S £(,
listine in kar je z istimi v zvezi je izdala državna vlada pol milijarde! Toda tndi brez ozira na ta dogodek, gospoda, moram povedati, da kotj-j^ venec ne morem želeti, da bi dežela od države naj dobila velike prispevke; Cim več Vam bode na razpolago, teui slabeje bodete gospodarili, čim več denarja, tem bolj boste ga zlorabljali zoper Slovence. Prav Vam je, da ste v stiskah; kajti četadi nimam upanja, da se boste nam na ljubo poboljšali, upam, da se bodo vsaj Vašim volilcem oči odprle z novimi davki, katere boste jim naložili.
Da se dotaknem le nekterih slučajev Vašega vzornega gospodarstva: kaj Vam je bilo tìtèba ustanoviti deželno višjo gimnazijo v Ptuju ? Ali ima Koroška ali I^njska ali Nižja Avstrijska deželne gimnazije ? Niso tako neumne, da bi deželam nakladale bremena srednjega šolstva, za ktero je dolžna vlada skrbeti. Danes se opravičeno zahteva, da država prevzame stroške ljudskega šolstva, Vi pa nalagate deželi še celo stroške srednjih šol! Ali je bila tu merodajna ljudska potreba? Ne, ampak morali ste staviti proti slovenskemu sovražniku nemško trdnjavo, niste pa svojim volilcem povedali, da gradnje trdnjav stanejo de nar in da se bode vsled teh izdatkov morala zvišati doklada na pivo.
Jednako ste v obeh drugih trdnjavah utrjenega trikota (Festungsdreieck 1), namreč v Celju in Mariboru morali izdati na leto desettisoče deželnega denarja zlasti za ustanove v Studenten-heimih! Tam pa se vzdržujejo dijaki iz Gornjega Štajerskega in celo iz Nižje Avstrijskega. Ne potreba dežele, ampak potreba markirati nemški značaj Celja in Ptuja je bila merodajna.
Ravno tako ste ustanovili v Mariboru po nepotrebnem deželno žensko učiteljišče. Za koga? Iz srednjega Štajerskega vendar ne boste pošiljali svojih hčera v šolo med spodnještajer-ske divjake, Vi ponosni Gradčani. Na spodnjem Štajerskem pa tega zavoda nismo rabili in ga tudi spodnještajer-ski Nemci niso rabili, saj jih je komaj 40.000.
-tfti > v
S temi izdatki, gospoda, ste povzročili zvišanje deželnih doklad za lepih par procentov. Deželni odbor je pa storil povrh, kar je bilo treba. Saj je oddal stavbo šentjurske kmetijske šoile kljub nižjim ponudbam drugih ponudnikov baš svojemu ljubljencu in pro-težeju Miglitschu, ki je zahteval za
10.000 K več nego drugi domači ponudniki!
V teh razmerah ni naša skrb, kako boste ozdravili svo^e finance v deželi. Slovenci Vam kličemo enodušno: Takemu deželn e.m i zastopstvu in deželn e m u odboru ne dovolimo nikakih davkov. Zvišajte davke sami, nosite pa tudi vso odgovornost!^ v
Narodni kolek ,20. IX. 1908' in ,Ptuj'.
Znano je, d$ zavračajo c. kr. poštni nradi dopisnice^ter sploh odprto korespondenco, na kateri je prilepljen bodisi narodni kolek z napisom „20./IX. 1908" ali oni z napisom „Ptuj". Izrecno bodi povdarjano, da vrača pošta le odprto korespondeco opremljeno z navedenima narodnima kolekama, med tem ko ni nikake zapreke, ako se ista dva narodna koleka prilepita na kuverte zaprtih pisem in druge zaprte oz. zalepljenjene pošiljatve. Pri zavračanju dopisnic in zlasti razglednic se sklicujejo poštni uradi na neko določilo pismeno — poštnega tarifa iz leta 1907 stran 37, odstavek 2, katero določilo baje pravi, da se odprte poštne pošiljatve z hujskajočo oz. politično
vsebino ne smejo odpremljati, nego jih je adresatu vrniti.
Ne glede na to, da §toi faktorji, ki sestavljajo in uveljavljajo pismeno poštne tarife pač nikakor niso kompe-tentni določati in razsojevati o tem, kaj znači hujskajočo ali politično vsebino, toraj niso nikakor kompetentni reči, da sta zgoraj''navedena dva narodna koleka hujskajoče ali politične vsebine».je določitev, da je od odpravljanja izločevati le odprto korespon-déhfco, med tem ko se zaprta oz. zalepljena pisma z zgorajšnjima narodnima kolekoma brez ovire odpremljajo, pravcati avstrijski uradni „Zopf", da se Bogu usmili.
Kdo se vendar naj ne smeje; dopisnica z narodnim kolekom „20./IX. 1908" ali „Ptuj" ne sme naprej, pač pa pismo z zalepljenim kuvertom!
Brez dvombe je nebroj slovenskih strank bai| sedaj ob božičnih praznikih in ob Novem letu dobilo in bo še dobilo vrnjenih na stotine in tisoče razglednic, dopisnic in spioh nezalepljene korespondence, na katerih se bode nahajal eden ali drug zgoraj označenih narodnih kolekov. Največje razžaljenje in zapostavljanje našega slovenskega jezika je pa pri vsem tem dejstvo, da prilepljajo c. kr. poštni uradi in zlasti celjski na take razglednice neke uradne „Vormerkzettel" ne, s katerimi v blaženi nemščini nekako opravičujejo zavračanje odpošiljatev z narodnim kolekom navedene vsebine. To bi bila lepa, da bi se pri vsem tem z našim slovenskim jezikom in z občinstvom, ki se poslužuje poštnih uradov slednji še na tak očiten in izzivajoč način norčevali !
Marsikdo se jezi nad takim krutim žaljenjem m zapostavljanjem slovenščine od strani c. kr. poštnih uradov, j>a ali niti ne ve kako, ali pa je „prakomod", da bi se vsedel ter napisal Opravičeno pritožbo na pristojno
TJ
c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo. Gotovo vstrežemo občinstvu, ki rado podpira našo družbo sv. Cirila in Metoda, ako v nastopnem podajemo načrt, kako se naj take pritožbe prilično glasijo:
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo
v Gradcu.
(ali v Trstu etc). Priloženo dopisnico sem oddal, kakor je razvidno iz poštnega pečata,
ki je samonemški, dne.....(datum)
pri c. kr. poštnem uradu v . . . (kraj) Dopisnica se mi je vrnila, ne da ni se bila adresatu dostavila ter je bil prilepljen (kakor kaže priloga sub) na dopisnico listič z nerazumljivim nemškim besedilom.
Pritožujem se vsled tega:
1.	Zoper to, da se na dopisnico s samoslovenskim razločnim naslovom in vsebino odtisne na c. kr. poštnem uradu v . . . (kraj) samonemški poštni pečat,
2.	zoper to, da se dopisnica adresatu sploh ni dostavila, ker za to ne poznam zakonitega uzroka in
3.	še čisto posebno zoper to, da
se osmeli c. kr. poštni urad v.....
(kraj) mi vrniti dopisnico, ki nosi razločen samoslovenski naslov in razločno samoslovensko vsebino z lističem naslovljenim z „Vormerkzettel," na katerém je v nemškem jeziku nekaj nerazumljivega hektografirano.
To je očitno kršenje obstoječih predpisov ter" zapostavljanje slovenskega jezika. Prosim, da krivca eruira ter glede krivde primerno ukrene, meni pa se naj dopisnica vrne z razločno navedbo vzrokov v slovenskem jeziku, zakaj se ista ni adresatu dostavila da zamorem potem ukreniti nadaljne korake.
(Kraj) . . . dne (datum). 1 priloga.
Opomba: Samoobsebi umevno, da se v pritožbi lahko navedejo še even tualni drugi vzroki, oz. da se iz predstoječega besedila izpusti to, kar morebiti ni potrebno.	Fr. J.
Štajerski deželni zbor.
17. seja dne 30. dee.
Dopisi in manjše zadeve.
Med dopisi je bilo včeraj poročilo deželnega odbora za dovolitev posojila, ki bi se porabilo za deželno kopališče Dobrno; posojilo bi se dalo v znesku 240 tisoč kron. — Deželno sodišče v Gradcu zahteva izročitev posi. Jodl-bauerja zaradi razžaljenja časti. Zadeva se izroči odseku za občinske zadeve. — Posi. Resel se je pritožil, da se ne daje dovolj vstopnic za galerijo.
Provizorično nadalnje pobiranje dež. doklad.
Imenom finančnega odseka je poročal pl. Kellersperg o provizoričnem nadaljnem pobiranju deželnih doklad tudi v 1. polletju 1910 v isti smeri kakor so bile leta 1909. To so: 50% doklada na zemljiški, hišni in hišno-najemninski davek, 5% doklada na čisti t'donesek novih stavb v Gradcu, 50% doklada na pridobninski davek podjetij, ki morajo javno polagati račune, 50% doklada na rentni davek in davek od državnih plač. 2. 56% doklada ua splošni pridobninski in kroš-njarski davek. 3. 10% doklada na splošni užitninski davek od vina in mesa na deželi in 10% na užitninski davek z vsemi pritiki v Gradcu. — O tem predlogu se je razvila živahna debata, iz katere posnemamo le najvažnejše. Soc. Jodlbauer je omenil, da se nam obljublja že leta in leta dež. fin. reforma — a ne dobimo je še vedno in gospodarstvo z dokladami cvete naprej. Predlaga konečno, naj se dovoli le dvomesečni računski provizorij. Dr. Korošec je imenom svojih tovarišev izjavil, da slovenski klerikalni poslanci nimajo nobenega zaupanja do večine in zaradi tega ne morejo glasovati za predlog finančnega odseka. Pritoževal se je nad različnimi krivicami od strani dež. odbora in razlagal svoje nazore ;o veliki jugoslovanski državi, v kateri se bode baje godilo Nemcem prav dobro. Posi. dr. Kukovec je ostro kritiziral finančno upravo dež. odbora in mu je očital, da zapravlja davčni denar v nemško nacijonalne namene. Njegov govor priobčujemo na drugem mestu. Konečno je večina sprejela poročevalčev predlog in odklonila Jodlbauer-jevega. Ob % 1- pa so začeli odmevati z dvorišča klici in žvižgi, došlo je do demonstracije gostilničarjev in delavcev proti zvišanju doklade na pivo.
Boj zoper zvišanje doklade na pivo« — Gostilničarji in delavci demonstrirajo v deželnem dvorcu. — Stališče slovenskih klerikalcev proti
sa vinskim hmeljarjem.— Okvirni načrt za zvišanje deželne doklade na pivo sprejet I
Okrog poldneva se je nabrala na dvorišču deželnega dvorca taka množina gostilničarjev in delavcev, da je bilo dvorišče do zadnjega kotička napolnjeno. Množica je tako burno demonstrirala proti zvišanju doklade na pivo, da se je morala seja za celo uro prekiniti in je morala policija izprazniti dvorišče. Dasi je deželni glavar protestiral proti temu, da bi se od zunaj uplivalona posvetovanje in sklepe deželnega zbora, se je vendar seja in razprava o zvišanju doklad na pivo vršila pod utisom demonstracije gostilničarjev, kateri se boje, da bodo vsled
zvišanja doklade težko oškodovani na svoji obrti in pivovarniških delavcev, ki se boje priti ob kruh, ako se bode pivni konzum znižal.
§ 1. okvirnega zakona za zvišanje dež. doklade na pivo se glasi sledeče:
„Na pivo, katero se porabi v štajerski deželi, se nalaga deželna doklada od 2 do 4 E na hektoliter. Pri predpisu se računijo odlomki nad 0'5 hI kot celi vinarji. Višino doklade med mejami, ki so določene v 1. stavku (2 do 4 krone) določi vsako leto deželni zbor. Za leto 1910 s e bode višina določila potom sklepa deželnega zbora v proračunski razpravi. Postava ima veljati do 1. 1917."
Prvi je govoril nemški nacijona-lec Wastian, ki je z boljšimi in slabšimi dovtipi skušal na zunaj olepšati zadrego nemških nacijonalcev, ki so s svojim nezaslišanim gospodarstvom v deželnem zboru zakrivili, da se mora sedaj zopet obdačiti najširše sloje prebivalstva, oškodovati domačo obrt in industrijo in uničiti štajerske hmeljarje. Zagovarjal je štajerski deželni odbor, da ni postopal nikoli pristranski in politično, tamveč da je varoval samo gospodarske interese de-žele.(!) Konečno se je zakadil v posi. Korošca radi njegovih idej o jugoslovanski državi in trdil, da so Slovenci v dež. zboru pokorne ovce. ker so tam zastopniki vlade in dež. glavar.
Posi. Robič: To je pač zelo neokusno. Moje stališče je povsod enako.
Einspinner: Vi tudi niste več voditelj!
Wastian: Vi ste preveč mil.
Konečno se je zaganjal v šent-lenartsko posojilnico, ki je odpovedala nekaterim nemškutarjem posojila. Za Wastianom je govorilo po vrsti skoro 4 ure vseh 5 soeijalističnih poslancev proti zvišanju deželne doklade na pivo.
V imenu poslancev kmečke zveze je izjavil posi. Meško, da bodo vsi slovenski klerikal, poslanci glasovali za zvišanje davka na pivo, oziroma za okvirni zakon finančnega odseka.
Dr. Kukovec je izjavil, da se ne strinja z napadi soeijalističnih poslancev, češ, da dobe agrarci od dežele vse, kar želijo. Posebno slov. kmetje na Južnem Štajerskem gotovo ne. S stališča hmeljarjev v Savin-ski dolini pa bode glasoval proti okvirnemu zakonn za zvišanje deželne doklade na pivo, ker bi to utegnilo hmeljarjem, ki so si letos komaj nekoliko odpomogli, sila škodovati. Glasuje pa tudi iz načelnih vzrokov proti predlogi, ker nasprotuje vsakemu obdačenju poljedelskih pridelkov, torej ne le proti kakemn davku na vino, temveč tudi na pivo, ki mora zadeti naše hmeljarstvo. Izrazil je svoje začudenje, da se slovenski klerikalci v tej točki ponujajo v službo nemškim nacijonalcera. Nemška večina je popolnoma zavozila s svojim gospodarstvom, zakaj bi ji sedaj slovenski zastopniki pomagali iz zadrege s tem, da bi pomagali gospodarsko uničevati svoje volilce v Savin-ski dolini?
Slovenci kot opozicija naj ostanejo pošteni in dosledni nasprotniki vsakega zvišanja deželnih doklad. čudno se mu zdi, da celo dr. Benkovič in Terglav, katerima so vendar hmeljarji po celjskem in Vranskem okraju pripomogli do poslanskega mandata, glasujeta za nemški predlog za zvišanje deželnih doklad na pivo. Nedosledno in
škandalozno je, ako so klerikalci glasovali pred 6. arami celo proti temn, da bi se pobirala doklada 2 K, glasu-jejo sedaj celo za 4 krone! Ta nedoslednost škoduje zelo ugledu slovenske delegacije v dež zborn. Klerikalce so te besede in resnična očitanja tako spekla, da so kar divjali. Po presledku se je. dr. Benkovič skusil maščevati in je v dolgem govoru napadal dr. Knkovca, ki ga trenutno ravno ni bilo v zbornici. Žalil je osebno dr. Kukovca na vse mogoče načine za to, ker se je zavzel «a savinske hmeljarje in obsodil kleri k alno petolistvo nemški večini, ki ni imela za Slovence nikoli ničesar druzega ko žalitve in bič. Nemški poslanci so se zgražali nad Benku-vičevim postopanjem, klerikalcem je bilo tudi; neprijetno, da je dr. Kukovec odklonil vsak odgovor in sicer zato, ker je dr. Benkovič tak gospod, da se ga je moralo tepsti s pasjim bičem.
Omeniti nam je še iz debate izjavo posi. dr. Kaana, da je vlada rajše zvalila na dež. zbore zvišanje davka na pivo, ker ne pusti, da bi se obdačile rudnine inmagnezit, od katerega imajo nemški tovarnarji velikanski dobiček-Rajši se udari hmeljarjih in gostilničarjih!
Konečno stavi predlog, naj bi se v 1. in 2. odstavku predloga finančnega odseka glasilo le 2 K. Pri glasovanju, ki je bilo poimensko, je ta predlog propadel s 43 proti 32 glasom, ravno tako drugi Kaanov spre-minjevalni predlog, naj bi leta 1910 še ostalo pri dokladi 2 K z 38 proti 34 glasom. Konečno je bil sprejet še ostali del zakona. — Za okvirni zakon, ozir. za zvišanje doklade na pivo so glasovali vsi spodnještajerski klerikalci, nadalje dr. Negri, Stallner, Ornig, nekaj veleposestnikov in vsi nemški klerikalci. — Proti je glasoval dr. V. Kukovec, socijalisti in nekaj nemških nacijonalcev.
Dnevna kronika.
v Lurd. Zanimivo je, kako piše skrajno nltramontanska solnograška „Katholische Kirchenzeitung" o „nespodobnostih (Unfug!) v najodličnejših krajih milosti katoliške cerkve^Pose-bej hudo govori o „nepriličnostih" (Mis-stände!), ki se mnogokrat pojavijo kot posledice romanj v Lurd! Obsoja „čisto knpčijsko trgovino z devocijonaljjami", izkoriščanje pobožnih romarjev", „napake t špitalskih razmerah" itd. List obdolžuje znani „bureau de constatation medicale" „čisto francoske površnosti" ter „pomanjkanja resnosti iz znanstvene avtoritete". Predstojnika, starega dr. Boissarie, karakterizira kot šarlatana in mu predbaciva naravnost „nedostojno" zadržanje. Dasi pisatelj sam veruje v čudeže, vendar ostro obsoja pohlep romarjev po čudežih. Ob koncu daje dober nasvet: „Premisli si trikrat, predno težko bolan pojdešv Lord". Tako strogo katoliški list. Če se to godi na zeleni veji...
v O pravici duhovnika do javnega delovanja se izraža teolog Traub v svoji „Christliche Freiheit" sledeče: „Ta pravica je načeloma nedotakljiva. Tudi katoliškemu kaplanu jo moramo kot temeljno državljansko pravico v enaki meri pripoznati. Kakor se evangeljski duhovniki v raznih strankah aktivno in pasivno udeležujejo volitev, tako tudi katoliški; proti temu ni nič reči. Vendar se mora zahtevati dvoje: 1. da se v političnem delu ne uporabljaj o nikaka cerkve na prisilna sredstva. Vsako duhovniško politično delo, bodisi z direktnimi besedami bodisi z indirektnimi namigavanji, bodisi direktno na moža ali indirektno na ženo v spovednici, je stvar, ki jo je z verskega stališča ravno tako zavreči kakor z državnega; 2. da ima poli-tikujoči duhovnik res tudi politično znanje in politični takt. Če centrum smatra katoliškega
duhovnika brez vsega kot svojega podanika, jemlje s tem duhovniku pravico do politične kontrole in znanstvene prev-darnosti v političnih vprašanjih. Aliče konservativni patron brez vsega svojega nastavljenega župnika prisili, da da njemu glas, ali če nacijonalni vele-industrijalec enako postopa, silita stem duhovnika, da se odreče svoji politični pravici. Ne dasta mu možnosti za resnično pol. znanje in za pol. zadržanje z njegovega stališča. Da baš tu igra vprašanje takta izvanredno veliko vlogo, mora vsak, ki je v cerkvenem in političnem življenju le nekoliko doma, dvakrat podčrtati. — Spomnimo se besed augsburškega škofa Hötzla iz 1. 1906: „Če župnik zjutraj spovedne listke doliin primaši telo Gospodovo povzdiguje, potem pa par ur pozneje v zadimljenem volišču piv ne vrčke vihti in glasovnice deli, je to duhovnika nevredno in bega ver-■.
nike .
v Proces Nastič-Hofmokl, o katerem smo poročali predvčeraj, se je kla-verno doigral. Nastičev zastopnik dr. Dunievski je po izjavi predsednika, da je državno pravdništvo sodno preiskavo proti Nastiču ustavilo, tožbo — umaknil, dasi je dr. Hofmokl izjavil, da vzdrži vse svoje trditve. Sodišče je nato Hof-mokla oprostilo.
v „Društvo za nemštvo v inozemstvu" (prej splošni nemški Schul verein) je, kakor je h poročila predsednika dr. Fischerja na letošnjem občnem zboru razvidno, pridobilo ogromo število novih članov, ki jih je zdaj okroglo 40 tisoč. Nemška vlada je v spoznanju velike važnosti društva prevzela oskrbovanje šol društva v inozemstvu z učitelji. Društvo je dalo to leto 146.000 mark v inozemstvo (15.000 m več ko lani!), od tega 84.000 mark v Avstrijo.
d Leonid Andrejev, slavni ruski pisatelj je izobčen iz ruske cerkve.
d „Omnibus", hrvatski list v Puli, ki je pred meseci prenehal, je 29. t. m. začel zopet izhajati in sicer trikrat na teden.
v William Ewart Gladstone. Dne
29. tm. je Angleška slavila stoletnico rojstva enega največjih svojih sinov, ustanovitelja moderne Anglije Glads-tona. Zanimivo je, da to slavljenje pade baš v čas, ko se ponavljajo dogodki izza njegovega delovanja: boj proti lordom, ki ga je pred pol stoletja vodil Gladstone, je danes zopet na dnevnem redu. Gladston je sklenil Zvezo liberalcev z Irci, in v prah jepotrl carinsko politiko. Danes ko se bije med liberalci in lordi zopet velikanski boj, tem jasneje stopa v ospredje Gladsto-nova slika, in vse se spom.nja govorniških triumfov, ki jih je kot osemde-setletni starec slavil na svojem volilnem shodu po Škotski. Bil je svobodo-mislec in radikalec in prijatelj razširjenja vseh sloboščin. Njegova oseba je vplivala neodoljivo agitatorično, in — Salisburyjevo ministerstvo je padlo. — Gladstone je moderni politični razvoj na Angleškem tako pospešil, kot noben drugi državnik. Pričel je .kot konservativec, se razvil počasi v liberalca in je postal konečno napredni demokrat.
Ta neprestani napredek k vedno večjemu slobodoumju že dovolj označuje Gladstonovo historično osebnost, tembolj, ker so glavno polje njegovega delovanja bile finance, kjer ga še do danes ni nihče dosegel. Gladston je bil finančni reformator z največjim praktičnim darom in si je priboril veliko avtoriteto. Pri reformah so ga vedno vodili oziri splošne blaginje. Jako značilno je, da je prišel z zbornico lordov v konflikt za to, ker je hotel zadovoljiti rastoče potrebe v budgetu, a je istočasno odpravil davek na papir, da bi tako narod bolj po ceni prišel do knjig in čarnikov. Gladston je bil idealist, praktični in resni, eden onih redkih ljudi, ki posvečajo izvanredne sposobnosti in moči svojemu narodu. Brigal se ni za šablono, ampak le za to, kar se mu je zdelo prav. Ni gledal na politiko kot na trgovino, ampak vsaka njegova beseda in vsako njegovo dejanje je bilo v skladu z njegovo notranjostjo. V tem je ležala njegova moč, da je bil enoten v svojem bistvu. Gladston ni bil imperijalist, in predba-civalo se mu je celo, da vodi slabo vnanjo politiko. In vendar tudi ni bil zagovornik britskega nacijonalnega egoizma. Dejstvo, da je Angleška imela med svojimi državniki Gladstona, je angleškemu narodu v svetu istotoliko
koristilo, kakor vsa izurjenost diplomatov in okrepljenje mornarice. Povečal je popularnost Angleške, tako da v vseh državah, kjer še vlada absolutizem in kjer si žele svobode, vedno upajo v prvi vrsti na pomoč Angleške. — Gladston sé je porodil 29. dee. 1809 v Liverpoolu kot sin bogatega trgovca. Že 1832. je bil izvoljen v državni zbor, 1.1835 je postal <jur& ppdtajnik za kolonije. Bil je pozneje, štirikrat na čelu ministerstva, mnogokrat" pa v raznih kabinetih minister. Med IrcS je postal popularen vsled svoje Homerule-bill, ki je šla za tem, da se Irski zaaignra državna samostalnost s posebnim Tßfir-lamentom in da bi jo z Anglijo vezala le perzonalna unija. V poslanski zbornici je dobil za to „bili" 40 glasov večine, a zbornica lordov mu jo je odbila, in pri tem je do danes ostalo. Umrl je 1898. v 89. letu starosti in je pokopan v westminsterski opatiji.
v Razvoj železnic v evropskih državah. Zanimiv jo pregled o tem, kako so se razvile železnice v posameznih evropskih državah od 1. 1890. do 1909: Francoska 1890 (37.000 km), 1909 (48.500 km); evropska Rusija 1890 (31.000 km), 1909 (59.000 km); Vel. Britanija z Irskim 1890 (32.300 km), 1909 (38.000 km); Avstr o-Ogrska z Bosno in Hercegovino 1890 (27.000 km), 1909 (43.000 km); Nemčija 1890 (43.000 km), 1909 (60.000 km); Italija 1890 (13.000 km), 1909 (18.000 km); Špansko in Portugalsko 1890 (12.000 km), 1909 (18.000km); Švedsko inNor-veško 1890 (10.000 km), 1909 (16.500 km); Belgi ja 1890 (3.200 km), 1909 (5200 km); Nizozemsko in Luk-senburško 1890 (3060 km), 1909 1909 (4000 km); Rumunsko 2050: 3500 km; Dansko 2000 km: 3800 km; Evropska Turčija in Bolgarsko 1800 km: 3400 km; Grško 770 km: 1300 km; Srbija 540 km: 650. Avstrij. je torej na petem mestu.
Dopisi.
Rokovnjači na celjskem odru. Kakor smo že poročali, se upri-zore v Celju na dan treh kraljev, ß. prosinca 1910 „Rokovnjači". Dejanjfe^ijn se vrši v „Rokovnjačih", je nadaljevanje „Legijonaijev". Ko umre Ferdinanda pl. Basaja po njegovi vrnitvi iz vojne nevesta v sramoti in kesu, priseže on ob mrliču,^Ifti še bode strašansko maščeval nad tistimi, ki so uničili njeno in njegovo življenje, to je nad človeško družbo in zlasti nad oficirjem Brnjačem, ki mu je nevesto potem, ko je njega samega spravil po nedolžnem v ječo, zapeljal. Ferdinand pl. Basaj se poda v kamniške gozdove in postane glavar tatinske in roparske družbe Ro-kovnjačev, ki imajo v nepristopnih stanovanjih visoko v gozdovih svoje brloge in navdajajo celo Kranjsko, zlasti pa kamniški okraj s svojimi predrznimi roparskimi čini z grozo in trepetom. Mi vidimo, kako premeten rokovnjač Tonček Obloški takorekoé pred očmi biričev na javnem sejmu reši s sramotnega odra rokovnjača Tomaža Ve-likonjo.
Mi zvemo nadalje, da je Ferdinand Basaj, ki se imenuje kot glavar Ro-kovnjačev Groga, in pred katerim njegovi lastni pristaši trepetajo, našel novo ljubezensko srečo. Zaljubi se v priprosto kmetsko dekle, Polonico na Paleževini. Napaja njenega strica pijanca in veseljaka Blaža Mozola, kateri je pa strupen in strasten sovražnik rokovnjačev. Blaž Mozol se v gostilni stepe z rokovnjači in samo Groga ga reši gotove smrti, ko se nenadoma prikaže. Blaž Mozol pa je čul Grogo rabiti pri tem rokovnjaško povelje in postane proti njemu nezaupen in pozoren. Nekega večera sliši slučajno pogovor med Grogo in rokovnjačem čevljarjem Boj-cem ter izda drugi dan Grogo in drugte rokovnjače gosposki. Groga in Bgjec ter Rak, oče prve Basajeve neveste, ki je sedaj pisar na gradu Kolovcu, srečno uidejo, Blaža pa rokovnjači za kazen ubijejo v krčmi pri Hudmanovi Jeri na Rovih, kjer popiva z denarjem, katerega je dobil za ovadbo rokovnjačev. Nato pa napadejo rokovnjači v Črnem grabnu francoski transport vojne blagajne in dobe v roke izdajico Brnjača, ki se je podal v francozko službo in postal iz Brnjača Vernazz. Grozovito je srečanje med Grogo in Brnjačem v rokovnjaškem taboru. Groga ga izroči svojim tovarišem, ki ga vržejo v prepad. Groga sam
pa zapusti rokovnjače in hoče s Polonico zbežati v tuje kraje. Rak in Obloški Tonček pa ga izdata gosposki, kitara ga ujame ravno v trenotku, ko ho.ee s Polonico od Paleževine zbežati. I^foedejo Grogo na grad Kolovec pred oskrbnika Poljaka, ki je iz nekega pisma, katero je Blaž Mozol že prej prinesel, spoznal, da je Groga njegov polbrat. Ginljiv je prizor, ko se Poljak po silnih duševnih mukah odloči, kršiti svojo dolžnost in da bratu pilo, da ta mreže prepili in pobegne. Na begu pa ga ustrelijo biriči.
To je na kratko vsebina „Rokovnjačev", kateri nudijo celo vrsto krasnih in slikovitih prizorov. Nihče naj bi ne zamudil, si ogledati to krasno res povsem narodno delo. ■i ■ ——tp^-
Stajersht novice.
v Posredovanje klerikalnih poslancev. Nek slÖVenski sodni pisarniški uradnik je naprosil nedavno klerikalnega poslanca dr. Benkoviča, naj pri nadsodišču V' Gradcu podpira njegovo prošnjo. Dr. Benkovič je res prišel k nadsodišču in je vprašal portirja, ali je predsednik pl. Pittreich doma, k čemur je portir pritrdil. Dr. Benkovič je pa bil v veliki zadregi, kajti ni bil pripravljen iti k predsedniku. Obrnil se jé rekoč, da pride drugikrat. jPotem je pa piisal g. dr. Benkovič uradniku, da je bri sicer pri predsedstvu, pa žalibog se nf dalo nič doseči. — I.Tako posredovanje je gotovo zelo uspešno, j Ii d Slovenski gostilničarji in hmeljarji, čitajte v današnjem listn poročilo o glasovanju klerikalnih poslancev glede doklad na pivo in izvajajte posledice proti klerikalnemu časopisju, ki sé vam bode sedaj vsiljevalo!
d Strašno maščevanje. V včerajšnjem deželnem zboru se je dr. Benkovič praskal, kjer ga ni srbelo tér" brez vsega vzroka začel osebno
TfS U
napadati dr. Kukovca. Z dr. Benko-vičem ima namreč klerikalni klub zaradi njegove rabijatnosti zmiraj križe. Tudi, včeraj so se zmernejši člani kluba trudili, odvrniti dr. Benkoviča od napadanja dr. Kukovca, ker so že slutili, kaka nesreča lahko zadene dr. Benkoviča, če se razkrije v dež. zboru dogodek s pasjim bičem. Vse zastonj! Vrč gre po vodo, dokler se ne razbije. Dr. Benkovič je s svojo trmo dosegel — da je bil v dež. zboru z ozirom na pàsjt bič — obglavljen. Ko so videli klerikalci svojega sotrpina dr. Benkoviča usmrčenega, zgubili so ves mir in so se obnašali in zmerjali kakor obsedenci. Celo pohlevni Pišek je postal iz ovce tiger in se je maščeval nad dr. Kukovcem rekoč: Zdaj pa nočem več poleg Vas sedeti in je šel iskat prazno klop. To je seveda huda kazen za dr.
■ t	Ar.
Kukovca, če mož kakor Pišek noče zraven njega več sedeti!
v „Zastopnik tržaške okolice" g. dr. Rybaf še čuti včasi poklicanega za „Slovenčeve" šlavospeve dajati napred-njakom dobre nauke o parlamentarnih načelih in o prilàgojanju manjšine večini. Kar se sicpr te .večine' tiče smo V ,Nar. Dn.' že vež: ko enkrat povdarjali, da ima klerikalna stranka danes večino na Slovenskèm in da je torej odgovorna ona za fse, kar pride z Dunaja. Ker vidimo danes slov. naprednjaki, data večina, ki nam obeta vedno samo nože in grobove, ne dela dobre narodne politike, se ne čutimo prav nič poklicane, da bi si naložili s ,prilago-janjem večini' tudi odgovornost za Šu-steršičeve grehe. Da bi pa bili tako mehki in brezbarvni kakor je današnja oficijelna tržaška politika, kateri bodo dali kmalu oni, ki so danes tako topli prijatelji in častilci g. dr. Rybafa, smrten udarec, to nam ne pade na um. Nismo za plitke fraze temveč za vsebine polno moško besedo. In toliko poguma tuli imamo, da javno povemo, kar si mislimo! Morda pride tem potom prej
do sloge in edinosti v skupnih narodnih vprašanjih ke pa z neodločnim cin-canjem semintje, katerega le težko zakriva belo-modro-rdeča prevlaka! Tako je, ljubi prijateljici „Str/in „Edinost"!
d Silvestrov večer priredi danes v Narodnem domu celjska čitalnica s prijaznim sodelovanjem domačega salonskega orkestra pod vodstvom g. Stan-teja. Na sporedu je tudi šaloigra „Raz* tresenca", ki nam jo pripravlja gosp. Rafko Salmič, petje, srečolov — tako da bode to res lep slovenski večer. Začetek je ob osmih zvečer, vstopnina prosta. Slovenke in Slovenci iz Celja in okolice, ne ostanite doma!
v H koncu se nagiba leto in zaradi tega si usojamo opozoriti vodjo ckr. glavnega davčnega urada v Celju, da bode v Nevem leta pač preskrbel za potrebni pavšal za nabavo uradnega napisa, kajti to je naravnost vnebopi-joči škandal, da c. kr. glavni davčni nrad nima napisa in celo vzlic temu, da je nastanjen v skriti ulici katero mora ubogi kmetic skoro pri belem dneva iskati z lučjo. Po vseh mogočih pisarnah si podajajo kljuke in stičejo davkoplačevalci povprašujoč, kje bi se lahko iznebili svojih težko pridelanih novcev, predno se najde ta srečni davčni urad v mestni hiši v Kovaški ulici. Povemo Vam, da je naše potrpežljivosti konec in zahtevamo napis energično. Vsak vaški čevljar in zagorski obrtnik je kaznovan, če po danes obstoječih in veljavnih zakonih nima napisa, a za ckr. davčni urad v Celju seveda to ne velja, ker bi se oskrunilo pristno celjsko nemštvo, ako se obesi na mestno hišo, v katerej plačuje država ogromno vsoto za nastanjenje svoje pisarne, dvojezični uradni napis. Dosedaj so se izgovarjali vedno na razne jalove načine, upamo toraj da se v novem letu temeljito poboljšate ter da nam ne bode poti eba več dregati.
o Brezplačno s« oddajo laaski letniki in sicer: „Slov. Narod" (2 izvoda), „Narodni Dnevnik" (2 izvoda), Sloga, Slovenski Gospodar, Mir, Gospodarske Novice, Slov. trg. vestnik, Slovenski Čebelar in Slovenski Narod letnik 1908). Kdor jih želi, naj piše na naslov: Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju.
v Občni zbor telovadnega društva „Celjski Sokol" sa vrši v torek dne 4. prosinca 1910 ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju. Na dnevnem redu so poročila, volitve, so-kolski zlet, sokolska župa, društvene prireditve v predpustu in slučajnosti.
z Socijalni odsek „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic v Celju" naznanja, da opazka na položnicah „Liste naročujte sami, oziroma reklamujte, odsek samo plača", kar se tiče naročevanja listov, odpade, ker bo odsek sam naročil liste; reklamovati mora pač vsak posameznik. Novi naročniki naj v prihodnje pripišejo v naročilnem listu, ali so že na list naročeni ali ne.
v Okrajni šolski svet celjski je imel svojo redno sejo dne 30. dee. 1.1. v kateri je med drugim vzel na znanje, daje deželni šolski svet štajerski dovolil na šoli v Galiciji poldnevni pouk, dočim je enako prošnjo krajnega šol. sveta na Zg. Ponikvi odklonil; priporočal je prošnje za podelitev starostnih doklad; dovolil šoli v Ljubečni, da preloži glavne počitnice; odobril naknadno še nekaj proračunov krajnih šolskih svetov; vzel na znanje poročilo gosp. okrajnega šolskega nadz. o nadzorovanju šol Gotovlje, Žalec, Griže, Liboje, Petrovče, Prožin, Teharje; urgiral rešitev zadev za šolsko stavbo celjske okolice itd,
v V Petrovčah so dobili „čuke". Za načelnika je izvoljen baje F. E. Friedrieb.
z Plesni venček „Slov. del. podp. društva v Celju" se vrši 1. februarja 1910. ob 8. uri zvečer v „Skalni kleti", na kar že danes opozarjamo)
z Odkupila sta se v prid Clrll-Metodovi dražbi od novoletnih voščil gg. A. Kunej in dr. Lipoid v Gelju vsak z 2 K.
v Celjski renegati med seboj. Na božičnici, katero je imela celjska požarna bramba pri zamorcu, so se začeli celjski renegati med seboj pričkati zaradi nemštva. Očitali so drug drugemu, da ni rojen Nemec. Ker je,nemški' obrtnik C. malo preveč zabavljal, so ga drugi ,Nemci' postavili konečno pod kap. Vidi se, da posledice Wosch-naggove afere delujejo počasi naprej.
o Imenovan je sodnijski kancelist Juri Hudec v Slovenski Bistrici za ofi-cijala.
z Iz sodnijske službe. Deželnega sodišča nadsvetnik Maks Marocntti v Gradcu je dobil naslov in značaj dvornega svetnika in je imenovan za podpredsednika deželnega sodišča.
a Shod hmeljarjev v Žalcu. V nedeljo, dne '.s. jan. ob 3. uri popoldne se vrši v Žalcu shod hmeljarjev, kjer bode govoril tudi dež. poslanec dr. Kukovec o dogadkih v dež. zboru z ozirom da glasovanje dr. Benkoviča in Terglava glede zvišanja davka na pivo.
v Zaboj znamk za CMD. nam je vposlala gdč. Jelica Grisoldova iz Račjega. Izročili smo jih na pristojno mesto. Vrli mladi rodoljnbki hvala in priznanje!
v Občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Vuzenici združen z narodno slavnostjo se vrši na novega leta dan ob 3. uri popoldne v prostorih g. župana Mravljaka. V imenu Družbe poroča g. potovalni učitelj I. Prekoršek. Pričakujemo obilne udeležbe!
v Občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Rlbniei na Pohorja se vrši" v nedeljo dne 9. prosinca. Na sporedu je tudi govor pot. učit. g. Prekor-ška iz Celja. Upamo, da bo udeležba velika, da se pozabijo razna, nespora-zumljenja ter se vsi krepko oklenemo naše obrambne organizacije Ciril-Metodove podružnice.
Na Ciril Metodovi šoli na Moti se bodo na Novega leta dan ob 11. uri dop. obdarovali revni otroci.
v O sedanjem milem vremenu pišejo iz Haloz, da tako lepih praznikov že ni bilo od 1. 1825. Takrat so 23. dee. čebele izletavale iz panjev in na Sveti dan so prišle ženske v rokavcih k večernicam.
v Pozor, slovenski trgovci. Na Muti se bode v kratkem oddala trgovina po umrlem trgovcu Kečeku. Sod-nijska inventura se zvrši tekom 14 dni, potem se pa lahko trgovina zopet odda. Kot edina slov. trgovina je jako dobro shajala. Za informacije se lahko vpraša naduč. Hrena na Muti.
z Opekarna občine Radgona v Borecih pri Križevcih je dozidana. — Nemški listi poročajo, da bode mogla radgonska občina v obeh svojih opekarnah (Črešnjevcih in Borecih) izdelati na leto 8—10 milijonov raznih glinastih izdelkov. Za ravnatelja opekarne v Borecih je imenovan upravitelj čreš-njevske Kari Korath.
v Pri Št Ilju v Slov. gor. se ustanavlja nemško telovadno društvo. Radovedni smo ali bodo telovadci kmet-ski fantje to je Slovenci ali temošnji privandranci iz rajha, ali pa se bodo vozili v Št. Ilj k telovadbi mariborski hajlovci. „Orlov" seve mladenič Žebot ne more ustanoviti, ker ni nikogar, da bi jim plačal pijačo, drugače pa ne telovadi nikdo.
v V Slov. Bistrici je umrla gospa Roza Bergmann, mati mariborskega zdravnika dr. Bergmanna, v 77. letu starosti.
v Poroka na smrtni postelji. V
Ptuju se je 27. tm. hči uradnega sluge pri glavarstvu Andreja Bratuscheka, stara 20 let, na smrtni postelji poročila z Hans v. Miinheuom, zastopnikom firme Singer. Dne 29. tm. je pa že umrla.
z V Framu se vrši 6. prosinca predstava „Moč uniforme". Po predstavi se ustanovi nova Ciril-Metodova podružnica za Fram in okolico, na zborovanju govori g. potovalni učitelj Ivan Prekoršek v imenu glavne družbe.
v Moč uniforme — v Framu. Dne 6. jan. 1910 ob pol 4. uri pridejo, kakor smo že poročali, diletantje v Framu Jak. Štoke trodejansko burko „Moč uniforme." Ta najnovejša slovenska igra obeta s svojim pristno domačimi prizori mnogo zabave. Snov je vzeta iz vsakdanjega življenja ter nam slika v jako naravno smešnih prizorih v prvem in drugem dejanja, koliko zmešnjav fin gorja se dogodi v hiši krojača Cvirna, „ker mu ona nosi hlače". Celo ekseku-tor se že oglaša in konečno poje v Cvirnovi hiši le boben. V tretjem dejanju se zberejo občinski odborniki k važni seji, pri kateri se naj izbere uniforma za občinskega redarja in požarno brambo. Tudi krojač Cviren, kateri je srečno ušel kruti Agati, potem ko ji je napravil rezance, pride k seji, da se sklene ž njim pogodba glede uniform. Vzorec, katerega je Cviren že prej poslal v občinsko sobo, ugaja vsem zlasti na telesu „brihtnega" Cvirna, ki se čuti v vojaški suknji tako prerojenega, da se postavi celo energični Agati po robu, katera mora pred navzočimi odborniki slovesno obljubiti, da se bo poboljšala ter v prihodnje sama kuhala in tudi umivala posodo. Vsakemu dejanju je priredil naš slov. skladatelj H. O. Vo-grič primerno glasbo in jako mične speve. Občudovanja vredna je priklad-nost melodij humorističnemu besedilu. — Pevske in glasbene točke vodi oziroma proizvaja priznani glasbenik g. učitelj L. Šerbinek. Ne zamudite torej prilike, da vidite in slišite to dobro burko, katera bo nudila gotovo vsakemu mnogo vžitka. Trud podjetnih framskih diletantov ne sme ostati ne-poplačan ! Mariboržani in prebivalci okolice mariborske in Pohorja, na veselo svidenje due 6. jan. 1910. v zbujajočem se Framu.
o Nesreča. V delavnicah Južne železnice v Mariboru je v torek delavec Ivan Löschnig sklepal dve električni žici. Pri tem se je dotaknil ne-izoliranih koncev s tokom napolnjenih žic in padel takoj na tla. Prepeljali so ga' v bolnišnico.
v Železniška nesreča na Pesnici. V noči med 10. in 11. majnikom t. 1. sta trčila na žel. progi Spielfeld-Pesnica tik pred postajo Pesnica iz Gradca prihajajoči brzovlak in osebni vlak skupaj. Razbitih je bilo več železn. voz, ena oseba ubita, več pa težko iziroma lahko poškodovanih. — Včeraj, dne 30. grudna 1909 se je vršila kazenska razprava proti krivcem pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Vsi trije obtoženci so bili spoznani krivim prestopka §§ 335 in 337. kaz. zak. in obsojeni: žel. aspirant Hugon Slansky na 1 leto ter žel. čuvaja Albert Quass in Leopold Pansi na 8 ozir. 6 mescev strogega zapora, poostrenega z mesečnim postom. Obsojeni so tudi solidarno v povrnitev sednih stroškov, ki so pa neiztirljivi. Quass je priglasil po svojem zastopniku takoj po obravnavi pritožbo ničnosti in priziv glede kazni.
v Slovensko gledališče v Mariboru. „Veleturist", zanimiva burka v treh dejanjih se pripravlja za 9. prosinca 1910. Za to igro se kaže sedaj splošno zanimanje in igralno osobje hoče celo občinstvo presenetiti tako, da bo s popolnim zadovoljstvom zapuščalo
predstavo. Ta barka je v Ljubljani dosegla vsled svojih homorističnih prizorov najboljši uspeh in tako bode gotovo tadi našemu občinstvu splošno ugajala. Saj nasmejali se bodemo zopet enkrat po svoji volji. Uloge so v izvrstnih rokah, in igralci se pridno vadijo da si jih ta in tam pri kakem hu-morističnem prizora posili smeh. Nekoliko obširneje bodemo o igri še spregovorili prihodnjič še pred predstavo, da bo občinstvo vedelo kaka je prav za prav ta igra. Druga predstava pa bo 23. prosinca 1910 in sicer zopet barka. „Zmešnjava na zmešnjavo", ki nikakor ne zaostaja za „Veleturistom". Da pa pride zunanje občinstvo še pravočasno po predstavi na vlak jbo začetek predstavam odslej zanaprej točno ob pol osmi uri zvečer, in se prosi da bi se na to spremembo ne pozabilo.— Predstava se prične ob pol osmih, kdor pride pozneje, gotovo zamudi.
v Sklepni plesni venček trgovskega društva v Mariboru se vrši v sredo 5. prosinca 1910. Kdor ve, kako veselo in prijetno se človek zabava pri vseh prireditvah trgovskega društva, ta bo prišel gotovo, da se zavrti po takta poskočne godbe. Ples bo v mali dvorani „Narodnega doma" in med plesalkami, kakor tudi plesalci vlada veliko veselje. — (Vstopnina za osebo 1 krona.
v Nad poldrugi tisoč ljudi je v
Mariboru tekom tega leta prestopilo k protestantizmu.
v Mariborskim nemškim trgovcem in obrtnikom diši slovenski denar tako, da ne spuste z lepa kakega slovenskega kupca, ki zajde v njihovo trgovino. Če se drugače nemoreta razumeti, si obrtnik poišče tolmača, da mu raztolmači zahtevo kupca. A da bi nastavil kakega Slovenca kot pomočnika tega ne stori. Slovenci, učite se iz tega z 50 letnico „Učiteljskega Tovariša" obhaja slov. napredno učiteljstvo dne 7. jan. 1910. 1. Slovensko javnost opozarjamo na list, ki izide imenovanega dne v jubilejski izdaji. Krepko se bori to glasilo našega učiteljstva za stanovske in šolske, kakor hkrati narodne in naše lastne interese. Dolžnost nam je, da se zanimamo za naša šolska vprašanja in težnje ter naše učiteljstvo podpiramo pri njega trdem boju. Zaman bi bil ves trud učiteljstva, da ne primore k njega boju tudi slovenska napredna javnost! Ni slovenske napredne javnosti samo moralna dolžnost, temveč celo nje lastni interes, da podpira napredno učiteljstvo, ker v naprednem učiteljstva leži naprednost šolstva in naroda. Ne s puhlo frazo „prijatelj učiteljstva", temveč dejansko pokažite, da se zanimate za šolska in učiteljska vprašanja s tem, da se vsi do zadnjega naročite na „Učiteljskega Tovariša" in podpirate po naprednih listih učiteljstvo v moralnem oziru, z naročnino pa v gmotnem oziru. — Da je ne bode napredne gostilne in kavarne, kjer bi ne bilo tega pomembnega tednika. Pokažimo, da slovensko napredno učiteljstvo ni osamljeno, da je z njim tudi slovenska napredna javnost, ki ga podpira in brani!
z Tatinski „Slovenee". Da naš preljubeznjivi kelega „Slovenec" vkljub vsej svoji jezi proti „Nar. Dnevniku" dan za dnevom krade naše notice, osobito za svoje „Štajerske novice", tega mu niti bogvek.i o v zlo ne štejemo. Vemo, da sede v njegovem uredništvu revčki, ki se v potu svojega obraza trudijo, da vsak dan napolnijo list. Da pa nam kr«de ta bratec celo naše reklamne notice in jih v svoj prid objavlja, pa res ni lepo. V včerajšnji številki je Kar ponatisnil našo „1063 novih naročnikov", postavil namesto besed „našemri časopisju" besedo „Slovencu" — iu reklama je tn. Pri
/ ó d W
Priloga „Narodnega Dnevnika11 št. 289.
LISTEK.
Orlov in njegova žena.
Rnski spisal Maksim Gorki.
Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje.)
Prepojen s tem nesebičnim častihlepjem, se je lotil Orlov različnih nevarnih stvari, s katerimi je skušal vzbujati pri drugih pozornost. Tako je nosil popolnoma sam, brez vsake pomoči kakega drugega strežaja, najmočnejše bolnike iz njih ležišč v kopalnico, bal se se ni, streči najnesnažnejšim izmed njih, posmehoval se je zaničljivo morebitni nalezljivosti in z največjim cinizmom se je sukal okrog mrtvecev. A vse to ga ni zadovoljilo. Hrepenel je še vedno po nečem večjem, nenavadnejšem. Neizpolnjeno hrepenenje ga je silno razburjalo in postal je v resnici otožen, in ker ni imel nikogar drugega, s katerim bi se bil porazgovoril, razodel se je Matroni.
Nekega večera, ko sta končala delo in posrebala čaj, sta šla na polje. Baraka je stala daleč za mestom, sredi prostrane zelene ravnine, obdane na eni strani od temnega gozdnega roba, na dragi od mestnih poslopij. Proti severa je ležalo polje daleč tja v daljo, kjer se je združevalo z motno-modrim horizontom; proti jugu je mejilo strmo, globoko obrežje reke, ob katerem je peljala s starim, gostim drevjem obra-ščenajcesta. Solnce je ravnokar zahajalo, in pozlačeni križi na mestnih stolpih, dvigajočih se nad temnozelenimi vrtovi, so se jasno bleščali na nebu in se odbijali v zlatem sijaju. Tudi v oknih zadnjih hišic se je svetil rudeči žar zahajajočega solnca. — Nekje je igrala godba. Iz globočine, obraščene z gostim smrečjem in nahajajoče se ob rekinem obrežju, se je dvigal opojen vzduh, in od gozda sem je pihljal gorki večerni vetrič v mehkih, božajočih valovih. — Čudno-mila, melanholično-nežna nalada je ležala nad prostrano, samotno dobravo.
Orlova sta korakala molče preko travnika in vsrkavala z blaženim čustvom sveži zrak, ki jima je v primeri z dušečo atmosfero v baraki tem bolj ugajal.
„Ali čuješ ? ... Godba igra... Ali je to v mestu ali v vojašnici ?" je vprašala Matrona tiho svojega soproga, ki je zamišljen korakal poleg nje.
Bilo ji ni všeč, da je bil tako zatopljen. Zdelo se ji je, da ji je tuj in neznan v takjjf trenutkih.
Saj sta se v zadnjem času itak tako redkokedaj videla, in ti kratki hipi so ji bili tem dražji.
„Godba?" je vprašal Grigorij kot da se je zbudil iz sanj. „Vrag vzemi to godbo! Slišati bi morala enkrat, kakšna godba igra v moji duši... To je godba 1"
„Kakšna godba pa?" ga je vprašala Matrona in mu vznemirjena zrla v oči.
„Sam ne vem, kakšna.. Niti popisati ti ne morem, in če bi tudi mogel, ali bi me mogla razumeti? Moja duša je kot v žerjavici... ven bi rad, daleč, daleč ven .. da bi se mogel razvijati v vsej svoji moči... Ah, jaz čutim moč v sebi — neukrotljivo moč! Ko bi se na primer izpremenila tale kolera v človeka... v junaka takore-koč, v Ilijo Muromca, hočem reči.., potem bi se pač kosal ž njo!.. Naprej, na življenje in smrt! Ti si močna, in jaz, Griška Orlov, sem močan .. poskusimo, kdo je močnejši! In vrgel bi jo ob tla in jo zadavil, in če poginem pri tem za moj del tudi sam ... Na zeleni
dobra /i bi mi postavili potem križ z napisom: ,Grigorij Andrejev Orlov... ki je rešil Rnsijo kolere'. Niti besede več." —
Lica so mu gorela, in oči so mu iskrile, ko je govoril.
„Ti moj ljubi, pogumni!" je šepetala Matrona ter se nežno privila k njemu.
„Z vso silo bi se vrgel na njo, razumeš ? Ne radi moje koristi — samo, da bi bilo ljudem življenje lažje . . . Tukaj vidim ljudi, kakor na primer doktorja Vaščenka, ali dijaka Hohnja-kova — ti delajo, da se moraš čuditi! Že zdavnaj bi morali umreti od same utrujenosti . . . Meniš li, da delajo za denar ? Za denar ne more nobeden človek tako delati. Višji zdravnik ima dovolj, ne potrebuje denarja, je bogat mož. Ko je zadnjič zbolel, ga je doktor Vaščenko zastopal štiri dni in štiri noči, ves ta čas ni bil niti enkrat doma... Denar ne igra tukaj prav nobene uloge; iz usmiljenja delajo. Ljudje se jim smilijo ... in zato se žitvujejo . ., in za koga ? Za vsakogar.. celo za Miško Usova! Ta Miška bi moral po pravici sedeti v sibirski kaznilnici, kajti vsakdo ve, da je Miška tat, ali pa še kaj hujšega.. Toda ozdravili so ga, kakor vsakega druzega ... in bili so čisto srečni, ko je vstal z ležišča, in smejali so se od samega veselja ... Ravnoisto veselje, glej, bi rad občutil tudi jaz ... tako popolnoma., zadušil bi se v takem veselju! Zavist se me loti, če vidim, kako se veseli, vroče mi postaja samega po-željenja, storiti isto kot oni. A kako naj začnem? ... Ah . . . vrag me vzemi!"
Zamahnil je z roko, da bi izrazil svoj obup, nato pa se je zatopil zopet v globoko razmišljevanje. Matrona je molčala, srce ji je burno bilo. Razburjeno razpoloženje njenega soproga je imelo za njo nekaj skrivnostnega v sebi. Slišala je iz njegovih besed natančno doneti žarko strast, s katero je sledil svojemu nenadnemu, za njo nepojmljivemu nagonu. Potrebovala je soproga, ne pa junaka . . .
Prišla sta do roba strmega obrežja in vsedla sta se drug poleg drugega v travo. Od spodaj so zrli proti njima košati vršički mladih brez. V globo-, čini je ležala že modrikasta megla, dišalo je po strohnelem listju, po smrečju in vlažni zemlji. Sem in tja je zavel lahen vetrič, vršički mladih dreves so tiho šumeli, in ves kotel se je napolnil z nekim pritajenim šepetom, kot da bi bila kakšna ljubljena oseba zadremala v varstvu teh drevesc in bi se ta bala, zbuditi jo. Na nebu so sijale zvezdice, in v mestu so bleščale lučke, ki so izgledale v temnem ostrem ozadju kakor žareče cvetke. Molče sta sedela Orlova. Grigorij je bobnal s prsti po svojih kolenih, dočim ga je Matrona motrila in tiho vzdihovala.
In naenkrat je položila roke krog njegovega vratu, naslonila glavo na njegova prsa in pričela šepetaje:
„Grišenka, ti moj zvesti, ljubi! Kako dober si zopet z mano, ti moj pogumni sokol! . . . Sedaj živiva ravno tako kot takrat, po poroki — niti ene hude besede mi ne rečeš, razgovarjaš se z mano, odpiraš mi svojo dušo . . . Niti enkrat me nisi ozmerjal . . "
„Ali si pač že zopet želiš ?.. Če hočeš, te pa enkrat pretepem!" se je šalil, dočim je čutil v srcu edino le usmiljenje in ljubezen do nje.
Pogladil jo je nežno po laseh, in bilo mu je tako dobro pri tej očetovski ljubeznivosti Matrona se mu je dozdevala v resnici kakor otrok. Sedela je že na njegovih kolenih in se še privila tesno in gorko k njemu.
„Ti moj ljubi!" je šepetala.
Vzdibnil je globoko in iz njegovih ust so vrele besede, ki so bile njemu in njej povsem nove.
„Ah, ti moja revica! Mačica ti! Pravzaprav res nimaš nikogar druzega na svetu, ki bi ti bil bližji, kot tvoj mož! ... In tako prežeče škiliš vedno name! ... Če sem te včasih žalil — storil sem to iz samega gnjeva, Motrja! Živela sva v svoji luknji . . . videla nisva nobenega solnčnega žarka, poznala nobenega človeka. Sedaj sem se rešil te votline, postal sem zopet človek. Kako slep sem bil za svet in za življenje. Sedaj razumem, da bodi žena možu najbližja v življenju, njegova srčna prijateljica takorekoč, kajti ljudje so kače in gadje, če hočem govoriti resnico . . . Samo grizli bi človeka.— Tako na primer ta-le Promil, ta-le Vas-jukov ... ah, vrag ž njimi! Pustiva jih, Motrja . . . Dvignila se bova, samo pogum! Po človeško bova živela, z razumom . . . Kaj ? To hočeš, moja ljnba< mala noričica?"
Jokala je veselja nad bodočo srečo, katero jo ji je slikal, in odgovarjal ji je s poljubi.
„Ti moja edina!" ji je šepetal in jo poljubljal.
V	nežnem objemu sta sedela tu in poljubljala sta drug drugemu solzna lica. In še dolgo je govoril Orlov v tem, za njega tako nenavadnem načinu . . .
Postalo je že popolnoma temno. Neštevilno zvezdic je zaplamtelo na temnem nočnem nebu, ki je zrlo s svečano resnobo na zemljo. Na dobravi je bilo tiho kakor gori na nebu . . .
Dalje prihodnjič.
Ljudska morala.
Češki spisal J. S. Machar. — Poslovenil Ä. S.
V	jeseni letošnjega leta sem prebival nekoliko tednov v neki nižje avstrijski vasici. Nekaj njenih hišic, vseh skupaj je kakih petdeset, je raz-trešeno ob podnožju nevisokega gorskega grebena, na katerem stoji grad, bivališče barona R., na vzhod, zapad in jug pa se razprostira neskončna ravnina, na kateri se vidijo samo temne proge bujnoraslih vrb v znamenje, da tekó tam vode Donave. Vasica ima šolo in cerkev, nekoliko krčem, dva trgovca, pri katerih se dobi kavo, sladkor, žganje, pivo v steklenicah, srajce, čevlje, razglednice, smodke. Oba trgovca sta žida — torej vasica, kot jih imamo pri nas. In pokopališče okoli cerkve, kot pri nas, in na šoli zamazana okna, mestoma zalepljena s papirjem — kot pri nas. .. Moj hišni gospodar, se je imenoval Schwingen-schlögel in je imel pri sebi hčer. Ta je imela sina, ki se je tudi imenoval Schwingenschlögel. Na dvorišču, na vidnem mestu, ravno pod oknom, je dišal gnoj, vzadaj pri hlevu pa je rasel oreh, v katerega senco mi je postavil stari Schwingenschlögel klopico in mizico, ker je takoj drugega dne zapazil mojo navado, opazovati počenjanje gosi, rac in kur na dvorišču. Gledal sem po cele ure na to pestro družbo in mislim, da je to najbolj zanimivo gledališče sploh; ta mali svet ima svoje scene, svoja pravila, svojo tragiko, komiko in toliko privlačnih sil, da se človek, sit ljudskega gledališča in enostavnosti njega pripomočkov, rad skloni k tem životinjam, jih opazuje in pusti, da se odpočijejo njegovi živci in misli. Kakšna krasna slika je na primer ta: naše putke so bile brez petelina. Stara Schwingenschlö-glovka je zaklala petelina na žegnanje, ker so dobili tedaj obisk. Nekaj se je moralo zaklati in petelin je bil baje
že tako star, da je bil skrajni čas za njegovo smrt. Zapuščenost kur je opazil lep. sosedni petelin in dan da dan tako okoli sedmih se je preril skozi plot, zakikirikal, šel k zapuščenim damam in, spnščaje pred njimi jedno perut, se je pomikal k njim kloneč galantno glavo z rdečim grebenom, kar je za putke' gotovo dokaz njegove največje pozornosti. In prebil je z zapuščenimi kurami celi dan. Ob zatonu solnca se je vrnil zopet skozi odprtino v plotu na svoje dvorišče.
Hočem povedati, da sem se zaljubil v to življenje na dvorišču. Opazoval sem ta' raj v največje začudenje starega Schwingenschlögla, ki si ni mogel razložiti moje zadivljenosti. Usedel se je neko jutro k meni, in medtem, ko se je lovil njegov vnuk Leopold po dvorišču s teletom spremljan pri vsakem obratu od prestrašenih vzkriKov kur, trobentanja gosij in ga-ganja rac, mi je razlagal to-le: Sedaj ni ničesar v vasici. Morali bi priti prej. Bila je tu skoro revolucija. Z župnikom so imeli lepo vojno. Oni da verujejo, da dajejo Bogu, kar je božjega, toda da tudi zahtevajo, da se župnik obnaša, kot se za njega spodobi. Toda župnik — kaj bi dejal? Pridigovati je znal zares lepo, pridigoval je, da so ženskam tekle solze z očij in je kmete ščegetalo v grlu, in kadar je pel v nedeljo pred oltarjem, tedaj je človeka
spreletelo po hrbtu---Toda tak
župnik mora vedeti, da mora živeti tudi izven cerkve kakor božji sluga. In tega župnik ni storil. Komaj je odslužil mašo — kaj bi dejali, kam je šel? — H Kohnu, k Židu na trg. Tam je tičal do obeda. Komaj je takrat odšel za malo časa, da je pogoltnil obed in je že bil zopet pri Kohnu. Ničesar ni kupoval, ničesar popil, samo sedel je tam pri pultu in sicer raditega, ker je tam sedela Kohnovka — če sem že videl Kohnovko?
Ničesar ni na njej, debela ženska, lasje ščetinasti in ustnici kot dve papriki. Pa župnik je norel za njo. Sedel je tam in se zagledal v to židovko — on katolik, sluga božji! Kohn je bil doma, župnik je bil pri njih. Kohn je bil po opravkih, in župnik je bil zopet pri njih. In še v župnišče jo je poklical včasih in ako uvažujemo vse to, se ni treba čuditi, ako se je zgodilo to, kar se je. Res je, da se čita v časopisih, da koljejo židje krščanske deklice in pijejo njih kri, resnica, da so nam križali Jezusa, istina, da imajo talmud in sinagoge, kamor nima pristopa krščanski človek--a župnik,
katoliški dostojanstvenik se poniža k takile židovki in se spoprijatelji z Židom! In ako bi se vsaj trudil spreobrniti jo — toda ne, niti najmanjšega poskusa ni napravil! No, naši kmetje so mu posvetili. Prestali so hoditi v cerkev, ženske niso smele k spovedi, niso smele k blagoslovu in pismo so pisali nadškofu na Dunaj, da prestopijo vsi k luteranstvu, ako ne napravi redu ... In pomagalo je. Župnika so citirali na Danaj — oni tam imajo baje velik strah pred luteranstvom — in prišel je nazaj in še tisto noč se je odpeljal z vlakom proč. Nobena ločitev, noben z bogom, noben ga ni videl. — Kam bi prišli, ako bi imeli take božje služabnike. Žapnik mora biti vzgled občini, župnik ima vsaki dan Kristusa v rokah in obhaja se vedno in obhaja tudi druge — raditega mora soseska paziti, da ima čiste roke in čista usta. In ta Kohnova — no, moram jo prej videti . . .
„Ali je Kohn stalno tukaj?"
Gotovo, lahko si tam kupim cigar, on ima vse, je ravno na sredi trga,
Schwingenschlögljevi tamkaj tudi vse kupujejo.
Da, moral bi priti prej sem ia videl bi revolucijo. Sedaj ni ničesar tukaj. Samo gospod baron še jezdi na takšni pihajoči mašini, automobil ali kako se že to imenuje, gre kot veter in vsak pes beži za njim. Gospod baron ima — če sem videl vilo ne daleč od grada z imenom Bertha? — tam ima svojo ljubico. Ona je hči nekega dunajskega arhitekta, to vilo ji je kupil on, baron, in ona prebiva tam z materjo in sestro, arhitekt prihaja v posete, sicer se pa pripoveduje, da baronu sestra njegove ljubice ni tako sovražna — no, to je mlad gospod in divja kri.
„In kaj je sedaj s faro?"
Dali so jim novega župnika. Zlat človek. Dober kot maslo in sladek kot večer v maju. Ta ne bil šel h Kohnovki
Stari Schwingenschlögel me je peljal na večer v gostilno. Večerjal sem, poslušal kmete;; o katerih mi je moj gospodar pravil to in ono. Naenkrat so se odprle duri in vstopil je župnik in za njim neka ženska. Tolsti epikurejee z debelimi ustnicami in pohotnimi očmi, tolsta ženščina z lenim bleskom v očeh . . .
„Župniki" mi šepne Schwingenschlögel.	i
Kmetje so ga pozdravljali: „Poljubljam roko, prečastiti!"
Podal jim je roko in tako tudi ženska.
„Kdo je ta ženska?" vprašam.
„Župnikova kuharica, pripeljal si jo je tokrat s seboj", mi je razložil moj hišni gospodar.
„In ta kmetom ni na poti?"
„Zakaj ? Saj je katoliško krščena."
In ko smo šli domov, so svetile zvezde. Veliki medved, polarna zvezda in vse te bele, čiste zvezde so svetile s svojim mirnim bleskom na dolnjo-avstrijsko vasico, kot svetijo i tam daleč nad našimi češkimi kočicami...
Ta naša Morava ...
Öeäki spisal I. S. Machar. — Poslovenil A, S.
Truden in gladen sem vstopil v gostilnico, ki je stala na trgu sredi vasi in imela nad vratmi napis: Občinska krčma pri zelenem topolu.
Izba je imela lesen črnikast strop, na zamazanih stenah so visele barvaste podobe cesarja, cesarice, Rudolfa in Štefanije, na vratih je pa bilo zapisano s kredo K -j- M -j- B -f-1901, muhe so se lovile po mizah, brnele čez sobo in se zaletavale v šipe na oknih, pivo je bilo mrzlo in porci j a belega krnha bi zadostovala za štiri.
Sem od druge mize je gledal na me neki stari sosed z dobrodušnimi očmi. Bila sva sama v gastilni. Krčmar je odšel na dvorišče in nekaj kričal.
»No, odkod?« je začel starec razgovor.
»Od daleč. Z Dunaja.«
»Od daleč? Ste si prišli ogledat naS kraj?«
»Tako je. Tukaj je lepo«.
»Seveda je lepo. In zgodovinske spomine imamo tu. Vojska z Napoleonom je bila tu, in cesar Jožef. Toda hudo je tukaj. Vse vzame davkarija in rimska zbornica ne stori za nas ničesar. Bilo je nekdaj lepo, bilo. Moj dedek so pravili, kako se je živelo, ko so bili mladi. V krčmi sta se postavila dva drug proti drugemu, vsak je imel kamen s ceste v roki in sta se tolkla po glavi, da bi ljudje vedeli, da imata trdnejšo lobanjo kot kamen. Taka prevzetnost je bila tedaj. Z glave je tekla kri — toda kaj to! In pili so in bili veseli. In sedaj ... Vsi derejo kmete in rimska zbornica nič ne dela.«
Postal sem pozoren na to »rimsko« zbornico. Kaj si je starec s tem mislil ?
»Kaj mislite«, ga vprašam, »kaj je to rimska zbornica?«
»No tisto, kamor se volijo poslanci!« me je poučil.
»In kam jih volite?«
»Ino, seveda v rimsko zbornico.«
»Mislil sem, kje je ta vaša zbornica?«
»Najbrž v Rimu, ako se imenuje rimska«.
»In veste, kje je Rim?«
»Ne, tega ne vem«.
»Ste li že videli kedaj kak zemljevid ?«
»Nekoč ga je naš učitelj raztezal tukaj po krčmi, toda mi kmetje se ne razumemo na to.«
»In koga volite, kadar so volitve ?«
»To nam naš gospod župnik že povedo.«
»In vidite kedaj tiste poslance ?«
»Prosim vas, takšen gospod vendar ne bo hodil k nam na deželo, in ime nam gospod župnik zapišejo kar na listek.«
»Citate kake liste?«
»Imamo v krčmi »Glas« in »Di-namit.«
»Kak časopis je to .Dinamit'?«
»No, mi tako imenujemo ,Moravske Novine'.«
»In zakaj ravno dinamit?«
»Ino, tam imate vse. Vsak umor, kradež, slavnost, in na to se mi razumemo. Drugih časopisov tukaj sploh ne čitajo.«
»In kakšna je občinska uprava? Občinski odbor? Kako se razumete?«
»Odbor, ta je kot kaka družina. In ubogati se mora. Kar gospod župan rečejo, to se mora zgoditi.«
»In se nikoli ne kregate?«
»Gotovo. Toda šele po seji.«
Napeljal sem pogovor zopet na tisto »rimsko« zbornico. Razlagal sem mu, da je to državna zbornica, da se posvetuje na Dunaju. Starec me je gledal nezaupljivo in kimal z glavo.
Potem je začel pripovedovati sam, da bode vsak čas seja občinskega odbora in da bom lahko videl gospoda župana Balona. Prišel je neki dopis iz Brna in občinski svet se mora posvetovati. Posvetujejo se pa tu v gostilni.
Od zunaj so se slišali koraki in glasovi.
»To so oni«, pošepetal mi je starec.
Občinski odbor je stopil v izbo in se vsel. Nagubani, ožgani obrazi, dobrodušne svetle oči. Otirali so si čela, govorili o vročini in o morebitnem dežju, in najvažnejši izmed njih, starosta Balon, je oglasil, da prečita dopis iz 'Brna.
In čital je. Bila je peticija za mo-ravsko univerzo.
Starosta je čital po malem. Razlagal je s povdarkom statistične podatke, izgovarjal daljše in manj znane besede po zlogih, odborniki so si podpirali z dlanmi brade, gledali kam v zrak in zdajpazdaj zazehali.
Starosta je prečital in oznanil:
»Gospodje, dobili smo to listino in morali bi jo podpisati. Kaj sodite vi o tem?«
Neki odbornik: »Da, da bi morali zopet plačati! Kdor hoče študirati, si naj sam plača! Mi ne damo ničesar!«
Drugi važno: »In zakaj je univerza ? Gospodki imajo svoje šole, doktorji kljub temu ničesar ne razumejo in advokatov je dosti.«
Starosta se je zasmejal in se obrne k nekemu odborniku: „Poslušaj, Fran-cek, zakaj bi mi potrebovali advokatov, ko smo sami dosti zviti!«
Odbornik Francek: »Ti imaš dober jez.ik in jaz tudi. Kaj bi ne mogla biti advokata? Te postave, te so za glupe ljudi, zvijačneži si napravijo brez postav vse, kar hočejo! In vedno bi mo-1 rali plačevati!«
»In rimska zborniea ne stori ničesar!« je konstatoval moj znani starec.
»Imate prav!« so potrdili odborniki, »zakaj bi mi skrbeli za nniverzo ? Kdor jo potrebuje naj podpiše listino!«
Starosta se je oglasil: »Toraj, gospodje, ste s tem zadovoljni, da ne podpišemo!«
»Da!«
»Dobro!«
»Ne podpišemo!«
»Gospodje«, oglasil se je sedaj odbornik Francek malo nesigurno, »ko smo se že tako sešli ... bi jaz predlagal ... da se malo pije . . . glejte, gostilna je občinska ... in najemnik mora tudi živeti.«
Starosta važno: »Imate prav! Kaj mislite sosedje, ste za to, da se malo pije ?«
Odbor v zboru: »Zakaj pa ne!«
Starosta se je razjezil: »Krčmar! nabijte sodček. In gospoda, seja je zaključena!«
Krčmar je natočil in prinesel.
Plačal sem in nadaljeval svojo pot.
Ni lepše zemlje, kot je ta naša Morava. Človek jo mora videti ob za-padajočem solncu. Bogata žetev se valovi na njej kot zlato morje. In modro nebo se vzpenja nad njim v neskončnem oboku in zdi se ti, da plava v zraku zlati prah. Bele vasice, stiskajoče se v senco dreves, se ti zdijo kot otoki v tem zlatem morju, in nad njimi se vzdiguje k nebeškemu svodu navdušena himna škrjančeva, in cvrčki na-pelnjujejo zrak s svojim zmagonosnim petjem ... In ako bi ne imel človek tužnih misli, zahotelo bi se tudi njemu vriskanja in petja . . .
Dopisi.
16. občni zbor Savinske podružnice SPD se je vršil v torek, 28. dee. zvečer v gostilniških prostorih celjskega Narodnega doma. Načelnik g. nadučitelj Kocbek je prisrčno pozdravil navzoče in povdarjal, da ima tudi letos Savinska podružnica za seboj truda, a tudi uspehov bogato leto. Odbor je s pomočjo vrlih članov podružnice in drugih prijateljev nebo-tičnih naših Savinskih planin bil pridno na delu za svojim lepim in vzvišenim ciljem : dati slovenskim planinam slovensko lice a jih tudi otvoriti prometu in olajšati turistu dohod. Frischaufov dom se je letos še preskrbel popolnejše z vsemi potrebščinami, tako da je sedaj pravcati planinski hotel; postavila se je nova koča na Raduhi, ki bode že drugo leto slovesno otvorjena. Misli se tudi še na druge primerne vrhove, tako da bode slovenski turist povsod našel v naših gorah primerno in vdobno zavetje.
Iz krasnega tajniškega poročila g. učitelja Šijanca, ki nam je obljubljeno v celoti, navajamo danes le glavne podatke. Podružnica je štela minulo leto 151 članov (+ 28); umrl je v Mozirju dolgoletni član podružnice in veliki ljubitelj naših planin, gosp. Marko Lipoid. (Navzoči v znak spoštovanja in hvaležnosti vstanejo.) Frischaufov dom je obiskalo minnlo leto 452 posetnikov (med njimi 328 Slovencev), Kocbekovo kočo 112 pos. (83 Slov.), Lučko kočo 13 pos., Gornje-grajsko 158, Mozirsko 68, Hausen-bichlerjevo 227 posetnikov. Napravilo se je 22 novih tabel in na novo markiralo 23 potov. Dijaki so dobili 44 legitimacij. Važen dogodek za povzdigo tujskega prometa v naših planinah je bii obisk nam. grofa Claryja, kateri je. obljubil svojo posebno pomoč za zsrrad-njo ceste Solčava—Logarska dolina, -—Iz blagajniškega poročila katerega je podal g. nadučitelj Kocbek, posnemamo, da je bilo lansko leto dohodkov 9.112 23 K in skoraj istotoliko izdatkov; imetja ima sedaj podružnica 36 287 kron in čiste imovine, katera se je lani pomnožila za 3.079 10 K, 18 995 10 K. Odborovo poročilo se je vzelo na predlog g. Lešničarja s pohvalo na znanje.
Po poročilu se je vnel nad vse živahen razgovor, iz katerega poda jemo v sledečem glavne momente, v ' kolikor sodijo za javnost. Na predlog
g. dr. A. Božiča se je ponovil lanskoletni sklep, kateri se letos ni noge! izvršiti, da se priredi drugo let» ob priliki vseslovenskega so-kolskega zleta v Celja razstava turističnih predmetov in pokrajinskih slik, najbrž v celjskem „Narodnem domu" Ker seso-kolskega zleta udeleže tudi dragi slovanski bratje, bo taka razstava velikega pomena za razvoj tujskega prometa v Savinskih planinah. Na vprašanje g. Lešničarja je gosp. načelnik Kocbek pojasnil, kako je sedaj z hotelsko zadrugo „Rinka" in dal nekatera pojasnila «lede stanja cest r zgornji Savinski dolini. Misel planinskega plesa v Celju se je morala leto» opustiti. G. Rotter je predlagal nekatere markacije v celjski okoliei in nabave za Hausenbichlerjevo kočo n» Mrzlici. Se sprejme. Razvil se je nadalje daljši razgovor glede založbe novih razglednic, ki bi služile planincem za prijeten spomin na najlepše kraje in koče v naših planinah in objednem za reklamo. S tega stališča je zagovarjal g. Milan Detiček založbo mnogovrstnih, okusnih razglednic. V razgovor so posegli gg. Smertnik, Kocbek, dr. Božič in Lešuičar ter se j» slednjič sklenilo prepustiti rešitev vprašanja odboru. Sklenilo se je tndi na predlog g. Detička uvesti vprid podružnici planinski kolek. Konečno 8e je še sprejel predlog g. A. Trstenjaka, naj Savinska podružnica S. P. D. stopi b osrednjim odborom S. P. D. v dotiko glede posebnega kažipota za vse slovenske dežele, osobito planinske kraje, da bi planinci vedeli za slovenske in Slovencem prijazne priporočanja vredne gostilna — Po skoraj triurnem zborovanju je a:, načelnik Kocbek zaključil 16. občni zbor Sav. podr. S. P. D. z apelom na vse navzoče in na slov. javnost, naj ne pozabi na naše planinstvo in ea naj marljivo podpira. Ako bodemo vstrajni, bodemo tudi po dosedanjih skušnjah svoj cilj dosegli.
Primorske novice.
v Protestni shod v Goriei sklicuje za nedeljo 2. jan. narodnonapredn» stranka. Govorilo se bo nasilstvn slov. klerikalcev v goriškem deželnem zbor» in o njih sramotnem izdajstvu nad slov. narodom.
v Laško časopisje poje slavo dr. Gregorčiču, češ da je omogočil «tirno delo dež. zbora. Z drugimi besedani: mirno delo za interese Lahov v deželi brez ugovora od Slovenske strani Sla-vospevi laškega časopisja so v «ček vsakega poštenega '.Slovenca najhnjš» obsodba dr. Gregorčiča.
v Goriški deželni zbor. V torkevi seji se je izvolil deželni odbor. Izvoljeni so za odbornike Berbuč (slev. kler.), dr. Pinavčig (laški liberalee), dr. Pettarin (laški liberalec), dr. Gregorčič (slov. kler.), za namestnike slov. kler. Zega in dr. Stepančič ter laška liberalca dr. Venier in Blasig.
z Zaradi volilnih sfeparlj je bilo minoli pondeljek pred goriško okrožne sodnijo obsojenih več klerikalcev na občutne zaporne kazni.
z Pri občinskih volitvah r Miran so v 1. in 2. razredu zmagali naprednjaki, v 3. klerikalci.
z Sadjarsko zadrugo za celo goriško deželo so včeraj ustanovili ▼ Gorici.
z Delavska hranilnica in pos»-jllnica se je v okvirju socijalno-demo-kratične stranke ustanovila v Gorici. Predsednik načelstva je dr. Tuma.
Listnica uredništva.
A. Ž., Johannisbergi Hvala iskrena!
Prosimo večkrat! Zdravi! — Sevnica, Maribor! Naznanilo Silvestrovega veCera dobili za včeraj prepozno, danes pa nima smisla objaviti jih. Pozdrave.
Hiša sredi Celja, ki nese mesečno 366 K in ima napeljan plin in vodovod v vsaki kuhinji, se takoj proda. — Vpraša se pri upravništva — — tega lista. — —
Victor BeVc
slfliar in ptcsHar V Celjn
Safraslfa ulica »c«. k
pRiiUM tu r svojo stroko spadajoča dela la jlfc iiTrSnje solidno In po zmernih cenah
fri": V.' H? W SV	«j*»]
Razširjajte ,Nar. Dnevnik1.
B. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-96
Karol Vanič, Celje
„Narodni dom"
===== priporoča =
Moderno jesensko in zimsko snkno. Najnovejše flanele in barhente. = gj Preproge, zavese, garniture in odeje
Neprekosljivo V ceni in kakovosti.
52-60	p
MMMMMHMM^^
Ile pozabite
si ogledati pri
toanu Ravnikar, Celje
popolnoma svežo zalogo rozin, cveb, grozdičev, pignol, datelnov, bosanskih sliv, marelic, man-delnov, pistacij, lešnikov, orehov, orančhi cedri, peciva za čaj, ruma, zdravilnega konjaka, sli-vovke, kranjskega brinjevca ter vseh vrst likerjev, čaja, kakor sploh vseh vrst južnega sadja in delikates. — Šampanjca, zdravilna vina, božičnih okraskov itd.
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster,, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
____14 52- 52
I I
I
I i i
Južnoštajerska hranilnica u Celju
v ilarodnem domu.
1
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitaln. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
T
Dosedaj 30.0
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kpon, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se IffTflAtaitttkt hraitflfltft Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne.
jHtuviajujip u»allunivi a|i yarovance in zahtevajte pri sodiščih, 8«x-rf.u.» W Lmmttu '
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v ]uZH0laJ«r> (0 aJIH H1C9
58 52—49
POSOJILNICA V CELJU
Telefon štev. 22.
v lastni hiši „Narodni dom".
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri Imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
*== Poštne hranilnice ček. št. 9579
Jtad 6 milijonov Kroti hranilnih Vlog
54 52 49
Telefon štev. 22.
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4V«%. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ih se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%. 51/2% in 5% obrestovanju.
jtad 340.000 Kron rczcrVn. zabada
I I I
m

Preklic. Zastonj v Celje!
Na poziv celjskega trg. f(t: gremija sem primoran vstaviti povrnitev vožnje in bodem začasno, dokler ne bo pritožba;,' pri višjih oblastih rešena, dajal potrdila čefi plačane zneske ali pf 'g iste zneske daroval zi dr. sv. Cirila in Metoda.
R. Stermecki
narodni trgovec, Celje •
Pf ■
Kupujte narodni kolek!
__81:-r-

Za božični nakup
južnega sadja itd. se najbolje priporoča tvrdka ^
A. KOLENC v Celju,
„Narodni dom'' in Graška cesta.
Orehe
kupi vsako množico
A. KOLENC v Celju.
Učenec
>*se sprejme takoj pri
A. KOLENCU t Celju.

Božična in novoletna darila
Rafael Salmic
vljudno priporoča
trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu1' v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Darujte za Nar. sklad!
Sprejema zavarovanja človc| škega življenja po najrazndi vrstnejših kombinacijah po<j tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovaltrica. Zlasti je ugodno zavarovanje za do-,; živetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima *tll&«preteku petih let pravico do ladende.

i
99
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Rezervni fondi: 44,437.036 01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 98.323.486-35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposki ulici štev. 12.	26i 32-28
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder
posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik" in Nar. List
u
——^——
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
_	__.	a	■ •
Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu.
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu.

sprejema vloge na knjižice in na tekoči
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4'/2°/0-
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Poštne hran. račun M. 64.866. - Telefon H. 48. -
„LASTNI DOM"
Najboljša prilika za sigurno stedenje je plodonosno nalaganje gotovine ============================== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
Uraduje se. vsa k dan
pet od sto (57.)
»V1
razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o o o dopoldne. © © ©
■prejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlaga**1' \ tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na oseb edit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačnjt © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obro
na racOL O® © fe
Cditto narodno IpnoseHKo podjetje t/ Celju.
Stavbena ln umetna kam» noseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolor, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.
j* >-. «
Prta jažnostajersHa Kamnoseka
= i Specijalna
delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje) pulir anje m
struganje kamena s stroji.
SuJii«(<i!!«l/. J t š» «I« a Brzojavk ,KamnoseSka in-
minila OrUZDa. dustrijska dr»žb« cel]e-.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
s::	(rakev).	:::
mmt---
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov 8 Samotnim ali ::: cementnim tlakom. M
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah» Popravljanje spomenikov, ude-;:: lavanje napisov v iste. :::
tem 9a se ma je zgodila nesreča, da je pustil v notici besede „beli teden-. Ob. kaj pa bojo rekli premilostljiyi nadpastir Bonaventura? Tudi „Slovenec' — „liberalen"? Bog nas varuj!
z Iz Gradca. Marsikdo bi se veselil. ko čita, kako se organizirajo Slovenci v Gradcu. A prihajajo tudi pomisleki, ako je bilo res nujno potrebno ustanoviti v kratkem času kar dve novi delavski društvi, in če odgovarja to tudi dejanskim razmeram. Dolgo časa je životarila samo „Domovina", ki je prišla popolnoma pod klerikalni vpliv, Gorje, če bi kdo prinesel kak napreden list v društvo. A članom je bil ta duh neznosen in iznebiti so se hoteli coklje, ki je zavirala vse društveno delovanje. Spremenili so pravila in vsled tega so se ločili duhovi. In v tem vidimo napredek graških Slovencev. Kako je pa s tretjim društvom „Nado" ? Bivši predsednik „Domovine" g. Kukman je bil odločen nasprotnik zahtevi članov, da se naroči društvo na napredne liste. .Zato so člani izvolili drugega predsednika. In to bo menda edini vzrok, da se je ustanovilo društvo „Nada". Sicer pa „Nadi" iskreno želimo, da deluje plodonosuo „radikalno v narodno ekonomskem in socijalnem smislu". Tudi ji prav toplo polagamo na srce, da resnično izpolnjuje stavljeno si nalogo, da organizira le tiste Slovence, ki dosedaj še niso bili pri nobenem slov. društvu.
Ä
Srečno in veselo
novo leto
vsem naročnikom in somišljenikom,
Uredništvo in upravništvo.
novice.
a Klerikalci „zakonodajci". Klerikalna večina kranjskega deželnega zbora je v zadnjem zasedanju skrpala nekaj zakonov n. pr. nov lovski zakon in občinski red. Vsi ti zakoni so pa taki, kakor da jih je kak prvošolec sestavil: mrgole nasprotij, so nejasni, nelogični ter nasprotujejo drugim zakonom poleg teea pa mnogokrat tudi zdravi — pameti. Kak kreg je bil, ko se je sprejel lovski zakon, postava o deželni banki in o občinskih volitvah! V resnici pa kranjski deželni odbor ni niti enega teh zakonov doslej v sankcijo predložil, ker je dobil od strokovnjakov migljaj, da dr. Peganovih in Lampetovih elaboratov nihče ne smatra za resen zakon, temveč le za slabo domačo nalogo, ki bi prvi dan zletela z redom „trojka" nazaj iz kabinetne pisarne. Zato so klerikalni delavci zakonov si izmislili novo pomoč: k vladni predlogi, s katero naj bi se dežela kranjska odpovedala pravici skleniti doklade na osebno dohodninski davek, je prinesel da Lampe dodalni predlog, ki res zraven spada kakor pesek v oko, da sme deželni odbor vsako prejšnjo nesankcijonirano ali bodočo postavo spremeniti in popolniti kakor hoče. Lampe se je zlagal, da poroča v imenu deželnega odbora, ki pa o tem ni ničesar sklepal. Napredni poslanci Lampetovega tihotapskega predloga niso pravočasno opazili, oz. pravijo, da niso zato tukaj, da klerikalca blamaže obvarujejo. Poslanec dr. Triller pa je koncem seje klerikalni predlog prav ostro označil. Bodisi stvar glede postopanja naprednih poslancev, kakor hoče: res je, da s to novo „postavo" klerikalci niso še nič dosegli, temuč se le izkazali kot še večji parlamentarni diletanti, kakor doslej! Tako morda župniki korigirajo sklepe po svojih društvih, a prerogative
deželnega zbora ne gre tem potem prenašati na Šukljeja in Lampeta. In tudi cela naša dežela je za blamažo bogatejša;
o Premembe pri ljubljanskem sodišču. Kakor blisk se je včeraj po Ljubljani razširila vest o najnovejšem nemškem napredku pri ljubljanskem sodišču. Celjski purš Boscheg, ki komaj jeclja slovenski, je prestavljen iz kazenskega oddelka v civilni prizivni senat, dasi sploh nima nobene civilne prakse. To bo lep prizivni sodnik, ki slovenski ne razume, ne govori in ne piše in ki glede civilnih zakonov ni prav nič na boljšem kakor mlad pravnik, ki je prečital Czyhlarzove „Institucije rimskega prava". Svetnik Toplak se je moral Boščeku umakniti v v prvi civilni senat, tamošnji svetnik Kobler pa v kazenski senat na mesto mlajšega Boščeka.
Predsednik Levičuik oziroma njegovi inspiratorji iz Gradca ter „Volksrat" si je stekel nov list v debelo knjigo kranjskih sodnih škandalov. Iz prizivnega senata že pozdravlja Bošeka nadsvetniško mesto! Tudi slavni Hauff en, predsednik nemškega filharmoničnega društva in poleg tega tudi formalni predsednik trgovskega senata, postane kmalu nadsvetnik. Res veselje je gledati zastopnike nemškega naroda pri ljubljanski sodniji: vselej zaspani Schae-ditz, ki dela noč in dan in ki se mu celo v „Kasini" vse smeje, globokoumni in spretni Hauffen, učeni burš Bošek, zraven pa „šarfrihter" Lušan. Častitamo justici na tej zbirki.
a Živinozdravnik g. Tepina iz Mokronoga je bil v včerajšnji seji „Kmetijske družbe" imenovan za vodjo podkovske šole in živinorejskega nadzornika.
a Cela S. L. S. molči ter s tem priznava, da je storila narodno izdajstvo, ko je prodala Belopeč nemškim nacijonalcem. Lepi Slovenci so njeni pristaši, ki vse to na slepo odobravajo.
a Nemca Geilhoferja so klerikalci imenovali za svetnika v 7. či-novnem razredu. Opravljal bo vprašanja o izrabi vodnih sil. Prevzela ga je dežela od vlade, kjer je bil v 9. razredu. Tako prihajajo Nemci v službe, ki jih oddajajo Slovenci. Ali je kaj podobnega videti pri deželnih odborih v Gradcu in Celovcu? Tudi izgovor, da ni bilo domačih inženirjev za to službo, ne velja. Imamo jih, pa tudi čeških je na razpolago dovolj!
Koroške novice.
d Za župana v Beljaku je izvoljen lekarnar Ludvik Assmann.
d Pri občinskih volitvah v Po-rečah pri Celovcu, ki so se v torek 28. t, m. vršiie, je prodrla nemško-na-cijonalna kandidatna lista. Kakor smo poročali, so bile prve volitve, pri kateri so prodrli nekateri klerikalci, vsled pritožbe nemških nacijonalcev ovržene.
najnovejša brzojavna in felefonična poročila.
Kombinacija Lukacs-Justh se je ponesrečila, a Dunaj, 31. dee. Vladar je Jnsthu v avdijenci baje odločno povedal, da na noben način ne dovoli ločitve banke. Justh sam se je po audijenci izrazil, da so nastale tako velike stvarne težkoče, da niso mogoča nadaljnja pogajanja z njim in njegovo stranko. Lu-kacs se bode obrnil sedaj na Khuen-Hedervaryja in druge stranke, posebno Košutijance, da se bode z njimi pogajal. Govori se tudi o izvenparlamen-tarnem ministerstvu.
v Budimpešta, 31. dee. Vsled mi-nisterske krize odpadejo običajne gra-tulacije pri ministerskem predsedniku.
v BudimpeSta, 31. dee. Lukacs se je izrazil napram nekemu sotrudniku „Pesti Hirlapa" : Mislil sem si, da bom imel težave s sestavo novega kabineta ali da bi bile te težave tako nepremagljive, tega nisemnpričakaval kakor tudi ne, da me bode Justh tekom audi-jence zapustil.
Silen mraz y Severni Ameriki.
z Berlin, 31. dee. „Lokalansč.^ poroča iz Novega Jorka: Temperaturi je padla na—36°. Na reki Hudson je toliko ledu, da je oviran ves paroplovni in poštni promet. Cele trume brezdelnih delavcev beže pred silnim mrazom v mesta. Pred Chicago so našli na cesti 6 delavcev zmrznjenih.
Novi ravnatelj dunajskega dvornega gledališča.
z Berlin, 31. dee. Baron Berger iz Hamburga se je že dogovoril z odločilnim krogi na Dunaju glede ravna-teljskega mesta na dvornem gledališču. Spomladi nastopi Schlentherjevo mesto.
Umor stare pohotnice.
z Bruselj, 31. dee. Tu je včeraj nekdo umoril in oropal 60 letno starko, katera je navzlic svojim letom imela celo vrsto mladoletnih ljubimcev.
Iz Grškega.
o Atene, 31. dee. Včeraj je 53 poslancev vložilo v državnem zboru zakonski načrt, po katerem bode omogočen onim častnikom, ki so vsled znanih nemirov morali izstopiti iz grške armade, zopet vstop v grško vojsko. Dobe nazaj svoje prejšnje službe in časti. S tem bode omogočen zopet vstop kraljevih princev v grško armado.
Različne novice.
o Rim, 30 dee. Admiral Bettolo, novi italjanski vojni minister, bode nadaljeval gradbeni program svoje^C prednika! in bo predlagal v zbornici stavbo 4 dreadnoughtov in 13 torpedočolnov.
o Petrograd, 30. dee. Car je odredil, da bodo spadale odslej vse finske železnice pod rusko prometno ministerstvo. S tem bo zopet prikrajšana samostojnost Finske.
Podpora po suši in toči.
Z ozirom na članek v „Nar. Dnevniku" pišeta „Straža" in „Slov. Gosp.", da je dovolil finančni minister za podpore po suši 200.000 kron. Po naših informacijah od zanesljive strani je pa fin. minister dne 23. dee. podpisal akt, glasom katerega dovoljuje za podporo po suši 300.000 kron (štaj. namestnija je zahtevala 500.000 K). 200.000 kron se je dalo za podporo po toči. Dr. Korošec ni storil tozadevno nobenega koraka. „Toliko na znanje"!
Fo svetu.
a Inženirja Gileviča, ki je v Petrogradu izvršil umor, da bi dvignil zavarovalno svoto za svojo žrtev, njo pa prijavil pri prijavnem uradu pod svojim imenom, so 29. t. m. v Parizu zaprli.
z Prva angleška zračna ladlja
Zeppelinovejra sistema, zgrajena za mornarico, bo v kratkem dogotovljena.
z 23 oseb vsled lahkomišljenosti utonilo. V Novemgradu pri Karlovcu se je na sveto noč 35 oseb vkrcalo na ladjo, da bi se prepeljali čez reko Dobro k polnočnici, ker je cerkev na drugi strani reke. Nekateri fantje so bili nekoliko vinjeni in so začeli čoln zibati. Ta se je napolnil z vodo in se začel pogrezati. 23 ljudi je utonilo v visoko narasli reki, 12 so jih komaj rešili.
d Profesor Franc pl. Defregger,
znani nemški slikar, ki je od 1. 1878 bil profesor na akademiji upodabljajočih umetnosti v Monakovem, je v starosti 74 let stopil v pokoj.
^ d Novi tajni svetniki so postali ministri dr. Schreiner, Ritt, dr. Weiskirchner, dr. Höchen burger in Dulemba.
d Lord Percy, bivši angleški drž. podtajnik je v Parizu umrl.
a Bivši ruski prestolonaslednik veliki knez Mihajlo Aleksandrovič se je zaljubil v ženo svojega prijatelja, častnika gardnih kirazirjev, in ona se je ločila od moža. Veliki knez se je ž njo morganatski poročil in ji poklonil krasno palačo v Moskvi. Na carskem dvoru je vsled tega veliko razburjenje.
Prestopke kortumačnih predpisov bodo odslej glasom novega zakona z dne avg. 1909, ki stopi z novim letom v veljavo, razsojale ne več soduije, ampak polične oblasti.
o Prognanstvav Sibirijo. Glasom službene sta'istike 'se je v letih 1900 do 1908 poslalo v sibirsko prognan-stvo iz Rusije 2,038.060 ljudi. Vrnilo se jih je iz Sibirije skupno 573.531 oseb.
_____
Trii» CKR!.
30. decembra.
Dunaj. Borza za poljedelske produkte. Vsled višjega noti-ranja v inozemstvu tendenca trdna. Pšenica iti rž šla za 5 vin. višje. Kup-čijnih sklepov malo.
Budimpešta. S vin j ad: ogrske stare, težke 148 do 150 v. mlade težke 156 do 157 vin., mlade, srednje 156 do 157 v, mlade, lahke 146—150 vin. zaloga 21.932 komadov. Prignano 100 komadov, odgnauo 195. Ostalo torej 21.887 komadov. Tendenca trdna.
Budimpešta. Pšenica za april K 13 99, pšenica za oktober K 14'05, pšenica za maj K 13'90, rž za april 9'88, rž za oktober K 8'90, oves za april 7'61, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6'65, ogrščica za avgust 13'50.
Sladkor. Trst. — Centrifugai Pilés prompt K 35'— do K 36—, za jan.-marec K 35'— do K 36—, Tendenca: stalna.
Sladkor, Praga. Surovi sladkor prompt K 2870, nova kampanja kron 2475. — Tendenca trdna. Vreme: na dež.
Elegantno meblovana
se takoj odda. Vpraša se « hiti Savinska ulica 5, parter.
Srečno novo Iefo
želita svojim cenj. gostom E. H. UIHflR
gostilna ,Skalna klef.
novo leto
želi vsem cenj. naročnikom
Ivan Rebek,
ključavn. mojster v Celju.
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim
Josip Hočevar, krojaški mojster, Celje, kolodvorska ulica 5.
J» 9tm>
an Baraks
izdelovalce sodaviee in pokalie na Ltožniei pri Žaleu
M" *	'' -
iefi vsem svojim cenjenim odjemaleem
srečno in veselo novo leto I
l i: ■ " • » '
5
rečno in veselo novo leto

Resna
želi vsem svojim cenjen, obiskovalcem
Rudolf Anderwald,
brivski mojster
Celje, Graška cesta št. 22.

.gg . želi vsem srojim rciij naročnikom in odjemalcem
m Ivan Pfeifer, milar
S ■ ■'.
^g ■»> » Spodnja Hudinja.
I j lfeselo in srečno o rs novo leto
8
8
S [8
žele vsem svojim cenjenim naročnikom in odjemalcem
Zvezna podjetja: tiskarna, s trgovina in knjigoveznica s
S S S S S S S 888 $
vsem svojim cenj. naročnikom Jakob Križman,
sirugarskl mojster.
Olikan in umen rokodelec, ki ima nekoliko premoženja, se želi poročiti z dekletom, katera bi imela posestvo ali dom ne predaleč od trga ali tovarne. — Še mlada vdova ne bi bila izključena. Popolna tajnost zajamčena. Naslov : „K. J. G." na upravništvo „Narodnega Dnevnika" v Celju.	648 2-1
Ženitna
ponudba.
Uradnik bi se v svrho že-nitve rad seznanil z izobraženo gospico v starosti do 26 let. Želi se nekaj premoženja. Natančne ponudbe, ako mogoče s sliko, pod A. B. 101 na upravništvo lista. Stroga tajnost - se jamči. =====
ženitna ponudba.
Obrtnik, medičar in svečar, 29 let star, želi znanja z izobraženo gospodično ali udovo, ki je brez otrok v starosti od 25—40 let z večjim premoženjem ter zna slovenski in nemški jezik. Tajnost zajamčena. Samo resne ponudbe s priloženo fotografijo se naj pošlje pod šifro D. S. 200, Celje, (634)	poste restante.
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72. pristno 14 kar. z zlatom platirana ora za gospode ali dame. najfinejše gravirana, t dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 30 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije. celih 8 dnij neprenehoma na rnbinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 76. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta,
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi so vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dnnajska tovarna za ure Hinko Weiss. Donai XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni.
Molo stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, shrambe in predsobe električno razsvetljavo in vodovodom se odda z 1. prosincem 1910 v Zvezni hiši v Celju, Schillerjeva ulica št. 3. — Pojasnila daje hišnik ali tudi upravitelj hiše Dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, Rotovška ulica. 682"3
Domite tili m Cirio i
Vinske drože
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehl,
žganjarna, Celje.

mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosfor-kislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. Vsebina strogo garantirano. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. Za pomladansko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, soliterjeve in super-fosfate se dobiva pri tovarni, umetnih gnojil, trgovcih, km||. zadrugah in društvih.
Bureaus Praga — ===== Prikopi 17.
j Dne 1. Jan. 1910
otvorim pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
odvetniško pisarno.

Dr. Milan Gorišek.
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na ČeSkem. — Vzorci franko. —
jeve
SINGER
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenjn.
o ■«n
Ne dajte se zapeljati po naznanilih, katera nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce, ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SINGER Co.
Delniška družba za šivalne stroje Maribor, Gosposka ui. 32. Zastopstvo v Celju, Kolodvorska ulica št. 8.
Vsem, ki so nam z obilnimi izrazi sočutja in tolažbe pomagali preboleti hud udarec, ki nas je zadel s smrtjo naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, matere ozir. sestre, gospe
18
lil
.unej,
izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo slavni prost, požarni brambi za korporativno udeležbo, cenjenim gg. pevcem za ginljivo petje na grobu in častiti duhovščini ter nadalje vsemu slavnemu občinstvu za častno spremstvo na zadnji poti.
Vsem iskrena zahvala.
Stolovnik pri Rajhenburgu, dne 28. decembra 1909.
Rodbina Kunej.
Priporočamo našim rodbinam
Kofinsko cikorijo.
Posojilnica v Framu,
regisir. zadruga z neomejeno zavezo.
Razglas.
Posojilnica v Framu obrestuje od 1. prosinca 1910 naprej do preklica hranilne vloge po 41|2°|0 in plačuje rentni davek kakor dosedaj sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje proti pupilarni varnosti po
|0
za hipotekami kredit po S1!»0^ na osebni kredit pa po S^l0^ do 6°|o zadružnikom.
Posojilnica v Framu uraduje vsak četrtek (če je četrtek praznik, pa v petek) od 8. do 12. ure predpoldne v občinski pisarni. FRAM, dne 27. grudna 1909.
Ravnateljstvo.
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste o| modernih fazonah In po solidnih
Proda se na Polzeli
tik tovarne in župnijske cerkve
novo zidana :
hiša
ü
p**
fk
z gostilno, mesarijo, ledenico in hlevom ter 2 orala vrta. — V hiši se nahajajo tudi zelo pripravni prostori zal trgovino. — Natančnejša pojasnila daje lastnik FraitC jelen, posestnik in gostilničar na Polzeli. (638)
=»=11=
I
O. 4%
i %
«35 3-3
[Lt
Gospod!]
Hočete presenetiti Vašo milost-ljivo? — Ne bodite v skrbeh, obiščite trgovino z železnino „MEtkUR", P. MAJDIČA V CELJU, tu se Vam nudi bogata izbera krasnih in praktičnih predmetov, kakor fina 3 nikljasta in aluminijeva kuhinjska posoda, krasni čajniki, cvetlične mizice, pečna okrilja, > posode za premog in nebroj ; manjših in večjih predmetov, pa tudi „GRAMOFONE" in ploČe slovenskih komadov do* bite. Stojala za božična drevesa. vPEÄlLNI STROJI, ŠIVALNI STROJI, UMIVALNE GARNITURE itd.
ills

I
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku { vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike Je Zvezna tiskarna v Celju, Schilierjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.
«BHSK-
-'—---——————
izborne bute like
i <1 *
najboljše bizeljske, ljutomerske in konjiške starine priporoča kot zelo primerno božično in
novoletno darilo
prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
tv l
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska p^ namizna vina	najboljše
kakovosti po zelo nizkih cenah. - Zahtevajte cenike! Prepričajte se z poskušnjobiščite naše kleti v Gaberju
pri Celju („Sokolski dom"), kjer so Vam poskušnje na razpolago ! 1 «S Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in Mkih vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južno-
štajerskih vinogradnikov.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
626 8	===== Pisarna v Celju, Graška cesta štev, 15.
Odvetnik
dr. lijudeuit Stiker
naznanja, da je s 16. decembrom 1.1. preuzel
odvetniško pisarno
gospoda dr. Benkoviča u Brežicah.

Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna
Mob Zatožnih
Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: Predmestje 26 Zunanja naročila točno! 7824-19 Cene nizke!

1 š.' >ìv w v>! w>v>
Ev3
Odi 1. oktobra 1909 naprej
Poétno-hran. pač. it. 848.428.
- 1143 zadružnikov. — ■ USianOVnO IGIO
Vplačani deleži K 21.450'-. WJJMììiwwiiw
Rezerv, zaklad K 100.000-—. Denarni promet v letu 1908 —. K 2,790.060*77. —
E®
„SiMNSHil POSOJILNICA V ŽALCU"
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
Hranilne vloge obrestuje po 41/2 °/o z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 41/2% od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotekarne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 51/2in ®%- Preskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice na razpolago. Posluje vsak dan ; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek.
Ravnateljstvo s
Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan.
Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Zigan, veleposestnik.
m m m m m m
159 25—19
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki rr^cr^rr trgovini le izborno
z znamko,tiger'
Pfeifepjevo pralno milo
28 51-32
iz milarne v Spodnji Hudinji pri Celju
pošta Celje.
„narodna založba" u Celju
registrouana zadruga z omejeno zauezo
priporoča osem slovenskim narodnjakom u nakup sledeče ^^^^^^ knjige, ki jih je izdala: ^^^^^^
i.	Ljudska knjižnica „Nar. založbe", i zvezek: Strašno maščevanje in Nos.
Povesti N. V. Gogolj a. Cena 80 v, po pošti 90 v.
ii.	Ljudska knjižnica „Nar. založbe". II. Z V e Z e k : izlet g. Broučka v 15. stoletje. češki spisal Svatopluk Čech. Cena 2 K, po pošti 2 K 20 v.
m. Uvod v narodno gospodarstvo. Po
Maurice Blookovi knjigi spisal dr. Vek. Kukovec. Cena 1 K, po pošti 1 K 10 v.
Lruwfiftv>n irrrrr»-i 1 'irr1	******
VI.
V.
VI.
Slovenski kmečki koledar. Letniki: 1908 (1 K, po pošti 1 K 20 v), 1909 (1 K 20 v, po pošti 1 K 70 v), 1910 (1 K, po pošti 1 K 20 v), z bogato gospodarsko in poučno vsebino.
Cerkvene pristojbine ali štolnina.
Koliko si sme duhovnik računati za razna cerkvena opravila. Cena 20 v.
v kratkem izide : Ljudska knjižnica „Narod. založbe", m. zvezek: Povesti Maksima Gorkega, slavnega ruskega pisatelja.