256. sievilK«.
Ljubljana, v četrtek 10. novembra.
XX. leto, 1887
Icbaja vbak dan svećer, isimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.,  za 'fietrt leta 4 gld., za
i»1en mesec 1 gld. 40 kr. _      Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr.. zm jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom radona se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt lota. — Za tnje dežele toliko veC, kakor postnimi znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po ft kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   OredniStvo in upravnifivo je v Rudolfa KirbiSa hisi, ^Gledališka stolba". U p r a v ii i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz Rusije.
18. okt. st. st. [Izv. dop.] (Konec.)
No, ali se res sile koalicije tako velike, da bi se jih Rusija morala bati? Težko da; ako upotrebi vsaka država svojo reservo in deželno bratnbo v ohrano komunikacij, za posadke trdnjav i. t. d., to na bojišče ne more ni jedna iz njih postaviti pol milijona kombatantov. Torej, ko bi se združile vse evropeJ8ke države proti Rusiji, to vender ne mogo postaviti toliko vojakov, da bi Rusijo popolnem razgromile.
Smelo se torej labko reče, da vojne ne bode, dokler Rusija sama ne potegne meča. Ona se prigotovi torej popolnem, da vsprejme vraga v vse-orožiji svoje sile. In lahko rečem, imeje na to jako točna svedenja, oa se v skladih hranijo nove brda-novke ne samo za reserviste, ko celo za „družine" opol čenče v, ki so naša deželna hramba. Lahko je torej razumeti, zakaj naši „iskreni prijatelji" napenjajo vse moči, da bi Rusiji prinudilo k boju, dokler ni še, po njih mnenji, popolnem priprav Ijena
Koalicija, katero se je izmislil železni kancelar, razen tega nema nobene ideje, t. j. morda imajo vlade raznih držav kako iuejo, no vlade in narod ali narodi — to sta dve razni reči. Vojak, posebno sedanjega časa, mora znati, zakaj mu je podstaviti čelo pod sovražni svinec in da-li so muhe raznih ministrov zares večje cene, nego žena, otroci, mati, oče, sestra in — domovina. Kaka ideja, umevna narodom, more jih gnati nad Rusijo, ki se nikogar na avetu ne dotika? Koaliciji je treba duba sloge, zavesti jed neg a cilja in konca; ali kje tisti genij, ki bi mogel vojakom raznih držav in raznih narod-nostij ubiti v glavo, da jih vse vleče v Rusijo jedna ideja in da zato idejo morajo leči na večni son na mrzlih ledinah obširne Rusije? Nemce vleče v Rusijo ideja trebušnega kruljenja, Madjaie ideja — neprohodne in neprobudne budalost, — kaka ideja pa po žene v Rusijo Slovana V-J
Ruski vojak pa bode znal, da lehko nasiti svojo neomejeno željo, pobiti vender jedenkrat od vsega srca „nekrista Nemca", ki je v njega glavi konglomerat vsega podlega in nizkega; on bode
znal, da se bije za svojega batjuško carja, za vero pravoslavno „za Rusi. svatuju", in bil se bo fanatično jeden za vse, vsi za jednega. Duh vojska — to je faktor, kate rega bi protivniki ne smeli pozabiti; koliko ta duh znači, to nam kaže zgodovina, ne samo Grkov, kako so pobili Perze, no celo zgodovina Napoleonovega pohoda na Rusijo s koalicijo iz raznorodnih vojakov; ko on, Napoleon ni opravil ničesar, Bismarck pa še Napoleonu v podplate ne godi.
Tako Rusija lahko reče: i..i,y h,;> ho CBHiuy ho nali,u. ho cnyinr, t. j. grem, grem in ne žvižgam, (da bi koga ne razdražila); no ako se zadenem ob koga, to ne spustim ga iz rok.
To naj bi dobro zapomnili razni kovarni možje ki dregajo Rusijo z vseh stranij, da si s trepetom čakajo, ali ne pride v gosti v Stettin  nad Samodržec.   Z jedne strani torej vse mogoče intrige in zarote, z druge pa hinavsko klečeplazenje,
Kdor je torej pravi prijatelj Avstrije iu ne misli delovati „pour le roi de Prusae", mora upo-trebiti vsa sredstva, da bi odvrnil svojo domovino od vojne z Rusijo, ki dobrega ne more prinesti nikomur. Poleg tega pa se je treba v bran postaviti še drugemu zavezniku nemškega Moloha, t. j. Wichingom, ki trde, da je za avstrijske Slovane sv. Duh na apostole prišel v podobi latinski ga jezika srednjih vekov. Pač je že čas spo znati, da ne pristuje 1 e v i t u hoditi oholo mimo človeka, ki bo ga pobili na potu razbojniki; sicer naj se ne gneva, ako danes uli jutri tega nesrečniku pobere usmiljeni Samarijan in mu ulije v rane celiteljnega olja. Kakor Katon, trdimo tudi mi: ego autem censeo ....
P. S. Nek svet mož mi je očital, da se smejem nad „zakramentaliji". Spoznavam, da nesem prav storil, kajti na Koburžana je imel znani blagoslov tak upliv, da se je po njega volji na volitvah do mrtva ubilo nad 50 Bolgarov, kakor se sam baha; msotili pa trde, da jih je palo veliko več. Ali bi ne bil čas, ko bi se mu poslala, „ana-thema" za ta z verstva, o katerih Lev XIII. dobro ve." Krutorogov.
Vstočno, slovansko vprašanje.
(Po članku prof. Lamanskega v „Iz v est j ih".)
Mladočehi jeli so napadati Riegra zaradi tako poniževalnih odnošajev s Taafiejevo vlado. Te besede verno rišejo sedanji položaj Čehov, ki se mnogim in mnogim avstrijskim Nemcem zdi preveč sijajen in Žaljiv za nemško dostojanstvo. Kdo ve, če se Milan bode. ko bi to želeli na Dunaji, obotavljal poklicati Krističa, ali Če bi bilo treba, avstrijsko brigado ali divizijo iz Zemuna, da napravi ali ukroti nov Zajčarski ustauek, in da potem zopet postavi Garašanina na krmilo? Opomnimo, da je princ Koburški, ki je prišel v Bolgarijo s papeževim blagoslovom, s podporo Landerbanke, in 200 tisoč avstrijskimi puškami, dobil nalog, ob Dunavu in na Balkanskem poluotoku osnovati novo vazalno državo Avstro-Ogerske. Tako imamo Nemca Hohen-colerca za kralja rumunskega, pokoruejšega od vsa-cega Nemca katolika, Milana za kralja srbskega, in Nemca katolika Ferdinanda za kneza, in gotovo v kratkem za kralja, bolgarskega. Evo kaj je dosegel koncem XIX. veka germanizem prodirajoč proti slovanskemu vztoku.
Za te uspehe pa se germanizem nema zahvaljevati le svojim silam, ampak pred vsem latinstvu, rimsko-katoliškej cerkvi, katera je izrinila pri Slovanih slovansko cerkev, katero sta bila osnovala sv. Ciril in Metod, pomagala ponemčevati slovanske zemlje in priklopiti je nemški državi. Za tak zapad tako ugoden razvoj vztočnega vprašanja storile so razen papežtva in Nemcev tudi mnogo v teku stoletij romanske dežele — Italija, Francija, celo Španija, katerim se je v XIII. veku posiečilo razrušiti vztoeno cesarstvo v Carigradu iu osnovati latinsko z raznimi kraljestvi, vojvodinami in vsakovrstnimi italijanskimi francoskimi in španjskimi ozemlji na balkanskem poluotoku in grških otocih. Samo Turki so svojimi zavojevanji rešili Grke, Albance in del Slovanov, da jih neso pokorili Romani in Nemci, in zabranili, da se ni dalje širilo latiustvo po pravoslavnem vztoku. Najdalje so se na Grškem obdržali Benečani; na Kreti do konca XVII., na Jonskih otokih do konca XVIII. stoletja. Od vseh teh latinskih zavojevanj in kolonij ostali so na vztoku samo sledovi: bolj ali manj goste in obširne katoliške občine mej Al-
LISTEK.
Doktorjeva skrivnost.
Dogodek iz zakonskega življenja.
(Češki spisal dr. Jos. Štolba; posloveni Vinko.) (Dalje.)
Molče je z naglim korakom šel preko sobe; zagnavši palico, katero je držal v desnici, na mizo, in položivši cilinder poleg nje, nadaljeval je, jezno vrteč oči, svojo hojo po sobi.
Gospa Ružičkova se je iz nova prestrašila. Takega kakor danes videla je moža malo kedaj, in zategadel ga je, premagujoč svojo vzrujanost, skrbno vprašala: „Kaj pa se je zgodilo, stari?"
„Skandal," buhnil je iz sebe, „očiten Škandal." »Zdaj tabor, zdaj meeting in same ljube demonstracije. Kar se zdaj počne, to je v nebo upijoče. Da sem jaz minister ali vsaj namestnik, jaz bi jim izpodbil veselje do taborov. Lojalen človek, kot sem jaz, bi iz kože skočil, ko mora gledati tako poče-njanje. O, ko bi jaz bil minister —«
„Kaj pa se ti je pripetilo?"
„Le pomisli. V nedeljo bode tu pri nas tak tabor, o katerih sem v uradnem časniku čital take lepe reči — to je grozno. Zdaj v nedeljo niti od doma ne bodem mogel. O, »»ko bi bil jaz minister, jaz bi —"
„Kaj pa je vender to tebi mari?" očita mu v tem oziru takoj upokojena gospa Ružičkova; naj delajo, kar hočejo. Penzije ti ne morejo vzeti, čemu bi se potem togotil?"
„Še tega je treba, da bi mi penzijo vzeli!" jezi se gospod soprog dalje. „Ali je Svoboda doma ? Govoriti moram ž njim modro besedo; tako to ne more dalje iti."
„Tudi ti to že veš?"
„0, kako bi tega ne vedel; na svoje oči sem videl, sam sem bral."
„Tudi ti si to bral?"
nZdaj je že na vsakem oglu, celo mesto je s tem polepljeuo."
To je bilo gospe Ružičkovej vender malo preveč. Opotekla se je ter zaklicala preplašena: „Kaj celo mesto že ti ve? — To me umori!"
Marjeta skoči k njej.
nO ta sramota!" zajoka na glas.
„l)a, ta sramota!" togoti se gospod Ružička dalje, „zet cesarskega uradnika — reditelj mee-tingu — človek bi zblaznel."
Gospa Ružičkova se naglo zave. „To je torej na oglih V" zakliče vsa oveseljena.
„No, kaj pa druzega? odvrne gospod soprog neprijazno; ali ni to dovolj? A jaz mu povem svoje mnenje — tako ne pojde dalje."
„Dtt, tako ne pojde dalje", vzdihno uboga gospa.
„Ločimo se; on hoče itak vedno v Prago, vzame naj svojo ženo in naj gre."
Solze polijo obraz nesrečnej tašči Svcbodovej. „0b, meni se zdi", pravi s slabim glasom, „da pojde brez žene."
„Taka je," tolaži gospod tast; „nekdaj sva mu jo dala, žalibog, da sva jo dala, zdaj pa mu je ne moreva vzeti."
„Ob, gospa joka čisto iz druzega uzroka", dovoli si izpregovoriti Marjeta, nepotrpežljivo čakajoč priložnosti, da bi mogla poseči v razgovor.
„Iz druzega uzroka?" začudi se gospod Ružička. „Znkaj pa, zakaj? — Ven z besedo!"
„0h mož, ko bi ti vedel   - u
„Gospod, ne prestrašite se —"
banci in Grki na balkanskem poluotoku in na otokih. Ti Grkolatinci obračajo če sedaj nase posebno pozornost zasobnih katoliških društev na Franc« skem, Italijanskem in Špunjskeni. Z zanimanjem preiskujejo prošlost tega latinskega vztoka, in vzbujajo v svojih deželah spoznanje velicih verskih, fi nančnih, trgovskih, obrtnih, narod no-gospodarski h interesov, ki se imajo odkriti tam na vztoku ■ končnim propadom Turci je. Tja neprestano pošiljajo in tam vzdržujejo misijone in šole, tam povsod pre tikajo tla trgovci in obrtniki. Italija in Francija prizadevata se tam osnovati nove kolonije. Ta teženja se pa ne omejujejo le na romanske dežele, poleg Anglije, ki si je že prisvojila otok Ciper, tudi Nemčija in Amerika snujeta svoje protestantske misijone in šole v Bolgariji, Makedoniji, Carigradu, čistogrških deželah, Malej Aziji, Siriji in Palestini. Evo vsebina in meje vztočnega, slovanskega vprašanja za romansko-nemški zapad; taki so rezultati nad tisočletne zapadno-evropske zgodovine za narode grško-slovanskega vztoka.
Mari ni naivno in otročje misliti, da so pri razvoji vztočnega,   slovanskega vprašanja poklicani diplomati iu vojaki igrati glavno ulogo? Mari ni to ravno isto, kakor bi kdo trdil, da je ona tisočletna zgodovina Evrope minula v samih vojnah, diploma-tičnih pogajanjih in dogovorih ? Neumno in nupačno je razjasnjevati za naše narodno čuvstvo toliko žaleče in težke neuspehe z napakami in zmotami naše diplomacije, velicimi zvijačami kneza Bismarcka iu preslovečimi   vnanjimi  in notranjimi intrigami. Nemci, Angleži, liomani se za svoje uspehe nemajo zahvaliti Bismareku, Kalnoky-ju, Disraelli-ju, Levu XIII.; vsi ti ljudje so prava peščena zrnica v velikem poslopji evropske civilizacije. Za te zmage se imajo zahvaliti svoji energiji, svojemu umu, prid nosti, ki so ustvarili sedanjo evropsko znanost, velikim  bogastvom, ki so jih nabrali v teku stoletij, osobne;, socijalnoj in političuej svobodi, ki je porodila najrazličuejše oblike skupnega življenja. Naj ima Rusija tudi i.ajumnejše diplomate, popolnem nezavisne od tako imenovanih „intrig",  naj izne-nadja svet še z večimi zmagami svoje vojske kot je bil zimski prehod čez Balkan, če bode v njej, v ruskem občinstvu in narodu vladala popolna apatija, neprehodno spanje in neprosvetljena duševna agonija če se bode kultura in znanost proglašala za neizogibno zlo, katero je treba dovesti do možnega minimuma, iskrena, odkritosrčna beseda pisateljev se štela za nedovoljeno predrznost in malo da ne zločinstvo, se lahko že brez vsega preroškega duha naprej vidi in napoveduje staro gorje, z novimi neuspehi in porazi. (Dalje prih.)
Politični razgled.
JVotraitfe dežele.
V Ljubljani 10. novembra.
Kakor se govori, hoče ogerska delegacija predlagati, da se sestavi enketa, ki bode pretreso-vala vprašanje o puškah repetirkah. To bila bi nezaupnica vojnemu ministru. Hočejo ga prisiliti, da bi odstopil. V visocih vojaških krogih zinatra se postopanje Madjarov kot „revanche za Edelsheima." Predvčeraj je Kalnokv v budgetnem odseku avstrijske delegacije razkladal ob kratkem vnanjo politiko. Ker so njegove izjave strinjajo z njegovimi izjavami
v odseku za * nanje zadeve ogerske delegacije, ne bomo jih obzirno navajali. Omenil je |>red vsem, da bolgarsko vprašanje še ni rešeno in da ao bas" o tem vprašanji evropske vlade različnega mnenja, sicer pa vse žele tudi Rusija, da se zavolj Bolgarije ne začne vojna. Posebno toplo je omenjal minister zveze z Nemčijo in Italjo, v katerej zvezi vidi jamstvo za mir. Anglija tudi podpira prizadevanja srednjeevropskih držav in se je tem bolj nadejati njene pomoči, ker se njene koristi strinjajo z našimi. Sicer pa minister ne more jamčiti za mir, ker je zavisen od nepreračunljivih faktorjev. Najbolje je, da se naša država dobro pripravi za vse slučaje. Tem bolje bomo prij>ravljeni, tem več upanja je, da se ohrani mir. S Srbijo so odnošaji dobri. Avstrija nema nobenega povoda, da ne bi zaupala vlaM, ka-terej kralj zaupa. RistiČ je preveč srbski patrijot in preveč previden, da ne bi vedel, da sedaj mora drugače postopati, kakor poprej, ko Srbija še ni bila nezavisno kraljestvo.
Vn»nje države.
Zaradi posilnosti bolgarske vlade izseljojejo se močno Bolgari. Zadnje dni se je dvajset bolgarskih rodbin ukrcalo v Varni in odpotovalo v Carigrad. Bogati Trnovski bankir Maničev se je pa preselil na Dunaj. — Blizu Eski Zagre bili so upori prebivalstva poslednje dni. Poslalo se je tja več ba-talijonov milice in žandarjev, ki so imeli hud boj z uporniki. Vladna poročila zagotavljajo, da je že zopet vse mirno, privatna izvestja pa trdijo baš nasprotno. — Metropolit Klement pritožil se je pri svetej sinodi v Peterburgu, da ga vlada na vse mogoče načine preganja, ter ga ovira, da ne more do avdijencije pri knezu, da bi mu resnico povedal. Sinoda je dovolila precejšnje denarne podpore metropolitu in drugim preganjanim svečenikom v Bolgariji.
V .TI 21U cm I o u i. j i vlada velika nezadovoljnost. Turčija se boji ustaje in pomnožuje posadke. Bolgarski agitatorji šuntajo narod k ustaji. Ustaja v tej provinciji bi pa utegnila dati povod novemu konfliktu mej Srbi iu Bolgari, kajti oboji bi jo radi pridobili.
Poslednji čas se zopet govori, da bode odstopil ruski minister vnanjih zadev Giers. Njegov namestnik bode baje grof Šuvalov. Drugi pa hočejo vedeti, da bode Giersov naslednik veleposlanik v Carigradu Nelidov, grof Ignatjev pa pride za veleposlanika v Carigrad. - „Graždanin" svari Rusijo pred francoskim prijateljstvom in hudo graja liste, ki vedno napadajo Nemčijo. Poslednja kolikor toliko podpira Rusijo v bolgarskem vprašanji. Hudo pa ta list napada Avstrijo , ž njo se nikdar Rusija ne more sporazumeti o orijentaluem vprašanji.
Mej > enui j«» in Kunčjo vlada veliko nezaupanje, dasi pride ruski car v Berolin. Na obeh straneh se utrjuje meja in pomnožujejo vojaki. Rusija je premestila kavalerijsko divizijo, ki je dosedaj bila v Moskvi, na Poljsko in Nemčija za jedno četvrt pomnožila posadke na meji.
V Umnimiji narašča nevolja proti Avstriji, ker Madjari nečejo' nič prijenjati, da bi se mogla skleniti trgovska pogodba Rumunski listi vedno bolj pogosto pišejo, kako Madjari zatirajo rumunski ži-velj na Ogerskem in Sedmograjskem. Kakor se manjša avstrijski upliv v Rurauniji, tako pa narašča ruski. Vedno gotoveje je, da bode Rumunija na ru skej strani, ko bi zaradi bolgarskih zadev se začela vojna.
Italijane čakajo velike težave v Abesiniji, zlasti ker se, kakor kaže, Abesinci ne bodo marali spuščati v boj. Nedavno so Italijani imeli pred Mas-sauo vaje in v taboru Ras-Alule so pa zvedeli, da Italija takoj začne boj. Abesinci so hitro se umaknili, ter vse dragocenosti poslali v Aduo. Ko se je pa pokazalo, da Italija še ne začne boja, so pa Abesinci zopet znseli kraje, katere so bili ostavili. Vsekako Abesinci ne bodo dajali priložnosti Italijanom, da bi dobili zaželjeno zadoščenje. Umikali
se j m bodo. Italijani bodo morah gi njimi daleč v dež < lo,   ar je pa jako težavno in nevarno početje.
Predvčeraj sta se sesli belgijski zbornici. Pret I ložila se jima bode volilna reforma. Razširila se b od ■ nekoliko volilna pravica, pa ne dosti, ker se se danja vlada boji, da bi zgubila večino v zbornic , ko bi volili tudi delavci. Vlada bode predlagala zbornicama, da se nobenemu ne podeli več kapac/terno volilno pravico, ker s<> baš pri zadnjih občmslc.h volitvah kapacitetni volilci v več krajih liberale -eni pripomogli k zmagi. Sedanji kapaci tetni folild bodo pa še nadalje imeli volilno pravico.
V kratkem se irna sni t i v Madridu konferencija v VI «rt»ku intereaovanih vlastij, katera bode pregledala Madridsko konvencijo iz 1480. leta. Misel, da se snide konferencija, je prvi sprožil maročanski sultan sum, ki se pritožuje, da ra^ni zastopniki ve-leviastij tudi njegove podložnike jemljo pod svoje varstvo. Vlasti so pripravljene omejiti predprevice svojih zastopnikov v Maroku, kar se tiče varstva osob, ki neso podložni k i držav, katere zastopajo, če se jim dovolijo- nekatere trgovske ugodnosti.
Dopisi.
'£» l>iin;tja 8. novembra. (Zabavni večer slovenskih    slušateljev živinozdravni-štva)  Vicomte Ilenri  Begouen  piše v „Journal des Debats" o nas slovenskih dijakih,  da si snujemo narodna društva, da  si ohranimo narodno mišljenje.  Tudi mi slovenski slušatelji živinozdrav-ništva na Dunaji osnovali smo. svoje društvo, a ne da bi si ohranili narodno mišljenje,  ker to je že toliko ukoreninjeno v nas, da nam ga ne more iz-r u vati nihče,  pač pa, da bi si krepili to narodno mišljenje v svojih shodih in pri tem pokladali svoj dar na žrtvenik domovinski  v prid „Narodnomu domu."  Kot začetek priredili smo v nedeljo 6. novembra, zabavo z loterijo v korist omenj nega društva. Povabili smo brate Čehe,  ki so se tudi jako mnogobrojno  udeležili naše zabave iu s tem pokazali svojo ljubezen do svojih, južnih bratov. Posebno pa nas je razveselil obisk unetega in požrtovalnega rodoljuba gosp. Fr. Dularja, živiuo/dr. iz Dunajskega Novegamesta.  Društveni predsednik g. Majdič pozdravil je došle češke in sloveuske goste, posebej še je srčno pozdravil g. Dularja, koji ima, poleg predsednika, največ zaslug, da se je priredila naša veselica,   Loterija, ki je sledila,  donusla je lepo svotico „Narodnemu domu", katera pa ne bude jedina, ker prirediti hočemo v jednak namen Se več zabav v zvezi z brati  Čehi, kateri se tako gorko zanimajo za naše razmere. Izboren kvartet pel nam je mile slovanske pesni in krasni glasovi očarovali so navzoče, zato je pa tudi g. K ruš i č govoril vsem iz srca, ko je našim pevcem izrekel zahvalo.
Predsednik zabavnega dela veselice g. Dular, zabaval je vse res izvrstno b svojim šaljivim berilom in jako osoljenimi dvotipi. Navzočnim 4 Hrvatom nazdravil je v izvrstnej zdravici g. Š v i ge 1 j in bratom Čehom g. G a b r o v Š e k, na kar sta se zahvavila Hrvat Schulz in Čeh C h al u p a. Ta veselica je pokazala, kako prisrčna je zabava v krogu bratovskem, slovanskem. Da bode pa mlado naše društvo še mnogo sadu obrodilo v prid milej domovini, porok nam je predsednik njegov in naklonjenost bratov Čehov. Slednjič moramo še hvalo izreči gosp. Hubad-u, pevovodji „Slovenije", kateri je še svojo navzočnostjo mnogo pripomogel k uspehu
„Morebiti že sedi'?!"
„Oh, zakaj sva mu dala Marinko, revico — in ti si se upiral temu!tt
„Večna škoda za ljubeznivo gospodičino."
„Zdaj bi vender rad vedel, za kaj tu gre.a
„Marjeta, vi povejte."
„Gospod," prične ta, „jaz vam na kratko povem brez ovinkov, kar je našo gospo tako užalo-stilo. Gospod zet — vaš gospod zet —"
„No, moj gospod zet —?"
„— je oče!"
Zdajci nastane tišina! Gospod Ružička je pozabil na svojo važnost, ki mu ni dovoljevala, da bi se kakej reči čudil, odprl usta in oči j na steza j ter kakor okamnel gledal Marjeto.
„Oče?" čez nekaj časa šiloma izusti. „To ni mogoče!"
„Žalibog, da je; bil je že, predno so je oženil", nadaljuje služabnica.
„Predno se je oženil?!" zakriči na to, pri-šedSi iz prvega začudenja. „Kdo vam je to povedal?"
„Pisal je to nekomu v Prago —1 seže gospa Ružičkova v besedo.
„In jaz sem to brala!" pristavi Marjeta zmagovito.
„Veste li to za gotovo?" „Prisežem lahko."
Jeden hip stoji gospod Ružička kakor pri-mrznen. To je delovalo v njem — kar se vzgaue ter skoči k svojej mizici.
„Kje je pero, papir in črnilo?" zakliče. „0, jaz se na kratko pobotam ž njim", glasil se je energični sklep; „pri tej priči napišem željo, da se ločimo — ta človek niti minuto ne sme več ostati v mojej hiši."
„Oh, nesrečna Marinka moja I" ihti se uboga
gospa.
„Da, to je najlepše", pritrdi Marjeta; „takoj proč, sramotno ga odpodite ; saj ta človek nema ni trohice olike, jedva odzdravi, kadar ga domač človek pozdravi. Kdor visoko leta, nizko pade."
„Saj sem zmeraj pravil", nactaljuje razuneti gospod tast, letajoč po sobi, „da temu Svobodi ni ničesa verjeti. Kar mene zadeva, jaz bi tega nikdar ne bil dovolil."
„Kdo bi bil to prej mislil * , vzdihne gospa Ružičkova;  „saj je bil vender tako pošten videti."
„Pošten?" kriči nesrečni oče. „Morebiti zato, ker načeluje taboru, kaj? — Človek, kateri neprestano mrmra nad očetovsko našo vlado, kojega ime pride v uradni časnik kot ime nezadovoljneža, človek, kateremu nedostaje druzega, kakor da bi bil še pisatelj tega rabulantskega naroda — tak človek je vsega zmožen. O Bog, kaj mi poreče danes zvečer naš velespoštovani gospod okrajni glavar pri preferanci? — Toda jaz sem nedolžen."
„Oh, celo mesto nam ga je zavidalo," veli gospa Ružičkova.
„0, meni že od nekdaj ni bil všeč", zatrjuje Marjeta, „jaz bi mu svoje Ane nikdar ne bila dala."
Same najbolj trpke opombe usipale so se na Svobodo, in tako so bili vsi trije razuneti, da jih je naglo mej vratmi prikazavša se Marinka na vso moč osupnila.
„Marinka!" vskrikne gospa Ružičkova prestrašena.
„Je že tu — strela!" zakolne gospod soprog. „Za pet ran Kriščevih!" prekrižaj se Marjeta,
(Dalje prih.)
naše veselice. Slovenci živinozdravniški pa naj nadaljujejo, kar ho začeli in domovina bode r ponosom gledala na svoje vrle sinovi v daljnem, tujem mestu.
J.
Iz \<»\*'tcai mesta <S novembra. [Izv. dop.] V nedeljo 6. t. m. obveselila nas je naša čitalnica po precejšnjem presledku z dvema igrama. Igrala se je mična veseloigra „Kdnr se poslednji smeji", in prvenka slovenskih iger „Županova Micka".
l'rva ima vse dobre la-tnosti francoske veseloigre, osobito to, da z redko tehnično lehkoto iz nič dejanje ustvari, se zaplete ter zopet tako ljubko razvozlja, da poslušalca iznenadi in s tem doseže svoj efekt.
Nesmo posebni prijatelji salonskim igram, pa dovršeno predstavljenje gospe pl. Sternberg in elegantni nastop barona De Fleurv sta ta večer opo zicijo v nas potrla. Občinstvo je z obilnim ploškom pokazalo, da je istih mislij.
V „Županovi Miciki" nastopila sta Micika ln župan Jaka s tisto gotovostjo, kakor po navadi. Nepotrebno bi bilo je hvaliti. Nesmo pa vedeli, da bode Glažek toli komičen. Izmej novih močij se nam je osobito priljubila Podgorska in pa ta hrust Anže.
Tudi vsi ostali igralci so se trudili storiti svojo dolžnost. Želeti bi le bilo nekoliko glasnejega in jasnega govora, pa tu pa tam malo manj zaupanja v šepetalca. Svojo nalogo je ta večer g. šepeta-lec reševal prav marljivo.
Krasne so bile ta večer maske in pa kulise. Hvalo torej lehko izrečemo vsem diletantom in na svidenje!
Domače stvari.
— (K deželnozborski volitvi v Kočevji in v Ribnici.) Kočevci si bodo postavili kandidatom za deželni zbor zloglasnega profesorja Linharta, ki niti ne umeje oskrbovati vrta na učiteljišči Ljubljanskem. Ribničanje pa bodo jednoglasno volili svojega okrajnega sodnika g. V i š n i-karja. V Ribnici je zanj prav gotovo 80 glasov, v Kočevji pa kakih 15. Po tem takem moral bi biti izvoljen. Čujemo sicer, da Kočevski dekan kakor sveti duh plava nad strankami, čujemo tudi, da je celo Bodurjskn osobje v Kočevji bolj zavzeto za Linharta in ž njim za nemški „Schulverein", mislimo pa še vender, da bode zmagal g. V iš nikar, ako bode le kaj agitacije. Gospodje pričnite, kdor ima čast, ima tudi dolžnosti. Vsak bodi na svojem mestu!
— (Pokojni župnik D r a g o t i n R i p š 1) bil je porojen due 1. novembra 1820 pri sv. Juriji ob južni železnici. S tem je popravljena pomota, da je bil star GO let.
— {Iz Novega mesta) se nam piše: Vladni svetovalec gospod Ekel, slavi 23. novembra t. 1. štiridesetletni«) svojega službovanja. Kakor čujemo, namerava prebivalstvo prirediti spoštovanemu gospodu iz tega uzroka lepo ovacijo.
— (J o s. Stritarja zbranih spisov) izšel je 20. zvezek, v katerem se nadaljuje roman: „ Sodnikovi".
— (Zaradi veleizdaje) zaprli so posestnika tiskarne in odgovornega nreduika srbskega lista „Draškov Praboš" v Spletu, Rossa. Povod temu je konfiskovan članek, kateri je objavil omenjeni list.
—- (Delo F. Z. M. Kuhna) Kakor „Militar-Zeitung" javlja, je F, Z. M. baron Kuhn dovršil kritično delo o poslednji nemško francoski vojni. General pa ne misli izdati tega dela, dokler živi.
— (čitalnica v Šiški) priredi besedo s plesom na „Martinovo nedeljo" dne 13. novembra 1887 v prostorih Kozlerjeve zimske pivarne. Pri besedi in plesu svira vojaška godba c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Vspored: 1. Gjuro Eisenhut: MŠto čutiš"; moški zbor. 2 Gašpar Mašek: „Sporočilo"; triglasni ženski zbor. 3. »Odvetnika". Komična spevoigra, s spremljevanjem na glasoviru. 4. Anton Fdrster: „Domovina", mešani zbor. 5. Anton Nedved: „Venček slovanskih nar. pesmij"; možki zbor. 6. „Sivi lasje in mlado srce." Komično-dramatični solo-prizor spisal Ig. Borštnik, predstavlja g. Verhovc. Besedi sledi ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina za osobo 40 kr. Častiti društve-niki so prosti. K obilnej udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
— (Gledališko vprašanje v Ljubljani.) Enketa, katera je bila sklicala c. kr. deželna vlada, obstoječa iz članov deželnega odbora in   odposlancev   ložuih   posestnikov,  je sklenila,
da sp da izdelati načrt za zgrajanje gledališča na starem mestu. Načrt bode izdelal baje inžener Hraskv. Zidovi pogorelega gledališča se bodo po drli, ker se je pokazalo, da so preslabi. V novem gledališči bode budgetna razsvetljava in skrbelo se bode za dovoljno število izhodov, da se ne bode treba bati ponesrečenja ljudi j, ko bi nastal požar.
— (Prernemba v posesti.) Posestvo gosp. J. Mandlina, cenjeno na 4000 gld., kupil je 5 t. m. g. Viljem Tomic, trgovec v Trebnjem, na javni dražbi za 3465 gld.
— (Deželni šolski so vet za G o ri šk o in Gradiško.) Presvetli cesar je imenoval sledeče gospode za Člane deželnega šolskega soveta za Gorico in Gradiško za prihodnjih šest let: prosta knezo nadškofijskega kapitelja Jordana, profesorja And. Marušica, realkinega ravnatelja dr. Egidija Schrei-herja iu gimnazijskega ravnatelja Pantke-ja. Vsi imenovani bivajo v Gorici.
— (Premogokop v Zagorji) zadela je britka nezgoda. Južna železnica, katera je do sedaj — kakor naravno — kupovala tamošnji premog, jemala bode v prihodnje zaradi privoljenih jej ugod nejših pogojev premog z Ostrove v Šleziji. Ker lastniki Zagorskih premogokopov nemajo druzega kupca za premog, odpovedali so na jedenkrat 500 tamošnjim delavcem delo, tako da jim preti ravno začetkom zime naj veča beda. — Državna poslanca kanonik K 1 u n in dr. Po kl u k ar storila sta skupno s predsednikom trgovinske zbornice potrebne korake pri ministerstvu, toda do sedaj se nikakor ne ve, bo li moč kaj pomagati ali ne, ker je južna železnica že pogodbo sklenila z lastniki Ostrovskega pre-mogokopa.
— (Novoizvoljeni odbor akad. društva „Slovenije" na Dunaj i) se je tako-le konstitoval: stud. med. Janko Bleivveis vit. Trst e n i š k i , predsednik ; stud. jur. Konrad J a u e-žič, podpredsednik; stud. jur. Josip Hočevar, blagajnik; stud. jur. Radoslav Pipuš, tajnik; stud. phil. Josip Debevec, knjižničar; stud. jur. Fran Vidmar, arhivar; stud. jur. Viljem Schweitzer, odbornik; stud. jur. Mat. Hubad in stud. vet. And. Po tok ar, namestnika.
— (Glede umora) žandarja Janeza Bar-leta v Kranjski gori, o čemur smo poročali že pretečeni teden, dostaviti nam je še, da se je dejanje izvršilo 2. t. m. četrto uro zjutraj. Morilec, ki mu jo zadal smrtno rano v srce, je rodom Korošec.
— (Češnje v novembru.) Na vrtu gosp. pl MUllerja v Pulji je češnja letos drugikrat cvetela in ima baš ta mesec zrel sad.
— (Kmetijsko predavanje v Šentvidu pri Zatičini) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo dne 13. t. m. popoludue po cerkvenem opravilu.
— (Sedem let) je včeraj minulo, kar je bil strašen potres v Zagrebu, ki je bil napravil toliko škode. Mesto se je pa od tistega časa zopet opomoglo in se kaj lepo razcvita, ter ni prav nika-cega sledu velicega potresa. V stolni cerkvi je bila tiha sv. maša v spomin onega strašnega dogodka, ki je pa bila slabo obiskovana, kar dokazuje, da že ljudje pozabljajo one strašne dni.
— (Telefon z Dunaja v Gradec.) Južna železnica je dovolila brzojavnemu iu poštnemu ravnateljstvu, da sme iz Dunaja do Gradca poleg njene proge napraviti telefon.
— (Hrvatje na razstavi v Bruselj i). Kakor poročajo hrvatski listi se je še blizu 100 Hrvatov oglasilo, da se hočejo udeležiti razstave, ki bode prihodnje leto v Bruselji.
— (Vabilo k besedi,) katero priredi „Slo vensko bralno in podporno društvo v Gorici" v ne deljo, dne 13. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani slov. „Goriške čitalnice". Spored: 1. „Slav-Ijanska", besede Mir. Vilharja, uglasbil F. S. Vil-har; poje moški zbor. 2. „Bledi mesec", besede Ferd. Rusana, uglasbil F. S. Vilhar; poje mešani zbor. 3. Igra na citrah. 4. „Sirota", besede dr. Razlaga, uglasbil Ant. Hajdrich; čveterospev in alt-solo. 5. „Romarica", spel S. Gregorčič, deklair.uje gdč. Ivanka Klančičeva. 6. „Lunica", besede Fr Ser. Vilharja, uglasbil Fr. S. Vilhar; poje mešani zbor. 7. Igra na citrah. 8. „Deklamator v zadregi", beseduje g. A. Z. 9. „Slovenka", uglasbil Sr. Carli; poje mešani zbor. 10. „Na boj", besede Ternovca, uglasbil Ant. Hajdrich; poje moški zbor. ll.„Žtem-pihar mlajši", veseloigra v jednem dejanji; spisal
Belly-Eržen. Ustopnina za osobo 15 kr., za otroke 10 kr. Ustop dovoljen je udom tega društva in njih družinam, kakor tudi udom drugih slovenskih društev, katera so vabljena. Neudom imenovanih društev ni dovoljen uhod brez vabila. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Ošpice v Šibeniku v Dalmaciji.) V Šibeniku razsajajo ošpice že več mesecev. Zbolelo je že 1342 osob, izmej njih jih je 881 ozdravelo in 330 umrlo. Mej umrlimi bilo je 202 otrok. Sedaj je še 131 osob bolnih. Več zdravnikov je že odšlo v Šibenik, da proučujejo bolezen in zdravijo, toda brez vsega uspeha. Namestnik Blažekovič je že tudi pohodil večkrat Šibenik in delil podpore revnim holnikom,
— (Črnogorska ladija „Sibil") priplula je v nedeljo v Tržaško pristanišče, poveljnik jej je Fr. Petrovič.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 10. novembra. Privatni telegrami zagotavljajo, da se prestolonaslednik najbrž kmalu vrne v Berolin.
London 10. novembra. Standardu se poroča iz San Rema, da po izreku zdravnikov stanje nemškega cesarjeviča prestolonaslednika ni nevarno. Mackenzie ga bode še dalje zdravil.   Princ Viljem prišel zvečer v San Remo.
London 10. novembra. Pri lordmayor-skem banketu izjavil je Salisburv, da se je Eyub han udal indijski vladi. V evropskem položaji ni ničesar vznemirujočega. Salisburv kazal simpatično na govora Crispi-ja in Kal-nokyja, ki sta potrdila svet v nadi, da se bode ohranil mir.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Njega Vzvišenost je da'je gledo prostorov poudarjal, da bi za potrebne prostore imela skrbeti občina, in sicer: za jedno šolsko sobo z navadno šolsko opravo (šolske klopi, stenska plošča, prostor za učitelja itd.), za svetlo sobo za risanje in jedno za modelovanje, jedno za rezlarje, za večji prostor za pletarje košaric, za večji prostor za mizarje, dalje za jedno sobo za vodjo, po jedno za učitelje in za učila ter za primeren prostor za zalogo materijala ter za izdelane reči itd.; isto tako bi imela občina nalogo, skrbeti, da ostanejo ti pr istori v dobrem stanu, nadalje za snaženje, razsvetljavo in kurjavo, potem skrbeti za šolskega slugo in konečno oskrbeti prvo opravo šole s klopmi, obešali za obleko, umivalniki itd.
Če še omenimo, da bi bilo zelo potrebno, ako bi trgovinska zbornica, deželni odbor itd. skrbeli za ustanove, da bi za prvi čas obstanka strokovne šole imeli zadostno število učencev ter da bi tudi mladeničem izmej revnejšega prebivalstva omogočili obiskovati ta zavod, — potem bi izerpili program za stroške in potrebne dohodke toga zavoda
C kr. deželno predsedništvo naznanilo jo to trgovinski in obrtni zbornici ter jo z ozirom na nje prošnjo povabilo, da glede na to, koliko stroškov ima nositi za prostore, njih vzdržavanje, snaženje razsvetljavo in kurjavo, oskrbo šolskega sluge in za prvo opravo zavoda s šolskimi klopmi, obešali za obleko, umivalniki itd. sporazumno s kranjskim deželnim odborom iu mestnim zborom glavnega mesta Ljubljane sklene pravnomočno ter dotične izjave kolikor možno hitro sim pošlje.
Pri tem je omeniti, da bi oni, kateri bi se udeležil s kakim doneskom, imel pravico poslati zastopnika v odbor strokovne šole.
Kar se tiče uredbe vrbarstva v Kranjski, bodo po daljnji vsebini gori navedenega vis. minister-skega ukaza pri sestavljanji programa za prihodnjo leto ozirati se na potovalnega učitelja Karga, ki bode poslan v Ljubljano.
Zbornica se je obrnila v tej stvari do deželnega odbora kranjskega in do mestnega magistrata Ljubljanskega s prošnjo, naj se sestavi poseben odbor iz zastopnikov deželnega odbora, zastopstva deželnega glavnega mesta Ljubljane in trgovinske in obrtne zbornice, kateri bi se imel o tej stvari posvetovati in uspeh posvetovanja javiti rečenemu zastopstvu. Zbornica se je tudi v natanko utemeljeni ulogi obrnila do ravuateljstva kranjske hranilnice v Ljubljani s prošnjo, da izposluje v prid rečenim obrtnim strokam pri hranilničnem društvu, da bi podpiralo ustanoviti in vzdržavati omenjeno stro kovno šolo. Ravnateljstvo kranjske hranilnice javilo je z dopisom od 21. junija t. L, br. 0000, zbornici, da važnost obstoja take strokovne šole za lesno obrtnost pri po znaj e in da je tudi voljno, za prospeh tega podjetja priporočati glavni skupščini primerne predloge, ko mu bode naznanjeno, koliko so izjavila prinašati za ustanovitev in vzdrževanje tega zavoda oblastva, ki so na to obvezana in označena od visokega c. kr. naučnega ministerstva.      (Daljo prih.)
..LJUBLJANSKI ZM"
«tojt (192—172)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
TlIjCl:
9. Dovembrn:
P. i Mlonnt Lauboček z Dunaja. — "VVheh/, liano h, z Dunaja. —Diamant iz Prage — Neumaver iz Gradca. — "Weis8 iz RohoDeča. — Horwat iz Spodnje Idrije. — Raachl iz Gral#Si. — Struger s Koroške**. — Mihelčič iz Zagorja. — Marini iz. Skoijeloke. — Kupferschein iz Be-netek.
Pri Mall/li Umgal I Dunaja. — Goldmann, Herling iz Lepih lip. — Friederich z Dunaja. — Tauferer z Dolenjskega. — Lavagnoli iz Italije. — Lowy iz Trata. — Richl z Reke.
Pri lažnem kolodvora i Schiringer iz Zadra. — Stellan iz Maniaga. — Niefergall iz Črnomlja.
Pri avalri|«keui ee«arjl: Demšar, Božič, Schul-lein iz Idrije. — Schounir iz Pliberka. — Sablastnin, Ze-demer, Nadi bar iz Pliberka. — Kljun iz Begunj.
Umrli so r IJ ubijani:
8. novembra: Janez Jurman. delavec, 58 let, Ulice da Grad 12., za vodenico. — Friderik Pfefferer, c. kr. vla-imi tajnik, 59 let, bv. Jakoba trg 9., za otrpnenjem srca.
9. novembra: Ivan Kos. privatni dijak, 21 let. Hil-serjeve ulice 6, za tuberkulozo.
V deželnej bolnici :| 8. novembra: Avguština Altri, gostija, 66 let, za vnetjem prsne kožice.  —  Matevž  Pernat,  gostač, 73 let, za plućnim emtisemom.
Tržne cene r IJul>IJ<tiii
dne 9. novembra t. 1.
Plenica, hktl. Bel,
Ječmen, „
OveB,
Aj««a,
Proso, „ Koruza, , Krompir, „ Le&a, 9 Grah, Fižol, Maslo, Mast,
Speh frtfen,
5 69 4106 325 1 95 3 90 3 74 5 36 241 12-13 — 11 — 1 — — 65 60
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, r"v. Telečje „ „
Svinisko „ „ Koštrunovo    „ „
Pisanec.....
Golob......
Seno, 100 kilo . . Slama,   „ . .
Drva   trda, 4 □ met . n   mehka,   „ „
[64
|90l
I 8| ' 8 56 50 60 36 45 17 32 9B BO' ,15
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	| Vetrovi	Nebo	Mokrimi v 1 mm.
> o p ctš	7. zjutraj 2. pop. 9. »večer	735-35 mm. 735 47 mm. 73373 mm.	6 2" C 8 6° C 6 8° C	1 i • sl.jz. nI. svz. j si. svz.	megla obl. obl.	i 29-50mm. dežja. I i
Št. 17.361.
Srednja temperatura 7'2a, za 1-8° nad normalom.
ZD-u-ziaJslsia, "borza,
dne 10. novembra t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.)
včerai      — danes
Papirna renta.....gld. 81-45    — gld. 81 10
Srebrna renta.....„    8270    — n 82-50
Zlata renta......„   112—    — „ 111 80
B°/u marčna renta ....     „    *t>-20    — „ 96-10
Akcije narodne banke   .   .     „  889'—    — „ *-89-—
Kreditne akcije.....„   27960     — „ 278 10
London........                                 „  12545    — „ 125 65
Srebro........„    — •—     — „ — •—
Napol.........                                     „      9 92'/, — , 9-94«/,
C. kr. cekini......„      593     - „ 5-93
NemSke marke.....„    61-52'/, — , 61-65
4°/P državne srećke iz I. 1854   250 gld.   130 gld. 50 Kr.
Državne srećke iz I. 1864         100   „     169 „ 50
Ogerska zlat« renta 4°/9......99 „ 40 „
Ogerska papirna renta D" „.....86 „ 55 „
5°/0 fitajerske zemljišč, odvez, oblig. .   .   105 „ — „
Dunava reg. srečke 5<>/0  .   .     100 gld.   119 „ 2.") ,
Zemlj. obč. avstr. 4,/,')/0 zluti zaHt. listi .   127 „ — „
Prior, oblig. Ehzabetine zapad, železnice     — „ — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico   100 „25 9
Kreditno srečke.....100 gld.   179 „ 25
Budolfove Brečke.....                        10           19 „ 25 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „     110 „ 75 „
Traimmway-druBt. vel j. 170 gld. a. v.    .   228 „ — „
Zahvala.
Mej boleznijo in o smrti naše nepozabljive hčere, oziroma sestre, gospodičine
MARIČKE TAVČAR
nam tako mnogostransko skazano sočutje in poslednja čaBt, katero so skazali dragi pokojnici z mnogobrojnim spremstvom h grobu ter mnogimi lepimi venci, nam naklada dolžnost, vsem udeležencem tem potom izrekati uaSo uajiskrenejso zahvalo.
V Ljubljani v dan 10. novembra 1887. (834) Žalujoči
stariši, brata in sestra.
Razglas.
(835—1)
Ker je v zadnjem Času v Ljubljani nekaj Iju-dij za kozami (osepuicami) zbolelo in je mogoče, da se ta bolezen še bolj razširi, zdi se magistratu potrebno, p. n. občinstvo opozarjati, da je najboljše sredstvo proti tej nalezljivi bolezni stavljenje koz.
Da bode pa vsakemu mogoče, tega sredstva se posluževati, naročil je podpisani magistrat ani-maličnega cepila, katero se dobiva brezplačno vsak dan v tukajšnjem ekspeditu ; % Milk o soboto po-poludne ob 3. url pa se bodo tukaj od mestnega zdravnika brezplačno koze stavile.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 5. dan novembra 1887.
MDSEE PLASTIQDE
bratov BAYER.
Poslednji teden.
V nedeljo  13. novembra ob 9. uri avečer sklep. (834-4)
Naznanilo.
Uljudno naznanjam gostilničarjem in posameznim družinam, da sem odprl
zalogo iBoogovrstoega io prav izvrstnega
po nizki ceui. — Zagotovljaje hitro postrežbo z dobrim blagom se priporoča s spoštovanjem (826—2)
«T. Bole v Šiški pri Ljubljani.
CACAOj
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvej  Dunajske j razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko,  častnim diplomom, sta pristni samo, če imata naSo uradno registrovauo varstveno znamko in firmo. (800—7)
OoblVft »e pri vseb boljSib trgovcih in prodajalcih de-likates, v Ljubljani pri g. Petru LaNHiiik-u.
Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in centr. razpošiljaluica
Dunaj, IV., Allegasse Ni*. 48 (poleg juž. kolodvora).
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI
je issla knjiga:
Trije Javni govori.
Tri <lui v starem Kimu. Govoril prof. Fr. VViesthaler. — Zenstvo v »loveoNki narodni pesni. Govori! drd. Ivan Tavčar. — Jeauue d' Are, devica orleanska.
Govoril p of. Fr. Suklje.   Ml. 8°, 134 stranij.   Cena 20 kr., po posti 25 kr.
Javna dražba
bode v ponedeljek po Martinovi nedelji, to je dne 14. novembra 1887 na nekdaj Činkelnovem posestvu na Grosupljem pri Šmariji. (827—2)
Prodaja se prične zjutraj ob 9. uri in se bode, aRo potreba, popoludne ob 2. uri nadaljevala.
Prodajalo se bode iz proste roke razna hišna oprava in poljedelsko orodje, kakor: postelje, stoli, klopi, plugi, brane, mlatilnice, valarji, razne motike in tehtnice, kakor tudi 10 voz in troje sani, več parov mlinskih kamnov, 10 kamnitnih prašičevih korit, jedna stolpna ura, jedna brizgalnica, I plemenski bik švicarskega plemena in 2 junici.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da je na potovanji skozi Ljubljano postavil
na Reslovi cesti
svoj dvonadstropni
orjaški caroussel,
opravljen s prekrasnimi dekoracijami,
ter opozarja posebno na
viteške konj o, -m*
ki »e nikdar neso bili tukaj.
Zvečer briljantna  bengalična razsvetljava.
Mnogobrojni obisk pričakuje z velespoštovanjem
8311        ROBERT HUSTER.
Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji r
pri c. kr. konc. Anchor Line,
Duiiftj, I., KolonrrntrinK I.
če Grolloh-ova obrazna oreme (OrSme Grol.ch) ne odpravi vseli nečistostij kože, kakor: peg, ogre, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Schniinke). — CVna 60 kr. — Glavno razpušilialnico ima J. Grolioh v Brnu (M dravsko). — V Ljubljani ima zalogo Ed. BCahr, parfumčr. (741—3,
Fin med v satovji a kilo Hi* kr.
dobiva se pri (672—16)
OROSLAVU DOLENCU
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10.
i|B5"   Pošilja se tudi po poitl od 1 kile _     naprej proti povzetji aH predplačilu
. __
■UkMoVBBal *'j
o g	c" & e9 |>j	Ženske srajce iz  šilona z vezanjem, 3 komadi gld. 2.50.	Naglavni robci Iz flanele za ženske, jako topli, 3 kom. Ia. »Id. 2. -, Ila. 75 kr.	Barhant za obleko, najnovejši uzorec, prist barve, 10 metrov gld. a.OO.
ja ^2 c e g *i s 1 . g m *Q	7Z n rz «B	Ženske srajce iz Močnega pbttoa, z robci, 6 komadov uid.	Ženski predpasniki iz «ixforda, crettona, sur. platna in sifonu. 6 kom. clil. l.OO.	T rili i t ni k, težko baze, — 10 metrov la. Kld. 3.SO, Ila   gld. ».SO.
S  m ? >» =	si ■r e>c s	Ponoćni korzeti bogato okrašeni, 3 komadi, | bi. uid. 4. — , ila. gld. 1.8U.	Zimski Nigger-loden za  ženske obleko, najboljSe, baze, 10 metrov gld. 5.50.	Blago za pon<>čnc suknje, najnovejši uzorec, križaste, 10 metrov gld. 2.BO.
u » 3**9 ._ &s 'Z? c -o S §._	— cz 1	1 Spodnjice iz klobučine, bogato vezane« rndeoe, ni jave, 1 temnorujave, 3 kom. gl.     —.	CAC'UPJ^HIt, črn  uli  b:trvuHt,  tudi v barvah zu pleau, ilvojno iirokogti, 10 metrov gld. l.r>o.	Blago za moško obleko, modno, za zimo, 8*10 metra, [a. gld. .-►-,->O. Ila. gld. 8.9*5.
> S 3? o - y s B —	o —c: 8 ca t— ca	Angora-ogrinjalo : sa.   zix2o.o, veliko, gld. 2.80.	Volneni atlas v modnib io  plesnih barvali, dvoj. sir., 10 niot. gld. tt.50.	Itlago za zimske suknje, line baze,  modne barve, 2-JO metra s;ld. IO.—.
t po pošl iaže in iz pr	"p? e — is	Ženski jopič\i o\eJe volne (Jersev), v vseb barvali, lepo prileten, gld. a.—.	Valerie-flanela, najnovejši uzorec,  10 metrov gld. 41.--	Blago za ogrtače, tine baze, modne barve, 2-10 metra gld. O—.
o >2 I eŽ *"	— o	Ženske nogavice * za zimo,  belo  ali barvasre, H paro\' uld. 1.50.	najnovejši uzoreo,  10 metrov gld. «.—	\oniialiio perilo ]io Ju^erjovi nistemi, it čisto volno, zu Kuapoile in ilanu!, i imJo« tc>- a.»o, i iiiačo ttri. a.—.
I
r>.
>c/3 - r
00
o
> o ■o
Izdatelj iu odgovorni uirednik; Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
F0+/X