Št. 135. Uhaja trikrat na teden, in sicer ? torek;, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah. »80{JAU ima naslednje izredne priloge: Ob no vem Jejji „ Kažipot po Goriškem in 6radi$eanslfemu m dvakrat v letu „ Vozni red že-lesnie, parniko? in poštnih zrestt. Ha naroČila brez doposlane na-roeii&e se ne oziramo. četrtek Tečaj XU Vse za narod, uvobodo in napredek N Ot. K. Lavrič. ' Uredništvo s nahaja v OošposM ulici §t. 1 Gorici. v I. nadsfr. na desno.' Upravništvo. se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano lokrat 16 vin., 2-krat i4 vin., 3-krat,: 12 vin, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoitn Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko, in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik M izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telaffon ftt. 83. — »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. V Gorici, dne L3: 11. 1911. Tako smo torej srečno zopet pri vprašanju, ki se od časa do časa vrača v našem dnevjiem časopisju: Ali je boljši odločen korak na levo, ali je boljša kooperacija s klerikalizmom, takozvana »sloga«? Vprašanje bi moralo biti jasno vsakomur. Pa vendar še ni jasno. Zgodovina slovenske politike od I. 1848. naprej nam kaže precej enolično lice. Za narodovim prebujenjem je nastal razkol v stare in mlade,-v konservativno desnico in napredno levico. Levica je združevala v sebi vse one, k; m hoteli delovati nesebično za politično zavednost in za gospodarsko osamosvojo naroda. Vkljub temu je zagazila v velike zmote. Ni pomislila, da masa našega naroda še ni zrela za moderne ideje, da je torej treba idejo napredka, svobode, enakosti in pro-svete z organiza'. točnim delom usaditi med narod; ves boj napredujakov se je torej izčrpal v takozv. «kulturnem boju«, ni našel zaslombe v masi in je moral kot tak propasti. Ob koncu je ta »kulturni boj« postal precej nekulturen. (Glej dr. I. Prijatelja spis »Kersnik in njegova doba«, -i-dr. J. Vošnjaka »Spomine« in dr. IX Lončarja spis »Blei\veis in njegova doba«). Posledica je bila organizacija klerikalcev. Ko so ti v svoji lastni sredi premagali krizo, razkol med mladimi in starimi, so pod spretnim Krekovim teoretskim in organizatornim, ŠusterŠieevim političnim vodstvom in s pomočjo velikega agitatornega aparata zavojevali Kranjsko, od tam pa si asimilirali goriško Gregorčičevo vkatoliško-narodno stranko« ter jo po kranjsko-kršč. socialno prebarvali; iz Kranjske so zavojevali se Štajarsko m imajo danes večino. Načela, ki so jih tekom časa povdarjaii, s katerimi so agitl-rali in vsled demagogije z njimi tudi zmagali, so: Demokracija, socialna reforma, v scsktvcnstvo. Vse seveda v imenu in zaradi cerkve. Smer njihovega dela: Brezmejna demagogija, uničenje nasprotnika, politična in kulturna reakcija, bog Ponašaj javne službe; stremljenje za visokimi mesti in ministrskimi fraki. Bili so Katoni kot opozicionalei; Caligule kot vladajoči. Nekaj kranjskih deželnih zakonov je še precej dobiih, demokratskih. Le vse je prebarvano demagoški. Nasproti njim se je napredna stranka zlasti na Kranjskem in Štajarskem morala omejiti na mestno prebivalstvo, ki je pri nas inalo-meščansko in ima vse hibe malo-meščanstva: Relativno neprevisoko izobrazbo (zlasti malo znanstvene in socialne izobrazbe!) ter velemestne alure. Politična smer tega kot t i p u s takoimenovaue-ga kranjskega liberalizma je bila manše-stersko liberalna, konservativno nacionalistična. Kot taka zastarela, reakcionarna. , Imeli smo tako dvojno reakcijo: V malomeščanskem duhu Vzgojeni liberalizem, moderno-demagoški, zavestno reakcionarni klerikalizem. Ta poslednji je vedel, zakaj se zavzema za splošno volilno pravico. Upal je na mandate, na >moč, na priliko zlorabljati svojo moč. Za t o so se klerikalci gnali za splošno volilno pravico. Kranjski liberalizem je bil sprva tej nasproten, -•- tudi zaradi svoje moči, ---¦ ! pozneje je jel govoriti za proporc. I Take razmere so postale čez čas neznosne. Mladina je nastopila, deloma pod j vplivom(češkegu realizma. Nastala je di- l jaška struja narodnega radikalizma. Basi uspehi te struje - političnem življenju niso taki,'kakor seje to sprva pričakovalo, je ta struja vendar mnogo koristila. Z njo se pričenja rast nove generacije, novega naraščaja. Vodilne ideje, ki se bore za priznanje in prodirajo vedno bolj v javnost, so: Poštenost v smotru in sredstvu; študij socialnega vprašanja; znanstvena in praktična politika; socialna reforma; pozitivno podrobno delo. "Nasplosno se sme soditi, da je novi Čas, nova .generacija prinesla svežega gibanja, četudi so se v nepremišljenosti, v neizkušenosti in nesposobnosti, osebnih pretenzijah itd. posameznikov dogodile stvari, ki so napredni misli in njegovemu gibanju sila škodovale. Deloma pa je to tudi krivda malomeščanske psihologije, ki nosi tudi odgovornost za indolenco našega , izobraženstva. I Pred l#t|^e, je pojavila in naglo yzrd-| sla socialna ^i^^iyJa.-;Sprva'iirtra*nsi-geiuna, nedostopna, posraja ta stranka va-žna. Sprva ravno vsled svoje .intransi-gence, radi svojega prenapetega radikalizma nesiniipatična, postaja sedaj simpa-tičnejša, ker postaja vedno bolj narodna v mednarodnosti in ker kaže očito stremljenje iznebiti se ostankov stare dobe. Kriza v njeni --';di to dokazuje. Vendar postaja njeno kritično in organizatorično delovanje upoštevanja vreden kulturen faktor, katerega moramo znati porabiti v sintetičnem delu vseh naprednih elementov za |.rospeh .narodove celokupnosti. V tesni zvezi z novo generacijo so njene fevije in njih uipirv na javno mnenje in-iiiivo inteligence, »Omladina« je šla v svoj deseti letnik, »Naši Zapiski« dopolnjujejo, osmega, »Veda« prvega. • A Iše vedno prevladuje klerikalizem, ta organizacija našega nazadovanja, ta temelj našega omahovanja, ta politični dokument sicer naprednih stremljenj, a nizke vzgoje širokih plasti našega naroda. Tajk je danes položaj. O slogi naprednih 'elementov s klerikalnimi ni mogoče govoriti; na splošno rečeno, le na enem mestu je sloga bila dejansko mogoča: kjer so se zgodovinske reakcionarne težnje starega liberalizma krile z zavestno- reakcionarnimi težnjami klerikaTižma ~ a vedno le v korist poslednjemu. Glej slučaj Kamnik! In danes že po vsem danem zgodovinskem razvoju in pravem,, dejanskem položaju ni mogoče nikamor drugam, kakor v levo: Centralizacija napredujakov, kooperacija s socialno demokracijo, idejna in stvarna programa teh d' ?h smeri se križata, kakor dva ekscenltrruia kroga: Središči nista isti, a ne daleč vsaksebi';' pioskve krogov se krijeta za dve tretjmi. Realizem in socializem si podajata roke p stremljenju za narodov napredek s poštenim delom, vzgojo, organizacijo, v demokraciji. Zastopnikov organizirane reakcije pri tem delu ne moremo rabiti; zato jih Izključujemo, kakor se izključujeta ogenj | in voda, kakor dan in noč. Vse to načeloma. Dani pa so slučaji — Trst, Gorica, Maribor, Celje, (v zadnjih'dneh Tržič na Gorenjskem!), tortej.-* sploh na meji ali v boju za posamezne postojanke, ~- kjer se ves idejni in akcijski program pripstri v čisti narodnostmi program boja proti drugorodnernu nasprotniku. Tudi 'tam imata realizem in socializem svojo kul.-.rno, napredno, demokratično misijo. Ves boj se mora tudi tu osre-dotočari v narodnem gospodarskem in političnem delu, izogibale se onega impoten-tnega šovinizma, ki vpije o .bojkotu in tre šipe, ne da bi dosegel najmanjši vspen. »Ne od humamftete preko narodnosti do bestiainosti, marveč od bestialnost; preko narodnosti do humanitete«, je rekel že slavni pedagog Pestalozzi. Narodno delo so, doslej oskrbovali starejši, neklerikal-ni, a konservativno misleči možje-^po-,. štenjaki (n. pr. brata Vošnjak in dr.). S; temi in v tak namen jiam je kooperacija seveda ljuba in jo iščemo. Kadar pa pride k nam klerikalec, kar se pod tem razume, oni namreč, ki mu je narod Hekuba, ka-toličanstvo jn bog Pobasaj pa vse, — tak mam ne more biti dobrodošel. Jasno: On ni pošten, ker ne dela resno, ampak sebično. Glosiranje položaja je večkrat težavno. Potruditi se moraš, da prideš stvari cto dna, da jo premotriš; pri te-m moraš večkrat generaližj.rati, dasi bi ne-hotel delati krivice nasprotnemu prepričanju, ;jtki misli le na specialne, 'osamljene sluČajeV Neglede na specialno »tržaško vprašanje« morem formulirati program napredne misli za bližnjo bodočnost: Naloga naprednjakov je, boriti se sklenjeno za naše ustavne pravice, za ustvarjanje selfgovernementa. V to svrho je treba ustvariti enoten, znanstveno utemeljen program; ustvariti centralizirano in enotno napredno, politično organizacijo z vodilnimi načeli demokracije, socialne reforme; ustvariti trdno gospodarsko (zadružno) organizacijo; kooperirati s socialno demokracijo; vzgajati naraščaj vtem duhu, vse z enim najvišjim geslom: 'Poštenost. K. Maksi m Gorki. FOMA GORI) JE JE V. Romati. (Dalje.) To je res! Spoštuj Boga in roditelje. A jaz sem ti hotel reči, da knjige še niso glavna stvar ... Potrebne so, kakor tesarju sekira in stružee ... orodje so, a od orodja se ne naučiš, kako ga je treba rabiti. Recimo: tesarju je dana v roke sekira, s katero naj obteše desko. Roke in sekira so tu premalo, treba je Še, da zna biti po lesu in ne po svoji nogi ... tebi je dano v roke učenje in s tem si moraš urediti svoje življenje. In tu se vidi, da knjige same niso dovolj, da jih je treba znati tudi rabiti... To umevati je težje, nego vse knjige in v knjigah ne stoji ničesar o tem ... Tega, Foma, se je treba učiti od življenja samega. Knjiga je mrtva stvar, primi jo, kakor hočeš, trgaj in lomi jo, — pa ne bode kričala. In če hodiš napačno skozi življenje, če v njem nisi zavrgel pravega mesta, bo zarjulo vate s tisočerim glasom, bilo bo po tebi in te pobilo.« Na mizo oprt, je Foma pozorno poslušal očeta in ob silnih zvokih njegovega glasu si je predstavljal sedaj tesarja, ki teše bruno, sedaj sebe samega, s previdno iztegnjenimi rokami: po nestalnih tleh se plazi proti nečemu strašnemu in živemu in želi, da ibi zagrabil to strašno nekaj ... »Človek mora hraniti svoje moči za delo in dobro mora.po&nati pot k svojemu delu, Človek je kakor loc-man na ladiji... V mladosti mora iti naravnost, kakor ob veliki vodi! Povsodi mu je odprta pot... A znati je treba kedaj je čas, prejeti za krmilo ... Voda je padla; glej, tam je peščina, tam naplavljen les, tam kamen; vse to je treba imeti pred očmi in se izogniti o pravem času, da pride s celo ladjo v pristanišče.« »Jaz bom prišel«, je rekel deček, s prepričanjem in ponosom zroč v očeta. »«^o? Hrabro govoriš!« se je zasmejal Ignat. Tudi teta se je laskavo zasmejala. Odkar se je bil vozil po Volgi, je postal Foma spret-nejši in raje je govoril z očetom, teto in Majakinom. A na ulici ali kjerkoli na novem, je postajal zlovoljen in gledai nezaupno okrog sebe, kakor "bi čutil povsodi nekaj sovražnega, kar se mu skriva in preži nanj iz zasede. Ponoči se je nenadoma prebudil in dolgo časa poslušal tišino, kije bila vse naokrog ter zrl in strmel v temo s širokoodprtimi očmi. In tedaj so se izpreminjale očetove povesti pred njim v obraze in podobe. Ne da bi sam zapazil, jih je prepletal s tetinimi pravljicami in si gradil kaos dogodkov, v katerih so se čudno družile kričeče barve domišljije s surovimi toni istinitosti. Vstajalo je nekaj nerazumljivega, ogromnega; deček je zapiral oči in podil vse to od sebe ter se trudil, da bi ustavil strašečo ga igro domišljije. A brezuspešno se je trudil, da bi zaspal in vedno bolj se je polnila soba s temnimi postavami. Tedaj je tiho budil teto: »Teta-----teta!« »Kaj? Bog bodi s teboj!« »K tebi pridem«, je šepetal Foma. »Čemu ? Spi, srček moj... spi...« »Bojim se .. . l. da kakovost kuvertov (-glasovnice se od---dajajo v kuvertih) za prvi volilni razredni odgovarjala tozadevnim predpisom, češ, ker so bili prozorni, in 2. da so agitatorji narodne napredne stranke protizakonito vplivali na volilce, da so demonstracije proti Uršulinkam omejevale volilno svobodo. Deželna vloda je te ugovore zavrnila kot neutemeljene. Glede omenjenih demonstracij je službujoči vladni nadko-misar Marhias izpovedal, da je bilo pač slišati nekaj fej^klkev, da pa ni nihče dejansko oviral Uršulink pri izvrševanju volil-' «e pravice. Isto je potrdil tudi policijski oficijal Fink. Zastopnik pritožbe, dr. Va-Ijarvee, se je pred vsem držal prve točke, zastopnik vlade pa se je pridružil izvajanjem deželne vlade. Upravna sodnija je zavrnila pritožbo kot neutemeljeno in med razlogi izrekla, da zakon zahteva tajnost samo pri volilnem aktu samem, to je neposredno pri oddaji glasovnic; Zakon ne sili nikogar, da bi moral čuvati volilno tajnost, temveč daje samo možnost za tp, Sodnija je smatrala za dokazano, da glede druge točke pristaši narodno-napredne stranke niso z grožnjami out \njali volil-cev od volišč. Z ozirom na to razsodbo upravne sodnija so občinske voliti^ v Ljnbljani'%eif Ijavne in se mora v najkrajšem času sklicati seja občinskega zastopa v svrho izvolitve župana. Tako končno izgine z mestnega magistrata c. kr. vladni komisar. Veselični odsek Goriškega Sokola naznanja vsem bratom veseličnega odseka, da se bo vršila seja dane« ob 8'/« uri v garderobi telovadnice. Dnevni red rMiklavževa prireditev. Prosi se vse brate, da se radi važnosti vdeleže. Na zdar! V nedeljo v Podgoro! Tamkajšnji Sokol priredi namreč v nedeljo lepo veselico z izbranim vzporedorn. Nudi se nam ta dan prilika, da lahko preživiino par veselih uric in k temu vršimo svojo narodno dolžnost, da materijah«) in m&ralno podpremo tamkajšnjega Sokola, kateri je jesž italijanskim težnjam, naša narodna s.tra?ž& ob meji. Vsa narodno-napredna mladina je v njegovem okrilju. VMjnK) torej tej mladini novih moči, navdušimo jo zana-dalino narodno delo, pokažimo ji, da ni sama, pokažimo ji, da vemo cemti nje delo! Zato pa: »V nedeljo v Podgoro!« Na zdar! Gospod dr. Karo! Pečnik, znan slovenska zdravnik v Egiptu, ki je pred leti napisa! mnogo lepih člankov, tičbČHi se važnosti naših dežel za produkcijo in k-voz raznega blaga, se je nastanil v Trstu* Dr. Pečnik je specialist* ža Isožne' boleinl in bolezni na vodi (Nastantf se je v novi palači Oreinitz na Korsu. Orditraje v 6 jezikih, vštevši francoski, angleški in arabski. Dr. Pečnik je koroški rojak, doma iz iPodrožčice. »Pozdravljamo ga v domovini, želeč mu mnogo uspeha na tržaških tleh. Sraka s pavovim perjem. ~ S Krasa: *V listu »Gorica« od 18. novembra 1.1 je na tretji strani članek »Občinske poti na Krasu«, iz katerega bere meuk čitatelj, kakor da bi bil poslanec Srtopanfcič fr*tel zasluge na tem; da-dobhKras 40.000 kron podpore za občinske poti. Čudim se, da se gospod Stepančič — kakor sodnik — ne oglasi in reče: — »Gospoda, to nj moje delo In tudi ne mola zasluga. Jaz «$m blf le poklican na namestnlštvo, da poslušam, ka) so drugI naredili In predtagali.« Gospod Stepan-čič ne se HSpaiti s tujhn perjem! Ako stvari ne pojasni kateri kraški župan ob prvi priliki, pojasnijo on.'i,s;kateremti je natančno znana.« Opoist- ba uredništva: Zaslužen.-komentar,,k temu že pride' . --:!m15 i Gospod Anton Klodič vit. Sabladoski je praznoval .v pantdeljek svojo-75-let« nico. Obhajal jo je zdrav, svež hi čil. Gospod dvorni svetnik in vpokojeni deželni šolski nadzornik je kakor znano doma od Klodičev v^fiiiQški.SlQYepiik..Z|ian je •koti šolnik m' ?is*atterT;* zfrihi^^ Rj^valteiaT* posebno'»'Materin blogosfov*, iNovrsvet« in spis o . narečju, ^.eneških Slovencev. Se mnogo let! ,.,:..,,. ,., ... , Umri je v Novem mestu nagle smrti, zatlet od kapi, dr. ted^6fčič;^eželno5?odni svetnik .in znan juridični pisatelj. Za sloT, vensko pravno literaturo si. je pridobil mnogo zaslug. Rodil se je leta 1858. v Senožečah na Notranjskem. Čast njegovemu spominu! Umri |e v Trstu s-tar 5VS Jet dvorni svetnik in .predsednik trgovske sodnije g. Ivaji.JVjarcplini.......... Tenorist g. Rijavec, naš goriški, ror niki je .nastopil .v nedeljo, na ,:. na direktne davke. Doslej je bijo šolskih .naklad največ 62'i. — Pravijo, da so narasle naklade manj radi zboljšanja dohodkov učiteljem, več pa radi razdelitve glavarstva na dva dela. . Za porotno zasedanje, ki prične v Qo-n,ci v ponedeljek 27. t. m., je določenih 8 razprav; tiskovne pravde so 4. Še vedno nadlegovanje za prispevanje Marijini turški cerkvi v Rajhenburgu. — Sedaj dobivajo v Goriški okolici pisma z beračenjem za hirško cerkev v Rajhenburgu. Kakor da bi prebivali v Goriški okolici sami bogatini. Ja bi mogli dajati miloščine na levo in desno." Suša je ^eia vse pridelke, krnet trpi in se boji dolge zime; tu pa pride, nanj pritisk, da naj da. denar za neko cerkev na štajerskem. Do? rnačiih potreb je v rzobilici. Kdor ima kaj odveč, naj da domačim revežem, ki so potrebni, ne pa metati denar proč za neko nepotrebno cerkev v štajerski .'.eželi. Če jo že hočejo imeti, naj jo sezida.j z denar* jem fajmoštrov in škofov, ti so polni de-nraja — ne pa z denarjem, izsiljenim iz siromašnega ljudstva! Slovenskih otrok v Gorici po šolah je okoli 3650; med temr otrok od 6.—14. leta, to je šoloobveznih okoli 2000. ¦¦ Na gimnaziji je slovenskih dijakov s priprav-ljahiico 570> na realki 174. — V, slovanske otroške vrtce hodi 242 otrok. »S. Dom« ima učencev in učenk 1091. Na vadnicah, ženski je 191 Slovenk, na deški 218 slo\. učencev. — Pa še pravijo, da ni Slovencev v Gorici! V Gorici je umrl neki Feliks Grien-staidl i-z Badna pri Dunaju, V Gorici je živel več let Trur* >o prenesli v Baden, v njegovo rojstno občino, kateri je zapu-stil.170.000 K. Okrajna bolniška blagajna v Gorici naznanja, da začenši s pondeljkc.n, 27. U\ m. so njene uradne ure določene za vse sekcije enako od 9,-12. dop. in od 3~~6. pop. Iz Št. Ferjana: Imela se je vršiti raz-; prava radi žaljenja. častj pred okrajno sodnijo v Gorici. Pa so se tožitelj in toženec poravnala ... Tetica. se jezi in krega z vsemi sosedi, ker je šla brajdica,. (Pa morda pojde še hišica, potem bodo imeli sosedje mir. -h — Volitve so :tu. Možje, na noge, .proč-s klerikalci!• - Renski zidarji se vračajo domov. Zima je pred durmi. Iz renske občine jih je skoro 300. .. . -, Spomin Ferrerjev so Čestili nekateri delavci.v Tržiču dnč 13. oktobra 1.1. Ho-' *eli so prisiliti k praznovanju tudi nekaj delavcev iz klavnice pa so metali na nje "kamenje" in zugaji so jim. Radi tega so bili klicani ;pred okrožno sodnijo v Gorico trije mladeniči 17—18 let: H. Miniussi, Teod.. Fabris In S. Maturo. Obsojeni so: Miniussi na 1 mesec, druda dva pa vsak ;ia 14-dni težke ječe. »Katoliško izobraževalno delo.« — Poročajo -nam, da so napadli v Bukovici Zidarja Franca Gatiiika nekateri klerikalni zapeljanci ter ga obdelavah z nožem po • glavi. Prrzadjali so mir precejšnjo rano; in oral je takoj po zdravniško pomoč. Stvar pride pred sodnijo. *f \ j Aretirali, so danes v Goricivnekega 26 letnega C.,Č.r ker je baje kot agent',f>oricf->|eril 3256 K.pri neki banki v, Trstu. / Dražba lova. -~ Dne 29. novembra, 1911 ob 9. uri predpoldne se odda pri tukajšnjem glavarstvu lov davčne občine Peč. Vzklicna cena 50 kron. Pogoji se lahko poizvedo pri tem uradu. Smodnik je pozabil na vlaku v Sv. Luciji podjetnik J. Dorčič. Smodnik je peljal vlak potem do Trsta, ne da bi bil kdo varoval ta smodnik. Nevarnost, da se pripeti kaka nesreča, je bila torej velika. Dorčič je bil v Gorici radi tega obsojen na 14 dni strogega zapora. ; ,OzdraveI je In odšel iz tukajšnje bolnišnice delavec H. Gri iz Fare, ki je bil ponesrečil začetkom septembra pri znani nesreči za poslopjem ipk. ženskega učiteljišča. Svedrovci na postaji v Zdravščini. — Na postaji južne železnice v Zdravščini .so danes ponoči neznani svedrovci odprli blagajno ter pobrali iz nje, kar je vsebovala, to je okoli 190 K. Zgodilo se je to v noči cd polnoči do 4. zjutraj. Razžaljenja veličanstva je bil obtožen neki 29 letni Josip Liznik iz Ločnika. Bil je p:;p"hioma pijan kakor pravijo priče, ko je izustil žaljenje. Te obtožbe je bil sicer cproSčen. ali po § 523. kaznovan na 3 te-Jne"strogega zapora./, jednim postom in trdim ležiščem. rflovska-obrfne in gospodarske vesti. Cene sladkorju padajo. — Na sladkornih trgih v Hamburgu in Magdeburgu so padle cene sladkorja za 30—40 fenigov za staro in za JO fenigov za novo blago. Tudi na praškem trgu so padle cene sladkorja. Politični pregled. Poslanska zbornica. — V seji v torek so se predstavili nov. 'ministri. Seja je končala z .izvolitvijo generalnih govornikov glede draginjskih predlogov. Včeraj se je končala draginjska razprava. Govorila sta generalna govornika Hladnik in VVinter, Kot generalni protigovornik je govoril slov. posl. Hladnik, ki je izpodbijal predloge poslancev dr. Rennerja in Jer-zabeka, češ, ker bi bilo s sprejetjem teh predlogov močno oškodovano kmetijstvo. Generalni progovornik posl. VVinter (scc. dem.) je govoril o bednih razmerah)-v katerih živi delaystvo in to posebno.v. sudeških deželah. *Povdarjai je, da je dovolitev uvoza, inozemskega mesa . minimum, kar se mora zahtevati, da prebivaj sitvo ne onemore lakote. Glasovanje o draginjskih predlogih.. , Predlog posl. dr. Rennerja, ki poudarja, da tedaj, ko gre za uvoz prekomor-skega mesa iz zdravstveno nesumljivih dežela ni potrebno dovoljenje ogrske vlade v smislu § 12 izvršilne naredbe avstro-ogrske nagodbe, nadalje, da je dokazano, da argentinsko meso .zdravstveno ni sumljivo, da torej nt treba nikakih pogajanj z ogrsko vlado, je bil sprejet z veliko večino. i; Za predlog so glasovali tudi vsi na-, predrri poslanci in tudi poslanca dr. Ry-baf in dr. Gregorin. Nadaljni predlog- posl. dr. Rennerja, ki zahteva, da naj vlada brez obzira na obstoječe pogodbe in brez »»daljnih, "pogajanj z Ogrsko dovoli neomejen. uvoz •prekornorskega mesa, le bil v.poimenskem glasovanju odklonjen z 268 -proti 189 glasovi. V»'»- * ' ". •'¦¦'¦ ž ¦ ¦ ^ Za ta predlog je 'glasoval posl. dr. Ry- J bar, poslanec dr. Gregorin pa se je na izrecno izražene želje svojega volilnega okraja absentiral od glasovanja. Minoritetni predlog posl. ' VVaberja, da naj se z ozirom na dejstvo, da avstrij-sko-ogrska,.jiai8Sodba.jie določa nikakih meja za uvoz prekornorskega mesa, in z ozirom na to, da argentinsko meso v zdravstvenem oziru nikakor ni škodljivo, pozove vlado, da uravnava svoje postopanje v posameznih slučajih, v katerih gre za pošiljatve zmrznjenega prekornorskega mesa po zgoraj označenih načelih, je bil odklonjen v poimenskem glasovanju Z 236 glasovi proti. 214. j ,. Za predlog sta glasovala tudi .poslanca dr;. Rybaf in dr. Gregorin. j Odklonjena 9ta bila nadalje v poimenskem, glasovanju, tudi predloga- posl. dr. ijemierja' i,n. Jerzabeka, da naj vlada takoj dovoli..^vp^^zmrznjenega argentinskega rfiesa z 230 proti 214 glasovi, ' ' . . ' . Sprejet, jq bij predlog posl. Steinhau-ja, v kate?pem se poživlja vlada, da dovoli voz prekornorskega mesa za dobo in vi-Sjjino potrdbe,.z 259 proti 183 glasovom. Za predlog sta glasovala tudi poslanca dr. Rybaf in dr. Gregorin. •Predlog posl. Maroka za .neomejen uvoz živine in mesa iz Rusije je bil vsled sanitarnih pomislekov odklonjen z veliko večino. Sprejeti pa so bili -nadalje predlog posl. Jerzabeka, v katerem se zahteva zvišanje balkanskega mesnega kontigen-t'a, ;potpmMpredlog .posl. Steinhausa, v katerem se zahteva dovoljenje za omejen uvoz mesa iz balkanskih dežela in predlog posl. dr., Rennerja, s katerim se poživlja vlada, tja naj sklene Avstrija s Srbijo trgovinsko pogodbo, ki bo dovoljevala Srbiji neomejen uvoz mesa proti pnimernim koncesijam za avstrijsko industrijo in trgovino Pasus tem predlogu, da naj ta pogodba velja tudi za neomejen uvoz žive živine, je bil odklonjen z 280 glasovi proti 187 glasov. Sprejeti so bili predlogi, ki zahtevajo zboljšanje, aprovizacijskilr razmer zlasti za posamezna,mesta, pospeševanje doma-^,živino/eje. in,pomožne akcije za kmete. t Sprejeta je. bila tudi resolucija posl. Vrstovška z, raznimi dodaitki, ki zahtevajo ustanovitev'mesjnih in državnih mesnic za iibožuejše sloje, in resolucija, da naj se obrtni zakon interpretira tako, da bo omogočeno kmetom, da svojo živino'koljejo in prodajajo meso doma in končno da se ustanovi stabri aprovizacijski urad. Nato je sledilo glasovanje o predlogih glede draginje sladkorja. Predlog. poslancev dr. Adlerja in dr. Rennerja, ki zahteva, da naj se dovoli prost uvoz saharina in da naj stopi vlada v pogajanja z ogrsko vlado, da se odpravi prepove^,, uvoza saharina, je bil sprejet v pimenskem glasovanju z 250 proti 151 glasovom. Sprejet je bil tudi predlog posl. Glockncrja, s katerim se poživlja vlada, da naj pritiska na sladkorni kartel, da zniža cene sladkorju. Seja danes. Poslanska zbornica nastopi počitnice najbrže. < tik pred Božičem. Januvarija 3912. bodo sklicani najbrže deželni zbori; poslanska zbornica se sestane zopet okoli LsJ*ode iebru.varija aii šele meseca 'marca. 4 V proračunskem odseku je miniister-sjki, predsednik f.prav nujno zahteval šest-Tuesečm"irp.r|ivizor.ij in zahtevane kredite. ,1-fo no v^njetu .skliče vlada deželne zbore in parlament bo morda začel zborovati :2L>pet šele v marcu. Poslanci pa še ne ve-,<&>, ali ,naj se odločijo za trimesečni ali šestmesečni proviizorij. Stiirgkh je v odseku zavračal tudi razširjene vesti, da je on velik prijatelj § 14. ter da hoče ž njim vladati. Sturgkh je obljubljal Dahnatin-cem železniške zveze povedal gledč re-ciprocitete .zagrebškega vseučilišča, da se bedo vršila pogajanja s hrvaško vlado. Provizorij v proračunskem odseku bo mogoče absoilvirati najbrže še ta teden. Draginjski odsek je končal razpravo, o. kartelihi Sprejet je bil predlog posl. Rennerja, da se odpravijo vse premije žgalnicam špirita, direktne in indirektne; izvzete so kmetske žgalnice. Sprejeti so bili tudi predlogi, ki, zathevajo odredbe proti oderuštvu pri cenah In proti* kar-telom. Sptošna elitna tovlca ža, Češki deželni zbor •— odMorij^na. -± V seji redakcijskega komiteja nacionalne politične komisije je bil odklonjen predlog Cehov .za uvedbo splošne deMiiozborske volilne pravice. Proti so glasovali Nemci in vele-. ¦ posestniki. Sprejeli pa so (predlog vlade za . ustanovitev nove, četrte kurije. , ; V Mehiki je zopet zafcelo revolucijo-uarno gibanje. Vlada, odpošlje v Teksas vojaštvo proti ustašem.; odredila ie tudi mobilizacijo 25000 mož. Revolucija na Kitajskem, —.fe Pekinga braojavljajo: M-islijonarji poročajo, da so umorili v Sinanfu šolsko voditeljico' 'gospo Beckmannovo ;in petero otrok, ,po-' štno služkinjo v kitajski službi in več domačih deklet. Glavno mesto šarazijske pokrajine Tajnenfcu je v razvalinah, masionsko po-'. Slopje pa je v dobrem stanju.. Iz Pdkinga poročajo dalje; V Šiuanfu so pomorili poleg, neruskega poštarja Hen- . neja in njega rodbine in drugih Evropejcev tudi 7000 Mandžurov (?) JVUsijoni;so. razdejani. Prva mandžurska brigada je odrinila te dni proti jugu kljub odločitvi parla-. merita, iki je proti nadaljevanju sovražno- < sti. Narodna skupščina je dovolila konferenco pokrajinskih zastopstev, ki bo odJo-čila o vprašanju, ali naj bo Kitajska monarhija ali republika. Uporniki .sanziiiske, pokrajine so za to, da je Juanšikaj ,pred- . sednik nove republike. '.,'¦¦ Predsednik republike San Domingo — umorjen. — (Poročajo, da je bil pred-. sednik republike San- Domingo 21. t. m.. umorjen od zarotnikov. , Vojna id Turčijo h Italijo. Trlpolis. Od italijanske strani se poroča, da Turki streljajo na vztocjni fronti ter da je ladija Carlo Alberto streljala zopet na taborišče Turkov, raje so Turki zapustili svoje šotore ter se pomaknili proti jugu in sicer za. kakih 6 km. — Oaza za Tripoli-sorn, o kateri je večkrat govora, je ilefpo kultivirana, dolgo je 17 km. V tej oazi delajo Arabci Italijanom toliko preglavico. ^- Aeroplani se dvigajo iiz Tripolis^ v zrak in kakor poročajo z italijanske strani, mečejo iz aeroplanov, bombe »z uspehom« na Turke in Arabce. —Posebnih bojev okoli Tripolisa v zadnjih dneh ni bilo. Protest. (z Londona poročajo, da sta Anglija in Severna Amerika protestirali proti razširjenju italijanske akcije na Rdeče morje. To se je zgodilo po bombardiranju iuke Akaba od italijanske strani. Abesinija proti Italiji? iz Londona poročajo, da se je zbrala na meji italijanskih kolonij pri Masari četa 40.000 mož Abesinčev. Baje se izvrši v kratkem mobilizacija vse abesinske armade. Zadnje vesti. Italijani poročajo o več spopadih prT. Triipolisu,' pri Bengasiju in Derni'. Poročajo, da so bili povsodi Turki odbiti ter da Italijani prodirajo za Tripolisom, za Ben-gasijem in za Oerno. Polovioa oaze za Tripolisom je v rokah Italijanov. — Vojna sodni ja je obsodila dva Arabca na 20 let ječe vsakega, ker sta hujskala z besedo in pisanimi posivi Arabce v boj proti -ftalija-nbm. — Če so italijanska poročila resnič-ra, se je njihov položaj znatno poboljšal! -i- Iz Tripolisa iporočajo včeraj o veliki bitki! "! ' Razne vesti. Poštno ravnateljstvo v Celovcu. — Vlada namerava ustanoviti v Celovcu po-,. štno ravnateljstvo. Za novo poštoc rav- ; nateljstvo bi bila primerna Ljubljana,;, pa saj vemo,- kako je vlada naklonjena, slovenski Ljubljani! Velika nesreča. — Vi Nordhausena poročajo, da. je v rudniku Klein Bodingen nastala eksplozija, ki je zahtevala več žrtev. 11 delavcev je mrtvih, 1 težko po-škodovan. Požar. — Iz Carigrada poročajo, da ie - zgorelo mesto Simav v Mali Aziji. Zgo.elo je 1000 hiš. (Dalje na četrti tiMUri.) 1 Smrtna tramvajska nezgoda. — Pehotni general pl. Steinitz je zašel dne 19. t. m. -na. Dunaju v blifmi dvorne opere pod voz- električne cestne železnice. Sicer ga je prestregla varnostna naprava, toda .general je dobil tako težke poškodbe, da je umrl v vojaški bolnici. Župnik Se naročil umor? — V Igor-. nayftt pri Antonu na Francoskem so prijeli Župnika -Larona, ker ga sumijo, da je dal dne 9. oktobra umorit* cerkovnika svoje cerkve; za izvršitev krvavega dejanja je bil.najel 19 letnega dninarja. Župnik je bil med prebivalstvom splošno priljubljen, vsdsd tega so ljudje tem bolj osupijeni zaradi aretacije. Zdravnika ie ustrelil v Krasnojarsku v Sibiriji uradnik Menšikov, ker ga ni ozdravil, dasi 'ga je zdravil 4 leta. Menšikov je na to ustrelil še samega sebe. Avstrijska zimska eskadra, ki je bila usidrana dva dni pred Trstom, je odSplula proti jugu. Šolska učenca oskrunila mrliča. — Na gottinskem pokopališču sta hotela dva učenca vzeti lobanjo iz rodbinske rakvi. Res sta to storila ter jo prodala nekemu učencu najvišjega razreda za 50 fenigov; za te denarje sta kupila cigaret in sladčic. Uboj. — V Srednjivasi pri Poljanah so plesali. Sprla sta se iz ljubosumnosti Ivan Ozebek in Ivan Jeraša. Cteebek je bil z nožem sedemkrat zahoden, drugi dan je umri, Jeraša pa je tudi hudo ranjen. Prošnja za češko šolo na Dunaju odbita. — Naučno ministerstvo je odbilo re-kurz društva »Komenskv« za otvoritev Češke zasebne šole v XII. okraju. Zadnje poročilo umirajočega. — Turški listi .poročajo o junaškem činu mladega turškega- častnika, ki se je 'dogodil v bojih pri Derni. Poročnik Ibrahim bej je dobil namreč povelje prenesti važno poročilo z ene opreracijske točke na drugo. Ker je bilo poročilo velike važnosti in nujno, je hotel častnik skrajšati svojo pot, pri čemur pa je pnišel v bližino sovražnih čet. Nek sprednji italijanski . kavalerijski oddelek je a. azil turškega častnika ter ga pričel zasledovati. Šlo se je za življenje in smrt. Poročnik Ibrahim bej je naganjal svojega konja k skrajnosti in posrečilo se je obema, da sta prišla krvaveča iz rtevil-nih ran v tabor Enver beja, kjer je z zadnjo kretnjo izročil važno poročilo. Nato se je mladi junak zgrudil s konča v roke okoli stoječih vojakov ter izdihnil. Ta junaški čin je menda pripomogel k zmagi Turkov pri Derni, ker je omenjeno poročilo odkrilo četam' Enver (beja namero Italijanov, napasti Turke za hrbtom. Ribe zadržale parnik. — Kapitan londonskega parnika »Durango« je poslal pred -dnevi iz Halitaksa poročilo o svoji zadnji vožnji, v katerem pripoveduje, kako so velike množine rib ustavile njegov parnik na visokem morju. Kapitan je med vožnjo opazil, kako je parnik plul skozi večjo jato rib, a ni pripisoval temu posebne važnosti. Parnik je med tem plul dalje z vse manjšo brzino, dokler se ni naposled popolnoma ustavil. Kasneje se je kapitan uveril, da so vse dovodne cevi vodnih se-salk zamašene z ribjimi trupli ter so jih morali precej očistiti, da je mogel parnik nadaljevati svojo pot. Dvonadstropna hiša se proda i v sredini mesta Idrije, na prometmm . kraju. V njej so tmlmja že umi HO let j i gostilna. — Hiša je jako pripravim za j « trgovn.o ;iU vinsko kupčijo na uYI»i»!o, ' J ker ima prostorno klH. Cona 2-V"00 K Na*lov pove naše upravnislvo. ; M ; 6 K-M M H M M' t H 14 Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Parizu I. 1900, Srebrna svetinja na denajski razstavi 1902 Najboljši škrop ov- c\ Fritz Schulz ml. akc. dražba v Eger in iij. Lipstem. Glanzlne daje najlepše perilo. Mali oglasi. Hajauidl* pristojbina sfase 60 vin. Ako je oglas obaeteeJSl u radona za vsako besedo 3 vi d. Hajprt?ra?R«JSc iBseriranje za trgovce 1b obrtnike. Kolikoje manjSih trgovcev in obrinikoT r Gorici, h na douli (in celo r mestu) nlhfie ne pozna ker «• ta**rira]o. Škod« -« —J*~— nikjer« • nI asajhsa. =: milimi ljudi je odpravilo Kftšeli aiar, zasuzenuM, iuhh -*u t • i 1 • KSjeoimi! « W" SL hripavost, katar, zasliženok, kr^rii in oslovski kašelj s --------prsnimi karamelami — ¦— % znamko 3 jelke. RORfl not:iisko potrjenih priznanj oil raznih zdravnikov UUUU in privatnikov, kateri jamčijo za dober usprb. Bonboni so jako lahko zaoiitni in okusni. Zavojčki po po 20 ali 40 vin., doz.- po m vin. Dobiva se v lekarnah pri O. Cristofolctti, c. kr. dvorni dobavitelj, L. Gliubiob, (J. Ii. Pontoni, Ku^b-ro Kuruer A. de Oironcoli, v niirudiliiiei A. Mazzoii, v lekarnah: Jurij Hus t Vipavi, L. Kurselu.ni v AjHu in Maks Kozmvvr v Ajdovščini. Knjigdvodkinjo, ki ima že vee let prakse in je izurjena moe Zal deva se popolno znanje slov. j*»/ika, noiiiAčitie in knjigovodstva. —-Pridnost imajo one, ki so bilo že v k..ki 'trgovini s papirjem. PomidhtMiu naše upravuištvo pod šifro: »DELAVNOST*. lako se obranimo želodčnih bolečin?! Takim boleznim, na karerili trpi dandanašnje Človeštvo, so pride vspeSno v okom ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja ==-=== Dr. Engel-nov nektar. =^-— Kajti mofan Želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdrave-iu telesu. Kdor hoče svoje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs' nit vsnehih sloviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih Zftli^nili sokov in iz vina. vpliva vsled svojima vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter niira nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi Škodovali svojemu zdravju. NVktar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek —•— Dr. Engel-novega nektarji == vsem. !;i si hočejo obraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Kavnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek, zpbranjuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po S K in 4 K steklenica v lekarnah siedečih krajev: Gorica. Kormin. Gradišče, Romans, Ajel, Campolongo. llonke. Tržič. Ajdovščina, tfor. Idrija. Tolmin. Ksnal, Videm, Palma, Oervinjan, Oglej, Fiumičel. GradeŽ. Sežana. Vipava. Postojna. Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn >h v vseh večjih in manjših krajih (ioriško-firadiščanske iu sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po origiuul-nih cenah v vse kraje Avstro Ogrske. Svapi se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno == Dr. Engel-nov nektar. =r Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino malaga 200, vinski štrkljaj 50. glicerina lOO. črno vino 100. sok jerebike 100. črešujev sok 200 brinje HO in mnogo drugih zeljišč. Te zestavine se pomešajo. f Automobilni poštni vozni red Mohlnuana Cnh9 8 Prostim vhodom, svitla mCUlUiaila OUUa in zračna, v sredini m«sta se odda takoj v najem. — Jfaslov pov* uprav-nistvo. Novo dozidana"SlŠ^asJi^K: Natančneje se izve v krčmi pri ,rdeči hiši . Nanuf & Bregant autorizouana stavbena tordka ^ jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5' se priporočata p. n. občiustvii za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah.- iz Bovca do železni;; Ve postaj •< od železniške postai p Sv. Lucija- Sv. jLucijai-Tolmii . Tolmin do Bovca. C C j TS . .....% t Pogini* ursdi in S | t a S. T O Q 11 O ur min. o postajo i o a -2-e C .r min,| M vnr.*i 3^ VIII. 15 10 Povtfe 6 40 i J vm. m s Žaga priHovcu 7 *2 6 17 1 « I8i J vm. « : VIII. u 16 Srpenica :; 8 (i 08 l ti ol IX. - i IX. ; 01 18 Trnovo (odaja pošte) :> -»() 5 47 « r, 48 IX. 19 4 IX. i 23 6 Kobarid i> ai r, aa1 4 -, 27 i IX. 29 i IX. ; m 34 Idrsko i/»ddaja pošte) a o 5 16 1 5 17 II • '- ~ i 7 Pci-So (kriipot v Volče 11.8 3-1 4 4t 1 4 4" oddaja puste) X. u 8 X. 19 10 lV.min i.6 7 4 20 « 4 341 x. : 35 4 X. 39 6 Sv. Lucija */S. (Poštiit'uradt :» 1« 4 00 4 4 }°\ \ ' X. s 45 — _ ' _ — Sv, Lucija */S. 2 (i — ¦ _ 4 i i H) j,. . '•' ižel. postaja) 1 |b) Avioiiioljil ima ssvczos , 13 odhod železmsku postaja Sv. LHClja-Tolmln Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električ.u gonilno silo ter emajliranje dvoko'es na plin. Kolcsiirjcm v korist! Kdor hoče stir.t dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje eni j-tirat slane K 6* , v različnih barvah K 8 -Pi-i Batjel-u Gorica Stolna ulica 24. Prodaja tuai na obroke. Ceniki poštnine {»ruuti. Velika izbera že rablje.iih dvokoles in vsakovrstnih strojev. Anton Pataizky v Carici naslednik los. Terpln. TRGOVINA NA DROBNO IN 0EBEL0 N«|oaaa|e kapivallia ilraberikaga tla draboaga ¦laga ter tkailn, bifeje la ilt.i. POTREEŠOlNB n pitarniGB, taillse % pspotoiki. Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE i te Arojaši in zvijat ie. Sv«tlnjlce. — !0snt rftm^ ^ »wgni, knjtifee. lišna obuvala za ysb lefns Čase. $mm ii zelsslaviVfrav« ii dilelji. a) Do oseb. vlaka Jeienfoe-trlt „ ., ., Trar-fesSnfee 3t. t« „ „ ,....... Ii) Od osebnega vlalsa Jesenic -Trst St. 15 doli. ., „ '.. „ « ti % ti, Tr«Me«enl?fl U. 14 ,. „ „ „ „ „ | '•'•'¦" Za zamude in razlika 5aaa podjetje ni odgovorno. AntomobilHO podjetje j* Anteno Deoetak nasledniki v Tolminu, Iseopold 3onko v Bovcu '^ *) Bimžk« Številk« anaeijo pradpoldanuki cai. odhod XI. It .. XI. 55 0 47 3 51 ^ajboHe oairbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, proratatce po sojmli In trgfb § Zlato iia H®! Kdor pošlje K 14*—, dobi takoj krasno pristno srebrno uro z dvojnim pokrovom. | Jamči se za 5 iet. Zlato verižico 14-karat, l moderne fazone, 56 gramov težko, uradno ) puncirano, 2a K \~*y na obroke. Pogoji ' zelo ugodni. Samo K 5 mesečno. Moške I in ženske ure. Prvi znesek se lahko vplača po povzetju. H. WEISS( »aoysalio št. 3, Dgersko. Ivan Kravos n Kornu ti. II. Silili uXarouit.il sedlarska delavnica in zaloKft c:iz-Jifnib konjskih vpreg z« Inhko aH {„.1 težko vožnjo; dalje ima v zalogi raziiCufci ko»j-¦*^%.«w.j»^*' sht» potreb- ščine, potovalne potrebščine kakor: kov- Cege, torbice, denarnice. Ustnice itd. — lzvr$iu> in sprejema v ^^EJf^t popravo različne koleseljne in ^^^^^ i --z,.....„ ¦¦:,'::: kočije ::,"':=¦¦::;:¦::::: i Popraulla se iiuršujejo ločno. Cene zmerne* ??3B