Na obali severnega Labradora
f '^Qj abrador je  dd britanske severno Amerike in je največji ameriški polotok
j^S^ v severnom ledenem morji. Hregovi tcga polotoka so zelo strnii, pefMnasti
in pusti,  a u\h dru^<ity;e ni tudi v notranjfij  zemlji tega polotoka.   Kamor
koli pogleilaš;  vse pasto in žalostno.   Lehko refemo,  da je Labrador iiajpustejiSa


dežela na svetu. Podnebje na tem polotoku je silao mrzlo. Zima zelo huda in ostra. Vso to deželo pokrivajo vecinonia visoke ggre in skale, !ed in vode, gozdi in grmovje. Le po nekaterih bolj južuUi krajih prideluje se po nekoliko krompirja, zelja in repe, žito ne zori v teh krajili. Labradorčani se peiajo po najve8 z lovom in ribi&tvom. V rekali se nahaja dosti rib, a mej živalrai se dobe: losi (Elenthier) soboli, beli in črni medvedi, volkovi, lisice, zajci, gorske macke, vidre, bobri i. dr. 1'rvbivalci so Eskiraaci, ki žini na Griinlandiji in Labradoru.
—•¦< 103 >•*—
Hudson je bil prvi, ki jn 1610. leta prepotoval jeden del tega sveta, pre-iskal ga in popisal.
Eskimaei niso tako glup in divji narod, kakor se je doslej mislilo, Pred nekaj leti je predaval v zbornici parižkega geografskuga društva niladi učenjak Oharles Rabot jako zanimtvo o svojem znanstveneni popotovanji po severnih arae-riškili krajili. Oa pripoveduje, da so Eskimaci že dosti pametni Ijndje. — Otroci se ufee y učilnicah brati in pisati v svojem jeziku. Tudi iniajo v svojem jeziku list za mlndino s podobami. Na svojih goslih znajo še dosti dobro igrati. (Jedni ro in redni; na oknih imajo vže tudi kakor pri aas steklene šipe; Be pijo, kakor sc je spluh mislilo. masti od morskega psa (tulnja), to mast le rabijo za sve^avo, ki gori svfitlo kakor naš petrolej. Losi žive v divjem stanji ter niso udomafetii kakor naša doniača živina. Po nekaterih Labradorskih pokrajinah imajo prebivalci za doinaeo zival nekega volku jiodobne^a psa, ki pa ne laje, ampak ima nekak otrotrjemu joku podoben glas. Be\i medvedi uiso tako uevarni, kakor se pripoveduje, izntnirajo ia kmalu jih bode popolnoma nestalo. 0 belem medreda, ki je velikan vseh inedvedov, naj vam povera, da je to tiajstrahovitejša in uajmočnejša zver na pustem mrzlem severu, a mnogo pametnejši in opreznejši je nego so drugi medvedje. Koža tega medveda je uajvec vredna. Eskimaci jo odero na meh, da jim služi kot gorka iu mehka postelja,
Poprej omenjeni Labradorski psi zive vse leto pod railim nebora. Po leti se zakopljejo v izdolbljepe jame, da jim je hladno, a po zimi zopet v sneg, da jitn je gorko.
Dokler so mladi, zelo so požreSni in treba jili je dobro hraniti. Po dve, tri leta starim odsečejo repove iu jilt nprezajo v saui. Vsak pes dobi svoje irae in to je potrebno, ker se ne brzdajo z uzdo, ampak Ie z bcsedami. V hraao jim so večiaoma ribe, iu sicer: suhe, zmrzneno, kuhane, svože in gnjile. Po leti si ti psi satni išcejo potrebnu hrane ob brogovih rek, jezer in niorja; stopijo do U-ebuha v vodo in love ribe, katere jim pridejo blizu. V jeseni jib prižene lakota v vasi; takrafc jili ujib gospodaiji polovi1 in zvežejo, da jih imajo takuj pri rokah, ka<ftr jib je treba zapreei. I>a-sji so na jeseu dobro rejeni, dado jiin zdaj vsaki dan le po kosec raesa, da izimjsajo, ker debeli psi uiso pripravni, da bi vlekli sani. Na poti dobe zjutraj največ po pol ribe, a žejo si ugasujejo po zimi s snegoin in ledora. Ti psi predirjajo na dan po 15 do 20 niilj daljave. 8est psov vleče tovor po 300 in ka ve6 kilogramov te/.ak. V severnih krajth jo ta pes velik dar božji za ondotne prebivalce, ker je skoraj jedina žival, ki se lahko upreze, da vlece sani. V vzpomladi, ko zacue sneg kopneti, in potem zopet zmi-zovaLi, imajo ti psi do krvi ranjene uoge; nii tomu se izogne s tem, da jih obujejo v lisuijate čarape, katerih se pa psi % veliko težavo privadijo,
Podoba vam kaže, kako so Labradorci zapregli svoje pse v sani in gredo ž njiini na lov. Nii, srečno pot jim želimo!                        (po nSmiljiu prd. Ie. T.)