»ožtnina plažam v g«tov^ McuibortM Cena 1 Din i Leto V. (XII.), štev. 270 Maribor, četrtek 26. novembra 1931 _________________________________________________________ zha a ia?un nedeife .n praznikov vsak dan ob 16. ur Kačun pri poštntm ček. zav v Ljubljani it. 11.400 v eiid nosečno praie-nan v upravi ali po pošti 10 Din, doilavljan n« dom p« 12 Din »nMia« Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglui p« tarifu Oglaaa »pf jama tudi oglaanl oddalak .Jutra" v Ljubljani, Preiemova ulica it. 4 (Juo vadiš fcvropa? Pod tem naslovom so praški »Narodni Listy« objavili te dni zanimiv članek iz peresa oc":čnega češkega pu blicista in javnega delavca Ant. Pim-perja. Danes — pravi pisec — se v svetovni javnosti ne piše skoro nič druzega ko o finančni in gospodarski mednarodni krizi, o naraščanju števila brezposelnih, o grozečih socijalnih nemirih itd. Pojavljajo se tudi razni zdravniki, ki krizo analizirajo in pred pisujejo zdravila, razni narodni gospodarji in socijologi. ki iščejo vzroke današnjega stanja, in tudi razni proroki, ki že napovedujejo konec sedanjega družabnega reda. Mnogi opazovalci vidijo vzroke v naraščanju nezaupanja ene države v drugo, kar povzroča, da je gospodarski razvoj Evrope in celega kulturnega sveta skočil iz normalnih kolo-tečin. Ako pa gledamo na današnje gospodarsko in socijalne prilike z med narodnega vidika, vidimo, da je glavno težišče današnje krize v Srednji Evropi. In bas premagane države delajo Društvu narodov največ skrbi. Nemčijo in Avstrijo z Madžarsko vred pretresajo danes težki notranji strankarsko-politični spori, ki niso sa mo posledica gospodarskih in finančnih težav, ampak imajo svoje globoke korenine v nespremenjeni mentaliteti teh narodov. Nemci in Madžari se še danes, 13 let po sklepu miru, ne morejo sprijazniti z mislijo, da so vojno izgubili in da morajo nositi posledice izgubljene igre. Tudi se ne morejo pri vaditi na dejstvo, da je svetovna vojna osvobodila slovanske narode v Srednji Evropi in na Balkanu, da so prenehali biti »Herrenvolk« in gospodarski izkoriščevalci slovanskih narodov. Baš to je pa tudi glavni razlog, zakaj ste Nemčija in Avstrija pred letom dni odprli vprašanje carinskega »Anschlussa«, in zakaj Madžari skupno z avstrijsko Heim\vehr in nemškimi hakpnkrajclorji vpijejo po reviziji mirovnih pogodb in sprememb' mej na račun držav, ki so nastale po vojni m ki so slovanske.V teh klicih ni nič drugega nejro težnja po oni stari absolutni moči in nadvladi nad slovanskimi narodi ko je šlo Nemcem in Madžarom dobro, ker so zanjo delali drugi zamžnieni narodi, oni so pa samo ukazovali in te narode gocnodar-sko in kulturno tlačili. Oni pozabljajo, da je novi položaj oripravl.nl ves napredek devetnajstega in dvajsetega stoletja in da je samo plod zgodovinskega pravičnega razvoja. Zato je paradoksno, če vidijo v novem položaju za sebe krivico. Kako prav ;ie imela zgodovina, ka-*e dejstvo, da si nove slovanske države znajo dobro klesati svojo usodo bodočnost in dokazuje pa tudi svetovna gospodarska kriza, kateri nove slovanske države kljubujejo veliko bo Jc.!>ego (jOmili.ionska Nemčija z Av-trijo in Madžarsko, Slovanske držaje gredo z duhom časa in nočejo več ®°vratka absolutizma in reakcije. Ho- 67‘25°|o volilne udeleibe UGOTOVITVE GLAVNEGA VOLILNEGA ODBORA. BEOGRAD, 26. nov. Glavni volilni odbor je včeraj svoje delo definitivno zaključil. NjegoVo poročilo obsega 150 strani. Glavni volilni odbor v njem povdarja, da posebnih incidentov nikjer ni bilo, ki bi bili unlivall na izid volitev. V Gotenici (Dravska banovina) je bil volilni akt že ob dveh popoldne zaključen, ker je do te ure volilo že 100% vo lilnlh upravičencev. V Lisi (Bosna) je predsednik komisije po zaključku volitev hotel, kakor zakon predpisuje, podpisati volilni spis. Ko je nastavil pero, ga je zadela kap in se je zgrudil mrtev. Končno ugotavlja poročilo, da je volilo 2,312.520 volllcev, kar odgovarja udeležbi 67.25%. Kitajski ultimat NOVA »MANDŽURSKA KONFERENCA« V VVASHINGTONU? — VELIKA BITKA ZAPADNO OD MUK DENA. - KONCENTRACIJE KI TAJSKIH CET. Tom Mix umira. NEWYORK, 26. nov. Sloviti filmski igralec, zlasti sloveč po svojih cowboy-skih vlogah, Tom Mix, leži glasom poročil iz Hollywooda na smrtni postelji. Bil je operiran na slepiču, a so po operaciji nastopile težke komplikacije. PARIZ, 26. nov. Kitajski delegat je dobil od zunanjega ministra v kitajski vladi VVelingtona Koo nove instruk-je in je takoj nato imel razgovor z generalom Dawesom. Kakor poroča »Matin«. vsebujejo te instrukcije sledeče zahteve: Svet^ društva narodov mora takoj ukreniti učinkovite mere, da onemogoči nadaline sovražnosti japonskih čet. Japonske čete morajo v teku 14 dni izvršiti umik iz Mandžurije. Japonski umik mora biti pod kontrolo nevtralnih opazovalcev. Kitajski delegat je zagotovil generalu Dawesu. da se bo potrudil, te in-strukcie, kojih stvarne vsebine seveda ne more spreminjati, v čim sprav Ijivejši obliki preložiti Svetu DN. Pristavil je pa, da mora kitajska vlada na vsak način dobiti zadoščenje, ker M sicer ne bo uspelo odoleti boljševiš-™*cijonalistični propagandi. PAI^.Z. 26. nov. V krogih Sveta Društva narodov smatrajo kitajske in strukcije za ultimativne in so zelo pesimistični. Pariški listi poročajo, da se bavijo z mislijo prekiniti razprave. Svet DN bo podal izjavo, da je japon-sko-kitajski spor specijalni slučaj, ki ga ne more rešiti Svet DN, ker Kitajska ni »organizirana država«. Vendar pa bo Svet DN obsodil zasedbo tujega ozemlja. V istih krogih se bavijo z mislijo, sklicati na podlagi pogodbe iz leta 1922. novo konferenco v Wa-shingtonu, na kateri bi Zedinjene države igrale vodilno ulogo. TOKIO, 26. nov. Vlada je naročila de legatu pri Društvu narodov in poslaniku v Parizu, naj opozorita francosko mlado na dejstvo, da Kitajska vzdolž velikega zida zbira velike vojaške mase. Japonska zahteva, da Kitaska umakne vse svoje čete, ki jih je zbrala, ker bo sicer Japonska prisiljena na protimere. PEKING, 26. nov. Cel promet na progi Peking-Mukden je ustavljen, vlaki prevažajo samo vojsko in hrano. Zapadno od Mukdena se bije težka bitka. General Ma je dobil o ačanja. Dosedanji njegov najhujši nasprotnik general Čang Hai Tin je izjavil, da se bo tudi on boril proti Japonski in da bo s svojo vojsko napadel Cicikar. HitEerJevci orioravilali buč RAZKRITJA O PRIPRAVAH NEMŠKIH NARODNIH SOCIIALISTOV ZA PREVZEM OBLASTI V NEMČIJI. BERLIN, 26. nov. »Deutsche Allge-meine Zeitung« poroča iz Dortmunda, da je državno tožilstvo odredilo hišne proiskave pri vseh narodnosocijalistič nih voditeliih v He^senu. Narodni so-cijalisti v Hessenu *o pripravljali puč, ki bi se naj razširil po vsej državi. Njihove prinrave pa ,ie razkril bivši narodnosociinlistični poslanec dr. Schoffer. ki jc Izrcčil policijskemu predsedniku v Frankfurtu dokument, ki je bil izdelan kot manifest narodnih socijalistov. Ta dokument ie bil Izročen državnemu tožilstvu. 1 V manifestu pozivajo narodni soci-jalisti predvsem prebivalstvo, naj izroči vse orožje. Vsak upor proti na-rodnosocijalistični vladi bo kaznovan s smrtjo. Vse večje zaloge živil je oddati vodstvu stranke. Vse zasebno in državno premoženje se zapleni. Za moške in ženske brez razlike se z 18. letom uvede obligatorna delovna dolž nost. Dr. Schaffer jc izjavil, da se je odločil za odkritje hitlerjevih namer, ker se je zavedal dalekosežnosti priprav narodnih socijalistov. Smrt pod kolesi vlaka. Maribor, 26. nov. Današnja kronika zaznamuje nov samomor. Pri studenškem gozdu se je da-nn-s okoli tri četrt na 1. popoldne vlegel k: 25!etni kovač Rudolf Jezernik iz Sludencev, ki je bii zaposlen pri nožar.u Tomaschitzu. Vlak, ki je kmalu nato privozil s koroške strani proti Mariboru, mu je odrezal glavo in je bil nesrečnež seveda v hipu mrtev. Neki bližnji stanovalec, ki je videl Jezernikovo početje, je držal proti vlaku znamenje, naj ustavi, vendar prekasno. Ka: je gnalo Jezernika v smrt. še ni ugotovljeno. Med delom od kapi zadet. MARIBOR, 26. novembra. Davi ob 9. je v pisarni delavnic drž. železnic padel od kapi zadet 671etni pisar Avgust W e i x 1 e r, znan tudi kot godbenik. Bil je pri priči mrtev. "•skl me' pred sodiščem. Z ozirom na naše včerajšnje poročilo o poteku razprave zoper mariborske mesarje pred vzklicnim sodiščem rt a m zastopnik g. Franca Filipiča, mesarja v Mariboru, g. dr. Rihard Faninger, advokat v Mariboru, pošilja naslednje pojasnilo: Krivda g. Franca Fiiipiča glede prekoračenja cen govejega mesa sploh ni bila u-gdtovl.ena niti na prvi stopinji ter radi prekoračenja teh cen g. Filipič sploh ni bi! obtožen in torej tudi ne oproščen. Ravno tako tudi ne na drugi stopinji. Tudi ni bila ugotovljena krivda na vzklicni stopinji glede prekoračenja cen telečjega mesa, pač pa je bila tozadevna sodba prvega sodišča razveljavi ena in stvar vrnjena prvi stopinji v ponovno razsojo. Vsled tega ni mogoče, da bi bila zadeva mojega klijenta odstopijena prvi stopinji v svrho znižanja kazni. Nova obtožba pekov? Nek tukajšnji list je prinesel vest, da je d”“ .vni tožilec proti 25 mariborskim \ kom dvignil novo obtožbo radi navijanj c.*i in da bo razprava že tekom prihod-ii :.i tednov. Informirali smo se na pristojnem mestu, kjer pa o kaki takšni ob-fr” i ni nič znanega. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovolnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Joseiovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkuje naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. EM čejo uvedbo najširše demokracije. A poraženi Nemci in Madžari pa še vedno hrepene po avtokraciji, po nadvladi nad drugimi narodi. Te krive predstave o nadalinem razvoju sveta na žalost zelo komplicirajo sodobni gospodarski in sociialnl razvoj Evrope. Današnia svetovna kriza je predvsem posledica ogromne in premišljene zadolžitve Nemčije, Avstrije in Madžarske ki naj bi služila namenu, da bi velike upniške države končno sprejele njihove zahteve po reviziji mirovnih pogodb jn črtanju reparacij. Za premaganje težke svetovne kri- ze gospodarstva pa potrebuje Evropa predvsem miru, da se bo pbstopno ustvarila nova atmosfera medsebojnega zaupanja. Obnova tega zaupanja pa je nemogoča, dokler v Nemčiji grozi Hitler z vlado hakenkrajc-lerjev, dokler se avstrijski hajmverov ci Pripravljajo na vojno za vlado in dokler si tam stranke iz vojnih arzenalov izposojajo strojne puške, dokler grof Apponvi službeno Izjavlja, da je današnja doba primerna za revizije mirovnih pogodb, dokler Italija kot zaveznik Madžarske službeno pomaga v Ameriki širiti propagando za revizijo mel. Na eni strani vse te zadolžene drža ve zahtevajo od Društva narodov nove kredite in moratorije za izplačilo ogromnih dolgov, na drugi strani pa sejejo po celi Evropi nemir in poglabljajo nezaupanje med narodi in državami. Vse to so glavni vzroki današnje svetovne gozdarske krize. Mno go je ljudi, ki sf predstavljajo, da je rešitev krize mogoča samo na gospodarski podln Kavalir i so bili vsi »suhi«, le Terezinka | je imela v ročni torbici nekaj čez devet-, naist » určkov«. Pravi, da jih je zaslužila v Beogradu in da se ravnokar vrača domov. Cela družba je roma'a v policijske , zapore. Preiskava pa bo dognala, kako .je z izginulim tisočakom in odkod Teire-j I zinki tako premožen e. Prvi december v Mariboru Praznik Ujedinjenja bo proslavilo naše mesto čim svečanejše. Sokolstvo se pridno pripravlja za svečane akademije. Sokol-matica priredi na predvečer slavnostno akademijo z bogatim in pestrim sporedom, Sokol Maribor I. Maribor II. in Studenci so že na avili svoje programe. Na praznik bo po novinarskem koncertu, ki bo v gledališču ob 20., priredila Narodna odbrana, v dvorani Uniona veliko manifestacijo državne in nacijonalne misli. Športni klub Maribor pa priredi predpoldne na progi skozi mesto tek »Osvobojenja«. Roman Večernika Spretno prevedeni roman »Lowoodska sirota«, ki ga bo prinašal naš list začenši z decembrom najmanj dobrega pol leta, je slavno delo angleške pisateljice Šarlo-te Brontč, ki je pisala pod psevdonimom Currer Beli. — Delo je svoje dni vzbudilo veliko senzacijo in slovi med najboljšimi romani angleške literature. V vsaki zbirki najboljših romanov svetovne literature najdete tudi roman »Jane Eyre« ali »Lowoodska sirota«. Kdor hoče čitati cel roman, naj takoj naroči »Večernik« s 1. decembrom! Ptičar Naše gfledališče je po daljšem presledku ekshumiralo opereto »Ptičar«, ki je, na novo oživljena, v lanski sezoni polnila tudi l.ubljansko gledališče. Povsem dobro je, če se od Časa do časa jemljejo iz arhiva tudi starejša dela. S tem se mašijo vrzeli, ki se že opažajo vsled sla-bejše operetne produkcije v zadnjih časih, obenem pa se občinstvo seznanja z 'ahkokrilo muziko, ki je imela svojo čarobno moč nad našimi predniki. Sobotna premijera in torkova repriza sta nas prepričali, da ima »Ptičar« še vedno svežo moč in da se tudi današnji rod ob nji izvrstno zabava in uživa. Seveda pa gre pri tem tudi zasluga vsemu našemu gledališkemu ansamblu, ki se je resnično potrudil postaviti to opereto v dobri obliki na oder. Število zaposlenega osobja je zelo veliko: 22 brez zbora kr.:etov, kmetic, dvornih dam in gospodov, slug in vojakov. Ne moremo torej naštevati vseh po vrsti, temveč le glavne igralce-pevce. Tako je znal nosilec glavne vloge, Trbuhovič, vdihniti njenemu rovtarskemu značaju neko fineso in eleganco in bil tudi pevsko pri eten; Udo-vičeva je bila prav razigrana Kristka in pevsko dobro razpoložena; zelo prikupna je bila Barbičeva kot kneginja Marija; Sancin kot grof Stanislav je zopet razveselil publiko s svojim finim petjem, a opaža se tudi, da se bo kmalu udomačil na odru; Rasberger, ki je obenem spreten režiser te operete, je baTona Wepsa dobro pogodil; imemtna je bila Savino-va kot baronesa Adelaida, veren tip vaškega župana je bil Medven, tudi pevsko dober, in splošno veselost sta vzbudila Harastovič in Tovornik kot kabaretna profesorja. Tudi ostala zasedba e bila umestna in so Dragutinovičeva, Gorinšek in Gornškova, Furijan, Blaž, Nakrst in drugi izdatno pripomogli k celotnemu uspehu. Pevski zbor je izpolnil svojo vlogo v redu. Mestoma tako on kakor nekateri solisti, so se ma'ček lovili z orkestr-om, vendar je kapeln:k Herzog, mož na svojem mestu s trdno in sigurno roko, vodil ansambl kompaktno in uspešno, pri čemur je imel dobro zaslombo v orkestru. Njemu gre tudi velikanski del zaslug za uprizoritev operete, ki bo morda imela ravno tak naval občinstva kakor »Dežela smehljaja«. 1. december »jesenska veselica«. — S. december — Miklavževa akademija. Velika kavarna. Sokolsko društvo v Slivnici je dobilo za ogrev telovadnice 4.000 kg premoga iz državnega rudnika v Vele-n u. Združeno s strelsko družino v Hotinji vasi bo otvorilo dne 1. decembra plesno šolo v Slivnici, kar vsi z veseljem pozdravijamo. Zahvala. Pogrebno društvo v Krčevini ie na odborovi se i dne 15. nov. na pred'og g. Josipa Viteza, obč. svetovalca na Te-znu, podarilo za bož čnico revne šolske dece v Krčevini podporo 500 Din. Za ta velikodušni dar izreka iskreno zahvalo r ->Iski upravitelj. — Naše grlo ... V naši državi popijemo letno 616 milijonov litrov alkoholnih pijač, v vrednosti 3 miliard 760 milijonov dinarjev. Po nedavno objavljeni statistiki popi-.emo letno v naši državi 66,OCO.OOO litrov žganja v vrednosti’ 1.320,000.000 dinarjev, 240.000.000 litrov vina v vrednosti 1.200.000.000 in 310,000.000 piva v vrednosti 1.240,000.000. Številke govore ..'. Če pogledamo v letošnji državni proračun, vidimo, da znašajo izdatki prosvetnega ministrstva za vse osnovne, srednje in strokovne šole, knjižnice, znan stvene zavode, muzeje, gledališča skupno 895,077.376 dinarjev. Izdatki ministrstva socijalne politike za vse humanitarne ustanove in bolnišnice pa 307,745.886. To znači, da nimata niti obe, za narodovo življenje tako potrebni ministrstvi skupno na razpolago niti polovice denarja, ki ga potrošimo ietno za naše suho grlo. Kaj lahko izračunamo, koliko nas stane veselo razpoloženje in dobra volja eno samo leto. Številke govore... Iz Poljčan Proslava 1. decembra. Praznik ujedl-njen a, bo proslavil naš Sokol na prav slovesen način. Ob 15. uri popoldne bo v šoli v Peklu slavnostno zborovanje, zdru ženo s predavanjem, deklamacijami in pevskimi nastopi. Predaval bo zopet me-ščanskošolski učitelj brat Ivan Pirc iz Maribora. Med zborovanjem se bo izvršila tudi zaob'juba članstva. Zvečer bo ob 20. uri v hotelu g. Baumanna slavnostni koncert, kjer bo igral domači orkester pod vodstvom dr. Hronovskega. Člani in pri atelji Sokolstva, udeležite se tako popoldanskega zborovanja kot večernega koncerta v čim večjem številu. Zdravo! Brezplačne zdravniške ordinacije, za šolarje. Tukajšnji banovinski zdravnik g. dr. A. Hronovsky ordinira vsak petek od 12. do 13. ure za šolarje brezp'ačno vpe-ftelski šoli. Bolni, odnosno bolehni otroci pa morajo priti s staTŠi ali v spremstvu drugih odraslih! 1. L Veliki novinarski decembra v Narod, gledališču Preskrbite sl vstopnice v pred* prodaji pr! gledališki blagajni! mariborsko gledališča REPERTOAR. Četrtek, 25. novembra ob 20. uri »Konec poti«. Zadnjič. Ab. D. Petek, 27. novembra. Zaprto. Sobota, 28. novembra ob 20. uri »Ženitev«. Premijera. Nedelja, 29. novembra ob 15. uri: »Slaba vest«. — Ob 20. uri: »Ptičar«. Naslednja dramska premijera letošnje sezone bo v soboto, 28. t. m. Uprizorila se bo izvrstna Gogoljeva komedija »že* nitev«. Opozarjamo na zabavno, mestoma satirično vsebino ter na krepko orisane značaje te komedije. »Ženitev« Prl' pravlja H. Tomašič. v Nedelja v mariborskem gledališču, nedeljo, 29. t. m. se bo vprizorila kot P°' poldanska predstava ob 15. uri Anfc.e”' gruberjeva zabavna kmečka korn ji, »Slaba vest«, zvečer ob 20. uri Pa septj. ponovila Zellerjeva vesela opereta Čar«, BTiv . _u!Ši Ko bo človek doživel 100 let NOVI LEK »VIT ALEXIN« BO PODALJŠAL ČLOVEKU ŽIVLJENJE. Že od nekdaj je bilo stremljenje alkimistov, iznalti čudežno pijačo, ki bi mogla podaljšati človeško življenje. V srednjem veku najdemo celo vrsto alkimistov ali čarovnikov, ki so kuhali razna zelišča in eliksire, njih zgodovina sega celo v stari vek. Posebno mnogo so se peča i s tajnimi vedami v starem veku Egipčani. Toda vse do danes je bil njihov trud brezuspešen, če smemo zaupati in verjeti angleškim vestem o odkritju in ^najdbi novega leka, ki naj podaljša Človeško življenje. To de.stvo bi iznova dokazalo na širokem polju medicine, koliko tajnosti se še skriva v modernih teorijah in koliko možnosti brez konca in kraja vsebuje medicinska veda in znanost. Ona nam ustvarja vidike, da bomo kaj lahko dočakali starost sto let, da je zdravniku dano sredstvo, da bo mogel uspešno zdraviti celo vrsto bolezni, ki so se smatrale kot neozdravljive. Značilnosti in posameznost o tem čudnem leku, o katerem se je zadnja leta po londonskih bolnicah mnogo govorilo, prvič ofi-cijelno objavlja najnovejša številka »Medica' Worlda«, najodličnejše zdravniške revije, članek, ki ga je napisal znani londonski kirurg dr. Vincent Nesfield. Novo Zdravilo se po svoji sestavini imenuje »Vit Alexin«. Novo zdravilo »Vit Ale-xin« izloča emorijsko tvorivo živalskega organizma, ki ima to posebnost, da poživlja človeške žleze in jih pripravi do nove dejavnosti, človeške žleze so zopet zmožne obdržati ravnotežje notranjih stkrecij, ki so na podlagi dolgotra:nih proučevanj prvi predpogoj za človeško zdravje. Zdravljenje z novim lekom je enostavno, vendar se ga smejo posluževati le zdravniki, ker se daje bolnikom s pomočjo podkožne injekcije. »Vit Alexin« so preizkuševali na bolnikih nad eno leto sami odlični zdravniki-strokovnjaki in dosegli skoro neverjetne uspehe. Zdravniku Nesfieldu pa se je končno posrečilo doseči rezultat, ki je sinteza vseh eksperimentov. Neglede na tehnične strani se lahko trdi, da je temeljni princip metode zdravljena z »Vit Alexinom« ta, da se s pomočjo njega na novo poživijo žleze, tako da zopet normalno delujejo v mladem kakor starem telesu. Z dedovanjem žlez se poveča odpornost krvi in tvoriva proti bolezni in oslabelosti radi starosti. Zanimivi so slučaji uspešnega zdravljenja z »Vit Aleseinom« in njega reakcija, ki jih navaja »Medical World«. Neki 64letni moški in 65letna ženska, ki sta imela s'adkorno bolezen, sta po šestih injekcijah ozdravila. Znaki sladkorne bolezni so popolnoma izginili. Neka 64letna žena je dobila pljučnico in so zdravniki nad njenim zdravjem obupali. Po tritedenskem zdravljenju z »Vit Ale-xinom« je prebolela krizo je dobilo neko radi zastrupljenja krvi je dobilo neko 18letno dekle visoko vročino 41.7. Dva dni po injekciji je bilo njeno stanje zopet normalno. Neki mladenič je dobil dnevno po 12 epileptičnih napadov. Po kratkem zdravljenju je dobil v petih tednih le en napad, lšletni služkinji se je omračil um in ni bila za nobeno delo več sposobna. Danes je popolnoma zdrava. Neka 691etna ženica je hudo trpela radi ne-vrastenije. Po nekaj injekcijah je ozdravela. Po 15tih injekcijah je neki moški, ki je bil duševno in fizično uničen, zopei ozdravel. Duševne sposobnosti so se mu vrnile. Po navedenih in še nešteto drugih slučajih sklepa »Medical World«: Bolezen je v veliki meri prenehanje razoovesja hormonov ali pobudnikov. Organizem izgubi za življeire potrebne substance, ki takorekoč nadzirajo ves mehanizem s pomočjo žlez, ki izločajo hormone, ki jih neposredno oddajajo krvi in sokrvici. »Vit A!exin« ni specifični hormon kakor inzulin, on je skupni faktor vseh žlez, ki izločujejo hormone. Zdi se, da je njegov poseben učinek v tem, da spravi in obdrži hormone ali pobudnika v ravnovesju, ki ovira vsako bolezen. »Vit Alexin« pomeini, po mnenju najodličnejših angleških zdravnikov, velik napredek napram Voronovovi teoriji o žlezah. Kakor smelo zaupamo drugim teorijam, tako smemo tudi verovati v uspešne učinke »Vit Alexina«, ki nam bo ohranil zdravje, če že ne podaljšal življenje do 100 let. nu, podružnica zveze čsl. oficirjev, osrednje društvo učiteljstva na Moravi ter akademsko društvo »Jugoslavija«. Tudi po drugih ligah ČSR se intenzivno pripravi a;o na proslave našega državnega praznika ter se pri tem sklicujejo na krasen potek naših proslav češkoslovaškega državnega praznika. Pismo iz Prage Praga, 22. nov. Havličkova razstava. O priliki 110-letniee rojstva in 75-let-nice smrti enega največjih čeških mož, Karla Havlička Borovskega, je priredilo Društvo čeških bibliofilov razstavo spisov in spominov iz imovine svo ega član stva. Razstava je urejena v rokopisni dvorani Narodnega muzeja v Pragi in sestoji iz zanimivega literarno-zgodovin-skega gradiva Havličkove tvorbe in pozne ših spisov o njem. Največja zasluga razstave pripada gotovo strastnemu bi-biofiiu g. J, Novačku, ki se e preko 30 let odrekel marsikaterim užitkom, samo da zbere in ohrani potomstvu kolikor mogoče celotno sliko dela tega velikega moža. Društvo čeških biliofilov pa je smatralo za nepotrebno, razstaviti nove -Še publikacije o Havličku, ki so v knjigarnah na prodaj, zato se je omejilo le na originale in stare še izda e. Razstavljeni materija! je razvrščen v naslednje oddelke: Slike in razni spomini na Havlička, Havličkovl časopisi, Hav-bčkovi prevodi in politične publikacije, Osebni spomini. Spisi izdani po Havličko v* smrti, Literatura o Havličku, S'avnost-ne publikacije. Ilustrirani im bibliofilsko Izdani spisi, Bibliografije, izrezki iz časopisov in drugo. Poleg razstave e bilo še več drugih Prireditev v počast Havličkovega jubileja, Predvajal se je tudi zvočni film, ki je Prikazoval borbo zadnjih 5 let njegovega, fiVjen a in ki ie Kil v Pragi sprejet z črednim uspehom. Prijateljski večer v spomin Viktorja Dyka. , V soboto 21. nov. tl. je priredila redak-cua Neodvisnega tednika »Sapiostatnost« dvorani Štefanikovega doma v Pragi P* »jatel ski večer v spomin pesnika in pi- 1 a, senatorja Viktorja Dyka. Prire-, ltev je bila zelo dobro obiskana, poseli-!? ‘i'fcv 'na pa ie kila udeležba Dykovih ?r‘’"mih in političnih prijateljev. Pisatelj general Rudolf Medek je s pesniškim zanosom pokazal Viktorja Dyka kot pesni ka, poslanec Dr. Ant. Hajn pa kot politika. Fr. Mate ovsky, član drame Narodnega gledališča v Pragi, je recitiral iz Dykovih pesniških tvorb. Poleg tega je sodeloval tudi koncertni in operni pevec Vasa Chmel — pri klavirju prof. Jan Firch — ki je zapel par umetnih pesmic in pevski zbor »Tovačovsk^« pod vodstvom prof. Al. Seibota. Proslave jugoslovenskejga dr žavnega praznika v CSR Češkosiov.-Jugoslov. Liga v Plznju bo svečano proslavila jugoslovanski državni praznik dne I. decembra. V to svrho se bo vršila v mestnem gledališču slavnostna predstava Ogrizovičeve »Hasan-Agi-nice«. Slavnost bo pod protektoratom jugoslovanskega poslaništva in mestnega sveta v Plznju. Otvor ena bo slavnost z jugoslovansko-češkoslovaško himno ter uvodno besedo predsednika tamošnje lige, mestnega župana im poslanca L. Pika. Tudi Češkoslov.-Jugoslov. Liga v Brnu bo skupno z večjimi drugimi kulturnimi organizacijami kar na svečaneje proslavila jugoslovanski državni praznik Na'prej se bo vršila v to svrho v soboto dne 28. nov. slavnostna predstava v de želnem gledališču in sicer opera Karla Kovafovica »Na starem Bčlidle«. Prec predstavo bo imel slavnostni nagovor starosta Sokolske župe v Brnu univerzitetni profesor M. U. dr Jan. Lenfeld Naslednji dan v nedeljo 29. nov. pa se bo vrš la v veliki dvorani Besednega doma v Brnu .vavnostna akademija, pr kateri sodeluje operna pevkin a ga. Ha-nakova Ježičova in vojaška godba. To proslavo bodo oddajali od 10. do 11. ure (udi po radiju, na kar Še posebej opozarjamo našo javnost. Zanimivo je, da pri-re ajo to akademijo skupno s Č.-J. ligo v Brnu še tudi češkoslovaška Obec legionarska, sokolska župa, gasilska župa, ne odvisna zveza češkoslovaških legionar jev, Družina bivših mornarjev na Jadra- Sokol II. Pobrežje opozarja na svojo akademijo, ki io priredi v nedeljo 29. t. m. ob 16. uri pri bratu Renčelju. Natančnejši spored objavimo prihodnjič. Dne 1. decembra pa se ob 15. uri izvrši slovesna zaprisega vseh novih članov Sokolsftta Slavje sokolske misli v Guštanju Slovesno praznični dan, raz hiš poslop-aopja plapolajo državne zastave, karda-e posebno obeležje slavnostnemu dnevu, to je v Mežiški dolini bila zročena javnemu namenu stavba za bistrenje duha in krepitev telesnih sil — Sokolski dom, ti je trgu, šoli, Sokolu in graditel ema g. otočniku iz Mežice in g. Straserju v ponos. — Pač najlepši dokaz, kaj premore vse požrtvovalnost in skupno delo bratstva in sloge! Točno ob 11. uri 22. trn. se je napolnil Sokolski dom s šolsko mladino ter vsemi pripadniki domačega Sokolskega društva, z dospelimi delegati ter zastopniki in pri atelji Sokolstva. Starosta otvori slavnostno seio, pozdravi delegate: gg. dr. Hacina, sres. načelnika kot zastopnika banske uprave, dr. Železnikarja, za Župo Maribor, dr. Fornazariča za JSS, okrožnega prosvetarja . Sovre-ja za koroško okrožje, Pintarja za Mar. SŽ, Tomažiča za župno upravo, dr. Obersnela za Gorenjsko SŽ, ki e bil prvi društveni starosta, Stehara za Sok. društvo Tezno, zastopnike občine, župana Šulerja, ravnatelja jeklarne na Ravneh Lorberau-a zastopnike Gasilnega društva, ekscelenco Dougfas grofa Thurna za gozdno upravo, ter graditelja Potočnika in Straserja. V kratkih obrisih poda starosta zgodovino Sokola, ki je bil ustanovljen kmalu po zaključnih bojih Koroške 1. 1919. po dr. Obersnelu, in ki je dobil svoje prostore v leseni vojni baraki v najem od jeklarne. Pod to streho se ;e začelo društveno delo in pri pogledu na to streho je bilo vsakomur jasno, da je to le zasilni dom, ki bo v doglednem času odslužil Nastopila je nova doba! Po uspelih pogajanjih s krajevnim šolskim odborom se je pričela gradba skupne stavbe, v kateri bo imela tudi šola telovadnico. Stavbišče je darovala jeklarna grofa Thurna brezplačno; dovolila je tu di napeljavo elektrike, vodovoda, ter šla pri dobavi materiala zelo na roko. Zato vse je bila izrečena podjetju javna zahvala. Tudi mnogi dobrotniki in sodelavc in člani širom naše domovine so pripomogli z darovi in prispevki k uresničenju. Tudi tem hvala, vsi pa bodo ovekovečeni s popisom v spominski knjigi, k: se vodi od danes naprej, da bodo poznejši rodovi imeli dokaz, kako sloga gradi — nesloga pa razdira. Ob zaključku se spomni starosta Njeg, Vel. kralja Aleksandra, prvega starešine Sokola kraljevine Jugoslavije, Njeg, Vis, prestolonaslednika Petra ter celokupnega kraljevega doma s trikratnimi Živio klici in proglasi dom za otvorjen. Šolska mla dina zapoje državno himno. Odposlane so bile udanostne brzojavke prestolo nasledniku Petru, Jugoslovanskemu Sokolskemu savezu in kraljevi banski upravi. Sledili so pozdravni govori delegatov oblasti in sokolskih organizacij, nakar se je izpred Sokolskega doma razvila po vorka na pokopališče, na grobove junakov borcev, ki so darovali domovini na'-dražje na oltar žrtvenika — življenje. V 2-minutnem molku so navzoči počastili spomin teh herojev. Turobno se je razlegala pesem -žalostinka »Vigred se povrne« po njivi božji čez osvobo eno jesensko ravan, daleč tja onstran...... Popoldan se je vršila slavnostna aka-denr a. pri kateri so sodelovali vsi oddelki. Vse posamezne točke, so bile izvaja ne precizno, skladno in efektno, kar je na loolji dokaz, s kako vnemo so se oddelki pripravljali za otvoritveno akademijo pod vodstvom sposobnih vaditeljev katerim je bil moralni, kakor gmotni u-speh prireditve in navdušenje rekordnega poseta občinstva zadoščenje za trud in delo 2 mesecev po raznih zatohlih prostorih. Akademijo ie poživilo domače Pevsko orkestralno društvo, kakor tud mladinski šolski pevski zbor. Zvečer se je vršil družabni večer v prijetnem raz položenju! Zdravo! Makso T. Proslava državnega praznika pri Sokolu Maribor I. Proslava praznika narodnega ujedinje-nja se bo vršila v soboto 28. t. m. ob 20. (8.) v kadetnici. Na sporedu so sledeče točke: 1. december — deklamacija, Kralj Vlatjaž — (simbolična enodejanka, krstna predstava, ki jo bo avtor Ribičič najbrže sam posetil). Sledi — Beseda — izvaja ženska deca, kipi —trojica članov (tekač, diskobolos, robstvo, svoboda, zmagovalec, kovači). Nato bo govor br. prosvetarja Kende, zatem pa zaobljuba novega članstva. Po zaobljubi prosta zabava. — Sokolsko društvo Maribor I.je sklenilo, da bo na vseh družabnih večerih, izvzemši Miklavža in pust, točilo samo brezalkoholne pijače in bo s tem med sokolstvom propagiralo antialko-rolna stremljenja in gibanja. V nedeljo ob 3. popoldne bo ponovitev Snegulčice v tukajšnjem lutkovnem gledališču za sokolsko mladino. Prijatelji sokolstva obakrat vljudno vabljeni. — Zdravo! <šport Nov svetovni rekord Evropska prvakinja Mari. a Braun (Holandska) je postavila v plavanju na 200 m prosto s 2:40.8 nov svetovni rekord. Beograd :Dunaj. Na državni praznik 1. decembra se bo vršila v Beogradu medmestna nogometna tekma Beograd :Zagreb. V Zagrebu pa se bo vršila isti dan medmestna nogometna tekma Zagreb: Budimpešta. Pisane miši. Angležinje so velike ljubiteljice miši in so nekaterim v poslednjem času celo najljubše živalice. Ustanovile so mišji klub, ki pospešuje skrbno gojenje miši. Gojijo jih v posebnih kletkah. Letos so p:hodile že tret;o razstavo, ki je vsekakor zanimiva. Poleg sivih miši so razstavljene tudi črne, modre, rdeče, da, celo pisane miši. Izkazalo se je, da je mogoče s skrbnim gojenjem vzgojiti i-ši najrazličnejših barv. Angležinje si obetajo od tega velike dobičke. Mišji kožuščki krasijo že danes toalete bogatih Angležinj. Iz njih izdelujejo rokavice, otroške plašče in razne kožuhovinaste okraske. Zanimivo bi bilo opazovati našega mačka, kako bi gledal vajen le sivih in rjavih miši, če bi naletel na takšno piv..-o miš. Kako gojim zimsko cvetje? Za gojitev zimskega cvetja obstoje razne metode, pri katerih se upošteva hlad, vročina, suša elektrika, eterizacija. Najenostavnejši pa je ta način: rastlino pogrezneš za 6—12 ur v gorko vodo, 'potlej jo pa postaviš v temno izbo ob 25° C. Po dveh ali treh tednih jo deneš na svetlobo in se razcvete. Za razne sadike je kopel v gorki vodi različna, vendar ne sme tra'ati nikdar nad 12 ur, ker bi zamorila brstje. Glede temperature te kopeli ni stalnega pravila: poskusoma, tipaje se določi za vsako rastlino posebej. Dobro je še vedeti, da vpliva toplina kopeli zgolj krajevno, torej le za ono pop-kovje, ki je bilo res potopljeno. Razstava v gorki temnici je potrebna; če pa se nekoliko odloži nje pričetek, se zavleče tudi doba razvitja. Takisto moreš po volji razporediti nastop posameznemu cvetju. Metoda je tem učinkovitejša, če se izvaja na rastlinah, ki so se najprej obletele (izgubile svoje listje). Jesenski poskusi se hitreje obnesejo, dasi dajo tudi zimski vselej zadovoljiv uspeh. 70 milijonov za starinsko sliko. Strahovski samostan na Češkem hrani izvirno sliko nekega znamenitega nemškega slikarja. V poslednjem času pa jo nameravajo sveti očetje prodati in so jo ponudili v nakup vladi. Ne zahtevajo pa za sliko takojšnjega plačila, prodali bi ]c tudi pod ugodnimi pogoji. To je prišlo ns uho zbirateljem starih slik, ki so ponudil: očetom za sliko visoko vsoto. Neki Francoz ponuja za sliko 70 milijonov dinarjev in sveti očetje so v velikih skrbeh ker ne vejo, kako bi se odločili. Mariborski v r c CRUIK' Jutra v m a r 1 o o r n, ane Zb. XI. 1931. Zimskošportne prireditve MZSP Mariborski zimskošportni podzvezi so bile javljene do 24. t. m. sledeče prireditve za predstoječo zimsko-sportsko sezono: I. Tečaji: 1. Zimskošportni odsek Slov. plan. društva Maribor (ZSO-SPD): začetniški smuški tečaj pri Mariborski koči pod vodstvom g. Tavčarja iz Ljubljane in poročnika Ogorelca iz Strumice; 2. ZSO-SPD Maribor: smuški tečaj za tekmovalce pri Klopnem vrhu; učitelja delegira JZSS; 3. ZSO-SPD Maribor: tečaj za slalom-tekmovanje pri Ribniški koči pod vodstvom g. Drofenika; 4. ZSO-SPD Maribor: otroški teča.i v okolici mesta Maribora; 5. Mariborski Smučarski klub (MSK): smuški tečaj za začetnike pri Pohorskem domu pod vodstvom gospoda Forstneriča po priznanem sistemu Bil-geri in za izvežbane istotam in pod istim vodstvom. Vsi tl tečaji se vršijo v času od 25. decembra 1931 do 1. januarja 1932, le zadnje imenovani za izvežbance od 1. I. do 7. I. 1932. 6. Slov. Sp. klub Maraton (SSK Maraton): smuški začetniški tečaj pod Urško goro pri Rimskem vrelcu pod vodstvom trenerja ljubljanske »Ilirije« g. Ulaga; 7. SSK Maraton: začetniški smuški tečaj na Klopnem vrhu (učitelj še ni končnovel.avno določen). Oba ta tečaja se vršita v času od 26. dec. 1931 do 3. jan. 1932. 8. Smučarski klub Guštanj — Rimski vrelec (SK G-RV): nadaljevalni in začetniški smuški tečaj pri Rimskem vrelcu v času od 26. dec. 1931 do 8. jan. 1932 (vaditelj še ni končnoveljavno določen); 9. MSK: nadaljevalni tečaj pri Sv. Lovrencu n. P. v času od 10. do 17. jan. 1932 pod vodstvom g. Forstneriča; 10. SK G-RV: začetniški in nadaljevalni tečaj pri Rimskem vrelcu pod vodstvom g. Badjura v času od 10. do 20. ,an. 1932; 11. MSK: začetniški tečaj v neposredni bližini Maribora ob ugodnih snežnih razmerah pod vodstvom g. Forstneriča po znanem sistemu Bilgeri; 12. Z20-SPD Maribor: ob ugodnih snežnih razmerah v bližini Maribora otroški t - --JI; 13. SSK Maraton: ob ugodnih snežnih razmerah v neposredni bližini mesta začetniški tečaji; 14. SK G-RV: razven že omenjenih še dva teča'a pod vodstvom g. Šicelja Draga in Banovca Stanka iz Ljubljane, termina tečajev sta odvisna od snežnih razmer. Naknadno je 25. nov. t. 1. prijavil še SK Rapid svoj smuški tečaj po Božiču pri lastni koči »Theisel« pod Vel. kopo pod vodstvom g. Primus-a — ter motorni smuški iering ob ugodnih snežnih razmerah na svojem igrišču. II. Tekme: 1. ali 6. jan. 1932 (odvisno od snežnih razmer): podsavezna sankaška tekma za prvenstvo Pohorja v izvedbi ISSK Maribora; 10. jan. 1932 (predvidoma): skupinska tekma ZSO-SPD za Prehodni Streharjev pokal, ob ugodnih snežnih razmerah v bližini mesta, sicer na Pohorju; 11. jan. 1932: štafetni tek SK G-RV; 17. jan. 1932: klubski dan; 1. do 2. febr.: smuška tekma SKa G-RV na daljavo z vrha Urške gore v Žerjav; 6. in 7. febr. 1932: mednarodno kombini- 6. in 7. II. 1932: mednarodno kombinirano tekmovan e za prvenstvo države v iz* vedbi MZSP-a. 6. in 7. febr. 1932: mednarodno kombinirano tekmovanje za prvenstvo države; 24 jan. 1932: 50kilo* koči; 31. jan. 1932: podzvezina slaloffl-tekma v izvedbi ZSO SPD Cerje. Poleg teh tekem priredi še ZSO-SPD Maribor svojo običa no šaljivo tekmo n® Pohorju, ki je med planinci radi humorja zelo priljubljena in katere termin je še odvisen od snežnih prilik. Povdariti je še treba, da se je iz do-sedan ega zimskega spanja prebudil tudi športni svet v Ptuju; kajti Športni klub Ptuj je prijavil za mesec februar kombinirano tekmovanje in sicer v smuškem teku, slalomu in skokih. Iz celotnega programa letošnjih -zim* skosportnih prireditev je razvidno zlasti dvoje: 1. da se je smuški šport močno razvil izven dosedanjega centra mesta Maribora, t. j. v Cel e, Ptuj, Mežiško in Dravsko dolino, 2. da se je smuški šport od lanskega leta razširil tudi na slalom in skakanje; ietošnja sezona je prva, v kateri se bodeta začeli sistematično gojiti tudi ti dve vrsti smučanja. Pavle Lutkar (Pole Poppenspaier.) Pripovedka. Teodor Storm. — Prevedel L. L. »Kostanjevec,« je odgovorila, »se nam )e nekoč zgrudil v ojnicah; oče so takoj stopili v vas po živinozdravnika, a živin-če ni moglo več vstati in tudi ni več vstalo.« Pri teh besedah so jo oblile solze »Kaj pa ti je, Lizika?« sem jo tešil, »saj se je vse dobro izteklo!« Stresla je z glavo. »Atek mi nič preveč ne ugaja; tako tih je. Taka sramota — ne bo je prebolel!« Oči zveste hčerke so bile dobro videle. Jedva sta se bila nastanila v majhni krčmi in je bil starec zasnoval svoje načrte za daljnjo pot — v našem mestu namreč ni hotel pred ljudi — že ga je prisili a mrzlica, da je obležal v postelji. Kmalu smo morali po zdravnika in razvila se je dolga žlezen. Ker sem se bal, da jima poide ar, sem ponudil Liziki svoje prihranke; dekle pa mi je le odgovorilo: »Saj bi rada jemala od tebe; a dozdaj še ni sile!« Nisem ji mogel drugače pomagati, kakor da sem ž njo bedel in čuval bolnika; ko pa mu je malo odleglo, sem moral po delopustu k njemu na pomenke. Bližal se je čas mojega odhoda in vedno huje mi je postajalo pri srcu. Malo da me ni zaščemelo, če sem Liziko pogledal ; dekle se je tudi odpravljalo z očetom v beli svet. Da sta imela vsaj domačijo! Kod bi ju naj iskal, če bi jih hotel pozdraviti in jima pisati? Spominjal sem se dvanajstih let, ki so pretekla po našem prvem slovesu; ali bi naj minila do prihodnjega srečanja spet taka dolga doba, nemara vse življenje? »In tudi svojo rojstno hišo mi pozdravi, ko prideš domov!« je rekla Lizika, ko me je spremljala zadnjič do vežnih vrat. »Kako živo ju vidim pred seboj, tisto klopco pred vrati in lipo na vrtu! Oj, nikoli, ne pozabim vsega tega. Nikjer na svetu nisem našla ljubšega mesta!« Ko je tako govorila, mi je bilo, kakor da se mi je iz temnih globin zasvetila domovina. Gledal sem v nežne oči miie matere, v resno pošteno lice dragega očeta. — »Oh, Lizika«, sem vzdihnil, »kje pa je zdaj nekdanja domačija! Saj je hiša pusta in prazna!« Lizika mi ni odgovorila; podala mi je roko in me pog'edala z dobrimi očmi. Tedaj mi je bilo, kakor da mi veli materin glas: »Ne izpusti več te roke; vrni se ž njo in spet ti oživi staro domovje!« In trdno sem prijel tisto drago roko in rekel: »Vrni se z mano, Lizika; poskusiva, ali bi ne mogla osrečiti starega doma z novim življenjem, ki bi bilo tako dobro in svetlo — kakor tisto, ki sta ga živeli bitji, mojemu in tvojemu srcu dragi!« »Pavle,« je vzkliknila, »kaj pa meniš? »Nisem te pojmila.« A roka ji je hudo zadrgetala; zato sem ji prigovarjal: »Oh Lizika, saj veš, kaj sem ti mislil že tako dolgo povedati!« Nekaj hipov je molčala. »Pavle,« mi je nato odgovorila, »ateka ne zapustim!« »Atek mora z nama, Lizika! Sobici v zadnji hiši sta zdaj prazni; tam lahko stanuje in gospodari, kakor ga bo vo'ja. Stari Henrik ima tudi tam svojo kamrico.« Lizika je samo kimala pri teh besedah; potem pa je žalostno ugovarjala: »Pavle, mi smo popotni ljudje. Kaj bodo rekli sosedje?« »Strašno bodo jezikali. Lizika!« »In ti se tega ne bojiš?« Na te besede sem se le prav srčno nasmejal. »No,« je dejala Lizika in bilo mi je, kakor bi zvenel zvon iz n:enega g'asu; če imaš ti tako jako srce, jaz tudi nisem brez njega!« »Pa greš tudi rada z menoj?« »Lej. Pavle, ko bi ne šla rada« — in stresla je milo glavico — »saj veš, da bi tega nikdar ne storila!« »Kako je človeku pri srcu, če ga pogleda ob takih besedah dvoje temnih dekliških oči, to boš občuti', fantič moj, ko boš kakih deset let starejši!« je prekinil Pau'sen svojo povest. »Da, da,« sem pomislil, »zlasti pa dvoje takih oči, ki bi izpalile jezero!« »In kajne,« je spet začel Paulsen, »zdaj pa morebiti že veš, kdo je tista Lizika?« »To je gospa Paulsenova,« sem odgovoril. »Kakor bi tega že dolgo ne vedel! Saj jo še vedno po bavarsko zavije in še zmerom ima tiste črne oči pod lepimi o-brvmi.« Prijatelj se je smejal jaz pa sem nati-homa nakanil, da pozneje v hiši dobro pogledam, ali se gospe Paulsenovi še kaj pozna lutkarjeva Lizika. — »No,« sem vprašal, »kam pa je odšel gospod Ten-d;er?« »Drago dete,« mi je odgovoril prijatelj, »kamor končno vsi odidemo. Tamle na zelenem pokopa'išču počiva poleg starega Henrika. In veš, koga smo mu položili v grob? Tistega drugega pri atelja iz mojega detinstva. Tudi to zgodbico ti še povem, A pojdiva z vrta; žena bi prav lahko pogledala, kaj počenjava, iti ne hotel bi, da še enkrat čuje to povest.« Paulsen je vstal in sledil sem mu za mesto, kjer sva se izprehaja'a ob vrtih. Le malo ljudi sva srečavala; saj se ježe mračilo. »Lej« — je začel Paulsen spet pripovedovati — »stari Tendler je bil najine zaroke zelo vesel. Moje starše je imel v"Tlobrem spominu, zato je zaupal tudi meniVrhu tega je bilvečnega potovanja že sit; odkar mu je preti a nevarnost, da ga zamenja z navadnimi klateži in potepuhi je zakoprne! po stalnem domu. Dobra mojstrica ni bila posebno zadovoljna z mojim ukrepom; bala se je, da dete popotnega lutkarja ob najbol ši volji ne more biti prava žena mirnemu rokodeicti. — No, zdaj je že davno drugih misli. In tako sem bil čez kratkih osem dn! zopet doma. S plan n sem bil dospel na obal Severnega morja, bil sem spet v rodnem mestu. Krepko sva se lotila dela s starim Henrikom, obenem pa sem uredil prazni šobiti v zadnji hiši za očeta Jožeta. — Še štirina!st dni — pravkar je bi! dihnil vonj pravih pomladnih cvetlic preko vrtov — pa je pricingljalo po cesti. »Mojster, mojster,« je kričal stari Henrik, »priha:ajo, prihajajo!« Tedaj se je že bil ustavil voziček z visokima zabojema pred našimi vrati. Lizika je prišla, oče Jože je prišel, oba bodrih oči in rdečega lica. Tudi vsa lutkarija je pripotovala ž njima; oče Jože si je bil odločno izgovoril, da .imej tudi tisto gledališče svoj kot. Voziček -pa smo prodali. Potem pa smo svatovali, a čisto na tihem. Saj nisva imela sorodnikov v mestu. le moj vrstnik, stari pristanski uradnik, je prišel za starešino. Kakor njeni starši, tako :e bila tudi Lizika katoliške vere. a da bi nama kaj takega oviralo zvezo, to mi niti na pamet ni hodilo. V prvih letih je potovala k velikonočni izpovedi v sosednje mesto, kjer veš, da imajo katoliško duhovnijo. Pozne:e je tožila svoie nadloge in čemere le še svojemu možu. (Nadahevanie sledi.) Kuhlnio in dve sobi oddam. Beograjska ul. 18. 5455 Spretno kuharico iščem. Zglasiti se je v restavraciji Dalmatinski vinski hram, Vetrinjska ul. 2. ________________________________________5454 Novo dalmatinsko vino črno in belo, čez ulicoDin 8.— liter. — Vsaki dan sveže morske ribe napravljene na različne načine, posebno bran-ziini, moli, aziali, barboni, kalamari itd., porcije obilne, cene brez konkurence. Se priporoča gostilničar na Rotovškem trgu 8, Jos. Povodnik. 5453 Nova večja plinska peč ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 5398 Hišo na prometnem prostoru kupim, če mogoče s trg. lokalom, v predmestju Maribora ali na bližji okolici. Ponudbe postati pod »December« na upravo lista. 5444 «i-vM išče poštena in marljiva 19!etna deklica, zmožna vseh domačih del. Naslov v upravi »Večernika«. 5459 S i. decembrom oddam stanovanje dve parketirani sobi, kuhinta, kompletna kopalnica, plin, pritikTni ter vse pod enim ključem. Pleteršek, Delavska ul. 30. Več velikih zabojev proda galanteriska trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26. 5418 SveZe namočene nolenovkp kakor tudi dobroznano tisle zeiie priporoča špecerijska in kolon. trg. I. SIRK NASL. JOSIP SKAZA Maribor Glavni trg rotovž aoi Zahtevajte povsod „Večernik“! lana dražla V sobotni številki »Večernika« razglašena dražba v konk. maso Franc G u 1 d a spadajočega kolonijalnega blaga v Meljski cesti št. 22, se prične 27. novembra 1931 ob 9. url predp. 5456 Dr. Ferdo L»š’č. uora«n!k mrie Najlepše Miklav JE LEPA KNJIGA Veliko izbiro novih nemških knjig poželo znižani ceni nudi knjigarna Tllkovno zadruge v Mariboru, Alekiandrova c. 13 _EimMMiuMifanaKuaauuuuaiiahManBaEBaBBEua ž e v o da rTlo Ne zamudite ugodne orHIK*! Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d ~^dst^ik STANKO DETELA v Mariboru.