovega pisanja in pomembnosti njegovega dela. Ni tu mesto, da bi podrobneje pisali o Sienkiewiczu, niti o njegovem delu. Bralec njegovih knjig bo to lahko prebral v spremni besedi, ki ima le splošen namen informirati bralca in ne obravna-vr poglobljeno pisateljevega dela in pomena. Bralec bo segel po branju. V zadnji knjigi bo našel izbor Sienkiewiczevih novel. Gre za trinajst novel, ki jih je izbral prevajalec. Večinoma gre za novele, ki so nastale med pisateljevim bivanjem v Parizu. To bivanje je vzpodbudilo pisateljsko dejavnost, obenem pa je tudi izostrilo kritičnost pisatelja do razmer v tujini in izoblikovalo njegov odnos do domačih problemov. Tako v nekaterih novelah (Godec Janko, Jan-gel) napada poljsko plemstvo, ki fantazira o Parizu, pri tem pa ubija domače ljudi. Z brezobzirnim realizmom ie napisal novelo «Iz dnevnika domačega učitelja», ki je kritika razmer pod rusko okupacijo. Tudi novela Bartek zmagovalec slika zaostalo poljsko podeželje, ki ga treba kulturno in politično prebuditi. Prav s temi novelami, ki jih bo bralec našel v zadnji knjigi, si je Sienkiewicz pridobil spoštovanje in priljubnost domače, pa tudi tuje publike. Dru- ge novele, zbrane v dvanajsti knjigi izbranih spisov, predstavljajo bistveno drugačno tematiko. Gre za dela, ki se tematsko naslanjajo na doživetja in spoznanja ob pisateljevih potovanjih po svetu. To so novele Orso, Čez prerije. Za kruhom, Komedija zmešnjav, V deželi zlata, Spomin iz Maripose, Poglavar. V njih pisatelj slika tuje razmere, zlasti pa doživeja poljskih delavcev v tujini. Obenem pa tudi svoja spoznanja na teh potovanjih. Tako je knjiga Sienkiewiczevih novel zanimiv dokument poljskih razmer v preteklem stoletju, pa tudi razmer Poljakov v tujem svetu, kamor so odhajali za boljšim življenjem. Tudi današnjemu bralcu bodo dovolj zanimivo berilo. Enajsta knjiga izbranega dela Henryka Sienkiewicza pa prinaša roman «Brez dogme», ki je izšel prvikrat v originalu leta 1889 in ki po sodbah kritike predstavlja pisateljevo najbolj osebno delo, nekakšno satiro na dekadentno plemiško slabištvo in hamletovstvo, (kot je zapisal prevajalec v spremni besedi). Glavni junak romana Leon, ki je pisatelj sam. v obliki dnevnika izpoveduje svojo ljubezensko in življenjsko zgodbo in nam posreduje podobo razmer v zadnjih dveh desetletjih preteklega stoletja. Roman sicer sodi med najboljša Sienkiewiczeva dela, vendar pa bo današnjemu bralcu glede izpovedi o življenju, ljubezni, idejah družbe vendarle že malce zastarel. Prevelikega uspeha pri današnjih bralcih ne smemo pričakovati in bo gotovo zanje manj zanimiv kot nekatera druga, zlasti zgodovinska dela. Sl. Ru. revije DAN 8 Avgustovski «DAN» ne kaže prav nobenih znakov poletne suše, tako je zanimiv in pester, da že njegovi naslovi kar vlečejo k branju, vsebina pa potem gornjo trditev samo še potrdi. Karel šiškovič tokrat bolj po domače, zato pa tudi toliko bolj neposredno učinkovito. piše zakaj je potrebno, da bi italijanske otroke že od osnovne šole dalje učili slovenščine in ugotavlja, da so izgovori nekaterih vodilnih političnih krogov, da bi to naletelo na strastne čeri «italijanskega ponosa», samo na repu prinesen izgovor. Miroslav Košuta se je pogovarjal z umetniškim vodjem SSG Jožetom Babičem o raznih aspektih našega gledališča in o njegovi osebni angažiranosti v gledališkem svetu pri nas in drugje. Vojmir Tavčar piše o nasilju v italijanskih zaporih, pri čemer izhaja iz primerov vrste uporov v italijanskih jetnišnicah v zadnjem času. Živa Gruden pa nas za hip popelje v našo idilično preteklost, ko so ob Glinščici še ropotali mlinski kamni. Zavzema se za ohranitev tega, kar je še preživelo uničujoči zob časa in potrošniške miselnosti, ki zavrača vse vrednote starožitnosti. Srednji slikovni strani sta tokrat posvečeni mladim openskim kotalkarjem. Škoda le, da niso posnetki v barvah. France Josov opisuje Doberdob iz zgodovinskih in današnjih perspektiv od krajinskih zanimivosti do politike. Dušan Željeznov objavlja izsek iz svojega nedavnega potovanja po sovjetski Aziji. (Potopis pravkar v celoti objavlja Primorski dnevnik, op. ur ). Lepi so barvni posnetki. Bruno Križman piše o atletskem asu Lucianu Sušnju, o njegovih uspehih in njegovih najnevarnejših tekmecih pred Montrealom. Športne vsebine je tudi prispevek Furlaniča in Šušteršiča «Čajo še vedno telovadi». Opisujeta življenje Svetoivan-čana Ivana Mikehča. Črtico je tokrat (z običajno Palčičevo ilustracijo) prispevala Ivanka Hergold. Nekoliko čuden naslov «Ngorongoro» naj čitatelje ne prestraši. Vladimir Vremec nadaljuje svoje članke o vrtovih na Primorskem. Tokrat se ukvarja z zidovi in brežinami na Krasu. Vsebino dopolnjujejo še običajne rubrike in jezikav Pikadan. j. k. POTOVANJE PO VELIKI VODNI POTI DO OSRČJA AFRIKE Več tisočletij grabeža ni oropalo Egipta slavnih spomenikov preteklosti Nepopisni prizori krajev, kjer se sedanjost prepleta s preteklostjo Med Aleksandrijo, nekdanjo pre stolnico Kleopatre, kjer svetilnik Pto-lomeja «Rešitelja» gori že več kot 2.000 let na zahodnem rokavu Nilo-ve delte ter Fort Saidom, ki je bil zgrajen pred nekaj več kot 100 leti, -ko so odprli Sueški prekop, se reka Nil razširi kot lotus, cvet, ki je nav dihoval graditelje templjev v spodnjem Egiptu, sodeč po risbah, ki krasijo njihove stebre. Velika reka prinaša tudi milijone in milijarde tón rodovitne vode iz področij osrčja a-friške celine, kakih 6.50Ó km daleč. Spričo zgodovine do današnjih dni ter še posebej zaradi zadnjih do godkov je ta del severne Afrike zelo zanimiv. Zanimanje zanj je izredno veliko tudi zaradi veličastnih prizorov, ki jih nudi ustje te velike reke. Pravzaprav lahko govorimo tu o edinstven: vodni aleji, ki je široka včasih 2 km in kjer si ob obrežju sledijo oaze druga za drugo. Potem pa potnik lahko nadaljuje svojo pot od Sredozemskega morja do jezer v vzhodni Afriki. Tam na tistih področjih je več Nilov: Albert Nil in Victoria Nil, ki prečkata severni del Ugande preden se zlijeta v Beli Nil. Potem je še Modri Nil, ki prihaja iz fantastičnih vodnih gradov v Etiopiji ter se potem spoji s svojim bratom v Kartumu. No, v svojem nadaljnjem teku velikanska reka prihaja do umetnih ovir, ki jih je postavil človek, ki je zajezil Nil med skalami in peskom, na eni strani z Libijsko puščavo, na drugi pa z Nubijsko. Tam je bilo ustvarjeno umetno jezero, ki je štirikrat večje kot največje lezero v Švici. Na vsakem koraku se človek sreča z zgodovino, ki je stara več kot 3.000 let. Potovanje po njej pa je še vedno v današnjih razmerah nekoliko težko in tudi razmeroma drago. Potnik si mora privoščiti vsaj 400.000 lir, da bi obiskal te kraje. Poleg tega pa mora biti tudi precej odporen, saj temperature dosežejo v teh krajih tudi do 50 stopinj v senci. Omenili smo težave, ki čakajo potnika, ki pride v Egipt. Te se začnejo že na letališču, kjer se izgubijo ure in ure zaradi raznih formalnosti (prijave deviz itd.). Ko se je vse to končalo, potem je turist prost. Svojo pot bo nadaljeval šele naslednji dan z obiskom piramid in sfing ter si zato že isti večer lahko privošči sončni zahod v egiptovskem glavnem mestu. Nato ga seveda čakajo piramide, ki so nekakšen simbol Egipta in kjer so vst okupacijske vojske v zadnjih dvesto letih skušale oropati to deželo njenih zgodovinskih spomenikov. Pravzaprav se je to ropanje začelo že v času, ko sp nad Egiptom vladali Arabci. To ropanje so nadaljevali Evropejci. V vseh teh stoletjih so iz Egipta izginile številne umetnine ali dragocenosti, ki so danes v Louvru, v British museumu ter v muzeju antike v Turinu (prvi muzej egiptologije na svetu). Na srečo je še precej dragocenosti o-stalo v Egiptu in čeprav se lov za starinskimi predmeti nadaljuje še danes, vendar' egiptovska vlada meni, da je bilo do sedaj odkritih le 2G odstotkov skupnih arheoloških bogastev. Več kot 700 km od Kaira ležita Luksor in Karnak. V tej veličastni pokrajini, ki jo deli na dva dela rodovitna dolina reke Nila je arhitektura dosegla svoj višek. Eno uro poleta od glavnega mesta potnik odkrije starinske Thebe, ki so bile nekdaj glavno mesto zgornjega VODORAVNO 1. eden najboljših italijanskih nogometašev, 6. skupine dvanajstih istovrstnih kosov, 11. prebivalec ZDA, 14. Matija Jama, 16. ime svetovnega šahovskega prvaka Karpova, 17. pritrdilnica, 18. ime Egipta. Vsa ta zgodovina je zapisana na kamnu, Id ga vremenske razmere zaradi hude suše niso zbrisale ter so zato risbe ostale skoraj nepoškodovane. Hieroglifi nam prikazujejo lunin mrk, ki še danes vzbuja občudovanje. Dinastije Ram-sesov in Ptolomejcev so ovekovečile svoja dejanja na basreljefih. Pravcata aleja stebrov v obliki papirusa (simbol starega Egipta) pripelje do dvorane blizu Amonovega templja. In potem je tam grob Tutanka-mena, otroka kralja, ki je umrl pri 16 letih in ki je ostal slaven, ko so našli sarkofah skupaj z zakladom v Dolini kraljev. V teh krajih se še danes nadaljuje-ropanje spominov iz preteklosti. V votlinah živijo nekdanji potomci Egipčanov, ki čez dan prodajajo suvenirje, ponoči pa iščejo ostanke daljne preteklosti. In potem se pot nadaljuje po reki z dvema sodobnima ladjama («Izis» in «Oziris») do brzic, kjer so zgradili umetno jezero in kjer je UNE ameriškega filmskega igralca Ho-peja, 20. Anton Medved, 21. ljudski pregovor, 22. del hlač, 24. prvi bajeslovni letalec, 26. eden od sistemov barvne televizije, 27. prešerno, 28. eden od Dumasovih mušketirjev, 29. klop, 30. nikalnica, SCO - OZN rešila z mednarodno solidarnostjo velike spomenike daljne egiptovske preteklosti. Na Japonskem tekma maratoncev veteranov TOKIO — Tekanje je poleg plavanja, hoje in kolesarstva eden od športov, ki nam omogoča če se z njim stalno ukvarjamo, da lahko računamo na dolgo življenje brez strahu pred boleznijo. To trdi pisec znanega «Aerobika» dr. Keeneth Cooper. Nedavno je mednarodno združenje maratoncev veteranov kot vsako leto tudi letos priredilo maratonski tek na 10 km. Letošnja tekma je bila vzdolž jezera Jamanaka na o-bronkih gore Fudži na JaponsKem. Sporočajo, da je 84-letni predsednik združenja maratoncev veteranov Artur Lambert iz Zvezne republike Nemčije prispel na cilj skupaj z 800 drugimi tekmovalci. 33. barva pri kartah, 34. stari oče, starec, 35. Reka, 36. letovišče pri Portorožu, 38. trmasta žival, 39. spodnji deli nog, 4L čista teža, 42. tekstilna rastlina, 43. skladba za godala ali pihala, 45. sorodnik, 46. ploščinska mera, 47. drobna žival mehkega valjastega telesa, 49. nikalnica, 50. izumitelj ameriškega samokresa (Samuel), 51. dolga reka v Sibiriji. NAVPIČNO 1. paralelogram, 2. Valentin As-mus, 3. žensko ime, 4. italijanski slikar (Guido), 5. predujem, na-plačilo, 6. italijanski predlog, 7. družiti v angleščini, 8. zamejski slikar (Demetrij), 9. Antonio Canova, 10. država z glavnim mestom Bagdad, 12. saj, vseeno, 13. globoka nezavest, 15. «naš zamejski slikar», 17. neprijeten, težaven, kočljiv, 19. zgovoren, 21. mehiški teniški igralec, 23. kraj, v katerem pogubljeni trpe muke, 24. molekula, 25 italijanska obveščevalna služba, 26. francoski fizik, 31. ime grške filmske igralke Papas, 32. srebrno bela kovina z vrstnim številom 22, 34. ameriška denarna enota, 37. žepna beležka, 39. pritrgovanje pri hrani ob določenih časih, 40. enovalentni radikal alkilne skupine, 43. natrijev klorid, 44. ime slovenskega kritika Mermolje, 47. japonska i-gra, 48. Anton Novačan. (lako) ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiift KRIŽANKA in nasi Ijndje fT 2 3 4 5 0 0 6 7 8 9 10 m Tl 12 13 0 14 15 0 Te m 17 bs 19 0 0 20 B 0 21 m 22 23 0 24 25 m 26 m 27 0 0 28 ji 29~ 0 30 31 32 33 m 34 0 35 m 36 37 38 0 39 40 m- 42 O 43 44 11 45 r46 O 47 48 0 49 1- H 50 u O O 51 L 0 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Če se boste svojega običajnega dela lotevali sleherni dan z dobro voljo, boste imeli ob koncu tedna pozitiven obračun. V nasprotnem primeru bi vam znalo kaj spodleteti. V družini bo na videz vse lepo, manjkal pa bo ščepec iskrenosti. Prehlad bi bil nevaren. , BIK (od 21. 4. do S' 'N 20. 5.) Pobuda, ki ste f cmL^\ jo sprožili, bi se zna-la uveljaviti. Ni pa V to odvisno izključno ^ od vas, pa čeprav je sreča tokrat na vaši strani. Nekoliko čudna dogajanja, ki bi jih bilo treba analizirati. Pazite na diskretnost. Influenca vam je nevarna, če ste jo imeli ali tudi ne. DVOJČKA (od 21. 5. . do 21. 6.) Čeprav me-VA nite, da vam gre vse gladko od rok, grozi nevarnost, da se vam nekje nekaj zatakne. Bodite torej stalno previdni. Neko nerazpoloženje, morda bolehnost v družini. To ne bi smelo odločati o splošnem vzdušju v družini. Zdravje znosno. Veljaven od 21. do 27. septembra 1975 RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Naleteli boste na nekaj težav poslovnega značaja. Z dobro voljo in s spretnostjo boste u-redili vse, tako da ne bo izgub. Ne računajte pa niti z velikimi dobički. Nekoliko napeto vzdušje v družini ali z ljubljeno osebo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne računajte \ na srečo in naključja. J če hočete uspeti, za- 1 vihajte rokave. Tek- meci bodo zelo nevarni in hkrati dobro pripravljeni. Obeta se vam kak prijeten večer, posebno v novi družbi. Mora influence še ni mimo. Če je še niste preboleli, ne mislite, da vam ni nevarna. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zelo veliko bo dela, napori ne bodo vsakdanji. Zato ne smete računati le s svojo rutino in s svojimi močmi nasploh. Pomoč bi ne bila odveč, ker vam bi sicer moglo kaj spodleteti. Bodite popustljivi do osebe, ki je nekoliko prezahtevna. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Sicer bo delo teklo po že uhojeni poti, vendar ne samo od sebe. Potruditi se boste morali tudi vi. Če boste preveč u-trujeni in nerazpoloženi, iščite pomoči in opore med svojci ali med izvedenci. Lepa harmonija v družini. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Niste računali verjetno na ovire, ki vam bodo presneto otežkočile delo. Drugič pazite, s kom se povezujete. Tudi v družini bi znalo priti do nevšečnih spopadov. Krivda za to bo v banalnem nesporazumu. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Odpirajo se vam možnosti za nove uspehe ali vsaj za boljšo službo. Ne bi bilo slabo, priložnost izkoristiti. Kljub temu previdnost ni odveč. Novosti na področju čustvenega življenja. Morda gre le za prigodo, morda pa za kaj resnega. Precej glavobola bo. - KOZOROG (od 21. f \ N, 12. do 20. 1.) Vse svo-f ] je sile strnite v eno smer, to je tja, kjer J/ vam bo trda predla. Čeprav ne bo lahko, boste zadevo le spravili pod streho. Nekoliko nerazpoloženi boste proti koncu tedna, ko boste preutrujeni. Posledice bo nosila vsa vaša okolica, predvsem pa vaše zdravje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Morda boste prav v tem tednu morali odločati o neki zadevi, ki se že predolgo vleče. Računajte z uspehom. Ni pa rečeno, da bo šlo vse avtomatično. Premislite, kako bi se dal izgla-diti nesporazum z ljubljeno osebo, ki zaradi tega veliko trpi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odlične per- spektive za izboljša- I "____11 nje položaja. Pazite pa na sleherno pote-' zo, da ne zabredete v finančne težave zaradi prevelikega tveganja. Neka oseba se začenja zanimati za vas in ne bi bilo lepo, niti priporočljivo, če bi se sedaj umaknili. Prehlajeni boste. pa vase z, NEDELJA, 21. SEPTEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša 12.15 Kmetijska oddaja 18.15 Program za otroke: ALARM NA OBALI 19.15 Napoved programa za prihodnje dni 19.35 Športni dnevnik Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 Okoliščina TV film, ki ga je režiral Ermanno Olmi 22.10 Športna nedelja 23.00 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 17.15 do 19.30 Evrovizijski prenos lahke atletike 20.30 DNEVNIK 21.00 SVEJACORE Claudio Villa in 30 let popevke Oddajo vodi Arnoldo Foà 2.15 SEDMI DAN Kulturne aktualnosti 23.00 Napoved programa za prihodnji teden JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10 25 Poročila 10.30 R. M. du Gard: THIBAULTOVI — nadaljevanje in konec 11.18 Barvna propagandna oddaja 11.20 Otroška matineja : V 80 dneh okrog sveta in Biseri morja 12.15 Ljudje in zemlja 13.15 Poročila 16.35 Pisani svet: VIS — HI. del 17.05 Genesis — folklorna oddaja 17.25 Za konec tedna 17.40 ČAROBNI FIŽOL, film 18.55 Moda za vas 19.05 Poročila 19.10 Zmajevo prebujanje — dokumentarna serija, 20.10 Risanka 20.30 DNEVNIK 20.50 Tedenski gospodarski komentar 21.05 G. Mihič: ŽENSKE IZ DJAVOLJIH MERDEVIN 21.45 Devet let skomin — II. del 22.20 MEGLA, DEŽ — film o prometu 22.25 TV DNEVNIK 22.40 Športni pregled KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.30 Otroški kotiček, Na južnem povratniku 21.00 27. KANAL, pregled tedenskega sporeda 21.15 TO JE MOJ ČLOVEK, celovečerni film 22.45 Jazz: Mednarodni festival «Ljubljana 74» PONEDELJEK, 22. SEPTEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za najmlajše: NA DNU MORJA, lutke 18.45 Program za otroke: GYULOVIH 100 DNI, sedmo nadaljevanje 19.15 Športni dnevnik Ital. kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 IL DIAVOLO IN CALZONCINI ROSA — film Režija George Cukor, v glavnih vlogah igrajo Sophia Loren, Anthony Quinn, Steve Forrest, Margaret O’Brien in drugi 22.30 Premiera filmov 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 Koncert Dela Franza Liszta bodo izvajali simfonični orkester in zbor iz Rima italijanske radiotelevizije pod diktirko Zoltana Peska, zbor bo vodil Gianni Lazzari JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.10, 11.00 in 15.10 TV v šoli: Slovnica, Evropsko podnebje ,Kje je Jugoslavija, Nemščina, Borbe delavskega razreda, Zemlja in ljudje. Kitajska, Risanka 18.30 Milner : MEDVEDEK PU 18.50 Obzornik 19.05 Od zore do mraka: Vojaki podzemeljske baterije 19.40 Poklici v zdravstvu — serija Pred izbiro poklica 20.00 Odločamo 20.10 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.05 B. Blacher: ROMEO IN JULIJA 22.00 Kulturne diagonale 22.30 Mozaik kratkega filma: Dirkalni konj, Kanu/kajak koktajl — filma Oba filma sta bila predstavljena na letošnjem portoroškem festivalu športnih in turističnih filmov. Prvega so posneli v Avstraliji in govori o vzreji čistokrvnih plemenitih konj, ki so namenjeni predvsem za dirke. Drugi mm podrobneje predstavlja športno udejstvovanje — veslanje v kanuju in kajaku ,na divjih vodah. 22.55 TV DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.55 Otroški kotiček, risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 BISERI MORJA, dokumentarni film 22.00 Po sledeh napredka 22.30 POZDRAVITE VSE DOMA, zabavnoglasbena oddaja z Gabi Novak in Arsenom Dedičem Gre za televizijsko priredbo opere nemškega skladatelja Borisa Blacherja. TRST A 8.15, 13.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.30 Glasba po željah; 15.45 «Matura» radijska igra; 17.45 Plošče; 18.00 Šport in glasba; 19.00 Folk; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 šport; 20.45 Pratika; 22.00 Šport; 22.35 Pesmi za vsakogar. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.40 in 8.40 Glasba za dobro jutro; 9.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; Lee Selmoco; 16.30 Z nami je. . .; 17.30 Nedelja za vas — Sosednji kraji; 17.45 in 18.50 Glasba po željah; 19.15 Nedelja na športnih igriščih; 19.50 Programi tedna; 20.00 Prenos RL; 20.00 Orkestralna glasba; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.15 Poje Mario Del Monaco; 12.00 Plošče; 13.20 Kič; 15.00 Hit Parade; 15.25 Spored z Ivo Zanicchi; 17.10 Var-jetejski program z Bramierijem; 18.00 Nedeljski koncert; 19.20 Domenico Modugno; 22.20 Ponovno na sporedu z M. Ranierijem. SLOVENIJA 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 18.00, 20.00 Poročila; 9.07 Radijska igra za otroke — Hoffmann-Jarmila Štitnicka: Pripovedka o starem tramvaju; 9.50 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši. . .; 11.05 Koncert iz naših krajev; 12.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.20-15.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.05 Nedeljska reportaža; 15.25-19.50 Nedeljsko popoldne; 17.00 Wolfgang Ecke: Dama s črnim jazbečarjem — «Dvojčica»; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT — studio Beograd — Glasbena tribuna mladih —- Grož-njan 75; 00.05 Literarni nokturno — C. Vipotnik: Pesmi V lučeh semaforjev. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazz; 20.00 šport; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba v noč. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 21.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.15 Plošče; 10.00 Z nami je...; 11.00 Glasba in nasveti; 11.15 Pojo «I Pooh»; 11.30 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 13.00 šport; 14.45 Mini juke box; 14.30 Zbor; 16.30 Z nami je. . .; 17.45 Mozaik ritmov in melodij; 18.15 Ponedeljkov športni pregled; 19.00 Glasbeni cocktail; 18.30 Pojo zbori; 20.00 Prenos RL; 21.00 Nepozabne melodije; 21.45 Rock party; 21.15 Operna glasba; 23.35 Violinist David Ojstrah. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Orkestri; 12.10 Radijski show; 13.20 Hit Parade; 14.00 Radijska na- daljevanka; 15.00 Za mlade poslušalce; 19.15 Nabožna oddaja; 21.45 Pianist Arthur Rubinstein; 22.20 Ponovno na sporedu z Ornel-lo Vaponi. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pet-minut za novo pesmico; 10.40 Orkestri in zabavni zbori; 11.15 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe; 12.00 Turistični napotki na naše goste iz tujine; 13.30 Kmetijski nasveti — ing. Vilko Štern: Tržna proizvodnja na kmetijah; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.10 Pojo amaterski zbori; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Poletni kulturni vodnik; 18.20 Koncert po željah poslušalcev; 19.05 Ob lahki glasbi; 20.40 Minute z ansamblom štirje kovači; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Če bi globus zaigral; 21.30 Operni koncert; 23.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev; 00.05 Literarni nokturno — M. Žnidaršič: Pesmi, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 23. DO 27. SEPTEMBRA 1975 TOREK, 23. septembra 9.10, 11.00 in 12.20 TV v šoli; 15.25 Nogomet: Radnički - Hajduk; 18.35 Vse je okroglo od sreče, serija Preproste besede; 18.55 Obzornik; 19.10 Biseri morja; 19.35 Ikebana: Svobodni poševni in pokončni slog; 19.45 Ne prezrite: Papirniški pihalni or- kester Vevče; 20.30 Dnevnik; 21.05 Diagonale: Izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih studiov; 22.00 Ch. Bronte; Jane Eyre — nadaljevanje in konec; 22.50 TV dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček, risanka; 21.15 Dnevnik; 21.30 Thibaultovi, dramatiziran roman, IH. del; 22.20 Znamenite pustolovščine — Dvojno življenje gospoda Pivardiera; 23.10 Podarjeni prašiček, dokumentarna oddaja. SREDA, 24. septembra 9.10, 11.00 TV v šoli; 18.20 J. Verne: V 80 dneh okrog sveta, nadaljevanka; 18.45 Obzornik; 19.00 Mladi za mlade; 19.35 Odmevnost kostanjeviške kulture ; 20.10 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.05 Film tedna: Noč pri go-podični Maud; 22.55 Gorenje novosti; 23.00 Miniature: Stane Jarm; 23.15 TV dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček, risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Večeri Julijana Stepnika — TV drama po noveli Ivana Cankarja; 22.15 Koncert Plesnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstom Jožeta Priv-ška. ČETRTEK, 25. septembra 8.10, 11.00 in 15.10 TV v šoli; 17.25 L. Suhodolčan: Skozi-gled 2010, serija Naočnik in O-čalnik; 19.00 Obzornik; 19.20 Nevidni sovražnik — serija Mikrobi in ljudje; 20.30 TV dnevnik; 21.05 Krvna skupina AB, serija «110 policija»; 21.50 Kam in kako na oddih; 22.00 Četrtkovi razgledi: Od revolucije do zmage — Palestina: 22.40 Dve plesni sliki Maje Bezjak; 23.10 TV dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček, risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Dnevi ognja, celovečerni film; 23.03 Pionirji modernega slikarstva — Edward Munch. PETEK, 26. septembra 9.10, 11.00 in 15.10 TV v šoli; 18.20 Pisani svet: Naša beseda 75; 19.00 Obzornik; 19.15 Srečanje oktetov 75; 19.45 Od gotike do baroka, serija Umetnost na jugoslovanskih tleh; 20.10 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 21.05 Kovinska zvezda, celovečerni film; 22.40 625 ; 23.15 TV dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček, risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Oklopni-ca, celovečerni film; 23.00 Slovenski zbori. SOBOTA, 27. septembra 10.30, 11.35 in 13.00 TV v šoli; 15.55 Nogomet: Beograd - Dinamo; 18.25 625; 19.00 Obzornik; 19.20 Francosko slikarstvo od romantike do renesanse; 18.40 Kje je resničnost; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 21.00 Velika sprememba; 21.35 Vesela jesen 75; 22.35 Moda za vas; 22.45 TV dnevnik; 23.05 Kojak, serijski film. KOPRSKA BARVNA TV 15.55 Nogomet: Beograd - Dinamo; 20.30 Otroški kotiček; 21.15 TV Dnevnik; 21.30 Življenje Leonarda da Vincija, prv: del; 22.30 Cvetje v jeseni, dramatiziran roman. ::::::::: ll! I il! >»3 1 I 1 21. Maj v deželi Sovjetov ODKRITJE SREDNJE AZIJE V današnjih dneh je buharski Ark z vseh strani obkrožen s trdnjavskim obzidjem, ki časovno sodi kaki dve ali tri stoletja nazaj, in je v njem okrožni zgodovinski krajevni muzej, ki smo ši ga tudi seveda bežno ogledali. Bili smo zares že utrujeni, ko smo se po ogledu vseh teh lepot in znamenitosti vrnili v hotel na kosilo. Po kosilu sem že mislil, da si bom končno lahko malce oddahnil. Toda zmotil sem se. Kljub vročini smo se pozno popoldne namenili obiskat še buharski bazar, ki v nekem smislu ponekod ohranja podobo in videz kot v nekdanjih, slavnih časih Buhare. Na križiščih glavnih buharskih ulic so bile zgrajene zapletene kupolaste zgradbe, imenovane toki. Zdaj jih v Buhari razlikujejo po številkah: prva, druga, tretja kupola. Tretja kupola tako približno ustreza križišču starodavnega šahristana, to je starejšega dela mesta in je še danes ohranila svoj star naziv Toki Zargaron — kupola juvelirjev. To je v bistvu kupola-pasaža, torej svod čez del ulice, združena s skupino obkrožajočih jo galerij za stojnice in obrtne delavnice. Kupola Toki Zargaron je torej služila, kot pove že ime, nekoč za kraj, kjer so izdelovali in prodajali juvelirske izdelke. V davnih časih je bilo prav pod svodom te kupole, odkoder vodijo ulice na tri strani, središče šahristana, naj starejšega dela mesta. Stal sem pod glavno kupolo, ki leži na kvadratasti osnovi, podprta z osmimi loki in nosijo nizek brušen kolobar, ki ga reže šestnajst oken z vmesnimi ploskimi nišami. Kupola sama ni samo razbremenjevala kot pokrito križišče prometa, temveč je pod njo delovalo tudi šestintrideset obrtnih delavnic in skladišč, ki so bile namešče ne v globinah teh niš z vsem svojim nezapletenim proizvodnim inventarjem. Buhara: vhod v trdnjavo Ark Tudi danes so tod trgovine, oziroma delavnice, vendar ne zlatarske in hudo zaprašene ter na zunaj zelo revne, čeprav je pred kako delavnico celo sedel mojster kot na sarajevski Baš-čaršiji. Ko sem tako razmišljal pod to mogočno kupolo o nekdanjem vrvežu, hrupu, lesketanju zlata, dragih kamnov in umetelnosti buharskih zlatarskih mojstrov, me je v sedanjost sunkovito prebudilo hupanje mogočne «Volge», ki je neverjetno doneče in celo akustično zadonelo v polmraku pod kupolo in me vrglo spet v sedanjost. Umakniti sem se moral v eno izmed teh niš, kajti mogočni avtomobil našega stoletja se je komaj zrinil pod svodi bazame kupole Če se napotiš izpod te kupole proti jugu, proti kupoli številka dve, in to sem tudi storil, sem med potjo na levi zagledal eno izmed čudovitih tržnih poslopij iz obdobja Šejbanikov — tako imenovani Tim Abdulahana (1577). Z besedo tim so označevali zaklenjene pasaže ali po domače bi temu danes rekli pokrite tržnice. Tu so trgovali z volnenim in svilenim blagom. Tim so odpirali zgodaj zjutraj in nikomur vanj ni bil dovoljen dostop s prihodom noči. Glavna kupola tega poslopja je postavljena na osmero-kotni osnovi, obkroža jo galerija, pokrita s serijo majhnih kupol. Tim osvetljujejo majhna okna s svetlobnimi linicami v kupolah galerij in zato tu vedno vladata polmrak in hlad. Vendar se mi je kaj kmalu zahotelo sonca, svetlobe in toplote. Stopil sem spet pod vroče, svetlo in suho bu-harsko nebo, sonce je že legalo proti svojemu počitku in tudi vsem nam je bilo prijetno, da smo se začeli vračati v hotel, lačni in utrujeni, polni vtisov in pričakovanj naslednjega dne. Pred nami je bil namreč dopoldne še krajši izlet v puščavo, popoldne pa polet v Samarkand. BUHARA - SAMARKAND Ponedeljek, 5. maj Jutro je, kot običajno napočilo pet ur pred Ijubijaj skim časom in nisem se še dovolj dobro prilagodil razliki. Zdelo se mi je, kot da sem vstal sredi noči. Veli večina iz naše skupine se je odločila, da je za ^ petih rubljev (po tečaju nekaj več kot 100 dinarjev) s1^ nila odpotovati za eno samo dopoldne v puščavo, da ^ tako doživela še nekaj posebnega. Starejša zako1^ iz naše skupine sta se odločila ostati v Buhari, češ, da puščavo doživela že nekajkrat in sta mi pred odho ^ omenjala Egipt, Saharo in podobno. Tudi sam sem P ^ skoraj dvajsetimi leti prvič doživel resnično puščavo-sem z našo ladjo zaplul tja do Etiopije, oziroma En Puščavo sem doživljal dvakrat med plovbo skozi prekop, puščava me je nenehno spremljala med P ugj po Sueškem zalivu, saj je bil na eni strani Sinaj na vjvel pa Egipt, puščavski vihar, imenovan hamsin, sem ^ p0 sredi Rdečega morja, ko nas je vihar vrtel in zi^1 jiUje dolgem in počez, ko nam je rdeči puščavski P^se. rcieči od megle zastri sleherni pogled, ko nam je ta drobni, . pesek silil povsod, v oči, grlo, ušesa, v šive na o na, celo v dobro zavrto in zaprto nalivno pero. Ko “nieg3 mreč v zaprti kabini odvil, da bi pisal, se mi Je vsul rdeči pesek. Puščavo sem dalje doživljal re- njenih spremembah, ko veter nenehno spreminja J ^ lief in njeno sihueto, tudi v Sudanu, ko Sl- morje tropsko čelado in v znoju zrl okrog sebe S3^1CI vse to peska, sonce nad njim in ničesar drugega. Na ^e^\, sem se spomnil, ko sem omenjenima za^onc^ :pazijska da sem puščavo sicer doživel, vendar da me sre J „na c(5 puščava prav tako zanima in je zagotovo d “tjj_ pojma puščave saharskega tipa. In nisem se z sLe(ily PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA septembra 1975 Gospodarski skupni cilji Pogovor z mehiškim predsednikom Luisom Echeverrio — Prioriteta v Latinski Ameriki in tretjem svetu strategiji za obrambo gospodarskih interesov MEXICO, 16. sept. — V rezidenci Los Pinos, med bori, po katerih je dobila ime, je mehiški predsednik Luis Echeverria Alvarez tudi letos sprejel tuje delegacije — med njimi delegacijo skupščine SFRJ pod vodstvom predsednika skupščine Kira Gligorova — ki so 1. septembra prisostvovale slovesnemu zasedanju mehiškega kongresa, na katerem je predsednik prebral »Informe«, letno poročilo o delu vlade. Po preprostem sprejemu v velikih, belih prostorih rezidence, kjer je pod sedanjim predsednikom nekdanje stilno pohištvo zamenjala mehiška, v nekaterih elementih skrajno preprosta oprema, je predsednik odgovoril na nekaj vprašanj skupine jugoslovanskih novinarjev, ki so spremljali jugoslovansko delegacijo. V razgovoru so sodelovali novinarji Tanjuga (Jovan Mirič, Boža Rafajlovič), TV Beograd (Borivoj Mirkovič), TV Skopje (Živko Koevski), »Vjesnika« (Srečko Ljubljanovič) in »Dela« (Andrej Novak). Gospod predsednik, v poročilu, ki ste ga včeraj preorali d kongresu, ste s posebnim poudarkom govorili o problemih tretjega sveta. Kateri so ti problemi in kakšna naj bi bila zdaj po vašem mnenju poglavitna akcija držav tretjega sveta? Predvsem vzpostavitev ekonomskega organizma, ki bi branil tretji svet glede izvoza in uvoza; branil bi proizvodnjo in določal cene, kajti kadar padajo cene naših izvoznih izdelkov, to vpliva na življenjsko raven naših ljudskih množic. Ta organizem bi poleg tega proučeval tudi uvoz držav tretjega sveta, oziroma ugotavljal, kaj se uvaža po inflacijskih cenah, tako da bi lahko organizirali določen kolektivni uvoz in tako zagotovili našim državam boljšo pozicijo za pogajanja. Zame je to bistveno. O tem smo razmišljali že vrsto let, posebno pa še v zadnjem času. Prišli smo do sklepa, da je to najpomembnejše. To je izključno ekonomsko vpraša nje. Kako ocenjujete sedanje procese v Latinski Ameriki in, razen tega, kakšna je po vašem mnenju perspektiva nadaljnjega razvoja medame-riških odnosov? Prav zdaj ustvarjamo novi latinskoameriški ekonomski sistem. To bo forum gospo darskega, pogajalnega značaja, prav tako kot ta, o katerem sem pravkar govoril v zvezi s tretjim svetom nasploh. Latinska Amerika je moža ik. Tu žive narodi različnih ideoloških usmeritev, med njimi tudi takih, ki si zelo nasprotujejo. Vendar je treba to malo potisniti v ozadje, treba je zagotoviti odnose vzajemnega spoštovanja. Prav to je izhodišče za sedanjo reformo Organizacije ameriških držav. Vsi mi pa imamo skupne ekonomske probleme. Eden izmed njih je, na primer, pomanjkanje določenih proizvodov. Skoraj vse latinskoameriške države uvažajo nafto. Druge spet, in to zelo pogosto, nimajo dovolj hrane in so zato prisiljene zavirati svoj ekonomski razvoj, medtem ko hkrati število njihovega prebivalstva narašča. Ne glede na politične ideje v posameznih državah Latinske Amerike, ki so si včasih v hudem nasprotju, je treba nujno okrepiti osnovo skupne politike glede ekonomskih vprašanj, da bi tako prišli tudi do politične usmeritve na osnovi skupnih iriteresov. Kar se tiče ZDA, pa si zdaj v Organizaciji ameriških držav prizadevamo, da bi v tem organizmu vzpostavili ravnotežje in vzajemno spoštovanje. V vašem letnem poročilu kongresu je bilo izrazito čutiti vašo osebno dinamičnost kakor tudi dinamičnost vse Mehike. V čem je ta gonilna sila glede na razvoj v svetu in še posebno glede na razvoj mehiškega naroda? Mehika se razvija, to je dejstvo. Naša dežela ima velike potencialne možnosti. Imamo pa tudi velike probleme. Toda soočeni z velikimi problemi, od katerih izvirajo mnogi še iz daljne preteklosti, se ne vdajamo v usodo, marveč se jim aktivno postavljamo po robu. Vlada spodbuja nepopustljivost do obstoječih problemov na vseh področjih našega življenja, zato da se ne bi nihče uspaval ob doseženem, kajti razvoj nima meja. Kako ocenjujete razvoj odnosov med Mehiko in Jugoslavijo, tako na bilateralni kot tudi na mednarodni ravni? Mi v Mehiki Jugoslavijo ze- Ladji za Kitajsko PEKING, 17. sept. (Tanjug) — Predstavniki ladje delnice‘»3. maj« nà Reki in kitajske strojne'korporaci je so včeraj v Pekingu podpisali sporazum, po kate rem bo ta ladjedelnica za Kitajsko izdelala dve veliki ladji z nosilnostjo po 45.000 ton. Podpis pogodbe o tem poslu v vrednosti nekaj deset milijonov dolarjev bo kmalu na Reki. lo cenimo, in to predvsem zaradi osebnosti predsednika Tita. On je bil tu v času vlade predsednika Lopeza Ma-teosa. Z Jugoslavijo smo imeli vedno odlične diplomatske odnose, a še posebno po mojem obisku v vaši državi februarja lani so naši odnosi močno napredovali in naposled smo že skupno nastopili v vrsti akcij držav tretjega sveta. Predsednika Tita sem povabil, naj obišče Mehiko. Upam, da bo prišel prihodnje leto. Vztrajali smo pri tem, naj pride čimprej. Tu mp bomo priredili veličasten sprejem. Toda zdaj ne gre za to, da bi on zgolj vrnil moj obisk Jugoslaviji. Gre za to, da se utrdijo, da mi občutimo ideje, ki jih on kot državnik z veliko vizijo že vrsto let razvija v korist neuvrščenih in drugih držav tretjega sveta. Mislim, da bo obisk v Mehiki za predsednika Tita tudi pomemben prispevek k solidarnosti z deželami Latinske Amerike. Jugoslovanske izkušnje so za nas vsekakor zelo pomembne. Spodrezani frak ... Moč zamisli predsednika Maa seže daleč: tudi do sinov republike kmetov in delavcev v kapitalistični Avstriji. Peterica kitajskih študentov germanistike bi se bila hudo zmotila, ko bi mislila, da zanje ne velja pravilo, kako izganjati duha intelektualne arogance iz zdravega telesa. Bilo bi pač predaleč, ko bi morali kreniti z Dunaja na polja Kvantunga ali Sensija spoznavat vrline fizičnih naporov ne le v dobro ljudstva, temveč načelno. In ker načelo velja, so odšli na Gradiščansko za poljske delavce v občino Lutzmanns-burg. A ker se je pokazalo, da traktorjev (še) ne znajo voziti, jih je župan poslal v klet vinogradniške zadruge — pomivat steklenice. Morebiti je župan uredil zadevo nekoliko po avstrijsko, tako, na lahko roko — a kdo ve — tudi iz steklenic je mogoče izganjati konfucijanske duhove ... * ... Bivši ameriški predsednik RICHARD NIKON je privolil, da bo dal intervju angleškemu novinarju Davidu Proštu za vsoto 750.000 dolarjev. Intervju bodo predvajali v štirih televizijskih oddajah, od katerih bo vsaka trajala po devetdeset minut. Ena od oddaj bo v celoti govorila o aferi Watergate. Za predvajanje oddaj je Nixon postavil le en pogoj: naj bi jih ne začeli predvajati do aprila 1977. leta, da ne bi bilo ovir v predvolilni kampanji in na predsedniških volitvah leta 1976... Nov politični val Roman, ki je bil o davni kmečki vstaji napisan pred 600 leti, je postal jedro ideološkega boja na Kitajskem POSEBEN TANJUGOV DOPIS PEKING, sept. — Davna kmečka vstaja pred osmimi stoletji in roman, ki je bil o tem napisan pred približno 600 leti, sta te dni postala na Kitajskem snov in jedro novega ideološkega in političnega vala. Če sodimo po prvih vtisih, poglavitni cilj tega ni prevrednodti kulturno dediščino, marveč kritizirati morebitne poskuse revidiranja zdaj veljavne politične usmeritve in prakse. Takšne poskuse ostro žigosajo kot kapitulantske — ne glede na to, ali v tem trenutku to v resnici kdo poskuša ali ne. Partijski dnevnik »Žen Min Ži Bao« nedvoumno pravi, da se je v petdesetih letih zgodovine KP Kitajske pokazalo, da so bili tisti, ki so se lotevali »revizije« — »razredni kapitulanti na notranjem področju in nacionalni kapitulanti na zunanjem«. Roman se imenuje »Vodna meja«, njegov avtor pa je Čih Nai-An. V angleščino so ga prevedli pod naslovom »Vsi ljudje so bratje«. Na Zahodu je noman že dolgo med ljudmi zelo bran, na Kitajskem pa je njegovo vse bino poznalo tudi mnogo nepismenih. Roman »Vodna meja« opi suje kmečko vstajo, toda ta- ko, da je po mnenju današnjih kritikov glavni junak Sung čiang namenoma poveličevan v reakcionarnem srni slu, čeprav ;e »revidiral« po litiko vstaje m se prilizoval imperatorju. S svojim stali ščem je kot vodja zakrivil, da se je vstaja izjalovila, kar pomeni toliko kot kapitulant stvo, v povračilo pa je od cesarja dobil pomilostitev in Veliki skok Papue Pogovor s predsednikom vlade Papue-Nove Gvineje Michaelom Somarejem — »Nočemo biti fosil zgodovine« POSEBEJ ZA »DELO« FORT MORESBY, 18. sept. — Malo pred razglasitvijo neodvisnosti Papue-Nove Gvineje, nenavadne dežele, ki je zaradi svojega ločenega geografskega položaja in težke dostopnosti stoletja ostajala odmaknjena od svetovnih dogodkov, se je nekega poznega večera, med dvema sejama parlamenta v Fort Moresbyju, ponudila priložnost za pogovor s predsednikom vlade Michaelom Somarejem. To je bilo dan po vrnitvi iz Yonkija, kjer je sredi novogvinejske visoke planote, to pa je zasluga podjetnega beograjskega »Progresa«, skupina »končarevcev« in »lito-strojčanov« pospešeno montirala turbine za prvo elektrarno v hidroenergetskem sistemu Ramu. Hiteli so na vso moč, vedoč da bodo prvi kilovati iz njihovih generatorjev pomenili močno politično podporo tistim, ki so odločno lomili odpore proti razglasitvi neodvisnosti. Med prijatelji zato niso bila potrebna dolga uvodna pojasnjevanja. »Da, pri razglasitvi naše neodvisnosti zadevamo na ovire,« je potrdil Michael Somare. »Kako tudi ne bi! Včasih se mi dozdeva, da imamo podobne težave kot Jugoslovani, ko so se bojevali za svojo neodvisnost.« V vzhodnem delu otoka, ki je združen v ozemlje Papue in Nove Gvineje, z nekaj ni OZN«. Leta 1968, na drugih volitvah, je bilo dva in pol milijona Papuancev in Novogvi-nejcev, ki žive v 10.000 dokaj diferenciranih plemenih, govorečih okoli 750 jezikov, v parlamentu zastopanih že s 77 odstotki, to pa je za 7 odstotkov več kot na prvih volitvah. Drugi so bili pred stavniki 50 tisoč belih priseljencev. Nenehna težnja po osamosvojitvi se je izpričala tudi na tretjih volitvah leta 1972, ko so razglasili namen, da čimprej vpeljejo samoupravo. To so storili — in v marsičem se imajo za to zahvaliti tudi avstralskim laburistom — decembra 1973, in to je obveljalo kot razglasitev neodvisne Papue — Nove Gvineje. Odpori kolonialnih gospodarjev in njihovega aparata med domačim prebivalstvom so se decembra 1973, ob razglasitvi notranje samostojnosti, pokazali v raznih oblikah, manj kot 300 tisoč kvadrat- ; celo v separatističnem giba- nimi kilometri površine in z avstralsko upfàtltì, so leta 1964 razpisali prve volitve, »zasnovane na britanski demokraciji in ustanovni listi- nju za ločitev Papue kot samostojne države. Vse to je netilo v deželi nemir, ki bi po računih nekaterih opravičeval uporabo sile, da bi ohranili status quo. Michael Somare je to komentiral takole: »V preteklosti, ko sem prvič osnoval politično stranko z deseterico ljudi, smo se strinjali v tem, da moramo do leta 1972 imeti svojo vlado. To smo deloma turi storili, tako kot smo želeli. Zdaj pa se najdejo ljudje, celo člani vlade, ki pravijo, da ne moremo imeti lastne vlade, ker bojda ljudje niso sposobni izvajati določene politike, medtem ko so politiki mladi, nezreli. Po njihovem mnenju naj bi čakali tja do leta 1980, 1985. Očitno niso proučili evolucije političnih revolucij v drugih državah, mislim pri tem na države tretjega sveta. Vendar nam je uspelo doseči, da so se spremembe razvijale veliko hitreje, kot so ti ljudje pričakovali.« Na vprašanje, ali vidi v kateri od dežel v razvoju, ki. jih je omenil, model, ki bi ga veljalo posnemati, je Somare dejal: »Ne potrebujemo nobenega modela. Za zgled bomo vzeli Avstralijo, z normami ravnanja, institucijami, ki smo jih podedovali, in z drugo dedi- ščino, kot so zakonodaja, vršni organi, delitev narav nega bogastva. Osebno mi slim, da naj ne bi posnemal Britancev, čeprav so marši kaj odlično naredili. Mi nismo oni, imamo drugačne ideje in drugačen način mišljenja. Ne verjamem, da bi morali in mogli storiti vse tako, kot delajo oni. Mislimo, da bo sistem, ki ga želimo mi, za nas ugodnejši.« Katera pa bi bila po njegovem mnenju najidealnejša rešitev za Papuo — Novo Gvinejo? »Vedno smo želeli imeti odprto vlado,« je odgovoril Somare. »Pripravljeni smo sprejeti kritiko in priti ljudem naproti v vseh njihovih potrebah. Moja osebna želja je že nekdaj bila, da bi v moji domovini živeli srečni ljudje. Mnogi nemara prav zato govore, da sem socialist ali komunist ali kaj podobnega. Jaz pa sem prepričan, da ima Papua — Nova Gvineja svojo lastno obliko socializma.« »Avstralska zakonodaja,« je povzel Somare, »v Avstraliji sami gotovo igra konservativno vlogo, ker ščiti està-blishment. Toda ko smo to uporabili v naših razmerah, je postalo orožje za izvajanje socialne revolucije ... Novi zakoni so nam začeli prepovedovati medsebojno ubijanje v plemenskih obračunavanjih, prav tako pa tudi medse bojno uničevanje vrtov in druge lastnine. To je bilo vsekakor pozitivno . .. Toda pomanjkljivost teh zakonov je, da niso zasnovani na naši stvarnosti. Ne civilno ne kazensko pravo ne izhajata iz dejstva, da je naša družba sestavljena iz množice plemen in njihovih interesov ...« »Podobno je bila napadena MICHAEL SOMARE: Pa- pua-Nova Gvineja ne potrebuje nobenega modela tudi naša družina,« je nadaljeval Somare. »Z uvedbo zakonodaje, zasnovane na krščanstvu, ki ima zakonca in otroke za osnovno družbeno celico, je prišla naša poli-gamna, razširjena družina navzkriž z družbenim redom ... Zdaj uvajamo tako imenovana »vaška sodišča«. Našim ljudem namreč ni mogoče pojasniti, da je kdo koga ubil nehote, po nesrečnem naključju, iz malomarnosti ali namerno, marveč je važno samo, da je — ubijal. Sodbe sodišča zato mnogim našim ljudem niso važne, | temveč skušajo maščevati prelito kri. ..« I Kaj pa zunanjepolitična usmeritev? Papua — Nova Gvineja je skupaj z drugimi deželami tega območja že članica Pacifiškega foruma, ki pušča državam — članicam svobodno odločanje in opredeljevanje. »Da, upamo, da bomo tako zbližali pacifiške in otoške narode ...,« je re kel Somare. »Pravite, da vam je predsednik Nove Zelandije Bill Rawling ob neki prilož nosti rekel, da nam »veliki brat« ni potreben. S tem se docela strinjam, res nam ni potreben...« Beseda je potem nanesla na čas po razglasitvi neodvisnosti. »Takrat smo potrebovali še več inženirjev, zdravnikov, strokovnjakov vseh vrst,« je dejal Somare. »Jugoslovani so se že vključili v gradnjo hidroenergetskega sistema Ramu. To bi bilo morda mogoče še razširiti. Žal ne vem, kaj nam Jugoslovani lahko še ponudite ... Kar se nas tiče, dajemo zdaj prednost šolanju, zdravstvu in komunikacijam. Zdravljenje in šolanje je brezplačno,« je ponosno pripomnil Somare, rekoč, da se bodo z neizogibnimi težavami, ki se jim bodo postavljale na pot po razglasitvi. neodvisnosti, ukvarjali takrat, zakaj bi si že zdaj belili glave z njimi. »Čutim, da je tej deželi sreča naklonjena,« je poudaril Somare. »Smo veliko srečnejši od drugih dežel, ker imamo izobilje naravnega bogastva.« Z neprikritim čustvom v glasu je Michael Somare takole opisal njihovo bodoče prizadevanje: »Nočemo biti noben zoološki vrt človeštva, nekakšen muzej ali fosil človeške zgodovine. Smo enako praven del sveta in človeštva.« Zdelo se je, kakor da močno čustvo, ki je prevevalo te njegove besede, priča o trdni odločenosti, da premagajo vse težave, na katere bodo zadeli, in seveda tudi posle dice neizogibnih zmot, ki spremljajo podobne velike družbene preobrate, zlasti takšno, pri katerih je treba »v enem življenjskem obdobju preskočiti deset tisoč let«. STANE STANIČ ugleden položaj zase ter milost za upornike. V kitajski preteklosti so o romanu veliko napisali, bodisi da so ga hvalili ali grajali. Celo šanghajsaa revija »Nauk in kritika« piše o njem v avgustovski številki brez posebnih očitkov, čeprav ga tudi ne hvali. V septembrski številki partijskega teoretičnega vestnika »Hung Ci« (Rdeča zastava) pa je na lepem izšel neposredni komentar m še pet člankov o tem romanu, ki ga revija ostro kritizira zaradi »revizionizma« in »kapitulantstva«. Tej kritiki se je neutegoma pridružil partijski dnevnik »Žen Min ži Bao« z uvodnikom, ki zavzema polovico naslovne strani. Vrh vsega so že na samem začetku dan tej kampanji največji pomen, saj so jo v nasprotju » običajno prakso podkrepili celo z avtoriteto predsednika Mao Ce Tunga, namreč z objavo njegove kritične ocene romana. Kot že običajno v kitajski politični praksi, so tudi tokrat uporabili ezopovski besednjak. To !e, še poleg posredne aktualnost; tega novega vala, zbudilo v krogih opazovalcev živahno zanimanje, predvsem pa tudi zelo različne razlage, k‘ razglabljajo o tem, proti kateri osebnosti je vse to naperjeno, ali ni morda naperjeno celo proti procesu rehabilitacije ljudi, odstavljenih v kulturni revoluciji, ali nemara proti Sovjetski zvezi ipd Toda podrobna razčlemba objavljenih kritik nam pokaže dvoje. Prvič, da gre za širši kontekst, ki ni povezan s kakimi osebnostmi, toda s sodobnim pomenom Drugič, da ne gre za novo kampanjo, ampak da vse to spada v sklop sedanjih političnih procesov na Kitajskem, katerih cilj je okrepiti temeljne premise, ki na njih sloni kitajska politika. Kakor piše »Žen Min Ži Bao« v omenjenem uvodniku, je Kitajska zdaj v »pomembnem obdobju zgodovinskega razvoja«. List navaja to oceno v luči potrebe, da ostro udarijo po kapitulantstvu. MIHAJLO SARANOVIC Zapis s Portugalske Laboratorij za tuje politične koncepte? Nobena od mogočih rešitev ni razumljiva sama po sebi Od našega posebnega poročevalca LIZBONA, septembra — V dneh, ko se je mesec prevesil v drugo polo-vico, je bila vsa politična javnost Liz-bone, in z njo novinarska kolonija, obsedena od ugibanja, temelječega na govoricah in poluradnih sporočilih: »Šesta vlada, ki jo s težavami sestavlja admiral Pinheiro de Azevedo, bo imenovana jutri...« In naslednji dan se ritual ponavlja s sporočili o novih posvetovanjih v palači Belem in z no-vimi izjavami prvakov strank, ki naj bi poslale v vlado svoje predstavnike v osebnem imenu in podprle minimalni program vlade kot stranke- Negotovost je prekinil v soboto admiral de Azevedo, ko je ob pol desetih zvečer po televiziji uradno sporočil. »da je bil med socialisti, ljudskimi demokrati in komunisti končno dosežen sporazum o vladnem programu, ki ga bodo stranke s svoje strani podprle: sestavo vlade, da je torej mogoče pričakovati v kratkem; čeprav govori vladni program o utrjevanju -avtoritete vseh institucij, da bi se vlada lahko uspešno lotila reševanja kratkoročnih in dolgoročnih problemov, je vsakomur jasno, da krize, v kateri se je znašla Portugalska šestnajst mesecev po revoluciji, tudi šesta začasna vlada ne bo razrešila, preprosto zato, ker je kriza vojaško-politična, glede na okoliščino, da ima vojska v rokah vse resnične vzvode odločanja. Admiral Azevedo bo s šesto vlado le pridobil potrebni čas, da se stvari na teh ravneh razčiščujejo in razčistijo v kar najbolj normalnih in nedramatičnih razmerah. Vsekakor je opaziti, da je napetost in živčnost, značilna za drugo polovico avgusta, popustila- Ko je predsednik republike Costa Gomes imenoval za mandatarja za sestavo nove vlade admirala de Azevedo, nekdanjega premiera Vasca Gon-galvesa pa za načelnika generalštaba vseh rodov vojske, se je opazovalcem zunaj Portugalske ta odločitev zdela protislovna: če je bil Gongalves problem številka ena kot predsednik vlade, se bo teža tega problema še povečala! če bo postal komandant vojske. Odločitev predsednika republike je torej treba razumeti kot spreten manever, da se Vasca Gongalvesa politično dokončno likvidira in da ohrani šef države pri tem popolnoma čiste roke. To se je zgodilo v noči od 5- na 6. september v vojaškem oporišču Tan-cos, kjer se je sestala okrnjena skupščina vojaških delegatov: v polnem sestavu je bila zastopana le mornari-ea, medtem ko so kopensko vojsko in letalstvo zastopali le oficirji v osebnem imenu. Bila je dilema: ali Gongalves dokončno ne bo načelnik generalštaba ali pa bo general Fabiao, poveljnik kopenske vojske, sestavil vojaško vlado. Razplet je znan: Vasco Gongalves je postavil svojo pisalno mizo v palači Sao Bento in se ni preselil v generalštab . -. Toda epizode iz teh dni navajajo na misel, da nobena od možnih rešitev, ki bi jo skušala s tezo svoje avtoritete ali moči izvesti kaka institucija, ni razumljiva sama po sebi. Na severu dežele je vladala v teh dneh občutna napetost. Da bi jo odbili, sta general Fabiao in poveljnik osrednjega vojaškega okrožja s sedežem v Coimbri ukazala vojaške manevre ... Toda kaj se je zgodilo? Vojaki niso hoteli zapustiti vojašnic ali pa so odšli na vaje brez municije- V vsakem primeru so manevri kot prikrita grožnja z možno vojaško intervencijo izgubili svoj smisel. Dvoumni položaj je tudi v elitnih enotah »Copcon«, ki so namenjene zaščiti revolucije. Kot je znano, je »Cop-con« v odgovor »dokumentu Antunes« redigiral svoj dokument, ki ga je general Carvalho odobril. Nekaj časa je bil govor, da se oba dokumenta dopolnjujeta in da je treba med njima najti sintezo. Potem se je general Carvalho dokončno pridružil skupini Antunes, medtem ko radikalna skupina iz »Copcon«, ki je redigirala dokument, tega ne odobrava; trdijo, da je vprašljiva generalova avtoriteta v tej enoti, kjer je bil, kakor tudi sicer, spočetka izredno priljubljen. V vsakem primeru je gotovo eno: Otelo Saraiva Carvalho, nekaj časa eden od najbo.'j zgovornih generalov, že nekaj časa ne sprejema novinarjev in ne daje izjav, pa tudi njegovega imena v tisku ni več opaziti. Vtis je, da je kakor na političnem sektorju tudi v vojski več centrov odločanja. Nedavna demonstracija vojaške organizacije SUV (Soldados Uni-dos Vincerao), povezana z nestrankarskimi radikalnimi organizacijami iz baze, je odkrila, da je klasični profil vojaške discipline in hierarhije močno načet, po drugi strani pa je opaziti prizadevanja, da se ga znova vzpostavi. V soboto je bil uradno zamenjan poveljnik severnega okrožja general Eurico Corvacho, ki je aprila letos nasledil na tem položaju generala Passosa Esmeriza, obtoženega, da je pripadal spinolistični struji. Corvacha je zamenjal general Pires Veloso, nekdanji visoki komisar na otoku Sao Tome-Principe, kjer je uspešno izvedel dekolonizacijo. Namen zamenjave je očiten in sodi v prizadevanje vzpostaviti disciplino na severu. Dediščina, ki jo je Pires Veloso prevzel, pa je težavna: na demonstracijah SUV v Portu so vojaki in civilisti vzklikali tudi »Hočemo Corvacha ...« Informacija, da je major Ramiro Correia iz razpuščenega, a še vedno obstoječega »petega oddelka« generalštaba predlagal revolucionarnemu svetu, katerega član je, naj prekliče zakon o cenzuri na poročila o vojski, ki ga tako in tako ni nihče upošteval, le dopolnjuje splošno podobo, na podlagi katere se ponuja občutek, ki je lahko pravilen, lahko pa tudi zgrešen: »gibanje oboroženih sil« (MFA), ki je kot manjšinska, a najbolj progresivna skupina v vojski pred šestnajstimi meseci strmoglavila fašizem, je ob nadaljnjem razpletu začelo razpadati kot enotna organizacija in se sedaj staplja s tistim, kar se imenuje klasična armada, katere disciplina v klasičnem pomenu besede prav tako razpada. S takim procesom se nujno odpira praznina, ki jo skušajo zapolniti elementi, ki so bili v revoluciji 25. aprila odsotni ali pa so ji celo nasprotovali- V vojski gre ta polarizacija k polomu, ki bi ju lahko morda nekoliko poenostavljeno imenovali klasični profil armade in radikalno levičarstvo v armadi, v političnem sektorju pa se polarizacija zunaj okvirov začetne »portugalske izkušnje« odvija v smeri tradicionalnih vzorov. Vse to seveda ustvarja nestabilnost, ki je toliko bolj nevarna, ker gre za gospodarsko in socialno zaostalo deželo s politično in družbeno strukturo, značilno za bogate in razvite države s stabilnimi in ustaljenimi institucijami. Poleg tega pa se ni mogoče ogniti občutku, da je Portugalska v določenem smislu postala laboratorij za politične koncepte dveh supersil, ki se sicer v tolerantnih mejah, začrtanih s procesom popuščanja napetosti, konfrontirata, imata pa tudi stično točko: dokazati, da je portugalski poskus, temelječ na lojalnem sodelovanju progresivne vojske ter progresivnih političnih sil, vključno s komunistično partijo, nemogoč. Izhajajoč iz tega občutka se zdi, da so sedanje težave v dobršni meri posledica dvoumnosti, čustvene raz-gretosti in neportugalskih interesov. Ko je vojska 25. aprila lani strmoglavila fašistični režim, je bil njen namen vzpostaviti politično demokracijo, modernizirati socialno in gospodarsko tkivo države ter odpraviti socialne krivice. V ta program, in na dekolonizacijo seveda, so privolile vse koalicijske stranke. In vendar se je kmalu začela polarizacija. Amerika, ki bi ob podobnem programu kje drugje ostala neprizadeta, je nenadoma postala zaskrbljena zaradi »komunistične nevarnosti«, po drugi strani pa je komunistična partija Portugalske — bolj zainteresirana, da si pridobi prek MFA ključne položaje kakor pa za politično delo med množicami — začela odkrivati »reakcijo in nevarnost za socialistično revolucijo«, čeprav 25. aprila sploh niso govorili o taki revoluciji. Če so ji socialisti postali »prvi in najbolj nevarni nasprotnik«, ie bilo pričakovati, da bo tudi socialistična stranka, močno vezana na zahodnoevropsko socialno demokracijo, iskala trdnejše zavezništvo na svoji desnici. Eskalacija v eni m drugi smeri ob vprašanju, ki ga revolucija 25. aprila sploh ni postavila, je pripeljala v slepo ulico in z volitvami 25. aprila letos v akutno politično krizo ter konfrontacijo v okviru konceptov, ki jih skušajo v Italiji rešiti z »zgodovinskim kompromisom«; s tem pa se je začela tudi kriza v gibanju samem. »Gibanje oboroženih sil« je nastalo z ambicijo, da bo ob sodelovanju strank, vendar kot telo, neodvisno od njih, izvedlo demokratično revolucijo in gospodarsko ter socialno preobrazbo. Dogajanje v taboru civilne politike je seveda vplivalo tudi na »gibanje oboroženih sil«. Treba je bilo dati odgovor na vprašanja, ki so vznikla med politiki. In tako se je izkazalo, da tudi v dotlej na zunaj enotnem gibanju oboroženih sil obstajajo posamezne skupine s svojimi koncepcijami, ki so se včasih zelo hitro spreminjale. Politične stranke so v teh skupinah MFA videle, utemeljeno ali ne, svojo lastno projekcijo v »gibanju oboroženih sil«, posamezne skupine v »gibanju« pa so svoj odnos do posameznih strank uravnavale tako, kakor da bi bile stranke njihovo civilno zaledje - in v tem se je krog sklenil: potem, ko je odpovedal sistem vojaško-strankarskega vladanja in ko se je s peto vlado Vasca Gongalvesa izkazalo, da tudi vojaška vlada s civilnimi strokovnjaki m uglednimi osebnostmi zaradi stanja v civ:! nem in v vojaškem sektorju političnega življenja ni bila sposobna obvladati položaja, se je predsednik vrnil k for muli reprezentativne, na rezultatih volitev temelječe vlade, to je k formuli ki jo je svet revolucije na večer pred molitvami in po volitvah odločno zavračal. Če jo je sedaj sprejel, je to samo znamenje, da se je odnos v »gibanju« samem občutno spremenil, in to v smislu, da se »gibanje« samo v tem procesu zmeraj bolj staplja z armado kot celoto. Težave, na katere je naletel admiral de Azevedo, so odkrile, da tudi ta formula v sedanjem trenutku ni več uresničljiva. Ljudski demokrati (PPD) nočejo pod nobenim pogojem v vlado s komunisti, slednji pa pod nobenim pogojem s PPD. Iz te situacije so izšli okrepljeni socialisti kot »most med enimi in drugimi«. Ob tem se ponuja primerjava: kot se je v prvih povojnih letih z izključitvijo komunistov iz vlad- no ni premosteno, tako se je na tugalskem s krizo okrog reprezent ne vlade, v kateri bi bili tudi koir sti, po vsem videzu končalo obd antifašističnega zavezništva po pre tu 25. aprila. Če je bilo prvo (Frar in Italija) v logiki stvari same, je bil s tem označen začetek hh vojne v svetu, je portugalski ra2 sredi popuščanja napetosti ali anahronizem ali pa rezultat dol mh podmen, ki jih skušajo drugo mostiti. Z vidika boja proti oži nju fašizma in za utrditev demokrt se vsekakor ponuja vprašanje: z: je bila zmaga Karamaniisove strt »Nea demokratia« v Grčiji povsod zdravljena kot »zmaga nad fašist hunto«, medtem ko so portugalski cialisti in ljudski demokrati, oboji primemo bolj levo od Karaman »reakcionarji, ki odpirajo pot faši ni restavraciji...« Ali gre za to, da je bila pozi Grčije v Jalti jasno opredeljent Portugalski pa tam ni bilo gov ali pa se ponavlja napaka iz poli teklosti. V obeh primerih imajo tega korist zgolj sile, ki so bile aprila vržene z oblasti. Miran Šuštar PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA septembra 1975 Živalca, ki se rada redi Od Snežnika do Vrhnike bodo zagoreli taborni ognji polharjev — Kakšna žival je pravzaprav polh? — Imajo demoni kaj zraven? — Polharska strast NOTRANJSKA, sept. — Samotni skalnati gozdni obronki in z mahom prekrite doline bodo spet oživele. Začenja se polharski sezonski ples, v katerem se bodo verjetno radi zavrteli tudi drugi ljubitelji narave. O polhih je bilo napisanega že marsikaj. Toda marsikaj, kar o njih vedo najbolj izkušeni polharji, bo ostalo skrivnostno. Tisti polharji, ki mislijo tu. di na to, kako bi polhe obranih, pravijo, da je najprimernejša sezona za lov v oktobru, ker pred to sezono lov težko prizadene polšji naraščaj. Razen tega so tudi njihove kožice brez vrednosti, saj iz njih izpada dlaka. Znano je, da je sivi polh precej podoben veverici; od nje se razlikuje po precej krajšem in manj košatem repu, pa tudi po precej drugačnem načinu življenja. V nasprotju z veverico, ki ima precej daljši in elegantnejši trup, je polh bolj zavaljene oblike; jeseni, ko se obloži z obilico maščobe, pa se njegova širina in dolžina skoraj izenačita. Polharji tedaj pravijo, da so polhi široki kot žabe. Družinsko veselje Po naših notranjskih gozdovih in gmajnah se zadržuje tudi prav majhen polh, ki mu pravijo lešnikar. Teh polhov pa je bolj malo in se v glavnem zadržujejo na leskah ter se tudi hranijo večinoma z lešniki. Ta lešnikar običajno ne preseže teže 5 dkg, medtem ko sivi polh doseže težo do 25 dkg že v prvem letu, kasneje pa tudi do pol kg. Zanimivo pri tem je, da se oba polha tudi hitro udomačita. Postaneta pravi hišni okras in sta družinam v veliko razvedrilo. Oba polha sta izraziti nočni živali, medtem ko veverica ra. da pokaže svoje vratolomne akrobacije tudi sredi sončnega dne. Za hrano lazita polha le ponoči in tedaj opravita tudi vse drugo. Oba sta namreč izredno delavni živali in si skrbno urejata svoj dom. Dan prebijeta v drevesnih duplih ali v skalnatih votlinah. Najraje se zadržujeta v težko prehodnih goščavah. kier je debelejše drevje obraščeno z mahom. Po njem namreč mnogo laže plezata. In tako okolje je ravno v gozdnem predelu od Snežnika Trnovskega gozda preko Javornika, Menišije in Ravnika tja do Pokojišča, Borovnice in Vrhnike. To je kl& sična polšja pokrajina. Sovražnice sove Najhujši sovražnik polhov so sove. Običajno se sova požene na polha zviška, ga zgrabi s kremplji in mu tako uklenjenemu izkljuje možgane ter drobovje. Zato se polh izogiba drevja brez listja ali drugega varnostnega kritja. Polh kot rastlinojedec ne napada nobenih živali in je tudi sicer izredno močne in ostre sekalce, s katerimi se upre celo marsikateremu večjemu nasprotniku. Za obrambo uporablja tudi svoj košat rep, ki mu pred napadalci pri umiku služi odlično kot padalo in krmilo, ko spretno preskakuje z veje na vejo ali na se spušča v vratolomne globine. Prav zaradi tega posveča polh svojemu repu veliko pozornost, saj ga neprestano neguje, če še in čisti ter ga šteje tudi kot merilo svoje plemenitosti. Jasno je, da mu za obrambo dobro služijo tudi ostri kremplji, ki jih spretno suka. da se«-oroščeno in varno giblje ali pa z njimi odbija napade. Manj znano pa je, da se ob nevarnostih lahko odžene kot vzmet v katerokoli smer tudi po nekaj metrov daleč, potem pa s svojim repom za-krmari v najvarnejše zavet- je-. Najljubša hrana Prehranjuje se le z najboljšimi gozdnimi in vrtnimi sadeži, od katerih ima najraje bukov žir. lešnike, orehe, ga-brovo seme, gozdno in vrtno sadje vseh vrst. Zadovoljuje se tudi s semenom, ki je v češarkih hoje in smreke, v skrajni sili pa se loteva tudi želoda in drevesnega brstja. Zaradi tega ga zlasti vrtnarji in gozdarji štejejo za hujšega škodljivca in verjetno prav zato ni bil nikoli deležen res. ne j še zaščite. Iz tega se lahko sklepa, da je polh pravi sladokusec. Polh tudi razmeroma dosti pije in to vodo, ki se nabira na drevesnem listju kot rosa. Ker je polhu najljubši bukov žir, jé prav ob dobrih letinah žira največ polhov. Prav žir pa obrodi zelo poredko. Če vemo, da je bukev obrodila leta 1952 in potem šele leta 1963, bo toliko bolj razumljivo, zakaj polhu prav žir tako diši. Za letošnje leto pa kaže, da polh ne bo imel dosti žira. Bukev je namreč zelo občutljiva za spomladansko slano in zaradi spomladanskih pozeb redko obrodi. Demonske sile? Iz teh razlogov se polh po; gosto preseljuje in nekateri trdijo, da polha preganjajo demonske sile, kar so seveda vraže. Kot vedo povedati nekateri izkušeni polharji, prepotuje polh v eni noči tudi po več kilometrov daleč. Njegovo stalno preseljevanje torej vzpodbuja boj za obstanek. Drži pa, da se polh preseljuje v skupinah, ker v njih baje tudi živi. Ob preseljevanjih se običajno zbere večji zbor polhov na kakšni listnati ravnici, kjer se »dogovorijo« o smeri potovanja, kot se zberejo lastovice, ko se selijo v toplejše kraje. Ta. ka zborovanja pa polhi prirejajo tudi takrat, ko proslavljajo uspeh nad najdeno bogato zalogo hrane. Na teh zborovanjih polhi plešejo in se s svojevrstnim brbranjem veselijo blagostanja, ki jim ga nudi narava. Taka zborovanja pa so dostopna le red- kokaterim polharjem, ki imajo veliko srečo in s polharskimi umetnijami izurjen vid, sluh, pa tudi svojevrsten instinkt. Napovedovanje mrazu Polh se jeseni oskrbi z obilico maščobe, ki jo potem črpa v zimskem spanju; njegova maščoba često preseže težo njegovega mišičja. Pri tem je zanimivo, da se pred zimo namesti v duplih dreves, če prihaja mila zima. Če pa je zima huda, z ostrim mrazom, si polh poišče prezimovališče v podzemnih luknjah med skalovjem, ker se tu ohranja enakomernejša pa tudi višja temperatura. Ker se polh prehranja le z izbrano najboljšo gozdno rastlinsko hrano, je tako ali drugače pripravljeno njegovo meso tudi izredno okusno. Njegova mast pa je tudi zdravilna za razna revmatična, prebavna in druga obolenja. Polhova mast je enake barve kot olivno olje, v zlato-rumeni barvi in tekočem stanju pa ostaja tudi ohlajena. Uporabne so tudi polhove kožice, saj malokatero krzno lahko nadomesti njihovo lepoto. ?koda je le, da je tako malo komercialnega zanimanja za to krzno, ki bi se ga dalo verjetno dobro prodati tudi v inozemstvu. Polharska strast Za lov na polhe je treba precej spretnosti, izkušenj in opreme. Poleg pasti je treba imeti na lovu tudi vabe, žganje, luč in sekiro. Med to opremo je priporočljivo imeti tudi kompas, saj se v gozdu kaj rada izgubi sposobnost za orientacijo. Za vabo so najboljše lesnike, ž žganjem orošene pasti pa so za polha še posebej vabljive. Luč je potrebna zato, ker je luna zelo muhasta in se nič ne ve, kako bo z njenim osvetljevanjem. Sekira pa je seveda dobrodošla tudi pri obrambi pred medvedom in drugimi zvermi. ALOJZ KERMAVNAR Ob obletnici množica bralcev Pred 15 leti začetek akcije za bralno značko — 85.000 »značkarjev« Letos poteka 15 let, odkar je bila v osnovni šoli v Prevaljah na .Koroškem prvič podeljena »bralna značka« Prežihovega Voranca, odtlej pa se je podeljevanje tovrstnih šolskih priznanj po osnovnih šolah nenavadno razmahnilo, tako da jih dandanes podeljujejo po šolah v sleherni občini, pa tudi v zamejstvu in ponekod med otroki slovenskih zdomcev. Iz akcije na Koroškem se je razvilo »gibanje«, ki ob podpori in vodstvu mentorjev ter učiteljev široko spodbuja in omogoča širjenje knjige med mlade bralce. Samo v minulem letu je 85.000 »značkarjev« prebralo vsaj desetkrat toliko del iz slovenske in tuje književnosti ter književnosti narodov Jugoslavije. Ob 15-letnici, ki jo slikovito označuje že teh nekaj podatkov, sta založba Mladinska knjiga in zveza bralnih značk Slovenije, ki jo vodi pisatelj Leopold Suhodolčan, sklicali tiskovno konferenco, na kateri je bilo govora o prehojeni poti »bralne značke«. Konferenca, ki je potekala na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju, pa je bila pravzaprav srečanje mladih pisateljev z bralci oziroma tekmovalci te šole, pri čemer so navzoči avtorji Anton Ingolič, Niko Grafenauer, Ivo Zorman, Leo-pod Suhodolčan, Branka Jurca in Marjan Tršar spregovorili učencem, le-ti pa so izrazili nekaj svojih prvih vtisov ob srečanju s knjigo in branjem. V šoli so pripravili tudi manjšo razstavo knjig za mlade, na vidnem mestu kajpak primerke »Moje knjižnice«, ki jo izdaja Mladinska knjiga in ki je prav ob letošnji obletnici bralne značke izdala 5. kolo »Moje knjižnice«, v kateri je vrsta del domačih in tujih avtorjev. Skupno je v tej zbirki izšlo že 135 knjig, ki tvorijo podlago pri tekmovanju za bralne značke in hkrati vsebujejo obvezno šolsko čtivo. Srečanje v kranjski šoli je bila osrednja slovesnost množične zveze bralnih značk. J. H. Velika blagovnica onkraj meje Pomurci se dogovarjajo z Madžari o skupni naložbi v Szombathelyju MURSKA SOBOTA, 16. sep tembra — Predstavniki obmejnih območij Pomurja in železne županije, ki že drugače dobro sodelujejo, se te dni dogovarjajo tudi o možnostih skupnih naložb za zgraditev velike blagovnice v županijskem središču Szom-bathely, ki ima skoraj 200.000 prebivalcev. Gre za sodobno blagovno hišo s površino šest tisoč kvadratnih metrov ter naložbo okrog 80 milijonov dinarjev. Po besedah Janeza Lan-ščaka, vodje strokovne skupine, ki zastopa Pomurje v teh pogovorih s predstavniki Železne županije in ministrstva za finance pri vladi LR Madžarske, je na naši strani vznikla tudi zamisel o poslovnem sodelovanju v tej veliki blagovni hiši. Delovne organizacije v Pomurju, ki so neposredno zainteresirane za prodajo svojih izdelkov v tej trgovski hiši, žele razširiti to skupno naložbo na celotno poslovno sodelovanje. Za to pobudo kažejo zanimanje tudi na madžarski strani, seveda pa bodo morali rešiti še nekaj odprtih vprašanj, predvsem vprašanje blagovnega režima za izdelke, s katerimi bi naše delovne organizacije (med temi je tudi tovarna Mura), oskrbovale to veleblagovnico. Partnerja bosta morala najti tudi ključ za ustrezno kompenzacijo ter za sodelovanje pri upravljanju skupaj zgrajene trgovske hiše. Vsa ta vprašanja, pravi Janez Lanščak, bi obe strani rešili tem laže, če bi lahko čimprej uresničili tudi že predvideno podobno zamisel o skupni naložbi delovnih organizacij obeh sosed na naši strani, saj je tudi LR Madžarska neposredno zainteresirana za prodajo svojih izdelkov pri nas. Preveliki zalogaji za graditelje Cementarna Anhovo, Meblo in bovški ATC dobili denar za podražitve NOVA GORICA, 18. sept. — Do konca junija leta 1977 bo dobil investitor nove cementarne v Anhovem — Salonit iz Anhovega — za podražitve naložbe skupno 538.768.000 dinarjev. Od tega bo novogoriška podroužnica Ljubljanske banke prispevala 125.768.000 dinarjev. Ker bo denarja še premalo so na seji, ko so sprejeli omenjen sklep, zahtevali naj si investitor skupno z banko prizadeva dobiti še kaj posojila iz tujine. Omeniti pa velja še dejstvo, da posojila, odobrena Salonitu niso prav nič ugodna, saj bo moral denar vrniti v šestih letih, prvi obrok pa že v letu 1978, medtem ko bo delo v novi cementarni steklo leto prej. Izvršilni odbor je zavrnil predlog Mebla, naj mu podružnica novogoriške Ljubljanske banke odobri 50 milijonov dinarjev za podražitve pri gradnji tovarne iver-hih plošč. Odobril pa je 30 milijonov za osnovna sredstva ter sklenil, da b0 dala banka po potrebi garancijo za trajna obratna sredstva. Taka rešitev bo omogočila nemoteno nadaljevanje gradnje nove Meblove tovarne. Tovarna ho veljala okrog 157 milijonov več, kot so načrtovali. Bovškemu gostinskemu podjetju so na današnji seji dovolili uporabiti že dano posojilo namesto za osnovo starih objektov za to, da bo lahko kolektiv 1,523.639 dinarjev porabil za obnovo postaje »C« ter za postavitev sedežnice Veliki graben. Ob tem so zahtevali, da je treba naložbe »ATC« dokončno rešiti. Kajti že sprejeti dogovori o rešitvah niso bili izpolnjeni, kolektivu pa grozijo minimalni .osebni dohodki. Položaj je nevzdržen je bilo slišati na izvršilnem obdo-ru novogoriške podružnice LB. B. PODOBNIK Beograjska industrija preseneča V prvih osmih mesecih se je fizični obseg proizvodnje precej zvečal OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 18. sept. — V obdobju, ko je srbska, a tudi jugoslovanska industrija začela kazati celo prva zna menja zaostajanja za načrtovano rastjo, je beograjsko industrijsko območje doživelo pravi poslovni razmah. Od januarja do avgusta se je fizični obseg njegove pro. izvodnje povečal v primerjavi z ustreznim lanskim obdobjem za 13 odstotkov. Podatek, na katerega so opozorili na današnjih sejah zborov mestne skupščine, so sprejeli s posebnim zadovoljstvom zlasti zato, ker je bilo za beograjsko industri, jo že leta značilno zaostajanje za povprečji republike in vse države. Ravno zaradi tega je partijska organizacija glavnega mesta naročila, da bo treba poskrbeti za neke vrste »izredno mobil. nost«, tako da bi se proizvodnja razmahnila. Največje zasluge pri pospešeni rasti proizvodnje ima beograjska kovinska, za njo pa kemična industrija. Tehtno so k temu pripomogle tudi industrija traktor, jev, dve tovarni motorjev (avtomobilskih in traktorskih), ladjedelništvo in oživljanje proizvodnje v nekaj tovarnah investicijske opreme. V prvih 7 mesecih se je izvoz beograjskih gospodar, skih organizacij povečal celo za 20 odstotkov v primerjavi z ustreznim obdobjem lanskega leta, uvoz pa je ostal nespremenjen. Delež družbenega proizvoda, ki v delitvi ostaja orga. nizacijam združenega dela, je nekaj večji kot prej Ocene kažejo, da so tukaj prišli do »planiranega minimuma: 70 odstotkov v korist organizacij združenega dela, 30 odstotkov pa za družbene potrebe. SLOBODAN VUKMIROVIČ 1 Kriza že pred trgatvijo? Zaradi dežja bo pridelek grozdja precej manjši — Premalo sladkorja OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 18. sept. — Deževje, ki se je dolgo zlivalo na srbske vinograde, je povzročilo precej škode. Pričakujejo za 5000 vagonov manjši pridelek grozdja. Morda pa bo rezultat še slabši, ker je grozdje v zasebnih vinogradih, kjer niso v celoti poskrbeli za zaščitne ukrepe, že začelo gniti. Po ocenah direktorja NAVI? inž. Aleksandra Andjel-koviča, b0 grozdja v posameznih vinogradniških okoliših — Župi, ■ okolici Niša, Toplici, Pruski gori, Smederevu in Vlasotincih — kar za 30 do 50 odst. manj. Trgatev v tistih srbskih vinogradih, kjer imajo kvalitetne sorte, dokazuje, da ima grozdje letos zaradi slabega vremena precej nizek odstotek sladkorja. Vinogradniki zavoljo vsega tega čedalje glasneje zastavljajo vprašanje, kako je pravzaprav z odnosom vinarskih podjetij do njih. Predlog, naj se odkupne cene grozdja ne spremenijo, je bil sprejet v trenutku, ko so mislili, da bo nadpovprečna trgatev pokrila stroške proizvodnje in vzdrževanja vinogradov. Zdaj je jasno, da pridelek ne bo niti »povprečen«. Letos bo precej več grozdja, ki ne bo primemo za predelavo v vino, in ga bo treba predelati v destilat in vinjak. Ker pa so sredi poletja sprejeli višji davek na promet z vinjakom, se je njegova prodaja zmanjšala celo za več kakor 70 odst. Zato bodo verjetno zmanjšali proizvodnjo te pijače, s tem avtomatično zavrti tudi zanimanje za odkup grozdja slabše kakovosti. BOJANA JAGER BORO BOROVIC 1 Berite vaš časnik — Primorski dnevnik | Politična reportaža Hude posledice ujme in zmotne vere, da „dež hodi okrog Kragujevca44 Ali je lahko avgustovska drama resnejši nauk zagnani industrializaciji? KRAGUJEVAC, septembra — Hudo ranjeno mesto, »naš Detroit« s svo-jo tovarno avtomobilov, mesto, ki je po industrijski moči drugo v Srbiji, mesto s 25 zaradi povodnji prizadetimi podjetji, v katerih dela okoli 20 tisoč delavcev (polovica vseh zaposlenih v tem kraju), se še ne more po-staviti na svoje noge. Konec prejšnje-ga tedna so se še v mnogih delih Kragujevca grmadili kupi mulja in blata, kanalizacija je bila marsikje razkopana, tovornjaki so odvažali bla-to.. - po znani katastrofi zaradi po-vodnji, po drami, ki se je dogajala in pripravljala pravzaprav skoraj ves avgust, kritični vrhunec pa je dosegla 26. avgusta pred nočjo... Sprva se je zdelo, da marsikdo zunaj Kragujevca sploh ne more doumeti, kako resna in velika je katastrofa v tem industrijskem mestu; težave so najprej prihajale počasi, potem pa... Mnogi prebivalci tega mesta so bili še na poletnem oddihu, mnogi niso mogli verjeti tistemu, kar se je zgodilo, zakaj Kragujevac je mesto, ki ni imelo vode, ki je razpisalo poseben samoprispevek, z referendumom, da bi razširili vodovod- Še danes so pločniki glavnih ulic in zidovi polni propagandnih gesel, ki poudarjajo, da je treba prispevati 2 odstotka dohodkov — za več vode. Nekoč so govorili — ko so hoteli komu reči, da ne govori resnice, da laže »Hodi okrog resnice kot dež okrog Kragujevca.« Dež se je res izogibal Kragujevcu, zakaj zadnjo veliko povodenj, ki je terjala kakih deset človeških žrtev, je tp mesto doživelo pred 65 leti. Bilo je že zdavnaj, le malo je starejših prebivalcev, ki to vedo, ki so si to' zapomnili... Kaj se je zgodilo? Vsi zaposleni v Kragujevcu zdaj delajo tudi ob sobotah in nedeljah, da bi ublažili posledice ujme. V skupščini kragujevške občine smo prejšnji petek dobili podatke, ki v telegrafskem slogu ponazarjajo, kaj se je zgodilo v tem mestu konec avgusta in kaj se dogaja zdaj. • Avgusta 1975 se je sedemkrat utrgal oblak, od tega trikrat s katastrofalnimi posledicami. Najhuje je bilo 26. avgusta ob 19,30. Takoj so sklicali štab civilne zaščite, JLA, organe UJV, gasilske enote, delovne organizacije, mladino. To je bila hitra in organizirana intervencija za reševanje ogroženih. Enote JLA so s posebnimi vozili — goseničarji in dvigali — rešile gotove smrti s streh poplavljenih hiš in z dreves na desetine prebivalcev. Medtem ko je voda poplavljala in nosila vse pred seboj — drevesna debla sode; tramove, postelje, hladilnike in drugo opravo iz poplavljenih hiš v bližini rečice — potočka Lepe-nice, je prispela vojska z dvigali ter začela pobirati s hišnih streh, ki so se že podirale, moške, ženske in otroke. •To je bila naj silovitejša elementarna nesreča, ki je prizadela Kragujevac v vsej njegovi zgodovini. Povodenj so sicer imeli tudi leta 1910, vendar so bile posledice takrat manjše (ni še bilo industrije in tudi ne novih naselij). Po povodnji so v mestu razglasili izredno stanje in takoj se je začela akcija za čiščenje in saniranje stanja. Škodo je pretrpelo 25 organizacij združenega dela, zlasti še industrija Gallovih verig Filip Kljajič, tovarna konserv Crvena zvezda—Inex, zavodi Crvena zastava — njihov TOZD 21. oktobar, kjer izdelujejo hladilnike, grelce in volane za avtomobile Crvene zastave — ter kmetijski kombinat Beograd, Agroservis, Beko in druge. Vse organizacije združenega dela, ki jih je prizadela povodenj, so takoj sprejele celo vrsto ukrepov, da bi odpravile škodo in obnovile proizvodnjo. • V poplavljenih in poškodovanih organizacijah združenega dela je zaposlenih 20.198 delavcev ali 47 odstotkov od skupnega števila zaposlenih. Te organizacije so v šestih mesecih izvozile za 40 milijonov dolarjev izdelkov, do konca leta pa bi vrednost njihovega izvoza morala doseči 114 milijonov dolarjev. •V mestu je bilo poplavljenih 163 hektarov industrijskih površin in 773 hektarov stanovanjskih naselij. Med podjetji, ki jih je prizadela povodenj, jih je mnogo imelo 70 do 80 odstotkov uvožene opreme. •Neurje je zajelo tudi 12 vaških naselij s 17.446 prebivalci oziroma 5-108 gospodinjstvi. Uničeni so bili kmetijski pridelki: na 7.269 hektarih obdelovalne zemlje. Izgubili so tudi veliko živine. •Evidentiranih je 946 gospodinjstev s poplavljenimi hišami, 136 stanovanjskih stavb pa se je bodisi že podrlo ali pa jih bodo še morali porušiti. Nova stanovanja bodo morali priskr- beti 206 družinam. Zaradi drsenja hriba Popova šuma se je več stano-vansjskih hiš podrlo že po povodnji. Poplavljeni so bili tudi šolski center Voja Radič ter osnovni šoli Milutin Todorovič in Stanislav Sremčevič. V teh dveh šolah je okoli tri tisoč učencev. Veliko škode je voda povzročila komunalnim objektom. Poškodovane so ceste, porušenih je šest mostov, poškodovan del kanalizacije in vodovodnega omrežja, instalacije ptt in podobno. •Škoda znaša po dosedanjih ocenah več kakor milijardo novih dinarjev, od tega okoli 600 milijonov v industriji. • V otroških vrtcih je izbruhnila epi-demija griže, zaradi katere je zbolelo 60 otrok. • V boju proti divjanju vode in hudim posledicam so sodelovali štab civilne zaščite, gasilske enote, JLA ter veliko občanov in delovnih ljudi. Začel se je prizadeven boj za saniranje delovnih organizacij, za obnovitev pro. izvodnje in za nastanitev občanov, katerih stanovanja so bila poplavljena. • Ustanovili so solidarnostni sklad z žiro računom št. 61700-789-1130 pri službi družbenega knjigovodstva v Kragujevcu. • Organizacijam združenega dela so predlagali, naj svoje normativne akte prilagodijo potrebam dajanja kreditov delovnim ljudem, ki so jih prizadele povodnji. Organom republike Srbije pa so predlagali, naj bi rečico Lepenico — to je pravzaprav majhen potok, ki poleti včasih celo usahne, zdaj pa je mestu povzročil toliko trpljenja — vključili v sklop projekta za regulacijo Velike Morave. Začeli so izdelovati projekt za generalno regulacijo Lepenice ter za zavarovanje mesta in bližnjih vaških naselij pred povodnijo. Konferenci zveze socialistične mladine Jugoslavije in Srbije sta predlagali, naj bi organizirali zvez-no mladinsko akcijo za reguliranje Le-penice. • Republiškim in zveznim organom so predlagali, naj bi črtali nekatere prispevke ter carine ob uvozu novih strojev in opreme. • Poglavitna naloga je bila sanirati stanje v podjetjih in doseči, da bi industrija lahko čimprej začela obratovati. Partijske organizacije in komunisti delajo noč in dan; odločili so se za rigorozno varčevanje. Močno se je uveljavila samoupravna pobuda te-mlejnih organizacij združenega dela. • Materialna škoda je tolikšna, da presega materialne možnosti Kragujevca. Gospodarstvo bi moralo petnajst let Izločati vso akumulacijo samo zato, da bi lahko sanirali to škodo. • Mnoge občine so začele pošiljati pomoč — v prvih desetih dneh septembra se je v solidarnostnem skladu nabralo 12 milijonov dinarjev. Kaj delajo? TOZD tovarne avtomobilov Zastava — 21. oktobar je normaliziral proizvodnjo in izdelal srednjeročni načrt za odpravo škode, ki znaša tukaj 3,2 stare milijarde dinarjev. Delavci tovarne Gallovih verig Filip Kljajič — najhuje prizadetega kolektiva z več kakor dva tisoč zaposlenimi, ki ko-operira z mnogimi delovnimi organizacijami v vsej državi, tudi ljubljanskimi in koprskimi — delajo v dveh izmenah, vendar še zmeraj samo čistijo blato iz tovarniških hal in z dragih strojev, ki jih je napadla voda, potem pa rja. V tovarni konzerv Crvena zvezda—Inex pregledujejo komisije konzerve in meso iz hladilnic, ker je zaradi povodnji zmanjkalo električne energije in hladilne naprave nekaj časa niso delale — tako da bodo ugotovili, koliko mesa bo treba zaradi spremembe »bioloških lastnosti« zavreči. V domu počitniške zveze Sloboda, kjer so se ustavljale številne dijaške ekskurzije, so zdaj nastanili večino družin, ki so ostale brez strehe nad glavo — iz naselij okrog Grošnice, Male Pčelice, Dragobrača, Erdeča in stare delavske kolonije Erdoglije. Vedeti je treba, da so brez strehe nad glavo ostali predvsem najrevnejši, tisti z najnižjimi dohodki. Nekaj so jih nastanili v domu za ostarele. V kragujevški mestni skupščini si prizadevajo skleniti pogodbe s podjetji, ki bi lahko v kratkem času po sistemu hitre gradnje sezidala 300 do 400 stanovanj, da bi družine, ki so ostale brez strehe, kam spravili še pred zimo. Ker je narasla voda prizadela toliko podjetij v industrijskem delu mesta in uničila skoraj celotno kmetijsko zaledje, so cene kmetijskih pridelkov in drugih živil začele naglo naraščati. Po povodnji, ki je mesto avtomobilov presenetila tisto dramatično noč od 26. na 27. avgust, je bilo tudi nekaj pojavov panike: nekatere »divje« radijske postaje po vaseh v šu-madiji so začele oddajati »divji« program in napovedovati, da bo v naslednjih dneh še več dežja in povodnji. Intervencija organov javne varnosti je morala biti uspešna proti takim alarmom... Kaj predvidevajo? Po nesreči in povodnji na večer 26. avgusta, potem pa še 30. avgusta, je Kragujevac obiskal tudi tovariš Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, in ko si je ogledal poplavljene dele mesta, je 2. septembra med drugim izjavil: »Prepričali smo se, da je povodenj povzročila Kragujevcu veliko materialno škodo, vendar na srečo samo materialno. Zaradi dobre organizacije, hitre intervencije armade, varnostne službe, civilne zaščite in prebivalstva sploh, ni bilo človeških žrtev ...« »Res je, da se dež izogiba Kragujevcu«, je dodal Stane Dolanc, »vendar to m pravilo, ker je bila pred petdesetimi leti podobna povodenj. Zato je zdaj poglavitna naloga regulirati porečje Lepenice... Mislim, da bi bilo treba v vsej državi začeti solidarnostno akcijo, ne samo zato, ker je ta katastrofa ena večjih, ki so se zgodile po vojni, temveč tudi zato, ker mora naša družba nenehno dokazovati svojo povezanost in skupni interes s pomočjo, z akcijami in s sodelovanjem na vseh področjih ...« ... To je bila katastrofa dela gospodarstva in tega svobodnjaškega velikega industrijskega mesta, ki se trudi, da bi omililo težave, kolikor je mogoče, vendar tega očitno ne more storiti samo. Mehanizem solidarnosti je že začel delovati: kragujevški delavci, ki so zadnja desetletja najprej izločali svoj dinar za gradnjo tovarniških hal, za nakup strojev in drugo, kar sodi k pospešeni industrializaciji, šele potem pa za stanovanja, vsekakor ne bodo ostali sami. Ljudje v težavah drug drugemu pomagajo, to je naravno. Toda pred jesenjo, ko se začenja običajno deževno obdobje in ko neha veljati izrek, da se dež izogiba Kragujevcu, izrek ki so ga zadnje povodnji tako dramatično demantirale, je marsikoga strah. Lahko se namreč zgodi, da deževno poletje, ki je napolnilo zemljo z vlago, prinese tudi deževno jesen in nove nevarnosti iz Lepenice in njenih petih ali šestih pritokov, potočkov, po katerih sicer nikoli ne teče voda. To je tista nevarnost, v katero marsikdo sploh ne želi verjeti, ne sme verjeti. Toda silovita povodenj, ki je Kragujevac prizadela avgusta 1975, je povezana ne samo z zmotno vero, da deževje ne bo pogostoma divjalo nad Kragujev-cem, temveč še z neko drugo zmotno vero, ki je nevidna samo na prvi pogled, a je prav tako navzoča: mnoga druga velika mesta v SR Srbiji (in ne samo v Srbiji), ki so doživela v obdobju pospešene industrializacije tolikšen razcvet, lahko doleti podobna usoda — da jih katastrofalno prizadene njihova majhna, neregulira-na, brezpomembna rečica. V industrializaciji je bilo tako, da ljudje prihajajo iz vasi, s hribov in odročnih krajev v mesta, da izločajo del svojega dohodka za nove in nove obrate, stroje, hale, stanovanja, gledališča, šole, da začenjajo bolj civilizirano in lepše življenje — pozabljajoč na nevarnost slepe sile narave-Ravno ta pa je letos poleti napadla Kragujevac, in brez trohice privoščljivosti, vendar z resnim naukom za prihodnost, moramo zdaj pomisliti na to, da vasi v zaledjih velikih novih mest, vasi-hribi, ostajajo prazne, brez ljudi, obenem pa tudi brez gozdov, brez rasti, ki lahko ustavlja velike hudournike in preprečuje katastrofe, kakršne se dogajajo, pa čeprav samo enkrat na petdeset let. Ne smemo več samo misliti na to, kako bi se zavarovali pred temi katastrofami, temveč moramo v to investirati. V Kragujevcu so to takoj spoznali, katastrofa jih je izučila, takoj so začeli izdelovati generalni načrt za regulacijo Lepenice, takoj v • ko so na svoji koži začutili težo m posledice slepe vodne sile. Zdravko Ilič PnmorskTdfnévnìk SPORT SPORT SPORT 21. septembra 1975 ODBOJKA NA ŠPORTNEM TEDNU GAJE Ženska ekipa Kontovela nepričakovano zmagala To je že druga turnirska zmaga Kontovelk v preteklem tednu V petek se je v Gropadi končal zensta odbojkarski turnir z nepriča- ovano zmago Kontovelk, ki so po zenaceni tekmi premagale domačo Ogo s 3:2. Tekma sama je bila na aobn tehnični ravni in je zadovoljila številno publiko. J™ set je po izenačeni borbi pri-^oal Kontbvelu, v drugem pa i > uomacinke remizirale. V tretjem se-. so. sPet Kontovelke pospešile ri-r-^ In zmagale, nakar so slogašiee rta set odločile v svojo korist, v ,r®zultatu 2:2 je zmaga pripadla adnjem setu bolj izkušeni ekipi ontovei^ čeprav so domačinke vo dile že . za 12:10, a so v finišu poginoma popustile. Ekipa Kontovela ì .res v odlični formi, saj je v ne-n_ Trebčah, in zdaj v Gropadi vojiia kar dve prvi mesti. V pred-mi je Bor premagal Koper z 2:0. REZULTATI: Kontovel - Sloga 3:2 SPORED 4. TEDNA GAJE «30-letnica osvoboditve» dANES, na Padričah ®-00 finale v balinanju in te-nisu 11-00 nogomet: Gaja - Parti-17 rm Zan ®°štanj '-00 kulturni program z nagrajevanjem * * * P^AKn^0 Ples z ansamblom BLANKA iz Šoštanja (15:13, 10:15; 15:10; 11:15, 15:10) Bor — Koper 2:0 (15:11; 15:10) KONTOVEL: Ban, Štoka, Milič, Danielli, D. in M. Rupel in Semec. SLOGA: Padovan, Grgič M. in S., Busletta, Križmančič, Crissani, Kralj S. in Pečar. KONČNA LESTVICA 1. Kontovel 2. Sloga 3. Bor 4. Breg 5. Koper 6. Sokol D. G. NOGOMET •""""""iumniMmum V MLADINSKEM PRVENSTVU Naše enajsterice so se izkazale Prejšnjo nedeljo so se začela tekmovanja mladinskih ekip. Žal, je že v prvem kolu prišlo do težav, saj je odpadlo kar šest tekem zaradi stavke slug na igrišču «Flavia». Med mladinci so se naše enajsterice izkazale zadovoljivo. V skupini A sta bila na sporedu dva slovenska derbija. V prvem je Primorec na dolinskem četverokotniku premagal Breg z goloma Stojkoviča in Edvina Kralja. V drugem pa je Zarja z dvema zadetkoma Iva Grgiča (prvega je zabeležil po dveh mi- nutah igre in je verjetno to prvi gol mladinskega prvenstva 1975/76) prekosil Primorje. V skupini B je Vesna premagala Opicino Supercaffè s 4:1. Gole za «plave» sta dosegla Zucca (2) in Biagi (2). Costalunga je visoko premagala Esperio, medtem, ko sta Rosandra in Rocol zabeležila edini remi prvega kola. IZIDI: SKUPINA A De Maceri - CGS 1:0, Zarja Primorje 2:1, Breg - Primorec 0:2. SKUPINA B Vesna - Opicina SC 4:1, Costalunga - Esperia 6:0, Rosandra -Rocol 1:1. LESTVICI: SKUPINA A: Primorec, Zarja in De Macori 2, Primorje, CGS, Breg, Domio in Edera 0. SKUPINA B: Costalunga in Vesna 2, Rosandra in Rocol 1, Esperia, Opicina, Libertas in Muggesana 0. Naraščajniki Prejšnjo nedeljo so bile odigrane le tri tekme v naraščajniškem turnirju za pokal «Pacco» V skupini C je bilo odigrano srečanje med In-terjem (Sv. Sergij) in Rozzolom B. Rocolčani so zmagali s klasičnim 2:0. V skupini D je Esperia Pio XII B klonila pred novonastalo ekipo Bleu Star z 2:3. Esperia SA pa je premagala Campanelle z 11:0 (tako visoke zmage v prejšnjih treh sezonah nismo zabeležili). Jolo KOLESARSTVO DANES V TRSTIH V hudi konkurenci tudi vozači Adrie To bo po daljšem času prva večja dirka v našem mestu Po daljšem času bo danes v Trstu spet na sporedu večja kolesarska dirka, na kateri bodo sodelovali tekmovalci iz vse države. Tudi tokrat bodo imeli glavno vlogo vete- Lonjerski kolesarji, ki bodo tokrat nastopili v popolni postavi (prvič letos na tako važni dirki) Bonanno, Macarol, Marušič. Maver in Vižintin, se bodo logično skušali rani, ki so menda edini, ki so u- uvrstiti na najboljša mesta. Vižintin spešni na kolesarskem področju v naši pokrajini, pa tudi na Goriškem. Dirko organizira nekdanji znani tržaški profesionalni kolesar Guido de Santi, vso tehnično podporo pa mu je dal na razpolago klub, kateremu načeluje še en profesionalec iz preteklosti, Giordano Cottur. Oba sta torej priredila za jutri popoldan precej zanimivo tekmovanje, ki se bo pričelo in zaključilo v Skednju. Tudi tokrat bodo prav verjetno odigrali glavno vlogo tekmovalci iz Veneta, ki so doslej na dirkah na Tržaškem odnesli vsa najboljša mesta. Vendar pa obstajajo med domačimi predstavniki tudi nekateri dobri elementi, med katerimi tu di člana lonjerske Adrie Macarol in Vižintin. Proga, dolga 84 km, pa bo naslednja: start v Skednju, od koder se bodo tekmovalci podali skozi mesto do Barkovelj, kjer bo ob 14. uri uradni start. Nadaljnja pot pa bo naslednja: Barkovlje - Miramar -Sesljan - Mavhinje - Šempolaj - Prosek - Križ - Sesljan - Mavhinje Šempolaj - Prosek - Križ - trbiška cesta - Obelisk - kamnolom Facca-noni - Bazoviška cesta - Trbiška cesta - predor na Čarboli - Ul. Doda - Ul. D’Alviano - Ul. Svevo -Skedenj (Ul. di Servola). šahovska panorama iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiia “ v Gorici in ’ 4 4 4 nikom r^.nc!. m skuPaj s predsed-FurlaniiT šahovske zveze Rreaanuf J^IJske krajine Tuliom biskal t m §onškimi šahisti o-7aI veleturnir v Milanu. PS.hQ9n/re®ni ^rani hotela «Leo tl«> .od koder sprem-svetu, dvorann&Vl ni Poročevalci po številne prod,- Za anallzo partij in skimi knLam^6 Prostore s šabov- K° smo oSal "4 a ÌmÌ rekVÌZÌtL Sem bil nr„,3a , 12 igralne dvorane organizatorjevi J30 sPosobnostjo bo Prišel vJ7ond 'ia v Milanu, k: Večjih in .-Rodovino kot eden naj- manja svetovne to!iko 2ani-^eleturnir na 6 ®abovske javnosti spevek k nsdalk?^6111 ^ nov Pri-Vske igredv cJ1 ^Puiar^aciji ša-Ralijj. vetu, posebno pa v MILAN 1975 Gl-IGORie z_; SMEJKAI Griinfeldova i„H - ,MEJKAL 1 d4 Sin 9 d‘':ka obramba Cd5 Sd5: l e4 96 3' Sc3 d5 4- ohramba3 Ì6 kS^^dova indijska h^dišče in k^ri ,crni zanemarja Jdrem razvoju figÌ°TnZavjk V impresivne k > ln pritiskom St^jono svišče610’ Vendar izpo' Lahko fC3-; 6' bcS Lg7 Dd7neV9ai?° ^Lbst Ld7 8 Ld7ke+r nC? 12-' S MM 3 V Cd4 114 c'd4 nak° igro lot 13’ Tcl Tfc8 z e-Ajehin, London ,oPartl3i Kashdan -j 7. Lc4 0—0 8. Se2 Skakač bi bil bolj aktiven na polju f3, vendar mora biti na e2, da prepreči vezavo z Lg4 in tako brani tudi kmeta c in d. 8. ... c5 Zanimivi sta tudi nadaljevanji 8. . . . Dd7 in 8. . . . Sc6. 9. 0—0 Sc6 10. Le3 Dc7 Zanimivo je, da Smejkal proti Gli- gonču na medeonskem turnirju v Leningradu 1973 nadaljeval 10. . Sa5 11. Ld3 b6 in težil zadržati na petòst v centru. Gligorič je z žrtvijo kmeta uprizoril napad na kraljevo krilo, vendar ni uspel in izgubil partijo. 11. Tei Poteza 11. Lb3 b6 12. d5 Sa5 13. Lf4 Le5 vodi k izenačenju kot partiji Korčnoj - Smejkal, Luhače-,Vice 1969. : H. ... Td8 Slabši sta potezi 11. ... b6 12. Dd2 Lb7 13. Lh6 Tad8 14. Dg5 Gligorič - Razuvajev, Ljubljana - Portorož 1973 ali 11. ... Sa5 12. Ld3 b6 13.14 e6 14.f5!ef5 15. ef5 De7 16. Tf3 Lb7 17. Tg3 Le4 18. Sf4 Tfe8 19. Sh5! z odločilnim napadom pot v partiji Radev - Merdinian, Bolgarija 1973. 12. Dd2 V nastali poziciji ima beli dva strateška problema: kako aktivirati damo in skakača. Poteza v partiji izgleda najbolj prirodna saj bo da ma kontrolirala diagonalo cl - h6, Druge možnosti, katere ima beh tej poziciji niso tako učinkovite:!) 12. Del Da5! 2) 12. Da4 Ld7 13. Da3 Lf8! 14. Db2 b5! z dobro igro črnega, Gligorič - Smejkal, Ljubljana 1973 3) 12. Khl e6!, beh so poskušah tudi z direktnim napadom 12. f4 Sa5 13. Ld3 Lg4 14. f5 cd4 15. cd4 Db6 16. Tbl Ld4:l 17. Tb6: Le3+ 18. Khl ab6 19. Dbl Tac8 s kompenzacijo za damo, Raškovski -Korčnoj SZ 1973. 12. ... Da5. Pasivno je 12. ... b6 13. Lh6 Lb7 14. Dg5 Lf6 15. De3 e6 16. e5 Lg7 17. Lg7: Kg7: z iniciativo belega. 13. T1dV.bG Sedaj bi bil prehod v končnico 13. ... cd4 14. cd4 Dd2: 15. Td2: ugodnejši za belega. Tudi manever 13. . . . Ld7 14.Lh6 cd4 15. Lg7: Kg7: 16. Df4!dc3 17. Df7:+ Kh8 je v partiji Gligorič - Petrosjan dai belemu prednost. 14. Lh6 La6 15. La6: Lh6: Smejkal ne igra po vzoru partije Gligorič - Weinstein ZDA 1974 v kateri je črni igral 15. ... Da6: 16. Lg7: Kg7: 17. d5 e6 18. c4 e5 19.f4 16 20. Tfl Td6 21. Del Sd4 22. Sd4: cd4 23. fe5 fe5 24. Dg3 s prednostjo belega. 16. Dh6: Da6: 17. Sf4 cd4 18. Td3! Izredna poteza, s katero pride beli do odločilnega napada na oslabljeno črno kraljevo krilo. Zanimivo je, da je to nadaljevanje priporočil sam Gligorič ob komentarju partije s Weinsteinom v ŠG 8/1974. Smejkal bi sigurno izbral drugo nadaljevanje, če bi poznal Gligo-ričevo analizo, črnemu grozi Sh5 in Tg3 z matom, zato mora zaščititi peto vrsto. 18. .. . Db5. Edina obrambna poteza. Slabše je 18. ... Da5, kar sledi 19. Sd5. 19. Th3 De5 20. Dh7:+Kf8 21. Se6 + ! Odločilna poteza, ki odloči partijo. Na 21. De6: sledi 22. Dh8 mat, zato je odgovor črnega izsiljen. Tako Gligorič dosledno kaznuje nasprotnika, ki se je polakomnil kmeta, ob tem pa je pozabil na obrambo kralja. 21. ... fe6 22. Dg6: D/6. Črni kralj je povsem nezaščiten, zato se je Smejkal odločil za žrtev dame, da bi še nadaljeval partijo, vendar pa je konec partije večkratni jugoslovanski šampion odigral v velikem slogu. 23. Tf3 Df3: 24. gf3 d3. Izgleda, da bo imel beli še do- JADRANJE NA REGAT!SPKCUPA Bensi in Kuret s polnimi jadri Tekmovanja se je Pred Sesljanskim zalivom je bila v nedeljo tretja društvena regata za pokal SPK Cupa, ki jo to društvo priredi vsako leto ob koncu sezone. Prijavilo se je 17 čolnov, ki so se tudi udeležili tekmovanja. Vreme je bilo še kar dobro ter tu: di vetrovne razmere. Veter, ki je bil na začetku precej močan je začel polagoma popuščati. V začetku so imele prednost večje jadrnice, potem pa lažji čolni, vendar so bili favoriti vedno v ospredju. Zmagovalca prejšnjih regat Zavadlal ter Bensi je letos ogrožala kriška posadka Tihange, ki je bila stalno med prvimi ter je šele na koncu zaradi šibkejšega vetra zdrsnila na četrto mesto. Dobro se je odrezala tudi posadka Volpi, ki je na mestu zasedla prvo mesto med čolni F. J. LESTVICA 1. Labod (Bensi - Kuret) 1 ura 18 min. 2. Osoj (Zavadlal - Zavadlal) 1 ura 21 min. 3. Jastreb (Malalan) 1 ura 22 min. 1 ura 23 min. udeležilo 17 posadk 4. Tihanga (Bogateč) 5. Lučka (Mezgec) 1 ura 31 min. 6. Mihec (Volpi - Volpi) 1 ura 43 min. 7. Toch (Guštin - Hrovatin) 1 ura 45 min. 8. Dolina (Glavina) 1 ura 47 min. 9. Conovel (Petelin - Petelin) 1 ura 56 min. 10. Krjavelj (Mezgec - Magajna) 2 uri 04 min. 11. Biba (Drasič) 2 uri 09 min. 12. Splasch (Cergolj - Sosič) 2 uri 13 min. 13. Jakec (Cibic - Zandomeni) 2 uri 19 min. 14. Sirena (Malalan) 2 uri 28 min. 15. Zez (Starc - Volpi) 2 uri 33 min. 16. Galeb (Germani) 2 uri 56 min. 17. Franc (Fabec) lahko računa na dobre uvrstitve v primeru skupnega prihoda na cilj, saj se v zaključnih fazah prav lahko meri z najboljšimi sprinterji iz vse države. Macarol pa bi prav lahko poskrbel za kako presenečenje že med dirko samo, saj je sposoben samotnih podvigov pa tudi raznih napadalnih akcij. Čeprav ni na nedeljski meddruštveni dirki preveč blestel, je med tednom spet prišel v svojo normalno formo, tako da lahko od njega pričakujemo marsikaj. Ostali trije lonjerski kolesarji, ki niso trenutno tako dobro pripravljeni, pa bodo lahko s svojo vožnjo odločilno pomagali obema tovarišema, predvsem v mašenju raznih «lukenj», ki lahko nastanejo pri raznih poskusih pobega, pa tudi pri lovljenju ubežnikov, ki bi prehitro poskušah zapustiti glavnino. Na žalost, pa se zadnje čase dogaja, da tržaški kolesarji, ki tekmujejo v petih različnih klubih, bolj gledajo na to, da ne bi ušel kdo izmed njih, kot pa na to, da bi nadzorovah goste iz Veneta, Lorr,-bardije in Emilije. Zanje je bolj pomembno, da so prvi med deželnimi tekmovalci, pa čeprav so zato na lestvici komaj dvajseti ah še slabši, kot pa da bi stremeh za zmago. Nekajkrat se je že zgodilo, da so tržaški veterani bili najbolj navdušeni, ko so lahko na velikih dirkah prekrižali račune kolesarjem v belomodrih dresih lonjerske Adrie. R. Pečar V prijateljski nogometni tekmi Pro Gorizia še ni dobro pripravljena Pro Gorizia — Icci Tolmezzo 1:1 (0:0) PRO GORIZIA: Siricano (Fantini), Tricarico, Furlani, Zoratti, Tomsig, Bianco (Campi), Barozzi, Michellut, Zuttion (Miniussi), Ridolfi (Frucco), Gardenal, ICCI TOLMEZZO: Forgione, Nodale, Macuba, D'Orlando, Tonelli, Me-negon, Di Lena, Comuzzi, Di Gallo, Picco, Braida. SODNIK: Suzzi. STRELCA: v 11. min. d.p. Frucco, v 35. min. Macuba. Tudi zadnja prijateljska tekma, ki so jo odigrali v sredo zvečer v Gorici, je pokazala, da Pro Gorizia še ni tehnično in kondicijsko pripravljena, čeprav se bo prvenstvo pričelo že v nedeljo. Tumburusovi varovanci so s Tol-mezzom igrali precej nepovezano, kar je seveda onemogočilo lepo igro. Posebno sredina igrišča je tokrat šepala in poznala se je odsotnost Mar-telossija. Gostje pa so se predstavib kot solidna ekipa, v kateri nastopajo nekateri zelo dobri posamezniki. Goričani so prvi prišli " vodstvo Fruccom, ki je izkoristil podajo iz kota. Po tem zadetku je Tolmezzo ostreje pritisnil in čeprav z igralcem manj (sodnik je namreč izključil Di 3 ure 16 min. iLeno) remiziral v 35. minuti. Pravilnik slovenskih 14. športnih iger 1. Organizator, namen, sodelovanje Sšl so manifestacija pripadnikov zamejskih Slovencev. Igre okvirno organizira Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, s sodelovanjem društev pri organizaciji tekmovanj v posameznih panogah. Igre težijo predvsem za množičnim delovanjem vseh zamejskih Slovencev v športu ter v rekreacijskih dejavnostih in to v čim večjem številu panog. Na igrah lahko sodelujejo tudi pripadniki drugih narodnostnih skupnosti, če primerno obvladajo slovenski jezik. Občevalni jezik na igrah je slovenščina. Prireditelj si pridržuje pravico, da iz organizacijskih ali drugih vzrokov prijavo zavrne. V tem primeru vrne prijavnino. 2. Razsodišče Razsodišče imenuje ZSŠD1. Razsodišče ima pet članov, eden od teh mora biti član ZSŠDI. 3. Prijave posameznikov Na SŠL lahko sodeluje vsakdo, ki izpolnjuje določila čl. 1 in je poravnal tekmovalnim. Ta je določem na 200 lir na osebo in jo je treba poravnati ob vpisu. Akt prijave je vpis v prijavno polo in poravnava tekmovalnine. V primeru odsotnosti tekmovalca ali odstopa se tekmovalnim ne vrne. 4. Prijave ekip V ekipnih športih prijavijo društva le število sodelujočih ekip, postave ekip pa prijavijo tik pred nastopom. Isti tekmovalec pa ne more mstopiti v isti disciplini ali panogi za več kot eno ekipo. Rok za prijave odloči društvo, ki organizira posamezno tekmovanje. 5. Vsak le za eno društvo Vsak posameznik lahko nastopa na igrah le za cm samo društvo. Če dve društvi prijavita istega tekmovalca, potem mora prizadeti tekmovalec pismeno izjaviti, za koga tekmuje. V nasprotnem primeru odloča prvi nastop. 6. Starostne kategorije Starostne kategorije določajo pravilniki posameznih športnih panog. Pripadniki starejše starostne kategorije ne morejo nastopati v mlajši starostni kategoriji, mlajši pa obratno lahko v starejši, vendar le u sosednji. Tako npr. c) lahko nastopa tudi v kategoriji a), ne more 44a v d). Toda d) lahko mstopa v kategoriji c), ne pa v a). Tekmovalci morajo ob prijavi napisati tudi letnico rojstva. 7. Sistem tekmovanja Organizacija tekmovanj je poverjena posameznim društvom. Tekmovalna podrečja za posamezne panoge niso vnaprej strogo določena. Za nogomet, odbojko, košarko, kajakaštvo, orientacijski pohod in kotalkanje je predvideno le enkratno tekmovanje za vsa področja. V ostalih panogah bo najprej na vrsti kvalifikacijski del v okviru posameznih področij, nato še finalni del med zmagovitimi ekipami. 8. Nosilci skupin Prireditelji si pridržujejo pravico, da za posamezne panoge in discipline določijo nosilce skupin po lastni presoji. 9. Urniki in panoge Tekmovalne panoge in časovni termini (kvalifikacijskih in finalnih tekmovanj, nagrajevanja itd.) bodo pravočasno javljeni v dnevnem tisku. 10. Tekmovalna pravila V mejah možnosti se bodo vsa tekmovanja odvijala po določilih mednarodnih športnih pravilnikov, ki so veljavni pri italijanskih športnih zvezah, včlanjenih v CONI. 11. Nagrajevanje Prireditelji bodo po zaključku tekmovanj nagradili najboljše s primernimi nagradami. 12. Zamuda tekmovalcev Tekmovalec ali moštvo, ki se ob razpisani uri ne bo javilo na kraju tekmovanja sodnikovemu pozivu za nastop, izgubi pravico do nadaljnjega nastopanja v isti disciplini ali panogi. 13. Kazni Vsak tekmovalec se mora podrediti določilom organizacijskega odbora ter je dolžan vesti se športno in vljudno do soigralcev, nasprotnikov, sodnikov, organizatorjev in občinstva. V primeru nešportnega obnašanja ali drugih prekrškov, bo dobil prizadeti v prvi stopnji opomin, v drugi pa bo izključen iz vseh tekmovanj Sšl in bo črtan iz seznama udeležencev z vsemi posledicami. V hujših primerih bo takoj izrečena kazen druge stopnje. Kazen izreče ZSŠDI na predlog sodnikov ali po lastnem preudarku. V ekipnih športih lahko komisije uvedejo po lastnem preudarku in po odobritvi ZSŠDI tudi sistem denarnih kazni, za katere pa mora biti sestavljen in objavljen poseben pravilnik. 14. Pritožbe V primeru tehničnih, organizacijskih ali sodniških nepravilnosti in drugih spornih vprašanj, sprejema zastopnik ZSŠDI pritožbe v prvi stopnji le 30 minut po koncu tekme, na katero se nanaša pritožba, v drugi stopnji pa razsodišče le 30 minut po odločitvi zveze o prizivu. Vsaka pritožba mora biti pismeno obrazložena s priloženo kavcijo 5 tisoč lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe ne vrne. Organizator in razsodišče odgovorita na pritožbo pismeno. Odločitev razsodišča je dokončna. 15. Poškodbe in škoda Organizacijski odbor ne odgovarja za nobeno morebitno poškodbo ali materialno škodo, ki bi jo utrpeli nastopajoči pred, med tekmovanjem in po njem. Vsakdo nastopa na lastno odgovornost. 16. Spremembe pravilnika Organizator si pridržuje pravico, da določila zgornjega pravilnika po svoji uvidevnosti spremeni. 14. Slovenske športne Igr« PRAVILNIK BALINANJA 1. Finalni balinarski turnir organizira ŠD POLET. Kvalifikacije bodo na šestih različnih področjih. Prva kvalificirana članska, oziroma mladinska ekipa ima pratico do finalnega turnirja na openskem igrišča dne 5.10.1975 ob 9. uri. 2. Tekmovanje bo v dvojicah. 3. Vpisovanje se zaključi 1. oktobra 1975. 4. Društva morajo navesti ob vpisa imena tekmovalcev posameznih dvojic. Postave dvojic ob vpisu ostanejo nespremenjene do konca tekmovanja. 5. Sistem poteka turnirja bo določil organizator na podlagi števila prijavljenih ekip. 6. Tekmovalci nastopajo v dveh kategorijah : a) mladinci (1960, 1961, 1962...) b) člani (1959 in prej) 7. Mladinci tekmujejo z dvema, člani pa s tremi kroglami, katerih teža in dimenzija sta določeni po pravilih UBL 8. V primeru zamude se upošteva le 10- minutna toleranca po času, ki ga določi organizator. Vsakih nadaljnjih 5 minut zakasnitve prinese ekipi eno kazensko točko. 9. Dvojica, ki se ne predstavi na igrišču na dan, ki so ga predhodno določili organizatorji, izpade iz nadaljnjega tekmovanja. 10; Ekipe morajo nastopati v športnem dresu svojega društva, sicer ne bedo pripuščene k tekmovanju. 11. Vsa srečanja bodo odigrali do 13 točk, finale pa do 15 točk. 12. O prekrških, ki so v zvezi z balinanjem, ukrepa sodnik, za ostale prekrške pa veljajo določila glavnega pravilnika Sšl. Pravilnik italijanske balinarske zve-te velja za vse tiste primere, ki niso predvideni v teh določilih. 13. Organizator bo v primer« potrebe spremenil določila tega pravilnika. KOŠARKA ŠD Polet priredi v okviru 14. Sšl košarko za člane in mladince, in sicer za Trst in Goriško. Vpisovanje Jo 23.9.75 v uradih ZSŠDI, Trs', Dl. Ceppa 9, tel. 31119. Košarkarsko tekmovanje bo 27. in 28. septembra letos. KOTALKANJE ŠD Polet bo 5. oktobra letos v pkviru 14. SŠI priredilo kotalkarsko tekmovanje. Vpisovanje do 1. oktobra v uradih ZSŠDI, Trst, Ul. Ceppa 9, tel. 31119. Pravilnik bo objavljen kasneje. STRELJANJE ZSŠRI sporoča, da zaradi tehničnih ovir odpade tekmovanje v streljanja v priredbi ŠD Polet. Naknadni datum tekmovanja bomo javili pravočasno. ŠTAFETNI TEK ŠD Polet sporoča, da bo štafetni tek v soboto, 4. oktobra ob 20. uri na progi Opčine - Bazovica. Pravilnik bo objavljen v prihodnjih dneh. Bankarj'i nogometaši Včeraj se je v Trstu začel nogometni turnir med uslužbenci tržaških bančnih zavodov. Nastopajo reprezentance kar 11 bank, tekmovanje pa organizira BIC. Danes finale «Kraškega pokala» Danes bo na Opčinah finale nogometnega turnirja za «Kraški pokal». Ob 14.30 bo na sporedu tekma Opicina Supercaffè - Libertas TS, ob 16.30 pa Primorje - Polisportiva Opicina. ...........................................................................«......................................«««n........................................................................................... ŠPORT NA ZNAMKAH BARBADOS Športna zbirka ni posebno bogata To ie maihen nfnt p- 1 saÌ -Ìe do danes izšlo le 34 znamk, iužni Strani AnHNkL kl t -1 & Prva znamka s športno tematiko je Si SanSSe SartLJ izŠla ^ 1966 ob priliki stoina država rotaia skl. i to' nega tekmovanja za pokal Rimet, 1966 Otok kf šteie rSi; mi w ki bil° v ^onu. Prikazani so iaa \;U”k’ kl,Stej,e nekaJ manJ kot nogometaši med akciio. To ie nrak- 300 tisoč prebivalcev, je bil prej dolga leta britanska kolonija. Prve 1969: Kriket — priljubljena igra vseh ozemljih pod britanskim vplivom samostojne znamke so na otoku dobili leta 1852, torej razmeroma zgodaj. Posebno znamke, ki so izšle od leta 1966 naprej, so izredno okusne. Morda so bile prav znamke način, da bi svetovno javnost opozorili na ta majhen otok, kjer je glavni vir dohodkov zaenkrat še vedno sladkorni trs, a kjer se skuša na vse načine uveljaviti tudi turizem. Za našo zbirko pa pride v poštev le serija 4 znamk, ki so izšle leta 1968 ob priliki konjskih dirk. Znamke prikazujejo glavne faze tekmovanja in sicer ogrevanje konj, (4 c), start (25 c), konji v galopu (35 c) in končno cilj (50 c). GRENADA (Nadaljevanje na 10. strani). To je skupina otokov, ki se nahajajo na skrajnem jugu Antilske-ga otočja, v skupino pa spadata o-tok Grenada in otočje Grenadinos. Tudi to ozemlje je nekdanja britanska kolonija, ki je najprej dobila administrativno neodvisnost, leta 1974 pa pravo samostojnost v okviru Commonwealtha. Prve znamke z napisom Grenada zasledimo že. leta 1861. Z leti se je poštna uprava i prilagodila zahtevam in potrebam zbirateljev tako, da so postale serije zelo privlačne in zanimive zaradi kompozicije motivov in barv. nogometaši med akcijo. To je praktično serija, ki je izšla v vseh britanskih kolonijah, spremenjeno pa je bilo samo ime države. Zanimiva je tudi serija 6 znamk, ki je izšla za olimpijske igre v Mehiki. Na desni strani znamke so znak iger, nebotičniki in palme, kot če bi s tem hoteli simbolično prikazati razvoj Mehike. Na levi strani pa so slavni atleti, ki so nastopili na prejšnjih igrah. Po dve znamki sta posvečeni Edith Guirovi (ZDA 200 m), Arturu Wintu (Jamai-ka 400 m) ter Ferrieru da Silva (Brazilija troskok). Brez kriketa v nekdanjih britanskih kolonijah ne gre. Tako je leta 1969 izšla serija 4 znamk. Tudi če so figure in motivi precej stilizirani, so tudi te znamke zanimive. Leta 1972 so bile na vrsti olimpijske igre v Miinchnu. Na petih fran-kovnih in dveh letalskih znamkah so prikazane razne olimpijske panoge, kot so jadranje, konjski športi in. tek. To je tudi edina letalska serija, k: je do danes izšla. Na otoku Carriacou je vsako leto na sporedu posebna regata za razne vrste čolnov, kot so na primer 1974: G It EN A D INI: edina športna serija, ki je do danes izšla na tem otočju navadne in tekmovalne jaihte, «sloopi» in podobno. Za tekmovanje iz leta 1973 je izšla serija 7 znamk, na katerih so prikazani razni čolni, topografska karta otoka in delavnica, kjer čolne pripravijo za tekmovanje. Iste znamke so kasneje izšle tudi v bloku. Končno imamo še serijo, ki je izšla letos za svetovno nogometno prvenstvo v Miinchnu. Na vsaki sta po dva nogometaša različnih reprezentanc v dresih, prikazani pa sta 1874: Nogometni pokal v Munciiiiu 1 0 o Naša rubrika o športni filateliji je dosegla danes skromen jubilej ali svoje stoto nadaljevanje. Med tem časom smo skušali podati čim točnejši zgodovinski pregled športnih znamk Evrope, Afrike in Severne ter Srednje Amerike, sledili smo vsem novostim in govorili o raznih športih, ki pri nas niso razširjeni ali pa so bolj malo znani. Med tem časom smo imeli stike z raznimi poštnimi utrravami ter smo od njih prejeli material in pojasnila o serijah ali posameznih znamkah. Nadaljevali bomo po tej poti in bomo skušali še bolj popestriti rubriko, posebno z nasveti za mlade filateliste ali podobno. Odo Kalan še zastavi obeh držav. V seriji sta tudi znamki za tekmo med Jugoslavijo in Brazilijo (2 c) in med Italijo in Haiti jem (75 c). Kot vidimo, so znamke izšle tudi za prve tekme finalnega dela prvenstva. Istočasno je izšel tudi blok. GRENADINI Ta del države je dobil leta 1974 svojo filatelistično samostojnost. Samostojna poštna uprava se je takoj spravila na delo in v enem letu je izšlo 45 znamk. Med temi je športna serija za svetovno nogometno prvenstvo, ki je bilo v Miin-chnu. Izšlo je osem znamk in blok z motivi, ki so izšli že pri znamkah otoka Grenade, samo z dodatnim napisom «Grenadines». Mislimo, da so take izdaje znamk špekulativnega značaja, saj tako na eleganten način «podvojijo» iste znamke. OBVESTILA Športno društvo Primorje priredi v okviru Puntarjevega memoriala danes, 21. t.m. ob 10. uri na sedežu društva nagrajevanje posameznih ekip nogometašev, ki so nastopili na turnirju. Ob 16. uri se začne sprevod s Proseka na nogometno igrišče «Velika ravna», kjer bo ob 16.30 tradicionalna nogometna tekma med starimi in mladimi. Zvečer bo na Proseku ob 20. uri tombola. Sledil bo ples z ansamblom The Lords do 1. ure. Vabljeni • • • V počastitev 30-letnice osvoboditve organizira Planinsko društvo Postojna planinski pohod 100 DRUŽIN NA NANOSU danes, 21. t.m. Izhodišče pohoda bo Razdrto od 7. ure dalje. Ob 13. uri bo pri Vojkovi koči krajši kulturni spored. Sledila bo zabava s plesom. Za pijačo in jedačo je preskrbljeno. Vsi udeleženci prejmejo spominske značke. ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK gorica > H » cn H KAJAK V okviru letošnjih Slovenskih športnih iger zamejska taborniška organizacija prireja tekme v kajakih. Ker precej ljudi ne pozna podrobneje takih čolnov, je namen današnjega članka prav kratek opis značilnosti kajaka. Kajak ali šileč je eskimski lovski čoln. Je dolg in nizek ter šilaste oblike, s ploskim dnom. Eskimi si z mojstrsko spretnostjo iz naplavljenega lesa zgradijo prožno in od porno ogrodje, na katerega napnejo živalske kože. Tako je čoln pokrit in neprepusten tudi na zgornji strani. Le v sredini zgornje strani ima luknjo, v katero sede veslač. Le-ta si okrog pasu priveže neprepustno kožo, ki je pripeta na odprtino kajaka. Tako tudi ob pljuskanju valov in celo v primeru, da se čoln prevrne, ne pride vanj niti kapljica vode. V rokah drži veslač eno samo veslo z listom na vsakem koncu. Običajno je v kajaku prostor le za enega; ponekod pa gradijo tudi večje — dvo in trisedežne kajake. Športni kajaki, katere si je priskrbel naš rod, so zgrajeni podobno. Prožne lesene veznice so napete na aluminijastih rebrih. Vse pa je povezano z vijaki. Na tako ogrodje navlečemo debelo in trpežno gumirano platno. Čoln je zelo lahek. Z vesli vred tehta približno 20 kilogramov. Značilnost naših kajakov je tudi, da jih v nekaj minutah razdereš na sestavne dele. Skupaj s nlatnom jih spraviš v večjo torbo, ki ima obliko večjega nahrbtnika. Tako zložen nahrbtnik si lahko oprtaš na rame. Sestavljanje kajaka pa zahteva nekaj izkušenj, ker je treba ogrodje primemo napeti, da ga lahko oblečeš v gumirano platno. Naši kajaki so se pojavili že na raznih vodah, saj jih vedno nosimo na naša letna taborjenja. Tako so že pluli po Nadiži, Soči, Rinži, Po- Ijanščici, Sori, Bohinjskem jezeru, Doberdobskem jezeru ter po morju. Do sedaj smo priredili, v okviru SŠI, že dvoje tekmovanj v veslanju s kajaki: leta 1971 in 1973. milan pahor Proti Ricreatorijem Dobra igra Bora Bor — Ricreatori 130:99 (63:51) BOR: Dovgan 6, Gombač 12, Tre-visan 22, Ambrožič, Mazzucca F. 13, Kore nl2, Mesesnel 10, Brana, Furlan B. 17. Zlobec 8, Kerpan 2, Pegan Š., Andlovič 2, Canciani 4, Udovič 22. SODNIKA: Žerjal in Mazzucca A. Med tednom so mladi košarkarji Bora, ki se pripravljajo na bližnje prvenstvo «POMLAD», odigrah prijateljsko tekmo z ekipo Ricreatori Comunali, že v začetku se je poznala boljša telesna priprava «pla-vih», nasprotniki pa niso nikakor predali orožja in so bili našim i-gralcem skoraj enakovredni. V drugem polčasu se je moč borovcev še bolj poznala. Hitro so se premikali v obrambi, lovili odbite žoge in nato sprožili protinapad. V tem delu tekme so prišli na i-grišče tudi mlajši igralci, ki so se tudi dobro izkazali. Vsekakor je bil to zadovoljiv začetek naših košarkarjev in upamo, da bodo tako zaigrali tudi med prvenstvom. edko Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, ‘ " - - - s» s^vL-tr.ii Naročnina l^en° J‘75° IIr- _ vnaPrel: Polletna 9.500 ar. celoletna 17.500 lir. Letna naročnins za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan, J 1-5° dln' °b nede'iah 2- din' « zasebnike mesečno 24,-letno 240—din, za orgamzaciie in podjetja mesečno 30.—. letno 300— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT. - DZS • 61000 L]ubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Stran 10 Izdaja in tiska H ZTT - Trst SPORT SPORT SPORI TRETJI DAN ATLETSKIH TF.KF.M Sara Simeoni na drugem mestu Z enakim rezultatom jo je na lestvici prehitela Pilatova Zaključen kongres esperantistov RIM, 20. — V tretjem dnevu vse-učiliških iger v Rimu je bil med najbolj zanimivimi disciplinami ženski skok v višino, kjer je po dolgi in ogorčeni borbi Simeonijeva klonila pred Filatovo le zaradi večjega števila neuspešnih skokov. Najboljši izidi: Višina - ženske 1. Filatova (SZ) 2. Simeoni (It.) 10. Hrepevnik (Jug.) Kladivo 1. Spiridonov (SZ) 400 m ovire 1. Ziegler (ZRN) 7. Mazzetti (It.) 1500 m - ženske 1. Wellman (ZRN) 5. Garagano (It.) 11. Cruciata (It.) Troskok 1. Joachimowski (Polj.) 6. Spasojevič (Jug.) 7. Siega (It.) 1500 m -moški 1. Wessinghage (ZRN) 5. Riga (It.) 10. Zarcone (It.) 100 m ovire - ženske 1. Rabsztyn (Polj.) 5. Ongar (It.) 8. Battaglia (It.) Disk - ženske 1. Dergova (Bol.) 9. Scaglia (It.) 10. Zambon (It.) Polipo 1. Tracanelli (Fr.) 3. Dionisi (It.) 188 188 176 73,82 50’43” 52’53” 4’08”72 4’13”20 4’19”58 16,54 16,28 15,87 3’39”73 3’42”68 3’47”96 13” 14 13” 90 14” 10 65,28 45,74 42,42 talkar Boris Škrk zasedel med 22. tekmovalci 17. mesto. Konkurenca je bila zelo huda. V zadnjem dnevu tekmovanja bo nastopil še Pavel Sedmak v kategoriji mladincev. ODBOJKA Proti reprezentanci SFRJ Močan odpor naših fantov V Trstu je sinoči v zelo borbeni in napeti tekmi jugoslovanska moška državna odbojkarska reprezentanca premagala reprezentanco ZSŠDI s 3:0 (15:12, 15:3, 15:7). 5,20 5,10 V 7. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige je Dinamo premegal Sarajevo z 2:0, Rijeka pa Slobodo z 2:1. DANES V OPATIJI 126 centavrov v boju s časom Danes bo v Preluki pri Opatiji mednarodno motociklistično tekmovanje za veliko nagrado Jugoslavije, ki bo veljalo tudi za svetovno prvenstvo. Prvi start bo ob 11. uri, zadnji pa ob 15.10. Tekmovali bodo ■v kategorijah 50, 250, 125 in 350 ccm. .......................................................im Puntarjev memorial KOTALKANJE Kot sporočeno so na državnem prvenstvu sodelovali tudi nekateri kotalkarji openskega Poleta. V kategoriji naraščajnic, kjer je bilo 32 tekmovalk je Jadranka Košuta zasedla 20. mesto, medtem ko je v kategoriji naraščajnikov Poletov ko- ATLETIKA Sinoči je bil na progi Padriče -Gropada - Bazovica - Padriče tra-dicinalni 4. nočni tek Gaje. Lestvica: 1. Davorin Grgič (Gaja) 20’42” 2. Iztok Grgič (Gaja) 20’52” 3. Rudi Škabar (Kras) 22’20” 4. Renco Milič (Kras) 23’30” 5. Giorgio Kalc (Gaja), 6. Maks Grgič, 7. Bruno Milacci, 8. Fabij Ruzzier, 9. Peter Grgič, 10. Marko Rismondo. Na košarkarskem turnirju v Mostah (Ljubljana) je Zelena jama premagala Bor s 83:69, med mladinci pa domači Partizan peterko ZSŠDI z 82:46. MOTOCIKLIZEM Za letošnjo 25. veliko nagrado Jugoslavije (ki bo obenem 12. vožnja za SP) se je pripravilo skupno 126 tekmovalcev iz 24 držav. Zanimanje za nastop na tej dirki je bilo izredno, saj so morali organizatorji zavrniti kar 252 prijavljencev. Dirke ne bodo neposredno »renaseli po TV. E. Klarič NOGOMET PRIMOREC TRETJI Brežani so se ostro upirali Primorec — Breg 4:2 (1:1) PRIMOREC: Maglica. Sluga (v 5. minuti Fortezza), Križmančič, Sosič, Manzutto, M. Kralj, Možina, B. Kralj, Deste, Čiok, M. Kralj. BREG: Krmec, Rodella (v 5. min. Dussi), Crevatin (v 45. min. Čok), Klun, Sosič, Kavški, Beržan, Kralj, Lovriha, Mikuš, Strnad. SODNIK: Maiole iz Trsta. Stranska sodnika Sibelia in Fei iz Trsta. STRELCI: 18. min. Mikuš, 30 min. B. Kralj, 63. min. čuk (avtogol), 65. min. M. Kralj (11-metrov-ka), 79. min. Strnad, 85. min. Možina. GLEDALCEV: 150. Tretje mesto Puntarjevega memoriala si je zagotovil Primorec, ki je premagal Breg po zelo borbeni in naporni tekmi. Čeprav rezultat priča o visoki zmagi Primorca, moramo reči, da Breg ni zaslužil tako hudega poraza, saj mu sreča ni bila naklonjena. Po prikazani igri so Brežani zaigrali bolje kot v polfinalni tekmi s Pol. Opicino. Predvsem je bil viden napredek na sredini igrišča. Primorec tokrat kljub zmagi ni zadovoljil. Celo moštvo je zaigralo zelo medlo in pod svojimi sposob nostmi. Tekma se je začela dobro za Brežane, ki so v 18. min. igre že vodili z golom prednosti. Po prikazani i-gri je izgledalo, da bo Breg z lahkoto podvojil, toda dobri posegi Magline in netočnost Bregovih napadalcev je doprinesla, da do tega ni prišlo. Obratno, je Primorec izkoristil enega izmed svojih nevarnih protinapadov in je bil uspešen z B. Kraljem. Z neodločenim rezultatom se je končal prvi polčas. V drugem delu tekme je Breg nepričakovano, v dveh minutah in sicer v 63. in 65. minuti prejel kar dva gola. Prvega, ko je Čuk nehote poslal žogo v lastna vrata, drugega, ko je sodnik dosodil v korist Primorca dvoumno 11-metrovko po prekršku nad B. Kraljem. Kljub nesreči so Brežani prikazali ne samo dobro voljo, a tudi značajnost, saj so se z vsemi silami vrgli v Sekcija veteranov Primorja se zahvaljuje vsem trgovcem in tistim, ki so prispevali za nagrade nogometnega turnirja veteranov za 1. pokal «Mario PertoU in sicer so to' Luči Sedmak, Zdravko Kante, Gino Mariam, Albino Malalan, Renato Lonza, Bulgarelli, Giulio Gulič, Albinu Pertot, Rado Zoran, Marija Luxa, Vanda Starc, Ingrit Majovski, Lloyd Adriatico agenzia B. štrekelj — Opčine, Karel Pertot, Bruno Pertot, Marina Pertot; Društve na gostilna — Prosek, Hruštve na gostilna — Kontovel, šport no druSU’o Kontovel Dario Husu, Rosetta Pertot. Stanko Furlan, Stanko Prašelj. napad in spravili v hudo zadrego obrambo Primorca večji del drugega polčasa. Prizadevanja so doprinesla, da je Strnad zmanjšal rezultat na en gol prednosti. Ko je kazalo, da bodo Brežani lahko izenačili, so Trebenci nepričakovano v protinapadu ponovno realizirali z lepim golom Možine. Zadnji zadetek je Brežanom iztrgal vse upanje, vsaj do izenačenja, saj je o-stajalo še malo časa do končnega žvižga. Najboljši v vrstah Primorja je bil B. Kralj, v vrstah Brega pa Mikuš. V finalu Puntarjevega memoriala je sinoči Costalunga osvojila prvo mesto z zmago nad Openci s 3:2. H. V. FIUGGI, 20. — Belgijec De Vlae-minck je zmagal na mednarodni kolesarski dirki po Laziu. Po 14” je prispel kot drugi PoMdor, nato pa v presledkih še Poggiali, Battaglio, Gimondi in drugi. TURNIR VETERANOV Ponziana osvojila «Pokal M. Pertota» V četrtek sta bili na Proseku finalni tekmi nogometnega turnirja za «1. pokal Maria Pertota». Prvo mesto na tem turnirju je zasluženo o-svojila močna enajsterica Ponziane, ki je v velikem finalu premagala San Giovanni. Nogometaši Tabora iz Sežane so bili tretji, saj so v malem finalu odpravili Portuale iz Trsta. Finale za 3. mesto NK TABOR — PORTUALE 2:1 (1:1) NK TABOR SEŽANA: Hren, Stopar, Krt, Rijavec, Štoka, Uršič, Pirjevec, Meden, Fajt (v 41. min. Milič), Kontelj, Delizajmovič. PORTUALE TS: Croci, Cafagna, Miani, Calessi, Metulio (v 41. min. Divo), Kichel, Bonetti, Kert, Bertuz-zi, Bassanese, Bassani. STRELCI: v 10. min. Fajt, v 21. min. Bonetti, v 51. min. in v 79. min. Delizajmovič. Finale za 1. mesto PONZIANA - SAN GIOVANNI 2:0 (1:0) PONZIANA: Dambrosi, Suard, Farina, Pescatori, Marzari (v 65. min. Frontali), Crusi, Ruan, Catania, Forti, Venturini (v 50. min Kirkmayer), Plesnik. SAN GIOVANNI: Vagala, Russo (v 41. min. Fonda), Pelin, Grimaldi (v 50. min Bloccari), Sadar, Vignali, Marchioni, Lucchesi, Camassa, Pittioni, F. Fonda (v 41. min. Hel-mersen). STRELCA: v 24. min. Ruan, v 64. min. Forti. Po tekmah je bilo v sedežu Primorja nagrajevanje. Predstavnik veteranov Primorja Pepi čuk je pozdravil g”ste Za udeležbo in za lepe tekme se je zahvalil tudi Alojz Husu. H. V. Padalci in jadralci v Portorožu V Portorožu je vse pripravljeno za začetek dveh pomembnih športnih prireditev — 1. evropskega padalskega prvenstva in balkanskega prvenstva v jadranju. Svečana otvoritev padalskega prvenstva bo danes ob 14. uri na sečoveljskem letališču. Takoj za tem pa bo atraktivni letalski miting. Padalskega prvenstva se bo udeležilo 150 padalcev in padalk iz petnajstih evropskih držav in iz ZDA. Prireditve bodo trajale vsak dan do 4. oktobra. Na sporedu so tekmovalne discipline: figurativni skoki z višine 2.000 metrov, posamični skoki z višine 800 metrov, nadalje skupinski skoki na cilj z višine 1000 metrov in skoki v morje pred portoroško plažo. Nedelja, 28. septembra je rezervirana za atraktivne skoke za nagrado «Turizem Portorož 1975». Deveto balkansko prvenstvo v jadranju se bo prav tako začelo danes s slovesno otvoritvijo ob desetih dopoldne. Razen Jugoslavije bodo nastopili še jadralci Grčije, Romunije, Turčije in Bolgarije. Prijavljenih je nad 100 tekmovalcev, prvenstvo pa se zaključi 29. septembra. Na sporedu bodo regate v razredih Leteči Holandec, Finn in Optimisti. L. O. .................................. POD VODSTVOM TAJNIKA TONUTTIJA V Zagrebu srečanje med deželnim odposlanstvom KD in SZDL Hrvatske Hrvatsko odposlanstvo je vodil predsednik SZDL L Morgan - Poudarjena zbliževalna vloga manjšin PRAVILNIK POP V okviru 14. SŠI prireja RMV v dneh 27. in 28. septembra orientacijski pohod. Ekipe, ki bodo sodelovale na dvodnevnem pohodu bodo startale 27., ostale pa 28. t.m. Ura in zbirališče bosta objavljena pravočasno. Prenočevanje za dvodnevni pohod bo v šotorih, ki jih da na razpolago organizator. Prav tako poskrbi organizator za ležišča, ne pa za odeje in hrano. Končna lestvica dvodnevnega pohoda bo ločena od lestvice enodnevnega. Ekipe za dvodnevni pohod lahko imajo tri ali štiri člane ali članice, za enodnevni pa od štiri do šest. Oprema tekmovalcev naj bo izletniška. Ekipe naj imajo kompas, za zemljevide pa bo poskrbel organizator. Pohod bo potekal po doberdob-skem Krasu. Podrobne naloge in navodila dobijo udeleženci na startu. Organizator ne odgovorja za poškodbe med tekmovanjem. Vpisovanje ekip na sedežih ZSŠDI v Trstu (tel. 31-119) in v Gorici (tel. 24-95). (Nadaljevanje z 9. strani) sti opravka s prostim d kmetom, toda odgovor belega je bil novo presenečenje za nasprotnika in številno publiko v dvorani. 25. Khl! in črni se vda. Na 25. ... D2 sledi 26. Tgl dlD 27. Dg8 mat. Miniaturna zmaga Gligoriča, ki je prišla v pravem trenutku, saj je grozilo, da najstarejši udeleženec turnirja obstane na dnu razpredelnice. MILAN 1975 4. kolo . Karpov — W. Unzicker ŠPANSKA OBRAMBA - e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. Lb5 a6 4. | La4 Sf6 5. 0-0 Lel 6. Tel b5 7. Lb3 1 d6 8. c3 0-0 9. h3 Sa5 10. Lc2 c5 11. d4 Del. \ Nastala je poznana pozicija iz I Čigirinove variante španske obrambe. Oba nasprotnika sta enako o-tvoritev izbrala tudi v srečanju na Olimpiadi v Nici 1974. 12. Sbd2. Zanimivo je tudi gambitno nadaljevanje 12. b4? cb4 13. cb4 Sc6 14. Lb2 Sb4: 15. Lb3, ki pa se v velemojstrski praksi ne srečuje. 12. ... Ld7 13. Sfl. Poznan manever v Španki, skakač hiti na kraljevo krilo, kjer bo be-prevzel akcijo. 13. ... Tfe8 14. d5. Karpov je zablokiral središče in v nadaljevanju bo odprl še f linijo in v bogati figurai igri ima vsekakor majhno prednost. 14. ... Sbl 15. S3h2 g6 16. Sg3 c4 H. 14. Na akciji črnega na damskem krilu odgovarja beli na nasprotnem krilu. 17. ... ef4 18. Lf4: Lf8? 19. Lg5 Le7. Unzicker priznava napako iz 18. poteze in si tako ustvarja slabost na polju g7 in odprti f liniji, kar pa Karpov lepo izkoristi. 20. Dd2 Lc8 21. Tfl Sd7 22. Sg4 in črni se vda. Grozi mu tako 23. Sh6 + s pritiskom na točko j7, m 22. ... Lf8 pa 23. D/4 Se5 24. Sf6 + z osvojitvijo trdnjave. Zanimivo je, da se je tudi na Olimpiadi v Nici Unzicker vdal še ob polni šahovnici, kjer ni bilo porušeno materialno ravnotežje, vendar pa je bila pozicijska prednost na strani svetovnega prvaka. Komentar: SILVO KOVAČ V okviru občasnih srečanj med predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine in SR Hrvatske in italijanskih demokratičnih strank ter Socialistične zveze delovnega ljudstva iz te republike, so se včeraj v Zagrebu sestali člani deželne ga odposlanstva krščanske demokracije pod vodstvom deželnega tajnika stranke Tonuttija in odposlanstva SZDL SR Hrvatske pod vodstvom predsednika I. Margana. Srečanja se ie udeležil tudi deželni odbornik za finance in splošna vprašanja Coloni, ki je v petek prisostvoval slovesnostim ob «Dnevu Furlanije -Julijske krajine» na zagrebškem mednarodnem velesejmu. Na tem srečanju, ki je tretje po vrsti (prvo je bilo v Opatiji in drugo v Vidmu), so izmenjali misli in poglede o številnih vprašanjih skup nega interesa. Dotaknili so se zlasti vloge, ki jo imata obe politični organizaciji pri pospeševanju vsestranskega sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino in SR Hrvatske v okviru prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Razprava je zajela tudi nekatera gospodarska vprašanja, in sicer zlasti problem trgovinske menjave med sosednima tržiščema, problem gospodarskega sodelovanja na splošno, problem usklajevanja pristaniške politike, zlasti kar zadeva tržaško in reško luko, in problem medsebojnega povezovanja z novimi prometnimi zvezami. Odposlanstvo KD iz naše dežele je posebej izrazilo zadovoljstvo ob novih oblikah sodelovanja med deželnim prebivalstvom in pripadniki italijanske manjšine v Istri in na Reki. V tej zvezi je bila na zasedanju poudarjena zbliževalna vloga, ki jo med Italijo in Jugoslavijo igrata italijanska manjšina v Istri in na Reki ter slovenska narodnostna skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini. TENIS Točaj nove matematike za osnovne šole na Tržaškem V okviru izpopolnjevanja učiteljstva in uvajanja novih metod pri pouku bo deželni pedagoški center s sodelovanjem vseh petih didaktičnih ravnateljstev na Tržaškem priredil štiridnevni tečaj. Obiskovali ga bodo učitelji, ki bodo prihodnje leto poučevali v prvih in v drugih razredih ter tisti, ki bodo v petih razredih, v predvidevanju, da jim bodo naslednje leto poverjeni prvi razredi. Tečaj bosta vodila dva strokovnjaka, pedagoška svetovalca iz Kopra. Prvi dan tečaja, ki se bo pričel ob 8.30 na osnovni šoli D. Kette v Ul. šv. | Frančiška, se bo zaključil 26. septembra. Med šolskim letom bo več srečanj med pedagoškima svetovalcema in tečajniki za preverjanje dela in za dopolnitev in predelavo učnega načrta. Otvoritvi tečaja bodo prisostvovali šolski skrbnik Fidenzi, predstavnik pedagoškega centra in vodstveno osebje osnovnih šol. V petek se je v Trstu zaključil 46. vsedržavni kongres esperantistov, še istega dne pa so se udeleženci iz Italije, Avstrije in Jugoslavije odpravili v Koper na tradicionalno srečanje esperantistov treh držav. Udeležence je sprejel predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram in jim zaželel plodno delo. Spored srečanja, ki se bo zaključilo danes, obsega predvsem razpravo o uporabi esperanta v šolah ter na področju trgovine, e-konomije in turizma. Na sliki: skupina udeležencev kongresa med o-gledom «sagre», ki jo je boljunsko PD «France Prešeren» pripravilo esperantistom v sredo. Monter v železarni Italsider, 51-letni Pasquale Boccio iz Neaplja, je včeraj popoldne padel z zidarskega odra med popravili na plavžu. Odpeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 40 dni zaradi verjetnega zloma zapestja in udarcev KINO KOPER: ob 10.00 matineja - ameriški: CHAILL, ŠERIF ZDA; ob 16.00 in 18.00 ameriški: CHAILL, ŠERIF ZDA; ob 20.00 francoski: PLAVOLASEC Z ENIM ČRNIM ČEVLJEM. IZOLA: ob 10.00 francosko - nemški: KLIC DIVJINE; ob 16.00 in 18.00 ameriški: LJUBIMEC VELIKEGA STILA; ob 20.00 italijanski: DECAMERON (ni za otroke). ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 italijanski: KRUH IN ČOKOLADA. PIRAN: ob 10.00 ameriški: TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE; ob 16.00 in 20.00 ameriški: V VRTINCU. PORTOROŽ: ob 20.00 slovenski: POVEST O DOBRIH LJUDEH. TRGOVINE Na obali bodo dežurale med sedmo in deseto uro naslednje trgovine: Piran: samopostrežna Nanos, Zelenjavni trg; sadje, zelenjava Nanos, Zelenjavni trg; mesnica Agraria, Kidričevo nabrežje. Portorož: samopostrežna Nanos; mesnica Emona. Lucija: samopostrežna Kmetijska zadruga. Izola: trgovina TUROPOLJAC v Pittonijevi ulici, delikatesa LJUBLJANSKE MLEKARNE v Dantejevi ulici ter trgovina s sadjem in zelenjavo, Kmetijska zadraga, Drevored prvega maja. V Kopru bo dežural eden izmed marketov na cesti JLA. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Nočna in dnevna zdravniška služba je organizirana v vseh treh obalnih mestih, prav tako pa dežurajo tudi lekarne. PRIREDITVE IN ZABAVE V nedeljo bodo odprti vsi športni objekti, v večernih urah pa bodo zabavne plesne prireditve v vseh večjih hotelih na obali. ŠPORT Portorož: ob 14. uri otvoritev evropskega padalskega prvenstva in letalski miting. Ob 10. uri otvoritev balkanskega prvenstva v jadranju. Koper: ob 16. uri Koper - Vodice, zahodna conska nogometna liga. Izola: ob 10. uri Izola - Usnjar, kom prometna nesreča s smrtnim izidom. Ob tej uri je avtomobilist 23-letni Silvo Abram iz Postojne prehiteval neko drugo vozilo, pri čemer je s prednjim levim delom vozila zadel pešca, 20-letnega Stanka Sorca iz Matenje vasi, ki je pravilno hodil po levi strani ceste. Stanko Sorec je na kraju nesreče podlegel hudim poškodbam. Trije sosveti na Radiu Koper V smislu izvajanja načel jugoslovanske ustave, da se razširi vpliv delovnih ljudi pri oblikovanju in U-resničevanju programskih nalog sredstev javnega obveščanja, so v preteklih dneh Izvolili na Radiu Koper tri programske sosvete. Svetu za politično informativne oddaje v italijanščini predseduje prof. Leo Fusilli iz Kopra, svetu za kulturno -literarne in šolske oddaje v italijanščini ravnateljica italijanske osnovne šole v Vodnjanu Anita Furlani, svetu za oddaje regionalnega programa v slovenščini pa sekretar občinske konference SZDL v Novi Gorici Slavko Velikonja. Smrtna nesreča pri Postojni V petek ob 22.50 se je pripetila na cesti med Postojno in Prestran- Na vseh treh sestankih smo slišali mnogo koristnih pobud in predlogov, kako bi še izboljšali programe Radia Koper, ki so namenjeni primorskim poslušalcem, slovenski manjšini v Italiji in italijanski narodnostni skupnosti v Jugoslaviji. Za programe v italijanščini so med drugim menili, da morajo vsebovati več pedagoških vzgojnih oddaj, nadalje posebno oddajo za mladine ter oddajo, ki bi obravnavala razne kulturne, folklorne in druge posebnosti italijanske narodnostne skupnosti. Glede programa v slovenščini pa je bil eden izmed glavnih poudarkov na problemih Slovencev v Italiji. Naj v zvezi s tem povemo, da je bila prisotna tudi delegacija uglednih političnih, kulturnih ir. javnih delavcev iz zamejstva, ki je pohvalila dosedanje napore koprskih programskih delavcev, hkra-, ti pa izrazila željo, da bi se pro-I gram za zamejstvo razširil, da bi bili bolj tesni stiki med Radiom Koper in SKGZ in da bi posvetili več pozornosti področjem Goriškega in Beneške Slovenije ter v zvezi s tem tudi razširili dopisniško mrežo. POPRAVEK Žal nam je, da smo morali ugotoviti pomoto v Vašem listu. Najbrž ni Vaša krivda. Kdor Vam je posredoval vest o sprejemu vz. škofa Cocolina v Nabrežini, je bil o tem zelo slabo obveščen, ali sploh ni bil prisoten. Sprejem škofa je bil namreč v šempolaju pred cerkvijo, na trgu, ne pa v Nabrežini! lake pomote niso prav nič opravičljive. Prosimo, da bi napako preklicali. Hvaležni šempolajski farani Odgovor uredništva: Errare humanum est! V gradbeno komisijo dolinske ob-t» a » nm a vn . | čine je bil izvoljen Guido Mikulich BAASTAD, 20. — V teniškem tek- in ne Mihalič, kot je bilo pomotoma movanju za Davisov pokal vodi objavljeno v članku o seji občinske-Svedska proti Čilu z 2:1. | ga sveta. nimiiiiniiiiiiuimiimiiiiii,,,,,,,,,m,HnnnimHmnnunnHmmmmmMminmmHm, Z izletom KZ v Dalmacijo PONUDBA OBČINSTVU ZA 300 MILIJARD OBVEZNIC 10% 1975 - 1982 II. EMISIJA ENEL ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO E INERCIJO Z DRŽAVNIM JAMSTVOM NOMINALNA VREDNOST IZDANE PO DONOS 1000 LIR 980 LIR 10,73 .Včeraj ob 15. uri so izpred sodne nalače na Foni Ulpianu odpotovali z dvema avtobusoma izletniki — člani Kmečke zveze. Na Reki so se proti večeru vkrcali na ladjo in odpluli proti Splitu, kjer si bo . do ogledali zanimivosti mesta ter j odpotovali na Hvar in nadaljevali pot proti Korčuli. Na Korčuli bodo I položili položili venec na spomenik padlim prekomorcem, med katirimi je bilo za časa NOV tudi veliko število borcev iz naših krajev. Na povratku se bodo ustavili še v Drveniku, Ma-karski, Zadru in si ogledali še druge pomembne kraje dalmatinske o-bale. Izletnike spremljajo predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin, tajnik Lucijan Volk in drugi odborniki zveze. Užitek s 1. oktobrom 1975 - Posticipirano izplačevanje obresti, b r e z odtegljajev, 1. aprila in 1. oktobra - Povračilo z letnimi izžrebanji, začenši s 1. oktobrom v letih 1980, 1981 in 1982 - Poprečno življenje 6 let - Svežnji po 1000 obveznic. DAVČNE OPROSTITVE Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v prid države ah krajevnih ustanov, vključujoč davek na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni dohodninskega davka na fizične osebe, dohodninskega davka na jundicne osebe ter krajevnega davka na dohodek. DRUGE ZNAČILNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil m so zato : vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kvotirane na vseh italijanskih borzah. daie m volj° občinstvu po zgornjih cenah bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA, v katero so vključeni sledeči zavodi: RANTFA MA7TnMA?lAI4TITTAIAÌ^NA ~ CREDIT0 ITALIANO - BANCO DI ROMA -BANCA NAZIONALE DEL LAVORO — BANCO DI NAPOLI — BANCO DI SICILIA — m novarDaI CREDIT0 deleeIcasEse di ris^rmw^tSa^^JncI^polIre A POPOLARE DI MILANO - ISTITUTO CENTRALE DELLE «AwrnETATP?F5r^RoIr,T^LIANE ~ BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA -CTAAMn° DIJ^T°!PIRIT0 ~ BANCA D’AMERICA E D’ITALIA - BANCO AMBRO-BA™™™°S?CIALE LOMBARDA - CREDITO COMMERCIALE - BANCA ^£A^L~t£?EDIT0 ROMAGNOLO — BANCA CATTOLICA DEL VENETO — ISTITUTO RANCARJO ITALIANO - CREDITO VARESINO - BANCA S. PAOLO - BANCO DI ORRORI E DELLA RIVIERA LIGURE - ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANCHIERI — ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE RURALI E ARTIGIANE Naročila se sprejemajo od 22. do 26. septembra 1975 pri zgoraj navedenih bančnih zavo-am, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel na razpolago vsak zavod.