191. Mm, Pavftalil frank« v driavl SNS. V Uublianl, v soboto 21. avgusta 1920. rbiesi pcmtS*fjka In dneva po prazniku .sak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jili ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1’C'O. Pri večjem naročilu popust. (šiasflo jugoslov* socllalno-demokratične strank«. (PT Posamezna itev. 1 krono. Leto IV. Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol ieta Ii 120, za celi t leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leio K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. R e ki a m a ci j e za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6'1., Učiteljska tiskarna. Brezvestno nasilstvo. Kadar Dišemo o razmerah v naši državi. nas ‘ vedno gledalo nekako gostrani naši liberalci in klerikalci. Pravijo namreč, da iemliemo ugled državi ter da to ni opravičeno, ker se nahaia država v stanJu konsolidacije. Če Dišemo o izvoznicah, o kasarnah. o verižništvu. o carini o za-uemarianiu naše industrije, vse le narobe ker se nahaiamo pred važnimi nolitičnimi dogodki na Koroškem in Dred sporazumom z Italiio o jadranskem vprašanju. Gospoda nam DriDoveduie. kal ne smemo, ne nove aam Da kal smemo. Nismo radovedni, sveti liebralcev in klerikalcev nam ne morejo koris Stiti. Ali državliani smo In mnogo nas ie. zato smo upravičenj, da povemo svoie mnenie o delovanju vla-»aiočih meščanskih strank. • Preobrat se ie izvršil Dri nas nekrvavo. zaraditega ga naibrže tudi ne znamo ceniti. Izvedel le preobrat nared, a sedai se vrši nad narodom 'proti voli? ljudstva nravn revoluciia Posestnih sloiev. to ie. meščanske stranke so si osvoiile illegltimno vso oblast in diktirajo, terorizirajo in za^ tiraio vse. kar bi se drznilo količka? svobodno gibati, zahtevati svoie pravice, ki se lih ne odreka državljanom v nobeni druei državi. Revolucija. ki k) ie izvedla meščanska družba, ie Donolnoma posrečila v nie interesu in le čudimo se. da io ljudstvo tako hladno prenaša. Vse delovanje belgraiske vlade ie Z.a državljane s sedmimi Dečati zapečatena kniiga. Nihče ne dobi nikakršnega Dravega Doiasnila ne o zu-nanii ne o domači politiki. Sklepata se nogodbe z ruskimi meščanskimi emigranti, vrše se nogaianla z Italiio. Sklepata se voiaške konvencije z drugimi djžavami sklenaio se trgovske »ogodbe. določa se uvozna in izvozna carina* zakai. do kakšnih načelih, kdio to ve? Kar vemo. ie le to da sc ie nedavno ooiavliala pocenitev živ-lienskih potrebščin, na so pritisnili na Svoi gospodarski ventil in draeinia zopet narašča in industrija propada dalie. Zakai tako. kdo ie kriv? Tega ne Dovedo. Vse. kar vemo. ie le to. da stranke druga drugi očitalo veriž-niško kimčiio z narodnim imetiem. tore? zločin, ki ie nafvečii v človeški družbi, ker vse ovira in uničuie. To ie ena stran. Druga siran ie Da ogromno ob-davčenie. Na vse važnelše potrebščine nalaga ta usuroatska vlada ogromna bremena zato da vzdržuie militarizem in druge ustanove na račun konsumentov. Podražila se le vožnia na železnici. podražil se ie premog, draže se druge živllenske r^irebščine na umeten način. C c ie preveč žita — svoboden izvoz, če so vietrgovci noskrili žito. da so cene ostale visoke in ie končno liudstvo ob stradaniu prihranilo pšenico, se dovoli zopet nov izvoz zato. da sc zaloge Doprodaio po visokih cenah in ne nastane rezerva, ki bi trg pocenila: če ie dobra letina — izvoz, blago mora ostati drago. In tako gre dahe: vlada izdaia naredbe in odredbe- ne sklene pa volilnega reda. kar b? bil n?e glavni namen, da pride država v normalne parlamentarne razmere. Kdor pregleda ves ta razvoi. to politiko usuroatoriev. ta pač ne more biti zadovolien. Ali na? molči? Ne! Molčati ne more. ker so to krivice, ker ie to izkoriščevanie. ker ie to zloraba prilaščene oblasti. Krivda tore? ni na 'Kritikih, krivda ie na tistih, ki nočeio upoštevati moderno dobo in sociialne potrebe družbe. Kakšen interes nat Ima itad-stvo na konsolidaciji države ki io vodilo »državniki^, ki bi iih lahko prisnodablihli z glumači, ki skrivalo svoie čarovnije. Uprava države bi se morala vršiti iavno in v interesu SDlošnosti. a ker to ni tako. to izkušamo vsak dan. ste krivci naše kritike vi. krivi pa tudi. da iavnost ne more hvaliti razmer in politiko, ki ie ne pozna. Vsi grehi, ki si tih drug drugemu očitate, potriuieio to naše mnenie. za ministra za poljedelstvo in vo- i de dr. Velizara Jankoviča: 1 za ministra trgovine in industrije dr. Momčlla Nlnčiča: za ministra za agrarno reformo dr. Hedrikn Križmana: za ministra za voino in mornarico generala Branka .foyatsovica: za ministra oošte in brzolava dr. Matka Drinkoviča: za ministra za šume in rude Ivana Kovačeviča: za ministra narodnega zdravta dr. ?lvof!na Rafailovlča: za ministra za socialno politiko dr. Vekoslava Kukovca: za ministra za prehrano In obnovo zemlie Rista Joliča. Novi Člani vlade so prisegli v roke prestolonaslednika takoi do podpisu ukaza. Kako izgleda svetovni mir. Novi belgrajski kabinet. Xf Bcdgrad. 19. Uradno se poroča: Vterai ob enaisti uri predpoldne ie prestolonaslednik regent Aleksander podpisal ukaz. s katerim te snreiel ostavke, kateremu ie 1?16jU stioiil? tovarišev predložil Vodnik ministrskega sveta dr. j1'0- ^ istim ukazom ie imenoval ;;a predsednika ministrskega sveta dr. Milenka Vesniča: za ministra prometa dr. Antona Korošca; za ministra pravosodja in zastopnica ministra priprav za ustavotvor- rr-T- i --------------------------- „ .j no skupščino in izenačenja zakonov Marka Triikoviča: za ministra notraniih poslov Mi-Icrada Draškoviča: za ministra verstva Pavla Marinkoviča: za fiiiai?čnega ministra Kosto Stojanoviča: za ministra zunanjih poslov dr. Antona Trumblča: za ministra za zgradbe Jovana Jovanoviča: za ministra prosvete Svetozara Prihičeviča: Deset voin ie v teku in štiri milijone mož ie angažiranih. Leno sliko o sedaniem miru nam podaia v kratkem pregledu ameriški bratski list »Prosveta« z dne 26. tulila. Da imamo mir ie laž. »Prosveta« ooisuie ta sedanji mir. ki ga le enten-ta obl iubovala pod geslom svoboda in samoodločba narodov naslednic: Danes, v drugem letu takozvanc-ga »versaillskega miru« in malo mani kot dve leti oo premiriu z Nemčiio. ie položal v 1: vropi in Azili sledeči: Poliska: — Okrog 300.000 Poljakov ie v smrtnem snooadu z blizo enim milijonom ruskih boHševikov. Poliski debakel ie dovršen in kapitulacija. Poliske armade le vprašanje nekai dni ako že ni izvršena. Kavkaziia in Mala Azila. 250.000 Rusov. 150.000 Trnkov. 120.000 Grkov. 80.000 Angležev in 16.000 Francozov se nahaia v voinem vrtincu, ki se suče semintia. Siriia. — 45.000 iratlcoskih kolopi-ialcev ie v voini z Arabci. Tracila. — Grki. Turki in Bolgari v divjem konfliktu. Bolgarska mobilizira za volno proti Grški. Albaniia. — Albanska liudska armada ie v voini z Italijani. Jugoslavija. — 100.000 Italijanov in 90.000 Jugoslovanov ie pod orož-ietn ob demarkacijski črti in krvavi spopadi se dogaiaio od časa do časa Konflikt z Nemci in Madžari na vzhodu in severu Jugoslavije še ni pone-hal, Gornia Slezka. — Boji med Pollak1. Čehi in Nemci. Indiia in Perziia. — Oborožene vstale proti Veliki Britaniji so na dnevnem redi?. Severna Perzla ie v rokah domačih holiševikov. Gueril-sko boievanie v Afganistanu in na indiiski meii. Sibirila. — Japonci so v volni z Rusi in Korejci v vzhodni Sibiriji in Mandžuriii. Južna Rusiia. — Wrangel. naslednik Denjikina, podpiran od Angležev in Francozov, izvršute vpade in rope s Krima na mesta in vasi v lužni Rušiti. Irska. — 80.000 Angležev in 50.000 Ircev ie angažiranih v nepretrgani voini. Egipt. — Lokalne revolte. Izgredi in atentati proti angleškim zatiralcem se ponavljalo neprenehoma. Kitaiska. — Vsa država ie v civilni voini. Južna in severna Kitaiska sta v boiu in zadnie čase ie vstal oboroženi konflikt med frakciiami v severni Kitaiski. Italiia. — Sociialna volna v Italiji traia že leto dni. Organizirano delavstvo le v neprestanih krvavih spopadih z vojaštvom in burZoazito. Maroko. — Španske čete so v voini z rebelnimi tolpami maročan-skih domačinov. Belgiia. — Odnošaii med Belgijo in Holandiio so še vedno napet vsled spora zaradi meie. Finska. — Finci še niso sklenili miru z Rusiio in razmerje s Švedsko ie napeto zaradi Alandskih otokov. Frederic Zalaznik: Amerika. (Dalie.) Ameriški poljedelec. Prvi pogled na hišo in polie ameriškega poliedelca nam že priča, da ti niso poznali feudalne dobe. to ie. da niso nikdar poznali tlake niti vmaiščaka. Farmerji ne žive skupai v eni vasi. kakor pri nas v svrho samoobrambe. temveč vsak živi sam zase na svoii zemlh. ^Kmetskih plemenitašev ni v Ameriki. Evropejec pogreša v Ameriki ponosne grai.ščine. obdane 7- idealnimi parki, kakor ie to običai v Evropi, pogreša pa tu- di koče. kjer živi revni kmetski delavec, brez katerih ni vasi v Evropi. Po veliki večini pozna Amerika samo samostojnega poliedelca. živečega na syoii farmi (povprečno od 100 do 200 akrov). ki s pomočjo svoie družine obdeluje svoi svet. On sam. ne Da naietl delavci, nosi nal-težie breme ameriške agrikulture. V splošnem rabiio zelo malo naietih liudi na farmah in če bi razdelili vse te delavce e??akomeruo na poliedel- ce-gosoodarie. bi prišli koma? dve tretjini enega delavca na vsako farmo. Ob času žetve si pomagalo med seboi: sosed pride k sosedu in tako obdelajo polie skunno. V našem kmetu bi se takoi porodilo vnrašanle. kako ie vendar to mogoče, da obdela tako malo Hudi tolika zemlie. Odgovor na ta problem nam daie visoko razvita ameriška tehnika ki daie svojemu oolicdclcu za vsako najmanjše delo izvrstnih strojev, s katerimi opravi vse svoie delo nepopisno hitreie in z veliko manišim trudom. Ako izločimo ameriškega poliedelca iz ostalih razmer, mu moramo priznati, da vživa on največ ameriške demokraciie: on ne ukazuje. niti se mu ne ukazuie. N? graiščina. ni koča. ampak pravo Doliedelisko noslonie. z mani lepote in več praktičnosti, ie dom ameriškega poliedelca. Dve petini ameriškega naroda obdeluie polie in poseduje tretiino tega naravnega bogastva. Navzlic temu na ne dobi človek. ki ootuie do deželi impresije, da trpi ameriški noliedelec. ker se na niegovih žnliih rede meščani, kakor ie to moral vsakdo opaziti, kdor ie potoval do carski Rusiji. Le sem tre tie se naidelo farme, kateri? pravi gospodarji so odsotni, farma v najemu. v pretežni večini na dela gospodar sam. Pred kakimi petdesetimi leti ko Je bil za-nad že prenrežen z železnicami. le pričela vlada oddaiati tn.ko-zvane »homesteads«. To ie neobdelan svet. ki ga vlada odda državljanu, čigar last postane ta svet šele. ako ga obdela glasom tozadevnih pravil in naredb. S to uredbo se je pričelo kmetovanje v tako veliki meri. da ie bila produkcija potiskih pridelkov sknrai prevelika za tedanje prebivalstvo. Z novi?n priseljevanjem seveda so se te razmere uredile. cene ooliskim pridelkom so se zonet dvignile in kmetovanie ie postalo zeta obrestonosno. V zadnjih petnajstih letih se že zopet ooaža gibanje: naza? h kmetovanju in pre-ceišnie število meščanov ie že prijelo za nlue in brano. Pri tem. ko se ie koncentriralo lastništvo gozdov, rudnikov, tova-ren in v splošnem trgovine, so ostale farme last maniših ooliedclcev. Maniše kmetije so dokazale, da producirata v skupini povprečno več. kakor večie. Na zapadu. kier trpe farme na suši in ie zemlia vsled tega mani rodovitna, najdemo večie farme. to oa le vsled teea. ker nerodo-vitnost zetnlie zahteva toliko večii teritorij za eksistenco poliedelca. Velike tovarne so dokazale, da produciralo veliko več kakor skupina manjših. Ravno nasprotno ie pri poljedelstvu: zakon moderne industrije ni zakon modernega poljedelstva,. mm LISTEK. Mlini jih it Francosko spisal Oaston Leroux. (Dalje.) .V. — Čudno, čudno! Spomnite se. gospod Stangerson. da ie oče Jakob med vašo odstotnostic preden ie odšel. okno odprl. Vi ste se torej vrnili Ob šestih v laboratorij ter takoi Pričeli 7. delom? Gdč. Stangersonova: — Da, gospod. V. — h? od tega trenutka niste več Šli iz laboratoriia do takrat, ko ste vstopili v svoio sobo? G. Stangerson: Ne snoia hči. ne laz, gospod. Imela sva tako nnino opravilo, da nisva mogla izgubiti minute Bila sva popolnoma zatopim v svoie delo. V. — Sle večetiali v laboratoriju? G. — Da. iz isleva vzroka. V. -- Ali ste navadno večeriali v laboratoriju? 0. — Redk o krat. V. — .Morilec ni mogel vedeti, da bodete večerali ta večer v laboratoriju? O. Stangerson — Moj Bog, gospod. misliim. da ne ... Za večerio v laboratoriju sem se odločil šele proti šesti uri. ko sva šla s hčerko proti pavilonu. Takrat me dohiti mol čuva?. zadrži me za hip ter me prosi, nai grem ž njim vsled nulnih navodil v hosto. kier podirata hraste. Ker nisem imel časa. sem odložil to opravilo na naslednii dan. Čuvai ie odšel v grad. sporočil sem zato kar nietnu. nai obvesti oskrbnika, da bom večerja! v laboratoriju. Ko ie čuvai odšel no svojem naročilu, sem šel v laboratorij. dobil sen? svoio hčerko že pri aparatih. V. — Ob kateri uri ste odšli gospodična. v svoie sobo. med tem. ko ie ostal vaš oče še v laboratoriju? Gdčna. Staugcrsonova — O polnoči. V. — Ali ie šel irjed tem časom oče Jakob v Rumeno sobo? O, — Da. zaprl ie veternice in prižgal nočno svetilko, kakor vsak večer ,,, iw V. — AH ni ničesar sumljivega zapazil ? O. — Gotovo bi nam povedal. Oče Jakob ie zelo vesten, ima me prav rad. V. — Gospod Stangerson, vi trdite, da oče Jakob ni zapustil na to laboratoriia? Da ie ostal vedno nr? vas? G. Stangerson — Gotovo. Nlega niti naimani ne sumničim.v V. — Gospodična, ko ste vstopili v svoio sobo. ste takoi zaklenili vi ata ter zaprli zapah. To ?e precej opreznosti, ko sta vendar vedeli, da sta vaš oče in vas sluga še tukai. Vi ste se bali? v . ,, O. — Moi oce ie bil namenjen v grad in oče Jakob se ie odpravljal spat. Potem pa tudi res, tnalo me te bilo strah. V. — Tphk ie bil vaš sirah. da rie si izposodili Jakobov revolver, čeprav teea niste nikomur zaupali? O. — To ie res. nisem hotela vziicmiriati nikogar, predvsem ne. ker ie mogel biti moi strah otročli. V. — In česa ste se bali? O. — Tega sama ne morem povedati: že več noči se mi ie zdelo, da slišim od Darka sem in tudi od nasprotne strani, okrog pavilona nenavadne glasove, včasih korake, poka-nie vci. V noči Dred atentatom, ko smo prišli iz Elvseia, ob treh zlutrai. sem stala še neka? časa Dri oknu preden sem šla spat ter se mi ie zdelo. da vidim sence... V. — Koliko senc? O. — Dve senci, ki sta hodili okrog ribnika. Luna se ie potem skrila. ničesar nisem več videla. Še vsako leto sen? stanovala v tako pozni sezoni še v gradu, a to leto sem sklenila. da se ne preselim prel v grad. nego šele takrat, ko bo dovršil moi oče za akademijo znanosti pregled vseh svoiiii del o »razkraianlit snovi«. V neka? dneh bi bilo že vse ureieno. zato nisem marala ničesar storiti, kar delu ovirati Scaai bi nas movlo pri me tudi razum. :c če nisem hotela pravili očetu svoiilt < /očara: Jakobu na tudi nisem nič iekfa;Tttr sem ve- dela. da ne bi mogel držati iezika. Nai bo že kar koli. vedela sem. da ima oče Jakob v svoii nočni oniarioi revolver, in ko ie odšel ta med dnevom iz pavilona. sem stekla na podstrešje do revolver ter ga spravila v svoio nočno omarico v Rumeni sobi. V. — Ali vas kdo sovraži? O. - Nihče. V. — Priznajte, gospodična, da nas morata te varirostne priprave osupniti. G. Stangerson — Res, draga moja. to so čudne priprave. _ O. — Ne. sai povem, že dve noci se nisem čutila varno. G. Stangerson — Ti bi morala to meni povedati. To ie neodpustliivo-Obvarovali bi te iiesrece! V. -- Gospodična, ko ste zaklenili vrata v Rumeni sobi. ste šli takoi spat? O. •— Da, bila sem utrujena: za-snala sem lahni V. — Svetilka ie šc gorela? O. — Da, a daie prav slabotno luč. Stran 2. NAPREJ. Stev. 191. šest in pol milijona ameriških farm producira do vrednosti prav toliko, kako ena tretiina mililona ameriških tovaren. Kooperativno iribanie med ameriškimi ooliedelci ie v zadnjih letih nrav tako živahno kakor v Nemčiii. na Danskem in v Skandinaviji. V kraiih. kier so naseljeni Skandinavci, žanie kooperativa naivečie uspehe. Pr.šll S3 do sooznania. da z indivi-dual;zmom ni pota v bodočnost. Brez kooperativ bi bili na milost in nermlost izročeni prekupčevalcem. V državi Wisconsin na primer !e kakih sedemsto kooperativnih mle-karen in siraren s svojimi bankami in vsemi potrebnimi uradi, da sprav-liaio svoie produkte na tre preko prve roke. Tudi država North Dakota ie v tem pogledu na odličnem mestu. Od nrveea naselienca- noliedelca in do današnieea so generacije in z niimi tudi cele eeneraciie sprememb. Zadnie kooperativno gibanie med ameriškimi poljedelci nam dale malo uoania. da bodo končno tudi politično dozoreli. Baš vsled svoiega individualizma le ostal ameriški farmer Dolitično precelšen konservativec. Priprave za Koroški plebiscit. LDU. Celovec, 19. avgusta. Danes Je plebiscitna komisija Izdala dva razglasa. V prvem se naznanja, da je vse plebiscitno ozemlje razdeljeno v šest okrajev, na kojlti čelu stoje medzavezniškl okrajni sveti. Tl sveti Imajo svoje sedeže prvi v Roieka za pas A ta v Vrbi za pas B, drugi v Borov, iab, tretji v Pliberku, četrti v Velikovcu, peti v Celovcu za cefovSko okolico. Sesti tudi v Celovcn za mesto Celovec. Okrajni sveti so odgovorni za podrobno organizacijo plebtodta v mejah svojega okraja ter se posredovalni organi mod občinami In plebiscitno komisijo. Imajo tucfl v nridi mirovne pogodbe pravico do kontrole nad opravo, ne morejo pa izvrševati upravnih V vsaki občini v obeh conah se ustanovi občinski glasovalni odsek obstoječ te treh Slovencev ta treh Nemcev, ki ima nalogo sestaviti liste glasovalcev, pripraviti prostore za glasovanje in Izdelati listine, potrebne za glasovanje. — V drugem razglasu se daje na znanje, da smejo m javnih shodih govoriti to osebe, Id imajo v dotlčnem pasu glasovalno pravico. Uradne osebe In Javni nameščenci, kakor tudi nepogodne (neviečne) osebe ne smejo govoriti na Javnih shodih. Iz Celovca poročajo: Plebiscitnih okrajev ali destriktov Je medzavezntika komisija aa Koroškem napravila šest. Vsi razen okraja A se raztezajo po eni sami coni. Okraj A ima šest občin v coni A, sedem pa v coni B In Ima zaradi tega tudi dva sedeža, Rožek, oziroma Vrbo. Vsaka velesila ima svojega zastopnika v vseli okrajnih svetih. V velikovškem okraju In v celovški okolici sta predsednika svetov dva Angleža. V mestu Celovcu In v boroveljskem okraju Izvršujeta predsedniške lunk-dje dva Francoza, v okraju A In v Pliberškem okraju predsedujeta Italijana. Vsakemu okrajnemu svetu v coni A Je prlde-ijen kot posredovalec po en Jugoslovan, ▼ ooai B pa po en Nemoč. (LDU.) Iz Celovca nam poročajo: Komisija 1« sklenila, da mora Imeti vsaka oseba, ki ima svoje stalno bivališče na plebiscitnem ozemlju ta ki Je stara nad deset let, osebno izkaznico (identitetno karto). Te izkaznice bodo Izdajale vse občine za svoje prebivalstvo, a okrajna glavarstva in medzavez-oiškl okrajni sveti Jih bodo potrdili s svo-jam pečatom. Ako se kdo odstrani Iz tvojega bivališča za več kot tri dni, mora to naznaniti okrajnemu svetu, ▼ čigar pod-ro$te pride. Osebam, ki se bodo smatrale za nevšečne, se bodo identitetne karte odvzele. Osebe, ki hočejo priti Iz Jugoslavije v couo B, n. pr. v Celovec, morajo Imeti pravilen potni list ter sl preskrbeti tudi vizam avstrijskega delegata. Osebe, ki ho-čefo potovati Iz Avstrije v cono A, sl pa moralo, preskrbeti vizum našega zastopnika v plebiscitni komisiji. (LDU.) Politični pregled. + Narodno predstavništvo. Na prvi seji narodnega predstavništva bi se hnel sprejeti v najkrajšem roku aovl volita! red. Narodno predstavništvo bo obstalo do Izvedbo volitev kot vrhovna koatrola vlade. + Minister za zunanje stvori dr. Trumbič se je ponovno vrnil iz Londona v Pariz. Dr. Trumbič je bil pozvan, naj se vrne člmpre! v Belgrad, da prevzame svoj resort, ker se smatra za potrebno, da biva V Belgradri. + Za jugoslovanskega poslanika v Budimpešti Je Imenovan Milan Milojevtt, dosedanji poslanik v Haagu. + Avstrijski delavski odposlanci odidejo v Rušita- Kakor poroča »Arbeiter Zeitung«, ie državni delavski svet, ki je, kakor znano, sklenil, imenovati komisijo, ti vaj dovrši priprave za odpoiiljatev študijske komisije državnega delavskega sveta v Rusijo, prejel nastopno brezžično brzojavko Čičerinovo: Ruska sovjetska vlada ni nasprotna prihodu delegacije nemško-avstrljskega delavskega sveta, ako člani ta delegacije ne bodo v zvezi s kakšnimi elementi, ki bi bili sovražni sovjetski Rusiji. + Komunistična stranka Avstrije le fzjaviia v svojem glasila svoj sklep, da se ne bo udeležila volitev v narodno skupščino. + Romunski senat je 17. avgusta sprejel zakonski načrt o ratifikaciji mirovne pogodbe z Madžarsko. + Francozi, krivci dogodkov v Katovicah. Kakor poročajo s pristojnega mesta, so se dogodki v Katovicah vršili takole: V nedeljo je bil pripravljen v Glelwitxu francoski vojaški transport. Vsled Izzivajočega obnašanja spremljevalnega moštva Je bilo prebivalstvo zelo razburjeno. Začele so se zbirati večje gruče in demonstranti so sklenili, da se v ponedeljek začne v Katovicah protestna stavka In da se demonstracije nadaljujejo. Ko se Je ta sklep v ponedeljek izvršit, je bilo prebivalstvo sprva sicer zelo razburjeno, vendar pa mirno. Naenkrat pa so Francozi brez potrebe nastopili z vso razpoložljivo silo ter je prišlo do silno krvavih bojev, v katerih Je bilo ubitih 9 Francozov in 20 Nemcev. V torek so potem delavci zahtevali takojšnjo razorožitev, Francozi pa so to zahtevo odklonili. Ni še gotovo, ali se je razorožitev v sredo Izvršila. + češkoslovaški sodrugl odločno protestirajo proti vračanju poljskih vojakov, ki se zatečejo kot dezerterji na češkoslovaško ozemlje, kot to predlagajo posamezni češki buržoazni UstL Nesrečnežem — povdarjajo — ki se nočejo boriti proti svojim bratom, preti gotova smrt + Amsterdamsko tajništvo Je poslalo voditelju angleške delavsko stranke Adam-sonu brzojavko, v kateri pozdravlja izjave angleškega delavstva ln Izreka prepričanje, da bo ves ostali proletarijat sledil zgledu angleških sodrugov. Brzojavka končuje z besedami: Naj živi bo| narodnega In mednarodnega delavstva za mir, pravico, svobodo in srečo! + Zveza narodov naznanja, da je švedska vlada predložila dodatne predloge k aktu tveze narodov v svrho pregleda po zboru zveze narodov v Ženevi. Dodatni predlogi predvidevajo glavno skupščino z gotovim datumom; vpokiicanje posebnega zborovanja na katerikoli datum po predlogu desetih članov zveze narodov; izpre-membe določb glede gospodarske blokade. + Kamenev proti lažojlvlm vestem baržoazlfskega tiska. Šef ruske misije v V. — Torel. gospodična. povejte, kai se ie zgodilo! O. Ne vem če sem že dolgo spala: naenkrat Da se zbudim.. zavpliem.. G. Stangerson — Res. Krožen krik... Na pomoč!... Še ml zveni »x> ušesih. V. — Kriknili ste? O. — Moški ie bil v moli sobi. VrsreJ se ie name. zgrabil me za vrat ter me skušal zadaviti. 2e sem bila brez saoe. ko se mi posreči doseči v odnrtem predalu svoie nočne omarice samokres, ki le bil Drioavlien na strel. V tem trenutku me vrže bandit iz postelje na tla ter zamahne nad m trto glavo. Nekaj ie drža! v roki. oa ne vem kai bi bilo to. V tem ustrelim. Začutim še. kako ie padlo neka! groznega na moto elavo. Vse to. gospod sodnik, se ie zeodilo boli hitro, kakor morem urinovedovatl. Več ne vem. V.— Nič več!... Ali si prav nič ne morete'misliti, kako ie ušel morilec iz Rumene sobe?. O. — Ne. prav nič... Kai se ie ootem zgodilo. teea ne vem. Mrtvi ue ve, kai se eodi okoli nleea. V. — Ali ie bil velik, majhen? O. — Videla sem samo senco zdela se mi ie velikanska... V — Ne morete povedati nobenih podatkov ? O. — Ničesar več ne vem: vrgel se ie name. ustrelila sem Droti njemu... to ie vse... Tukal se končule zasliševanje gdčne. Stangersonove. Jože Roule-tabille ie čakal potrpežljivo na ea. Darzaca. Ta se je kmalu prikazal. Poslušal ie zasliševanje v sosednji sobi. Povedal ie takoi vse mojemu oriiatellu. Čudil sem se Izvrstnemu spominu in izredni točnosti, s katero le nonovil vsa vprašanja In odgovore. Pomaeal sl ie tudi z beležkami, kij iili ie v nasrlicl napisal s svinčnikom. v resnici zdelo se ml le. da le g. Darzac RouletabilJov tajnik, ki ne samo. da mu ničesar ne odreče, ampak rudi zani dela. (Dalje prihodnjič.) London« Kamenev odločno pobija v »Hu-manite« tendencljozna poročila angleških in francoskih kapitalističnih listov, da bo sovjetska vlada umestila v mirovne pogoje tudi točko, ki se tiče odstopa nekega dela poljskega ozemlja NemčljL Kamenev pravi, da sovjeti niso voljni podpirati nemški imperiializem, kakor tudi ne podpirajo francoske vladohlepnostl. Zato so vsa poročila o kakih tajnih dogovorih med rusko In nemško vlado le sleparska fn hudobna Izmišljotina. + Kako sodi buržoazni list o Cičc-rlnu. »Daily News* iz Chicaga Je priobčil študijo o ruski revoluciji, v kateri pravi med drugim: Tr! leta Rusija ni živela. Zatajili so jo veliki gospodarji sveta, a sedaj nam naznanja grom njenih topov, da Rusija še živi! To le skalilo m tj; g. Millerandu in g. Lloydu Georgeu, ki sta sl vzela kot cilj, zagospodovati usodi starega sveta. Ruski eksperimenti so ju postavili v zelo čudno luč. Treba pomisliti, da od časov Katarine Velike še ni bilo ruskega zunanjega ministra, ki bi bil izpregovoril angleški vladi s takim ponosom kot Cičerln. 4- Odbor švicarske železničarske zveze ie odločil, da bo zveza intervenirala pri ravnateljstvu švicarskih železnic v slučaju, da fl bodo javili kak prevoz vojnega mate-rljala preko Švice. + Cesar g. Mltlerand ni pričakovat »L’ Humanlte« piše, da je posetfl Millerand v nedeljo mesto Valenclennes. Komaj Je Izstopil Iz avtomobila, so stopili k njemu odposlanci socljallstične stranke, strokovnih organizacij in bivših bojevnikov ter mu čl-tali levite radi njegove vojne politike. Med drugim so mu rekli: »Naj se zgodi, kar se zgodi, ml smo pooblaščeni Izjaviti Vam, da ue bo sledil niti eden naših ljudi klicu vlade, ki Jo vi vodite, če bi se pognala v pustolovstva proti pravu narodov ta če M ae hotela k temu poslužitl —- nas!« Pravijo, da ie Izgledal Mlllerandov obraz v tem trenotku strašansko bedast. + Maksim OorklJ govori sovjetskim vojakom, ki odhajajo na bojno polje. Sodrugl! Govoreč z vami, hočem povedat! par besed, o katerih bi želel, da pridejo ua uho poštenih poljskih meščanov, če jih je še kaj! V preteklosti so bojevali poljski posestniki velik bol proti ruskemu čaru, da ti prilastijo novili posestev ln delovne moči. V teku zgodovine se le zgodilo, da so Poljaki .zasedi! Kremlj !n Rusi Varšavo. Boj je konča! z zmago ruskega carja. Trikrat je raztrgala roparska ruska aristokracija Poljsko. Od preteklih vojn Je ostalo v ruskem kakor v poljskem srcu nekaj, kar preti, da napravi sedanjo vojno neusmiljeno. Moč je sedaj v rokah delavstva ta kmeta. Za aristokratske dežele sovjetska Rusija ne jamči, ker je preveliko sovralt-vo preteklosti; še vedno živi v ljudstvu spomin na prejšnji čas. In ta okoliščina utegne Izpremenltl to vojno v narodno, kjer se bodo združili vsi socijalnl razredi, navzlic razlikam njihovih interesov. Sedaj, sodrugi, vam hočem povedati par besed o vojni, Id jo vodite. Del družbe Je mnenja, da ste v zmoti, da ste neusmiljeni. Ne verujte: v stari družbi so povzdignili neusmiljenost ln flgamožtvo k velikim socilalnlm čednostim, obdarovali so tolovale In odlikovali morilce. Še več: — če je kdo bil tat, ropar ali morilec, so ga proglasili cesarjem ali kraljem! Toda vi ste razdrli staro buržoazljsko družbo In na svojem pohodu pokazulete novo cesto, cesto resnice In pravičnosti. Sodrugi! Jaz sovražim vojno kot barbarsko in nečloveško stvar; toda če mi skoči sovražnik na hrbet, se branim do zadnje kaplje krvi. Poljska, četudi je Iskala Rusija vsako pot, da se ž njo sporazume, nam je skočila z zverinsko naslado na hrbet, ker je mislila, da Je moU-nejša, ali ker Je zaupala v moči tistih svojih prijateljev, ki jo sedal zapuščajo. Poljska aristokratov in buržujev je bila figa-možka in se bo kaznovala. Hotela je vojno, hotela je boj — sedaj ga ima. Za vami, sodrugi, stojijo vsi rusld delavci ln kmetje ta vi bodete zmagali. Zmagali bodete, ker Je vaša stvar pravična. Sodrugi, jaz vas pozdravljam! + Komunistični kongres Azije je bfl sklican na 15. t m. v Baku. Zastopane so bile Perzija, Afganistan, Mezopotamija, Turčija, Armenija, Sirija in Indija.___________ Kaj je z organizacijo trgovskih nastavljencev v Ljubljani ? Se nedavno je obstojala v Ljubljanr organizacija trgovskih nastavljencev. Čudno nas je iznenadiia vest, da ie organizacija od deželne vlade razpuščena. Dočlm se drugi stanovi trdno oklepajo svojih organizacij, da dosežejo * tem izboljšanje svojega položaja, Je trgovske nastavljence razpihal prvi veter, ki !e zavel tam od Bleiweisove ceste. Zakaj je bila omenjena organizacija razpuščena? Vse diši, kakor po bajki, k! pripoveduje o zakleti kraljičini. Kakor se vidi, bo ostal trgovski nastavljenec še nadalje najponižnejšl suženj trgovcev - kapitalistov, ki ga Izkoriščajo na naJnečednejSe načine. Za primer naj navedemo samo ljubljanskega »človekoljuba«, velekapitalista Jullus Elberta. Ta možakar plačuje tvojemu nastavljencu mesečnih — 300 K! (reclr tristo kroni) brez vsakršnih drugih ugodnosti, tore] brez hrane ali stanovanja 1 In takih neverjetnih, toda resničnih ln žalostnih slučajev mrgoli. Zato zahtevamo od meiodajnlh čini tel j e v, da nam pojasnijo, na kak način in zakaj Je bila organizacija razpuščena! Zakaj položaj trgovskih nastavljencev je preveč obupen in ue prl-stoja nam, da držimo roke križem In da kimamo z glavo v največje zadovoljstvo kapitalistov, pod katerih izkorlščanlem moramo slejkoprej, če si sami ne pomagamo — napraviti konec Izstradanega psa! Kako pa naj se v današnji veliki draginji živi s žalostno — smešnimi mesečnimi 300, 500 ali 800 kronami? Vsak človek mora uvideti, da so trg. nastavljene! med vsemi najbolj sramotno plačani! Brezvestnost naših zatiralcev kipi do neba, zato'naj bi se vsi trgovski nastavljene! združili ▼ močno strokovno organizacijo, ne glede na politično prepričanje posameznika, ter naj bi stavili trgovcem nltimatum. Če bi se trgovci temu po-voljno ne odzvali, pa na cesto! Tudi med bajoneti bi ne bilo slabše, kot Je seda)! — Več trgovskih nastavljencev. (Vest! LDU.) ITALIJANSKA ZBORNICA. Rim. 18. Nad 200 poslancev, med niimi 26 bivših ministrov In državnih podtahvkov. te oredlatralo v zbornici resoludk) s katero se poživile vlada, nai se orotivi pritisku, oo katerem nai se smatra za izvšeno deistvo. da te Jugoslavija nrevzela državo Crno goro v svoio posest. Tudi socialnodemokratski ooslanci so vložili resolucijo. ki nozivlie vlado nai stalno in kreolko oritisjra diolomatičnim ootem. da se uvellav! pravica samoodločbe črnogorskega naroda. DEMONSTRACIJE V ATENAH. Belgrad. 18 »Politika« prinaša iz Ate« nastopno brzolavko: Vest. da sta dva bivša častnika kralia Konstantina izvršila atentat na Venize-losa ie izzvala silno oeorčente v v^sel Grški in zlasti v Atenah. Množice ljudstva so manifestirale no atenskih ulicah za Venizelosom. Na več kra-Hh oa so demonstranti uničili in zažgali uredništva ooozidionalnih listov. V mestu ie došlo do oboroženih spopadov. POLOŽAJ V KATOVICAH. Katovice. 18. Tu vlada splošni mir. Močne oatrulie varnostne obrambe hodilo oo mestu. - - MedzavezniSka vlada in plebiscitna komlslla v Opo-lah te razglasila v Katovicah strogo obsedno stanie. FRANCIJA SE RAZBURJA. Dunai. 19. Kakor poročalo Usti. le francoska vlada poslala Nemčiji noto. v kateri zahteva, da se kaznrlcio železničarji. ki so zadržali za Polisko namenieno voino gradivo. Pruski minister za notranie oosle Ve izrazil svoie obžalovanje nad tem dogodkom. ŠVICARSKO DELAVSTVO PROTI MEDNARODNIM TRANSPORTOM OROŽJA. Curih. 18. (DunKU.) (Švicarska brzolavna agentura): Na včerajšnjem zborovanju delegatov zaveznih delavcev se ie sklenilo: Delavstvo smatra za svoio dolžnost, sodelovati pri preorečeniu nove svetovne volne s tem da zabrani vse transporte orožia in streliva skozi Švico. Zahteva takoišnio ustanovitev obmejnih komisii. ki nai bi preiskavale mednarodne transporte. Mednarodni rudarski kongres v Ženevi »Rdeči prapor«, glasilo slovenskih komunistov, ki vedno kriči po uie-dinieniu uroletariiata. bi railo smešilo mednarodno organizacijo rudariev- dasi snada ta med najpomembneje organizacije, ker šteje 2.606.212 cia-nov. in ki lo uoošteva vsa organizirana in neorganizirana javnost. Vsekakor oa šteie več. kakor Dar zmešanih glav okolo »Rdečega prapora«, ki bi radi iz kongresa norce brili, mene na blatili in lagali o meni. češ. nekaj obrekovanja se me bo Ze orilelo. Gospodje, naši rudarji so preveč inteligentni da bi vam šli na limanice. ko trdite, da se podpisani ali pa kdo drugi bavi z deveturnim delavnikom. še mani na. da bi bil kdo predlagal na kongresu 9urni delavnik. Res na ie. da se ie na predlog sodrugov iz Nemčiie sklenilo, da se v rudokooih uvede šestufni delavnik. S to vašo gnohiico. ki io razlivate oo Sloveniji, samo kažete, da ne znate drugega kakor obrekovati in rudarM vas že precej dobro poznalo: kdo ste. V. Zagoriu. dne 16. aveusta 1920. M. Cobal. Novice. — Nesrečna. smrt čevljarja. V pon-deljek 16. t. m. zjutraj ob 6 so najemniki hiše št 3 v ul. della Fabrica v Trstu opazN li, da se iz stanovanja v pritličju močno kadi. Poklicali so ognjegasce, kateri so s silo odprli vrata stanovanja. V kuhinji, polni dima, je mirno sedel pri mizi 661eteu čevljar Ivan Planič. Ognjegasci, misleč, da Je samo v nezavesti, so koj poklicali na pomoč rešilno postajo. Toda zdravnik ni mogel drugega, kot ugotoviti smrt vsled zadušenja. Nesreča se razlaga na ta način: Planič se je vrnil v nedeljo zvečer domoV baje pijan. Pri prižiganju luči se mu Je naj-brže užgala neka preproga, ne da bi bil on zapazil. Sedel je k mizi, kjer Je mirno zaspal za večno. — Ogenj. Na Baču pri Knežaku je izbruhnil ogenj dne 7. avgusta okoli devetlli zjutraj. Saje so se vnele v dimniku h. št 133. Ker je bila silna burja, je zanesla ogenj na konec vasi, daleč 300 metrov. Zgorelo Je petim gospodarjem vse, pet goved in U prašičev. Gasiti je pomagalo vojaštvo. Skoda se ceni do pol milijona lir. Zavarovalnina Je neznatna. — Novi denar v Češkoslovaški. Kot poročajo nekateri češki listi, bo prišel V promet novi kovani denar po 20 In 50 vinarjev v češkoslovaški državi. Novi denaf bo obstojal iz 75 odstotkov bakra in 25 odstotkov nlkla. — Požar. Na transportnem p&rn,ka »Pragi«, ki Je vozit bombaž p0 ,B Izbruhnil požar. Skoda Je jako velika. — Ruski konzulat v Zagrebu V Zagrebu uraduje ruski konzul. Kdo ga je tl* postavil za konzula, tega menda nihče ne ve. Pred mesecem se ie do njega obrnil ruski mužlk, ki je pribežal iz Hortviev« Madžarske, da mu naj konzul da kak dokument. Konzul pa pravi, naj gre v Pe-trinlsko utico, kjer da bo dobil delo. Ali čudo! Tu so ubogega mužlka prijeti In ga zaprli. Pozneje so ga ekspedirall v Pan* čevo, kjer ga sedaj urijo za belega gardista! Tak Je torej ta ruski konzulat v Zagrebu! Dnevne vesti. Značilno za slovensko inteligenco. Prejeli smo in priobčujemo brez komentarja: Uprava ln šolstvo v Jugoslaviji so bosta morala korenito izpremenltL To Je kolikortollko vsakemu jasno. Pri vsem tem pa Je opažati pri slovenski Inteligenci neka] zanjo zelo značilnega, šolska uprava Je svojčas nameravala ponuditi učiteljstva mesta v JuSnlh kraiih aaKe držav«, da bi tam učili kulturno Se precej zaostali narod. Na ta način bi si slovensko učiteljstvo lahko pridobilo mnogo zaslug, toda vsi so tega branilo in vsi hočejo biti »talno na-meščenl v Ljubljani aU pa vsaj najdalje kje tam v St Vidu nad Ljubljano. Drugi narodi, kakor n. pr. Angleži, Hemcl, Italijani, Portugalci ali Rusi so s« kot širHelji kulture proslavili po vsem širnem svetu, naša slovenska inteligenca pa sl kar ne upa pogledati malo čez domači plot, ln to še celo v lastni državi JugoslavlJil Delavci si hodijo kruha iskat celo čez ocean tja v daljno Ameriko, naša inteligenca sl pa še skoraj izza zapečka ne upa! Pri tem se spomnimo tudi naših dijakov, ki so vsled vojne izgubili vse nade, da bi mogli še nadalje študirati, dočlm jim njihova starost ld drago življenje zapoveduje, da sl ustvarljd lastno eksistenco. Te ljudi naj bi se pr! vsem Se posebej upoštevalo, dočim se sedaj love za službami in obupujejo nad svojim položajem. Res čudni so nazori naSe inteligence, ki se vsa drenja v Ljubljano ali v Kamnik, kakor da b! se drugod splotf ne dalo živeti — dočlm se marsikje Se mnogo bolje živi! — O. Senzacljonalna razprava proti ponarejevalcem živil — mokarjem. Kakor sjjjf že svoječasno poročali, Je neki žltnt^^jf Jonar prakticira! čedne metode Pr,f moke na debelo. O tej nemor*J^,jva ka-čedni praksi pa bode sedaj za" okral-zenska razprava pred ^kupal fatl "ke/so'prodajali neko čudno zmes mo-kac. ’tn trrašlce. O razpravi priobčimo točno in obširno poročilo. Glavni obtoženec Js znani žitni veletrgovec Anton Knez, ki J« že enkrat imel opravka pred sodnijo. Državni štipendisti. Ministrstvi za prosveto in narodno zdravje sta preko svojih prosvetnih delegatov izvršili definitivno redukcijo državnih štipendistov. Štipendije so odvzete vsem onim, ki niso položili pravočasno izpitov ali pa so jih položili z neuspehom. Razen tega so odvzet« Štipendije onim, katerih očetje p!ačujej<5 nad 150 dinarjev neposrednega davka. »Južna železnica. Osebe, ki žele stopiti kot delavci v železniško službo, naj ne vlagajo tozadevnih prošenj pri obratnem ravnateljstvu v Ljubljani, temveč naravnost eri načelnikih onih službenih ^ mest, kjer bi radi nastopili službo. Pripominjamo pa, da Je stalež delavcev poln in se za sedal novih delavcev ne sprejema.« Preselitev poštnega urada ln Izpre-niembn selske službe. Dne 10. t. m. se j£ preseli! kr. poštni urad Bistrica nri Mariboru v Limbuš. Z istim dnem sc izpremenl naziv tega urada v »Limbuš«. Poštno zve-. zo med uradom in postajo vzdržuje 4kra Stev. 191. -------------- NAFRBJ. Stran 3. na dan poštni sel. Pri poštnem uradu Limbuš se vrši dostavljanje poštnih pošlljatev po selskem pismonoši v sledečih vaseh: I. okraj: Laznica, Bistrica, Begena, Loka, Lobnica. II. okraj: Pekre, Hrastje, Vrhod dol. Dostavljanje se vrši vsak dan razun nedelje. Okraden Amerikanec. Škoda znaša 24.000 K. V sredo dopoldne sta stala pred menjalnico v Kolodvorski ulici dva Iz Amerike došla »amerikanca«. Njima se je naenkrat pridružil neki mlad človek ter Jima ponudil, da izmenja dolarje po zelo ugodni ceni. Amerikanec Peter Krže se Je dal pregovoriti in je šel z goljufom do šolskega drevoreda. Tam je Izročil Krže dolarje, okoli 180, mlademu človeku, ki je izginil ž njimi v veliko Mahrovo liišo, češ, da Je tam „dobri kupec". Izginil pa je za vedno. Amerikanca sta ga čakala eno uro. Zaman. Krže trpi okoli 24.000 K škode. Velikanske tatvine na deželi. Po deželi »o čim številnejši vlomi in velike tatvine. Vlomilci spoznavajo, da so ravno nekateri krali pravi in zlati vrelci za njih posle. Ne-avno so neznani vlomilci vlomili v pro-no Kmetijske zadruge v Gornjem- • *rac*tI na Štajerskem ter odpeljali na ukradenem vozičku za 70.000 K raznega manu-akturnega blaga. — Postopači in vlomilci so dalje Isto noč vlomili v sobo posestnice Marije Oražem v Ribnici ter JI odnesli veko nove ženske obleke, perila hi blaga v celokupni vrednosti 15.000 K. — Najdrznejši vlom pa so izvršili štirje mladi Celov-cani pri posestniku Albertu Kuteju v Cirab-' tajnu ob demarkacijski črti. Po noči so vlomi]; v njegovo stanovanje ter mu odnesli: 3700 K v zlatu, 3000 K v srebru ter ** 43.000 K raznega blaga, perila In čevljev. Vlomilci so izginili brez sledu. Zanemarjanje Javne snažnosti. Po kostnih ulicah in cestah se opaža, da ob-, nstvo zanemarja Javno snažnost, posebno ^eče razne smeti in odpadke po tleh In ? ,!,ie Po hodnikih. Vsakomur le gotovo _asn°> da tako ravnanje ni v prid snagi In ■ ravju. Občinstvo se tem potom poživlja, da v interesu snage In zdravja po Javnih prostorih pazi na nalveCJo snago tn opusH vsako onečlščeitje cest tn hodnikov, p©, sebno pa da ne meče različne odpadke po tleh. Opozarja se na predpise cestno-poll-ciiskega reda, po katerih se strogo kaznuje vsakdo, ki bi se ne ravnal po teh predpisih. Občinstvo se Je tudi privadilo, da nalepila ali celo pribija na debla dreves Javnih promenad in parkov razne oglase. Od-s ej bo za tako početje kaznovan oni, ko- oglašalca ** vse^fne oglasa spoznati kot .. ^"'strskl svet Je dovolil, da smelo P-amezm potniki vzeti s seboj pri pre- n i! u r ^ meJ do dinarjev v d!-arskih ali kronsko-dinarskih novčanicah. a vsota se ne računa v vsoto zdrave va-nte, ki je Je sme vsak potnik vzeti s seboj naše države na podlagi sklepa vlade. Odprava ljubljanske prisilne delavnice, eželna vlada Je sklenila, ljubljansko prisilno delavnico razpustiti In obsojene prl-siljence odkazati občinam. Vzgojevališče S2 Premesti v Kočevje In ostane pod vodstvom dosedanjega ravnateljstva. Poslopla ?n zemllišča se bodo baje porabila za bolniške namene. Umrlo Jo od 8. do 14. t m. v mestni občini ljubljanski 34 oseb (9 tujcev), med njimi 14 za grižo, rodilo se je pa 25 otrotc. Dr. Renner o zunanjem položaju. Dunaj, 19. Državni tajnik za zunanje posle, dr. Renner, je podal danes popoldne L„°?Seku ** zunanie zadeve obširen eks-med dru^f11!etn položaJu- Dr- Renner Je bo zveza nare tziavlial. da ne misli pri tem na orožno siio. pač pa bi, če bi bila eksistenca Poljske ogrožana, pošiljal Poljski in Wrang-lu vojne potrebščine ter proglasil blokado. Velikanskega pomena za eksistenco Evrope je torej pričetek teh mirovnih pogajanj, pri katerih moramo pričakovati na obeh straneh toliko uvidevnosti, da utegne bit! nadaljevanje te vojne smrtna katastrofa Evrope: moralni in gospodarski ruin. Tragedija Poljske pa naj bo nauk drugim državam, ki se tako rade širokoustiJo o imperialističnih vojnah. Mir se sklene. Pravičen mir? To Je vprašanje, zakaj dosedanje izkušnje so nas slabo poučile. POLJSKO POROČILO. Varšava, 19. (Brezžično.) Frontno poročilo od 18. t. m.: Na severni fronti so oričeli ooznantski oddelki močno ofenzivo proti sovražniku, ki Ji zasedel Brodinco (Bromberg?). Pultask so boljševiki izpraznili. Pri Varšavi Je bil sovražnik prisiljen k umiku. Dne 17 .t. m. »mo zasedH Novominsk. Na vzhodni fronti napreduje naša zmagovita vojska. Ka-lušin, Sjedlec, Miendzyrzez. Višni-ca. Wlodava so v naših rokah. Na južni fronti predstavljamo svoje čete, da potisnemo sovražnika, ki prodira proti Lvovu, nazaj. (Konec brezžične brzojavke deloma pokvarjen.) Boljševiki so zasedli To-run in Kovalevo. (Thorn in Kulrn-see?) VARŠAVA REŠENA? Pariz. 19. (Brezžično.) .Matinov* posebni poročevalec javlja iz Varšave, da se Varšava lahko smatra za rešeno. RUSKO POROČILO. Moskva. 19. (Brezžično.) Frontno poročilo z dne 18. t. m.: Ob železniški progi Varšava—Odansko smo zasedli Wloclau. Pri Novo Ge-orgijevsku in pri Varšavi se nadaljujejo boji s vso ljutostjo. Pri Lvovu smo. ko smo prekoračili Bug, zasedli Busk in Zloczow. Pri Bucz-cazu se vrše ob Strypi bojia. Ob Dnjepru in ob Crnetn morju položaj neizpremenjen. V krimskem odseku boji. POLJSKO-RUSKA POGAJANJA. Moskva, 19. (Brezžično.) Dne 17. avgusta So se pričela v Minsku rusko-poljska pogajanja za mir. Načelnik ruske in ukrajinske delegacije. Daniševski, je izjavil v svojem avtoritetnem govoru, da je Rusija večkrat iskala miru s Poljsko. Ker so se pa vsi poizkusi izjalovili, je bila sovjetska vlada prisiljena. prijeti za orožje in pričeti vojno. Sovjetska Rusija bo sedaj kakor vedno poprej upoštevala predloge za mir in ni imela nikoli osvajalnih namenov. Sovjetska vlada zahteva jamstva in obljube od strani poljske republike, da bo slednja opustila svojo osvajalno politiko in se posvetila mirnemu delu. Sovjetsko Rusijo bodo pri pogajanjih vodila čustva skupnosti s poljskimi delavci in stremi oo tem. da se vzpostavijo prijateljski ln trajni odnošaji med obema narodoma. Sovjetska vlada upa, da so prišli poljski zastopniki zato v Minsk, da se tam odrečejo svoji osvajalni politiki in obljubijo, da ne bodo več ovirali sovjetske Rusije in sovjetske Ukrajine pri njunem delu. Dunai. 18. Ukrajinski tiskovni urad noroča ooluradno iz Taiuova« Pollsko-ruska DoeaJanla. ki se vr3ik> sedal v Minsku, se fcičelo tudi fronte ukrajinske armade Pavienko. ker le do Dolkko-ukraiinski vojaški pogodbi ukraiinski frontni oddelek podrejen skuDnemu voiaškemu vrhovnemu po-vejistvu in tvori desno krilo cele fronte. V političnem oziru si te Ukrajina elede ureditve svoiega raz-meria nanram Rusiii Pridržala popolnoma ooste roke. London. 18. »Dailv Herald« poroča. da ie oolisko mirovno odposlanstvo dne 16. t. m. dosDek) v Minsk. Vodia ruskega odposlanstva ie iziavil Doročevalcu. da se bodo do-gaiania vrišla popolnoma lavno. Rusi hočeio uvaževati vse Dollske ugovx>. re. Rusija odkrito hoče miru in bo vse storila, da se ogne odgovornosti z* to. ako bi se poeaiama razbila. (Vesti LDU.) ZBOROVANJE JAVNIH NAMEŠČENCEV V ZAGREBU. Zacreb. 19. Včerai se je vršilo tukal burno k* mnogoštevilno obiskano zborovanie iavnih nameščencev. ki ffa i® sklicala zveza iavnih nameščencev. Sprejeli so resolucijo s katero zahtevalo sodelovanje pri izdelovanju uradniške Dragmatike. Dasivno volilno pravico za vse uradnike. razpis volitev v konstltuanto. povišanje plač ta železniške certifikate. PTolfstiraio oroti DodraŽenlu živeža in železnice. Skupščina te manifestirala solidarno z organizacijami iz Slovenile in ostalih delov države. MUŠICKI ODKLONIL PORTFELJ. Zagreb. 19. »Narodna Politika« poroča iz Belgrada. da le designirani minister za konstituanto dr. Mušicki odkloni! to mesto. ZOPET SPOPAD V KATOVICAH. Katovice, 18. V popisu dogodkov, ld sra ie danes sestavila medzavez-niška plebiscitna komisija, se objavlja : Povod temu. da le nastopila konjenica. ie dalo deistvo. ker sta bili dve osebi ranjeni vsled strelov Iz stroinic. Množica, vojaštvo ln policija so navalili na hišo. kjer stanute medzavezniška komisiia in naenkrat ie v množici nekdo ustrelil na hišo. Nato so iz Iste smeri metali ročne granate, nakar ie straža ored Doslooiem plebiscitne komisiie oddala neka! strelov. Med liudstvom le nastala maihna panika, vendar oa se ie množica po kratkem času zopet povrnila Dred hotel. Ponoči se ie zopet strelialo na ooslopie komisiie iz nasprotnih hiš. Vporabili so tudi razstreliva. ki so se oa razpočila, ne da bi povzročila kako šleodo. Končno le prišlo poročilo, da le na kolodvoru napadena straža in da le že edien mrtev in nekaj ranjenih. Stotnija ie odšla straži na kolodvoru na pomoč, med ootlo pa so io obsuli s streli iz Dušk In ročnimi granatami. Šele proti lutru te strellanle ponehalo. Medzavezniška komisiia le ugotovila na svoii strani dva mrtva, enega težko ranieneea in deset lahko ramenih. Gospodarstvo. — Prepovedan Je uvoz obveznic predvojnih ln vojnih posojil bivše Avstrije ln Ogrske na teritorij naše kraljevine. Prepovedan je Izvoz obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije ln Ogrske Iz teritorija naše kraljevine. Te prepovedi veljata do nadalj-ne odredbe. Vsako protivno postopanje se bo kaznovalo z zaplembo obveznic, z do-tlčniml osebami pa se to postopalo kakor s tihotapci — Brodarski sindikat Srbov, Hrvatov In Slovencev je bil prisiljen radi nizkega stanja vode v Savi, da Je ustavil promet za potnike in blago od Mitroviče proU vodi. — Mednarodna Hnančtia konlerenca se Je določila na dan 24. septembra v Bru-selju. Nežigosani bankovci po eno in dve kroni izgube v Avstrlii s 1. septembrom t L svoio plačilno vrednost. Pri avstriiskih državnih bla-galnicah se bodo sprejemali še do 15. septembra t. I. — Ureditev vprašanja avstrijskih dolgov z Anglijo ki Francijo. Pogajanja, Id jlb Je vodil državni tajnik za finance Relsch v Londonu v s vrh o ureditve vprašanja o avstrijskem predvojnem dolgu, so se končala povoljno. Rešitev se Je našla na podlagi, k! se razlikuje od podlage, Id Je bila spreleta v podajanjih % Francijo. Uradno poročilo pravi, da se v avstro-irancoskem dogovoru, sklenjenem ▼ svrho ureditve avstrijskih dolgov nasproti Franclji pred rolno ln po vojni. Izjavlja, da ta dogovor pospešuje prijateljske pogodbe med Avstrijo In Francijo pod nadzorstvom kompenzacijskih uradov, ker Je namreG Franclja Izbrala sistem odplačevanja potom kompenzacijskih uradov.’ Dovoljen Je zadosten rok za Izravne določbe. Radi tega bodo začeli rečeni uradi poslovati le le 1. aprila 1921 ln samo za posojila, id niso b!la Izplačana v prejšnjih rokih. Avstrijska vlada izjavlja, da je solidarna z avstrijskimi dolžniki. To Jamstvo velja za dolgove v tujem denarju in v kronah. Na drug! strani dovoljuje pogodba roke za odpla-čanie In določa letne obroke, obresti itd. Roki za dolgove v tujem denarju gredo od pet do deset let. Olede dolgov v kronah se mora nominalni znesek plačati takoj, a ostanek po valuti v 25 letnih obrokih, od pogodb, delala na notranji obnovL LDU Iz Slovenije. Koseze pri Ljubljani. »Večerni Ust« » dne 19. avgusta 1920 številka 187, glasilo Jugoslovanske strokovne svese kot podružnice zveze industrljcev (kapitalistov) prinaša članek »Stavbinski delavec« in nastavlja limanice za neprebujeno stavblnsko delavstvo, kar sicer nima pomena za nas stavblnske delavce v okolici Ljubljane, ker smo 2e večinoma prebuje-ent ta organizirani v naši resnično delavski stavbinski organizaciji, ki nam je resnično pribojevala 20 odstotni povišek mezd. Tudi ml amo bUi za 6 dni padli v roke zavijača (najbrže pisca članka), a smo mu takoj pokazali hrbet, ko smo spoznali, da je to tista velika in mogočna organizacija, ki obljublja, da nastopi sa zvišanje mezd po preteku tega stoletja. Seveda so Se nam pošiljali različni pastirski lisU s podpisom B. 2. ter se nas rotilo, naj pridemo v pisarno »Stari trg št. 2.« ter ostanemo pri tej zvezL Najbrie smo bili ml prvi ln zadnji člani, zato se Je boril tak boj, da se nas obdrži. Današnje zlo hoče krščansko soct-Jalna zveza rešiti s tem, da bi uvedla sedaj krščansko socljalno inkvizicijo (mesto prejšnje svete Inkvizicije.) Za vzorec »e lahko služi Ogrska. V delokrog te JSZ spadalo le podjetniki ne pa delavstva Delavc! stavblnske stroke širom Slovenije stopajte v naše vrste, ki smo organiziranj v močni armadi Osrednjega društva stavbinskih delavcev ln sor. strok, kajti le ta Je zmožna ln ima namen Izboljša« gmotno stanje delavstva, kar Je že dokazala. Želimo piscu članka na svidenje v Kosezah, obenem p« povemo, da nas naj ne nadleguje s svojimi rotilniml pismi, ker mi smo prebujeni. Opekarski delavec. Loka pri Žuzmu. Sodrug, ki so mu razmere v Loki pri Zuzmu prav dobro znane in let 1916 do 1918, nam z ozirom na članek v št 182. z dne 11. avgusta t L radi zasledovanja strokovnih organizaciji od strani orožništva v Loki pri Zuzmu pl-, še: Ravnatelj Seiner je že svoječasno rav« nal z uslužbenci tako kakor v srednjem veku vitezi s svojimi sužnji. Znal Je orol« nike pri kvartanju in pijači na svojo strad pridobiti, da so mu pomagali tlačiti revni delavce. Kajpada so od njega orožniki bfll primerno odškodovani; posebno Jim Je iz* kazal uslugo s tem, da jim Je dajal drva J najlepšo parcelo njive so dobili orožniki brezplačno v najem, dočim Je njegov lastni uradnik dobil kos močvirnatega travnika. Lastnik tovarne, Kfinlg, je pošiljal z Dunal* tobak za delavce, ali tega delavci niso bili nič kaj deležni. Posebno so bili šikaniranj srbski, ruski, pa tudi italijanski ujetniki« Kdor se Seinerju ni pokoril, Je moral brezobzirno na cesto. Ce se Je kdo upiral, J« poslal takoj po orožnika. V »Orazer Tages-post* pod »Offene Stellen* Je bilo vedna čltati, koliko potrebuje ta mož rokodelcev, uradnikov Itd., to pa zato, ker ni mogel nihče pri njem zdržati več kakor en mesec« Koliko nesrečnežev se Je podalo v graj« ičino »SOssenhelm«, Seiner pa Jih je vs« potlačil ob tla, posebno pa še, če je bB kdo socljallst. Med vojno je vodilo ravna« teljstvo aprovlzacllo za svoje delavce ld nameščence. Res Je Seiner skrbel, da !• dobil dosti živil, od katerih se Hh je tudf precej razdelilo. Ce pa Je delavec obolel ali bi! sicer kaj zadržan od dela, pa moki ni dobIL Čudno, da je ta mož še vedno tam; gotovo Je svoj »heil« zamenjal « »žfvjo«. Svolčas Je vrgel nekega uradnike na cesto, ker Je bil le-ta zaveden Slovenec, Kričal Je: »Hler ist eine deutsche Ranzlef, und wird nlcht slowenisch ptrtltislert!« Ve« Ilko bi o njem vede! povedati M. Dobd* višek, ki Je imel z njim vedno hude boje. Z županom sta sl Mia svolčas nasprotnika^ vendar pa se sedaj zopet dobro razumeta« da lažje skupno z orožniki preprečita ztoi« rovanja strokovnih organizacij. Ce so ra*« mere še take, kot so bde nekdaj. Je železne metla prav res potrebna. — Tudi razmet« v Delniški tovarni v Laškem so skoro ena« ke. Seiner in Oeiselrelter konkurirata, kdd bo.Hudi hujše šikaniral. Oba sta huda sovražnika organiziranega delavstva. Laike pri Celi«. Ne moremo s! kaj, dl ne bi omenOi tukajšnjega pekovskega mojstra. Voda mn teče v grlo, tako bi fe« kel, ker se vedno tako IJutf nad svojimi zaposljencl; najbrž« pa bo to zato, kefl mora svoje pecivo povečati. Mislimo, da M ta k. pekovski molster Se zadosti Izkoriščal In sl nakopičit Imetja, tako da Je merodalnlm oblastem preveč. Niso več tisti časi kakor v stari Avstriji, ko le smel fcrM usmiljenja metati tvoje uslužbence na e«* ato. Oospod Freze absolutno ne frpl n obe« nega poltenega ta organiziranega delavec Pri sebf, marveč {toče zaposliti pri avoH obrti samo ljudi, ki se ne poslužujejo no« bene organizacije. Kljub temu pa mf of odstopimo od naš« podpisane pogodbe, teti če ne zadostnle te g. pekovskemu mojstra Freze, potem se bomo le nadalje sa stval zanimali pri tozadevnih oblastih In za pnt« vllno ureditev razmer. To na) bi zadostd« val o za vselej, sfcer pa smo pripravljeni prihodnjič Še kaj več poročati. Šoštanj. Tukajšnja podružnica »Svtf* bode« Je vprizorila v nedeljo, dne 8. t m, E. Kristanovo dramo »Zvestoba«. Igralci« dlletantje so Izvršili svojo nalogo primerna svojim zmožnostim. Treba bo še mnog« truda in volje, posebno v naglaševanju le gestah. Ce se bodo sodrugl In sodrnžice Se v nadalje tako vztrajno Izobraževali le trudili. Hm so zagotovljeni še veliki uspehi, Delavstvo vara bo hvaležno za redno prt> rejanje predstav in bo te polnoštevilno ptf« sečalo. Namesto da posedate po gostllnaS< obiskujte gledališke vprlzorltve! Zato more skrbeti dramatični odsek, da redno vpri* zarja dobre socijalne predstave. Igralci se bodo s tem lahko Izpopolnili, sl pridobil ugled !n tud! povzdignil! podružnico »Svd« bode«. Zato ne obupati, temveč trdno na« prej po začrtan! poti. Volja ln moči To in ono. * Iz starih časov. Kaprol (proti svoji kompanljl): Včasih se zgodi, da naprav* gospod havptman kak majhen dovtip. Prt tem se je treba seveda smejati, to mora biti Jasno vsakemu tepcu. Najti je nekatere tepce, ki smatrajo za potrebno, da se reže kot stare babe ter čivkajo kot prepelic«, Zopet druge, ki se celo večnost tiho sme* jejo predse, kot kaka kompanija beloušt Tega seveda ne morem trpeti Kadar se fe treba smejati, se mora vsakdo smejati p« vojaški, na kratko !n na glas: —Ha, ha, ha! * V enem mesecu se Je naučil angl*, ščlne. Ko je dospel v London Leonid Krasta, trgovski zastopnik boljševiške Rusije, ni znal niti ene besede angleški Z mana« gerjem hotela, v katerem Je stanoval, se je pogovarjal francoski. Manager mu Je rekel, da je angleški Jezik zelo težak, nakar Je Krasta stavil ž njim, da se bo tekom enega meseca naučil angleščine. Po enem mesecu, to Je 26. julija, se Je pogovarjal ž njim nad 15 minut v dobri angleščini ln dob# stavo 125 dolarlev. * Resnica je, da ni našel Diogen nika-kih poštenjakov, a treba je tudi priznati, da Je Imel zelo slabo luč, kajti takrat niso i« poznali Žarometov. Stran 4. *------------ NAPREJ. Stev. 191. 'A. Adamič. Po desetih letih, (Dalje.) — Ti si mož, ti si junak, ha-ha! Meniš, da sem te nameravala s pestmi? Zaslužil si in že zdavna! Ho-ho.,, Cernic je stopical sein in tja, potem je Vrgel palico na tla in se je zleknil malomarno po travi; utrgal je bilko in jo žvečil med zobmi. Ona je mahoma odseknila s bohota* njem, prileknila je zopet krilo in je sedla tik njega. Opazil je majhna, lična, lakasta čeveljčka, temne a prosojne flor-nogavice in čiste, bele volane spodnjega krila brez vsakršnih čipk, umetnin in veznin; vse preprosto, teda snažno. Sladak duh kolinske vode je vel od nje; zadregetal je po životu, sklonil se je v sedež in se je nekoliko od-itieknil od nje vstran. — Kaj se me bojite? Le sedite nazaj, k meni... tako... Ne bova se prepirala, je govorila mimo, resno, nagnila se je k njemu In mu je pogladila lica... — Saj res, kaj bi sc prerekavala, je pritrdil on in glup usrnev mu je krožil usta. — Poljubi me! In res, nagnil se je k nji. da bi jo poljubil na lice, pa se mu je zmaknila. — Saj ste vendar Oženjeni^ ne? Glejte, bi se lahko malce osvetila nad vami — če bi sporočila vašo poželjivost ženi. — Moj mož je v vojski — bogvedi, če pride Še kdaj nazaj. Veste, zame je mož nič, prav nič, še manj ko nič! krilila je z rokami po zraku. Za boga, kaj ste pa počeli vsa ta leta? je vprašal on nepričakovano. — Kaj pa vas to brigal — Nič — pa vendar prav zelo.. — Naj govorim odkrito? Molk. Zresnil se ji je, potemnel ji je obraz. — Ib kaj je potem? Naj vam povem, ker ste tako radovedni.' Premišljevala je nekaj časa, potem je izpregovorila sprva nalahno, otožno, nato strastno, histerično. — Prvo, kar moram povedati, je to, da sem si jaz vsaj, zamislila prvo snidenje po tolikih letih povse drugače: trdno sem, — živela sem v skalnotrdnem prepričanju ves ta čas, da se bo zgrnilo nebo nad menoj, da se bo tedaj svet pogrezal... In kako sem sl želela svidenja... Kakor bi me Bog uslišal... Zdaj pa tako... Drugo, kar vam moram povedati, je to, da je tak Slovenec kot ti, najbolj zavržena in zaničevanja vredna oseba.ti — Prosim, prosim! je on protestiral ogorčeno. — Takoj prekliči! — Popravljam v toliko — naj bo, da je vsak človek, posebno če je Slovenec, ki zvodi svoje dekle in jo vrže na cesto velik grešnik — da ne rečem prave besede.., Na obrazu ji je trepetala vsaka mišica. — Jaz te nisem zavrgel, ne, jaz tebe nisem zavrgel, je izgovarjal on svečano, v srcu je pa meril njeno sovraštvo, pa mu ni i ašel dn.i — Ne moti me! je kriknila. On se je nemiren oziral — morda kdo posluša? Ne, nikogar; zavladala je tišina. — Nikar se ne razburjaj, lepo te prosim. — Res, nespametna sem; kako sem zasopla... Človek je res šema, ker se vznemirja za take malenkosti... Ampak nadaljevati moram, sklenila sem, da tl — Vam povem vse, prav vse... in mirno. Samn ne prekinjati me! to prosim. Černič je udano molčal, slutil je nekaj temnega. Ona se je pomirila in je nadaljevala : — Počutim se srečnim, ker nisem dobila takega zmaja, kot si ti za moža — in to je tretjič. Hvala, da si me zavrgel... Glej, domislila sem se svoje starejše sestre. Morda se še spominjaš, da se je baš isti čas kot jaz, tudi ona zvodila s svojim Karolom 1 On jo je ljubil! Vzela sta se, mi pravimo: na roko; on je kelnaril, ona šivala. Midva sva se ločila — recimo. Ker nisem vedela, počemu še lazim po zapuščenih, praznih in pustih ljubljanskih cestah — in da se izognem očitkom svojih staršev, ki so mi vedno zabavljali in me opozarjali — o, da bi jih ubogala! — pa sem jo tudi jaz pobrala za sestro in svakom v Trst. Ondi smo najeli skupno stanovanje, visoko gori nekje pod streho. Živeli smo zadovoljno in mirno; svak je prislužil včasi obilo, včasi nič; prispevali sva po moči. Zgodilo se je pa, da je prišel on tudi prav pozno domov, tedaj je bil pa vedno vinjen. Čez leto dni — sestra Je že zibala, je prihajal že prav vsak večer vinjen domov; kar nalepem smo imele hudega pijanca v hiši... V našo podstrešno sobico se jo naselilo veliko gorje: on jc podivjal. Ker ni nič prislužil, jc zahteval denar, od žene. In če nlsve imeli, da bi pognal po grlu, je pa preklinjal, robantil po sobi, metal je škarpe iz enega kota v drugi kot, loteval se je sestre: svoje žene; že jo je pretepa-val, suval in teptal po tleh. — Silil je v mojo posteljo... Nekoč sem ga v sveti jezi popadla, jaz kot devetnajstletne dekle in sem njega, grdega dedca porinila skozi vrata in ga telebnila po stopnjicah navzdol! Pošteno se je otolkel; nekaj dni je miroval. Ni dosti hasnilo; za nekaj dni se je nanovo opil in tedaj smo se ruvali, prerivali PO sobi kolneč vsi vprek in drug drugega, miza se je prevrnila, otrok je jokal na vse grlo, stoli so se lomili... Jaz sem ušla na cesto srečna, da sem si otela življenje. Veš, strašno mi je bile hude — toliko nesreč — ena večja od druge... Menda mi je sant satan zasadil kremplje v zbegane možgane, od izmučenega srca mi je planila vsa kri v glavo, učinila sem gorostasno neumnost ... na pomolu... Res, ni, da bi govorila. (Dalje prih.)- Izdaiateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak, Vehovec.. (nllifna tepii kakor cinerarije, na- geljčkf, levkoje, primule, mafehe itd. v pi izberi, jamteno zanesljiva, se dobe Sevar & Kemp., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. £ pri Kila množina faajisaega papirja ie proda. Poi2vc sc v upravi .Napreja*. KUm Kirn, razsvetljavo, išče urednik .Napreja*. Cenj. ponudbe na uredništvo tega lista. Izjava. Josip Windiseh, steklar v Laškem, Izjavljam, da so govoricc, ki setn jih razširjal o konzumnem druStvu in vodji oddajališča v Laškem, g. Anton Ktuitara, da je isto umrlo, da je napravilo 600 K dolga in da ni g. Kuntara plačal lokala, neresnične, da Jili obžalujem in se zahvaljujem g. Kuntara, da je odstopil od ,ožbe’ Josip Windisch. M. U. Dr. Fran Virant, špecijalist za kožne in spolne bolezni, ordinira zopet redno od pol 2. do 3. ure popoldne Ljubljana, Miklošičeva cesta 18-11 (na oglu Sodne ulice). 3E Ko pohitete koncem avgusta v Maribor k Sokolski slavnosti, Vam toplo priporočamo brošuri: Maribor in okolica. ZpodoVinski opis. Cena K 51—. Vodnik po Mariboru. Cen« K 3'—. Po pošti 60 vin. več. Naročila sprejema: Zastopstvo jugo s! o v. novin, Maribor, Slovenska ulica 15. Na naročila brez denarja se ne ozira! Tvrdka M. Fon, Ljubljana, Stari trg št. 6, ima na razpolago večjo množino sladkorja. Pločevinaste vrče in zaboje od amerik. petroleja, nadalje železne sode kupujemo po najvišjih dnevnih cenah M & Kom., iMIiana. Mm vi. 6. Prodan 10 leikii hiailev. &“K pri Viču. Alojzij Trampuž, Vas Golobrdo 35 p Medvode. /D iz kavčuka Ciril Sitar, LJUBLJANA A- ©fra ec« DRI URN trgovska, špedicijama uHLiuUli n komi s. de) n. družba Poiniinita v IjsMiani. Ikt. glavn.K UOB.OOI). Špedicija vsakega blaga. — Vskladišeenje. — Zacannanj • Reekspedicija. — Prevažanj pohištva. Lastnica I.JjubMan' skega skladišča KRISPER &TOMAŽ1C Direktna zveza s progojužno ielez-1 niee. Telefon St. 366. Nova partija gonilnih jermenov doSla. Dobavljaš DRA¥& ta tipka in industrij ieliha Ma MRRIBDR. Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban št. 178. Konsum. društvo za Slovenijo sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne vloge r 4 asbest, kavčuk, ter druga tesnila priporoča ODON KOUTNV, trgovina z orodjem in tehničnim materijalom Ljubljana, Muska ulita 37. Hitro, dokler traja zaloga! Mii. poliftfti, tim. Hitro! Hitro! Tlačilnice za grozdje Tlačila za grozdje Slamoreznice Sekala za repo Slroji za ruženje koruze Veternice Mlatilnice Gonilnice za dvouprego itd. prodaja na debelo in drobno, vedno po najnižnjih cenah jotnih v BJelovaru. Mlinato ciniki I ZiMivaiti ogromno pošiljatev manufakture narav- Ul nost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Sterinceki v Celja, ■ in sicer volne, cefiijc, tiskanine, etamina, batista za ženske obleke, sukna ! kamgarna in blačevlne za moSkc obleke, belega in pisanega platna za I perilo, klota, cvilim, rcbccv, svile in že mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, ziradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito ■sižkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kri), ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, © pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 gg llustrovani cenik zastonj 1 Na debelo samo v 1. nadstropju 53 VŠ5332EA R- STRMECKI Slovenija. ||g ammm in jih obrestuje po čistih 01 lo. Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 11 0] h lo. , r 4 Došlo angleško iukno za moike oble V e, elegantni vzorci, ... po solidnih cenah. . . . Prva kranjska ^zpošeljalnica SCHWAB & BIZJAK, Dvorni trg 8. Ljubljana Dvorni trg 8. Za varno** hranilnih viog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kr C n, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 ir.iSšiorta kron, kakor tudi skladi, rezervni, defieini in dr. Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ki so: 13. Kranjska Gora. 14. Mojstrana. 16. Celje. 16. Šoštanj. 17. Gnštanj, Koroško. 18. Prevalje, , 19. Mežica, „ 20. Crna j., » 21. Crna 11., » 22. Maribor. 23. Litija. 24. St. Lovrenc na Poli. Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnica*1 ” osrednja pisarna Konsumnega društva za Slovenijo, ki je V Ljubljani* Slika, Kolodvorska cesta 208. . . Pisma naj se posilia pod naslovom: LjUDljan®* Društvo ima m raapolago poitn« “‘T*1 Vl°Z' niki denarne poiiijetve pošiljati tudi naravnoe v J a J ■ Sodrugi! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico! 1. V Spodnji SiSki v Ljubljani. 2. Na Glincah pri Ljubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva ul. 4. V Ljubljani, Sodna ulica. 5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6. Rožna dolina (obč. Viž). 7. V Tržiču na Gorenjskem. 8. Na Savi (obč. Jesenice) Gor. 9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-Javornik. 11. Borovnica. 12. Radovljica. 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Križe pri Tržiču. 28. Sv. Ana pri Tr£iču. 29. Gorje pri Bledu. 30. Store pri Celju. 31. Fala nad Mariborom. 32. Ruse nad Mariborom. 33. Pliberk, Koroško. 34. Rogaška Slatina. 35. Radeče-Zidanmost. 36. Poljčane. ah pa F I Delniška giunUc — MM K 50,Cf Giaviiica * rtitrvami okrogle K 05,000.400. Sprejema vloge && KDJl* Ilce fn teko?! račun proti ugodnemu obrc sto vanju. I Ljubljanska kreditna banka ■ M 9 R ffSSi. IMfc S - TolofAn »■-J|i|in. Brzojavni naslov: Podružnice v Ljubljani. == T*,el,"sln-26L s V Splitu, Celovtu, trstu, Sžraievu, Cork!, Celju, Mariboru in Borovih ter barsžfca eksp&ažtura u PtujK. Ruuvnl I e n d I okroglo K 45,000.000. Kujiuje^^^joro^ wrtnfiatnlh papirjev, financira »rarične dobave in dovoljuje mmm vsakovrstne kredite. -*■** Tisk »UCiteliske tiskarne" v Liubliani.