MARIBORSKI
Cena > Din
VECERNIK
Km
Urottnittvo ta uimvet Mertbf. «n^«taa taU« / Til«— gr.itatata« ta«n»	»W>
Uhaja raaae nadalja ta praanOiev vaa* da* eh 18. uH / Velja mmmUm pninmm v upravi aB pa polti « Ota, daatavljn pa dota It Ota / Ogtaal pa aaaOta / Optaaa ^ apra|aota ta« a«taaal atMoiah »Jam* v UaMjaal t Pa«W »ahaval raBaa ta. «.408
JUTRA
Zbliževanje med Poljsko in Nemčijo
Tendence po sklenitvi prijateljske pogodbe
Ko je bil za evropsko javnost kot najbolj nepričakovana senzacija sklenjen prijateljski in nenapadalni pakt med Nemčijo in Poljsko, se je marsikdo vprašal, kakšne bodo njegove posledice? Bilo je gotovo prav malo ljudi, ki bi bili verjeli v možnost, da bi se papirnati pakt spremenil v živo dejstvenost. Med tistimi, ki so gledali na ta akt sporazuma precej rezervirano in deloma celo skeptično. smo bili tudi mi. Nikakor nam ni šlo v glavo, da bi se mogli kar preko noči odstraniti vsi tisti vzroki, ki so stavili Poljsko napram Nemčiji in Nemčijo napram Poljski v sovražni položaj skoraj dolgih petnajst let. ter so tako tvo rili eno prvih nevarnosti začetka nove vojne v Evropi. Prav tako nismo mogli verjeti, da bi se poljska republika resno oddaljila od Francije, dasi smo na drugi strani vedeli tudi to. da je Pariz Varšavo v marsičem globoko razočaral. Najnovejši razvoj dogodkov nam pa dokazuje, da smo se motril. Med Poljsko in Nemčijo se ustvarja vse globlje resnično prijateljstvo, ali se mit vsaj skuša dati videz iskrenosti.
Prvi in najvidnejši dokaz, da se Poljska zares postavlja na nemško stališče, nam je dal odmev avstrijskega problema. Najprej je presenetilo, da poljski zunanji minister B e c k v svojem eks-pozeiu o zunanji politiki, pred odhodom v Moskvo, Avstrije sploh ni omenil, te takrat so nekateri sklepali iz tega, da Poljska glede Avstrije na stališču nemških teženj. Kmalu nato smo pa dobili odkrito potrditev te domneve. Poljski tisk se je — izvzemši socialističnega postavil na stališče, da se da avstrijsko vprašanje rešiti dokončno samo, če se Avstrija združi z Nemčijo. Prav v istem času je pa bil poljski zunanji minister Beck tudi v Moskvi, kjer ni vršil samo misije zastopnika Poljske, marveč tudi posredovalca med — Berlinom in Moskvo! Kakor je znano, se je razmerje med Nemčijo in Rusijo po Hitlerjevi zmagi precej ohladilo, če ne celo resno porušilo. Beck je imel zato nalogo iskati obnovitve stikov. O tem ni govoril noben uradni komunike, in šele te dni smo po ovinkih izvedeli: Beck je posredoval!
V	javnost je prišla potem izjava: Pot Nemčije do Rusije ne vodi več preko Litve, marveč preko Poljske! Tudi izpustitev bolgarskih komunistov Dimitrova in tovarišev iz nemških ječ in njihov odlet v Moskvo je baje delo Be-
ckovega posredovanja?
Toda neglede na vse to, kažejo tudi vsi drugi znaki na docela novo razmerje med Berlinom in Varšavo. Gospodarski boj, ki je trajal več let, je 1 i k v i d i-•r a n. Te dni bo v Varšavi slovesno podpisana nova trgovinska in pomorska pogodba, ki določa vse glede uvoza, izvoza, prevoza in tranzita. Istočasno se vrše pogajanja za sklenitev nemško-poljske kulturne konvencije. Po tej konvenciji se bodo izmenjavale na prijateljski način kulturne dobrine obeh narodov, zlasti tudi filmi. Poljska bo skušala usmeriti svojo notranjo propagando v kulturnih, političnih in gospodarskih zadevah v skladu z nemškimi pogledi, Nemčija pa v skladu s poljskimi. Časnlške agencije bodo izmenjavale svoje vesti, prirejali se bodo propagandni izleti Nemcev na Poljsko in Poljakov v Nemčijo in prirejala se bodo obojestranska propagandna predavanja. Vse to dokazuje na precej nedvoumen način, da Nemci in Poljaki niso sklenili samo papirnate pogodbe, marveč gre tu za resnično in popolno preorien-tacijo. Kakšne bodo posledice in zlasti še to, če so prizadevanja zares na obeh straneh iskrena in poštena, bo pa seveda pokazala šele praksa bodočnosti.
Spričo vsega tega lahko razumemo, da so postali v Parizu nervozni in se resno boje, da ne bi Poljska prešla popolnoma na' nemško stran, čisto preč od Francije. Kako velik je ta strah, dokazuje to, da je za prihodnje dni napovedal francoski zunanji minister Barthou svoj prihod v Varšavo, in mimogrede tudi v Prago. Čemu s« Barthouju sedaj tako mudi v Varšavo, ko je njegov prednik Paul-Boncour to pot odlagal tako dolgo, da je nehal biti krmar francoske zunanje politike? Očito hiti Barthou na Poljsko zato, da bi rešil kar se še da rešiti! Skušal bo apelirati na dosedanjih petnajst let poljsko-francoskega zavezništva in prijateljstva, na zgodovinsko tradicijo itd. Toda: ne prihaja morda prepozno? Njegov prednik Paul-Boncour je p, ;več grešil in Poljska je postala preveč sita francoskega cincanja. Vzela je določanje svoje usode v lastne roke. Pa tudi v Pragi bo moral Barthou popraviti marsikatero napako Paul-Boncour ja. Tudi na strani male antante se je pojavilo nezadovoljstvo z neodločnostjo. Časi so taki, da je treba tudi v diplomaciji govoriti bolj jasno: belo ali črno!	-r.
Burna seja narodne skupščine
VČERAJŠNJA DEBATA O PRORAČUNU. - GOVORI ŠTEVILNIH POSLANCEV. RAZBURLJIVI DOPOLDANSKI DOGODKI ZARADI PROMETNEGA MINISTRA.
BEOGRAD, 3. marca. Načelna pro-j zevanju z Bolgari, odnošajih z Rusl-računska razprava, ki traja že šesti jo, potrebi bolj nacionalne vzgoje mla-dan, se bo danes zaključila z glasova- j dine, zlasti v srednjih in visokih šolah, njeni. Podrobna razprava se bo nato vzgoji duhovščine, potrebi verskega
j pričela najbrže že jutri, v nedeljo do i poldne. Na nočni seji od četrtka na petek, so govorili poslanci dr. Isako-vie, ki je risal razmere drugod, kjer so slabše, kakor pri nas: Živojinovič, ki je zahteval poglobitev dela za gospodarsko konsolidacijo; Kurtovlč, ki je govoril pretežno o svojem okraju; Parabučaki, ki je hvalil delavnost sedanje skupščine; Vidakovič, ki je očital Pavliču širjenje verske mržnje in Ma-rijanac, ki je orisal težko gospodarsko stanje Like. Na včerajšnji dopoldanski seji je govoril prvi poslanec Jovanovič, hvaleč zunanje in notranje uspehe vlade; nato so se oglasili: dr. Barač, ki je zahteval združitev naših univerz in se je izrekel proti inflaciji; opozicionalec Bačič, ki je zahteval svo bodo tiska; Avramovič, ki je obračunaval s politiko Svetozarja Pribičevi-ča in voditelj nemške manjšine dr. Kraft, ki je naglašal zvestobo Nemcev do države in izjavil, da bo glasoval za proračun. Na popoldanski seji so govorili poslanci dr. Rohrbacher, dr. Li-savac, Bogdanovič, dr. Petričič, dr. Kožulj in Slovenec Pustoslemšek, ki je govoril o naši notranji politiki, zbli-
Francoska nota Italiji radi Avstrije
IZJAVA BARTHOUJA. FRANCIJA NI DALA ITALIJI POOBLASTILA SNOVANJE BLOKOV V PODONAVJU.
ZA
PARIZ, 3. marca. Zunanji minister Barthou je podal v zunanjepolitičnem od boru ekspoze o položaju mednarodnih vprašanj, v katerem je naglasil, da je Francija ostala zvesta svojim zaveznikom, med katere pa šteje poleg male antante in Belgije tudi Poljsko, Anglijo in Italijo. Obenem je pa tudi dejal, da je proti vrnitvi Habsburžanov na avstrijski in madžarski prestol. V zvezi s tem se doznava, da je Franclja zaradi odločnega stališča male antante poslala v Rim protestno noto proti uresničevanju italijanskih koncepcij v Avstriji in na Madžarskem. V noti je naglasila, dfi je prepustila Francija po Paui-Boncourju pred enim letom proste roke v Podonavju samo za urejevanje podonavskega vprašanja v okviru tedaj sporazumno sestavljenih načrtov, nikakor pa ne za snovanje blokov, ki so nasprotni sporazumni rešitvi. Italija
na to noto še ni odgovorila, pač pa jo je odločno odklonil italijanski fašistični tisk kot vmešavanje v avstrijske notranje za deve (in kaj dela Italija?). Obenem naglasa, da bo šla Italifp dalje svojo pot tirdi preko not Francije in intrig male antante. Sicer pa je francosko javno mnenje kljub vsemu bolj naklonjeno italijanskemu bloku v Podonavju kakor priključitvi Avstrije k Nemčiji in smatra prvo za »manjše zlo«. V zvezi s temi problemi bo tudi Barthoujevo potovanje v Prago.
miru in naposled o agrarni reformi v gornjegrajskem okraju. Večerna seja se je začela ob 20. uri.
BEOGRAD, 3. marca. Dopoldanska seja skupščine se je razvila zelo burno in do spopadov med poslanci večine in opozicije, tako da jo je moral predsednik večkrat prekiniti. Povod so dale ostre kritike poslancev opozicije nad delom vlade in pa navzočnost prometnega mini stra inž. Laze Radivojeviea, katerega takojšen odstop so zahtevali razni govor niki. Prometni minister je izjavil, da ne beži pred odgovornostjo in bo govoril o vsem pri debati o proračunu njegovega ministrstva. Dejal pa je, da je z ozirom na to, da je že 4 leta prometni minister, pričakoval od poslancev več rešpekta. Nato se je oglasil znova poslanec Andra Stanič in zahteval takojšen ministrov odstop, ker postaja razburjenje ljudstva vedno večje in je vedno glasnejša tudi zahteva, da se razjasni ta afera, ki je oškodovala državo za težke milijone. Med Staničevim govorom so nastali novi nemiri, tako da je moral predsednik sejo prekiniti in izključiti več poslancev za več sej. Vendar se bo generalna debata še danes zaključila z nače' nim glasovanjem.
Angleški tisk napada Franciio
IZJAVA LORDA EDENA. ČE SE FRANCIJA GLEDE RAZOROŽITVE NE VDA, BO OSTALA ČISTO SAMA.
LONDON, 3. marca. Lord Eden, ki se je predsinočnjim vrnil s svojega po tovanja, je na povratku izjavil časnikarjem, da je bilo njegovo potovanje v toliko koristno, ker so se objasnila mnoga pogrešila mišljenja, mimo tega pa je angleška vlada spoznala stališče, ki ga zavzemajo Nemčija, Italija in Francija napram angleškemu memorandumu o razorožitvi. Tudi bo v najkrajšem času zvedela angleška vlada za stališče, ki ga zavzema napram njenemu memorandumu Francija in pričakuje, da bo dobila odgovor že prve dni prihodnjega tedna.
LONDON, S. marca. Včerajšnji londonski tisk se silno huduje na Francijo zaradi njenega ponašanja v vprašanju razorožitve. Francija je edina, naglaša londonski tisk, ki danes s svo jo nepopustljivostjo v tem najvažnejšem vprašanju sodobnosti onemogoča sporazum, med tem, ko se je posrečilo celo Nemčijo pridobiti. V komentarjih se omenjajo celo grožnje, da bo ostala povsem izolirana v tem vprašanju in bo morala vse morebitne posledice pripisati sama sebi. Kakšne so te posledice, ni težko uganiti, če se Anglija odreče obstoječi obvezi sigurnosti
MRZLI VALOVI?
DUNAJ, 3. marca. Po vsej Avstriji je bilo včeraj lepo in toplo vreme. Po meteoroloških prognozah pa bo tako vreme trajalo kvečjemu samo še 2 do 3 dni, ker se pode s severa in vzhoda Rusije mrzli valovi, ki bodo sigurno povzročili spremembo vremena.
Angleško oboroževanje
LONDON, 3. marca. Spodnja zbornica je predložila proračun za vojno zrakoplovstvo za letošnje leto, v katerem so predvideni izdatki skupno na 17 milijonov 560 funtov. Letošnji proračun je za 135.000 funtov višji od lanskega. Iz proračunskega predloga je razvidno, da se predvideva za osno vanje novih štirih eskadri! ogromna vsota. Od novih eskadril bosta dve za notranjo obrambo, ena hidroplanska za i prekooceanske polete, ena pa za mor j uarico. V bodoče bo torej angleško ! vojno zrakoplovstvo obstojalo iz 91 ; rednih in 13 pomožnih eskadril. Mi-i nister za zrakoplovstvo lord London-derry je naglasil željo vlade, izogniti se tekmovanja v oborožitvi, vendar pa interesi države ne dovoljujejo, da bi mirno gledala oboroževanje drugih.
Socialisti pred sodiščem
DUNAJ, 3. marca. Državno pravni-, štvo je zaključilo preiskavo proti prvi skupini socialističnih prvakov in že Izdeluje obtožnico proti bivšima genera-
loma Kornerju in Schnellcrju, majorju Eiflerju, stotnikoma Lo\vii in Musilu, poveljniku splošne straže in proti bivšemu narodnemu poslancu Brettschnei derju, ki so vsi obtoženi, da so organizirali Schutzbund in se bodo morali zagovarjati zaradi veleizdaje. Zaključena je nadalje tudi preiskava proti bivšemu generalnemu direktorju mest nih pokopališč Laschu, ki je osumljen veleizdaje, ker je pred izbruhom revolucije prevažal v mrtvaških vozovih razno orožje v delavske domove in je dal zakopati orožje neke noči na pokopališču. Razprava proti omenjenim obtožencem bo v najkrajšem času.
ŠPANSKA VLADNA KRIZA.
MADRID, 3. marca. Španska vladna kriza je najtežja od vseh po republikanski revoluciji. Če bi se rešila s sestavo desničarske vlade, bi izzvali levičarji državljansko vojno, če bi pa prišli na vlado levičarji, bi isto storili desničarji.
Vendar obstoja eš vedno upanje, da bo dosedanji ministrski predsednik Ler-roux, ki je sinoči sprejel mandant, sestavil novo delazmožno vlado.
V	Mariboru, dne 3. IH. 19&-
Milili II I ■■'IWII Hlini l I H|"| i "'
Dnevne vesti
Dr.Franio Jankovič
Včeraj popoldne ob pol 13. uri je umrl ua svojem stanovanju na Pobreški cesti zadet od srčne kapi kaznilniški zdravnik g. dr. Franjo Jankovič. Vest o njegovi smrti je bridko odjeknila v vrstah njegovih prijateljev in znancev. Rojenje bil leta 1871 v Vitanju in je študiral gimnazijo v Celju, kjer pa je bil iz sedmega razreda zaradi 'nacionalnih demonstracij izključen in je leto pozneje maturiral na novomeški gimnaziji. Medicino je študiral na Dunaju in je bilpro- .. moviran za doktorja vsega zdravilstva I nedeljo popoldne kabare na predstava
Iz sokolskega društva Matica Maribor.
Društveni blagajnik je izročil inkasantu nabiralne pole za pobiranje članarine ter prosi članstvo, da svoje obveznosti na-pram društvu poravna ter plača članarino po možnosti celoletno, kakor tudi vse eventuelne zaostanke. Imkasant ima pri sebi tudi prijavnice za one, ki bi želeli na novo pristopiti k društvu. Zdravo!
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu.
Nedelja 5.	Nedelja	5,
! ! S /VENGALI I !!
s svojimi eksperimenti Velika kavarna"
965
31. marca 1898. Služboval je najprej kot | Pomembna novost za naše gospodinje, sekundarij v deželni bolnišnici v Ljubija-1 Kakor izvemo, bo vpeljala Trboveljska
ni in garnizijski bolnišnici na Dunaju.
Maja 1899. se je nastanil kot praktični zdravnik v Konjicah, leto pozneje pa je bil imenovan za okrožnega zdravnika v Kozjem. Tu se je pričel bavrti s politiko in je bil na programu bivše SLS izvoljen v štajerski deželni zbor. Imenovan pa je bil tudi za namestnika štajerskega deželnega glavarja. Leta 1911. je bil izvoljen v državni zbor na Dunaj«. Več let je bil tudi član parlamentarne kontrolne komisije za državne dolgove. Po prevratu je prišel kot narodni poslanec v Beograd in je bil leta 1920. minister za vere. Ko je opustil politično aktivno u-
premogokopna družba nov način razpečavanja svojega premoga za domačo porabo, in sicer v lesenih zabojčkih. Z ozirom na zahteve, ki jih stavlja dandanes gospodinjstvo v pogledu snažnosti, udob nosti in ekonomije, bodo naše gospodinje to novost gotovo pozdravile. Razpečeval se bo za domačo kurjavo tako v pečeh kakor v štedilnikih najprikladneje sortiran la. trboveljski kosovec, ki bos pakiranjem v zabojčkih zaščiten pred vremenskimi vplivi in droblenjem. Pre mog bo pakovan v zabojčkih iz. mehkega lesa, priročne velikosti, sestavljenih brez žebljev, in narezanih deščic, ki se bodo
dejstvovanje, je bil imenovan za kaznil- brez vsakega orodja z lahkoto lomile in niškega zdravnika v Mariboru. S svojim bodo kot les za podkurjavo gospodinjam delovanjem si je pridobil mnogo zaslug najbolje služile. Zabojčki bodo vezani in je bil odlikovan z iredom sv. Save | z jeklenim trakom, ki se brez napora
111. stopnje in z jugoslovansko krono 4. stopnje.
razklene z enostavnim, brezplačno prilo ženim odpiračem, nakar se pokrov za^
Še pred kratkim je bil izvoljen za bojčka sname in vporabi za zanetitev predsednika mariborskega zdraviliškega ognja. Zabojček poteni najpripravneje društva, kjer je agilno in požrtvovalno I služi kot posoda za premog in po odvze branil stanovske interese zdraviliškega manju premoga se tudi stranice zabojčka
stanu. Več let je bil tudi redni član sanitetnega sveta dTavske banovine. Kot človek je bil zelo dobrosrčen in kulanten. Bodi mu ohranjen lep in časten spomin. Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Anton Klun sedemdesetletnik. Prav je, če ves narod slavi velike ljudi za njihova velika dela. Prav pa je tudi, če se spomnimo tudi tistih tihih delavcev, ki tako-rekoč neopaženo darujejo vse svoje sile . za dobrobit svojega naroda in države. Mislimo s tem v Mariboru dobro znar.o
vporabljajo za podkurjavo. Na ta način je omogočeno najčistejše ravnanje s premogom, obenem pa gospodinjam olajšamo delo. Taki zabojčki se bodo prodajali pod varnostno znamko »Carbupaouet«. Kakor čuiemo, bo cena navzlic obrazloženim prednostim zmerna in v skladu s tržnimi razmerami, tako da je pričakovati, da se bo ta modern način obskrbe gospodinjstva s kurivom v najkrajšem času udomačil.
Mariborsko zdravniško društvo svojemu pokojnemu predsedniku. Sinoči je imelo mariborsko zdravniško društvo
osebnost g. Antona Klunt, ki slavi ^a* Ualno odborovo sejo za pokojnim pred-nes svojo 70-letnico. Kot sin nase,	sednikOm g. dr. Franom Jankovičem.
Istre se je že v zgodnji mladosti nauaj ^ se ucjeležili skoro vsi odborniki, ljubiti svojo rodno zemljo, svoj trpeči potjpre(jsednik društva primarij g. dr.
narod. In ko je kasneje prebival med' -	............
Nemci na Salz burškem. je tudi tam ži
Černič je orisal delovanje pokojnika, ki je bil soustanovitelj zdravniškega dru-
vel za svoj narod. Bil je staten dopisnik ^va jn ves gas obstoja njegov agilni in »Slovenskega Naroda«, zbiral in podpiral nadvse požrtvovalni predsednik. Stoje in
je delo Č. M. D. Ljubezen do Primorja ga je privedla v Gorico, kjer si je ustvaril svoj dom. A usoda mu ni bila mila, Svetovna vojna mu je uničila vse. kar si je s trudom ustvaril tekom dolgih let V Gorici se je aktivno udejstvoval pri slovenskem gospodarskem gibanju, ter
s trikratnim »Slava« je odbor počastil njegov spomin. Skleni! pa je tudi položiti venec na njegovo krsto in se v celoti udeležiti kit risu j ega pogreba. Obenem je sklenil darovati v počastitev njegovega spomina po 500 Din mariborski dijaški kuhinji. Rdečemu križu, društvu za pre-
veliko pripomogel k lepim uspehom naših učavanje in pobijanje raka ter Protitu-
gospodarskih ustanov. Vsa tedanja nacionalna društva so imela v njem podpornika. Po vojni se je stalno naselil v Mariboru. Težko je, da bi bila v Mariboru kaka nacionalna prireditev na kateri bi manjkal g. Klun. zlasti pa sokolski nastopi. Zato mu k njegovi 70-letnici iskreno čestitamo in mu kličemo: Naj ga
berkulozni ligi. Znesek bo odbor nabra med članstvom, primanjkljaj pa bo krila društvena blagajna.
Akademski starešine »Triglava« in v Jadrana« imajo svoj prihodnji skupni sestanek v torek 6. t. m. ob 20. uri lovski sobi hotela »Orel«. Na sporedu je predavanje starešine »Triglava« inž
Rdeči križ. Odbor Rdečega križa poziva vse svoje samaritane, da se zanesljivo udeleže predavanja o strupenih pli nih, ki ga bo imel drevi Ob 18. uri v dvorani Ljudske univerze (Apolo kina) sanitetni podpolkovnik dr. Radulovič. Udeležba je obvezna za vse samaritane.
Lutkovno gledališče Sokola Matice v Varodnem domu uprizori v nedeljo 4.tm. ob 16. uri pravljično igro v treh dejanjih s predigro »tMarbuel, črni sluga pekla« er burko v enem dejanju »Gašperček islikar«. Če bo lepo vreme predstave ne
iX>.
h krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj. V ponedeljek 5. t. m. bo ob 20. uri v Golobovi gostilni »Pri lokomotivi« v Frankopanovi ul. skupna seja krajevnega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke za V. mestni okraj in propagandnega odseka. Seja je nujno obvezna za vse odbornike in člane propagandnega odseka.
Češki klub v Mariboru. Vabimo svoje rojake k proslavi rojstnega dne našega Masaryka, katero priredi češka dopolnilna šola v nedeljo 4. marca ob 2.30 uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma. Prijatelji Čehov dobrodošli!
Veseloigro »Velika repatica« bo vpri-zoril dramski odsek Sokola Maribor II, Pobrežje, v nedeljo 4. marca točno ob 19. uri pri br. Renčlju na Pobrežju. Vabljen je vsakdo! Zdravo!
Kozina: »Botanika za I. m II. razred srednjih šol« se dobi v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova c cista 13
Sokol Maribor III., Krčevina - Košaki. Ponovitve veseloigre »Nebesa na zemlji« zaradi smrti v družini nekega igralca ne bo 4. marca, ampak bo v nedeljo dne 11. marca ob 15. uri. Zdravo!
Godbeniki! Delavci in obrtniki, ki so vešči godbe na pihala in godala, torej taki, ki so že nekaj let sodelovali pri kakem godbenem društvu in taki, ki so bili pri vojaški godbi, naj se prijavijo »Godbenemu društvu »Sloga« v Mariboru«, Sodna ulica 9, pritličje. (Podružnica NSZ). Tam dobe vse podrobnejše informacije.
! »Po bolgarskih gorah«. Tako se glasi naslov predavanja, ki ga bo imel v sredo t. m. v okviru smučarskega odseka SPD g. dr. Brilej v dvorani kina »Apo-o« (Ljudska univerza). Predavanje bo ustriralo okoli 100 skioptičnih slik.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 4. marca. Ob 7.30: o konjskih boleznih, predava dr. Franc Veble; 8.15: poročila; 8: versko predavanje, predava dr. Mihael Opeka; 9.30: orgelski koncert (Blaž Arnič); 10: prenos cerkvene glasbe iz stolnice: 11: vokalni koncert Julija Betetta spremi jevanjem radio-orkestra; 12: čas, reprodukcija Beethovnove »Kreut-zerjeve sonate«; 16: Spomladanska de-a v sadovnjaku, predava Anton Elego; 16.30 koncert pevskega krožka Vič-Glin-ce; 17.15: duet citer in kitare (brata Ahačič); 20: radio-orkester; 20.45: reproduciran koncert orkestra balalajk; 21; vokalni sol. koncert gdč. Verbieeve; 22: čas, poročila, radio jaZz. Spored za ponedeljek 5. tm.: Ob 12.15: glasbene slike v reproducirani glasbi; 12.45: poročila; 13: čas, klavirske solistične točke na ploščah; 18: gospodinjska ura: »Nekaj za gospodinje in dekleta«, predava gdč. fiumekova; 18.30: »Nemčija v dobi konjunkture«, predava Ivan Kreft; 19: reproducirani odlomki zvočnih filmov; 19.30: Zdravniška posvetovalnica, predava dr. Magajna; 20: Čajkovski »Sym-phonie pathetique (plošče); 20.45; oper-
Narodno gledališče
REFFRTf"^
Sobota, 3. marca ob 20. uri: »Gospodična«. Poslednjič. Globoko znižane cene od 15.— Din navzdol. Zadnjič. Nedelja, 4. n ca ob 15. uri »Okence«. Globoko zniža;;e cene od 15.— Din navzdol. Zadnjič. — Ob 20. uri »Štam-bulska roža«. Znižane cene.
Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne ob 15. uri uprrzore nad vse zabavno komedijo »Okence«. Veljajo globoko znižane cene, od Din 15 navzdol. To je obenem poslednja uprizoritev tega dela. Zvečer ponove prvič po znižanih cenah »Štambulsko rožo«, melodijozno in uspelo Fallovo opereto.
Mariborsko Narodno gledališče gostuje v Rušah v nedeljo, 11. tm. v Sokolskem domu. Uprizori se nad vse zabavna češka komedija »Okence«, ki je v Mariboru dosegla velik uspeh.	_
Pri boleznih srca in poapnenju žil. nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigmra »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Polnilna peresa z zlatim in navadni« peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. !!■
njegove še močne sile Še mnogo let ohra Stanka Sotoška o temi: »Stanje naših nijo čilega in delavnega med nami In naj gozdov in povodnji«. Vsi gg. starešine bi jih bilo mnogo, ki bi mu bili enaki po vljudno vabljeni! ljubzni in požrtvovalnosti za domovino! Ljudska univerza v Mariboru. V pone Fran Tovornik na zadnji poti. V četr-1 deljek 5. marca je nadaljevanje politično tek popoldne so na pobrežkem pokopa- j ekonomskega cikla. Obišče nas spet prvo liščn pokopali gledališkega igralca Frana i vrstni narodnogospodarski strokovnjak Tovornika. Lep je bil pogreb, ki so se ga, in našemu občinstvu dobro znani preda-polnoštevilno udeležili njegovi stanovski; vatelj g. senator dr. Frangež iz Zagreba, tovariši in tovtrišice z upravnikom g. dr. Brenčičem na čelu. Ob odprtem gro bn se je poslovil od pokojnika v imeni gledališke uprave in Združenja gledaliških igralcev glavni režiser g. Joško Kovič, gledališki pevski zbor pa je poci predsedstvom dirigenta g. Lojzeta Hercoga zapel dve pretresljivi žalostinki.
Težko je bilo vsem, ko so se zadnjič po* slovili od Tovornika, ki ga bodo težko pozabili.
ne duete pojeta ga. Gjungjenac in gosp. Gostič; 21.30:	Dolinškov	šramel-kvar-
tet; 22: čas, poročila, radio-jazz.
Izbral si je zelo pereče vprašanje, in sicer problem »Italija, Nemčija in mi v ekonomskem pogledu«. To je kompleks velevažnih vprašanj, okoli katerih se danes vrti vsa politika srednje Evrope in naše Jugoslavije še posebno. Za nas Slovence pa so največjega usodepolnega pomena. V petek 9. marca predava g. glavni urednik Radivoj Rehar o pomenu narodnosocialističnega pokreta za Evropo.
Grajski kino. V soboto sc začne smeha polna vojaška humoreska »Vesela tovariša«. Paul Hdrbiger in Fritz Kampers v glavnih vlogah.
Kino Union. Od danes dalje vesela zabavna opereta »Beneška noč« z našim rojakom slavnim tenorjem Tinom Patie-ro, znano suibreto Lizzy Balla in iz vrst' ninv komikom Ludvikom Stosslom. Film poln krasnega petja in glasbe.
se
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih živčnih bolečinah v kolkih,^ usedu, uporablja naravna Franc-Jožefova voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
Vlomilec v Petelnovo trgovino obsojen. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj 211etni trgovski pomočnik France Osojnik, obtožen, da je lani v oktobru vlomil ponoči v trgoviiio urarja in optika Petelna na Grajskem trgu m odnesel razno zlatnino in srebrnino v skupni vrednosti okrog 50.000 Din. L bogatim plenom je vlomilec pobegnil v Avstrijo, kjer je bil v nekaj tednih nato aretiran in izročen našemu sodiscu, Ki Ra je obsodilo na 4 leta težke ječe m izgubo, častnih pravic za dobo 5 let. ^ Obuprio dejanje 16-letne mladenke. \ 16-letni Marjeti G., stanujoči v Gozdni ulici, se je zadnje dni nekaj kuhalo. Dekle je bila potrta ir, zelo melanholična. Nikomur ni povedala, kaj ji teži mlado srce. Ko je bila včeraj zvečer sama, se segla po strupu — oetevi kislini — in ga spila večjo količino. Strupena tekočina je pri obupanem dekletu naglo in grozno učinkovala. Domači so jo še pravočasno našli, zvijajočo se od hudih bolečin, in poklicali takoj reševalce, ki so mlado nesrečnico prepeljali v bolnišnico. Tam so ji zdravniki izprali želodec in jo rešili smrti..
Božji rop. Sinoči sta se priklatila v '?uše dva mlajša postopača. Rušanom sta se sicer zdela sumljiva, vendar pa niso slutili, da bosta oropala njihovo cer cev. Ko je legel na vas večer in ko je cerkovnik odzvonil večno luč, sta sla potepuha na delo.. Eden izmed njiju se ie najbrže že preje skril v cerkvi, dr ugi pa je stal zunaj na straži. Imela sta srečo in sta odnesla iz tabemakla dragocen kelih v vrednosti nad 2.000 Din. Tatvi no je opazil danes zjutraj župnik in jo takoj prijavil orožnikom.
Današnji trg za živila je bil spričo lepega vremena bogato založen iti je bila kupčija zelo živahna. Slaninarji so pripeljali na Vojašniški trg 36 voz zaklanih prašičev, okoliški kmetje pa 18 vozov poljskih pridelkov in 4 voze sadja. Prav tako živahna kupčija je bila tudi na kokošjem trgu, kjer so prodajali kokoši po 30 do 40 Din, purane po 35 do 60 Din, par piščancev pa po 15 do 35 Din. Precej je bilo na trgu tudi kuncev. Cene blagu se niso mnogo spremenile izza zadnjega trga in so bile sledeče: krompir 0.75 do 1 Din, kislo zelje 2.50 do 3 Din,^ repa 2.50 do 2 Din, česen 8 do 10 Din, čebula 1 do 1.50 Din, jabolka 4 do 8 Din, hruške 6 do 10 Din kg.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.5 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 2 stopinji C nad ničlo; barometer je kazal pri 13.8 stopinjah 737, reduciran na ničlo pa 735.3; relativna vlaga 91; od včeraj na danes je padlo 2 mm padavin. Vreme je jasno in tiho.
Stran š.
Problem rase in sterilizacije
Dve biološki predavanji univ. prof. dr. B. Zarnika iz Zagreba v Ljudski univerzi
Kulturne vesti
Problem rase in sterilizacije.
Dvoje prevažnih vprašanj javnega življenja, vprašanje rase in vprašanje sterilizacije s stališča evgenike, je obravnaval znameniti naš biolog z zagrebške univerze, g. prof. dr. Boris Zarnik. Posebno zaslugo si je pridobila Ljudska univerza s prireditvijo politično-social-nega ciklusa, ki služi poljudni, a vendar znanstveno utemeljeni obrazložitvi prevažnih dejstev sodobnega družabnega življenja. Ko tolmačimo v zgoščenih orisih komprimirano vsebino predavanja, da se bolj vtisne v spomin, vršimo pose! zvestega poročevalca, ki se ima zdržati vsakega osebnega in siceršnega mnenja, zakaj samo tako nam stopi jasno pred oči nepotvorjena ugotovitev znanstvenika.
Ako bi se bilo, tako je izvajal g. prot", dr. Zarnik, pri odločitvi o važnih vprašanjih dneva, ki so zadevala našo druž be.no strukturo upoštevalo tudi mnenje biologije, se ne bi bila storila marsikatera usodepolna pomota. Rasa, pojem biološke sistematike, je ozko povezan s pojmom narodnosti, se obrača na višie duhovno bitje človeka in ga uvršča v enoviti krog individuov, strinjajočih sev bistvenih dednih svojstvih z iluzijo skupne tradicije, skupnega porekla, narodnosti, gospodarskega in državno-politi-čnega življenja. Na kratko jo očrtal zgodovinski nastoj nauka o dedovanju, pre-membah nositeljev dednosti (genov) ter o risal 3 glavne rasne skupine: evropoidno, mongoloidno in črnsko, ki se razlikujejo prav po ustroju lobanj, barvi kože, barvi šarenice, barvi in strukturi las, nog, obliki možganske brazde in stanic ter duševnih lastnosti. Te skupine se dele v vrste. Znameniti Denika je razdelil evro-poidne rase v nordijsko, alpsko, dinarsko, sredozemsko in baltiško-vzhodne podvrste, ki jih seveda ne najdemo nikjer čiste, temveč več ali manj pomeša' ne med seboj. Ker se nositelji dednih lastnosti ne morejo pomešati med seboj, lahko ugotovimo med vsako narodnostno skupino pripadnike drugih ras; zato ni moči vezati vprašanje rase zgolj na vprašanje narodnosti.
Ciste rase niso zamogle nikjer ustvarit! velike kulturne vrednote, šele ko so se pomešale s prvotnimi prebivalci ali narobe, so začeli teči viri kulturnega živ Ijenja. (Tako v Grčiji, Italiji itd.) Zanimive so ugotovitve sev.-amer. komisije za psihotehnično preiskovanje bivših ameriških vojakov tYorkens). ki je n. pr. pri. Italijanih konstatiralo, da dosegajo severni Italijani inteligenčni vrh, dočim južni vrh duševne zaostalosti. Populacija slovanskih pokrajin v Italiji z južnjaki, bo nam nekoč zelo v prid. Ob koncu se je predavatelj dotaknil še vprašanja semitske rase. Kultura civilizirane Evrope je plod neouvenih naporov vseh evropej-
skih ras, ki so se pač na dolgi zgodovinski poti svojega razvoja pomešale med seboj in jih danes ni več mogoče očistiti rasno tujih primesi.
Mnogo bolj važno je vprašanje sterilizacije. Človek ščiti in izbira pač domače živali, na premišljen izbor samega sebe pa je doslej popolnoma pozabil. V naravnem gospodarstvu izbira v boju za obstanek življenjska silnost in nuja sama. Krivo tolmačena humanitarnost je zakrivila preštevilen razplod slabičev, telesnih in duševnih pohabljencev na nepopravljivo škodo zdravega naraščaja. Šele na temelju Mendelovih naukov o dedovanju so zgradili prvoboritelji (GaU ton) za zdravstveni napredek človeštva temelje evgenike, nauka o smoternem zdravstvenem poplemenitenju in ohranitvi človeštva. Lamarokovo mnenje, da se pridobljene lastnosti podedujejo, ni moglo prenesti preizkušnje po ugotovitvi zakona o čistosti genov (homozigoti, he-terozigoti), ki sicer tudi pripušča izpre-membe genov pod vplivi radija, toplote, vlage itd. Pomnožitev slabičev je dosegla tako mero, da je ogrožena civilizacija.
V naslednjem je predavatelj orisal vrsto dednih bolezni, ki razjedajo današnje človeštvo: hibavost, vse vrste umobol-nosti in dedne telesne ukvare.
Zahteva po podvezanju ploditve slabičev je obča. Nemčija je letos uveljavila zakon o sterilizaciji, ki ga štejejo med najboljše ukrepe te vrste. Sterilizacija predvideva prekinitev semenovoda pri moškem, jajčevoda pri ženskem bitju, ki mu drugače v ničemer ne škoduje ali celo ukvarja. Samo pri notoričnih nravstvenih zločincih se more uporabiti skop Ijenje. Danes ali jutri bo morala vsaka sodobna zdravstvena državna organizacija seči po enakih ukrepih, da obvaruje svoj narod pred strašno premočjo manjvrednih, telesnih in moralnih slabičev, pred propastjo in ga dvigne v krog močnih in sposobnih nositeljev narodne samozavesti ter življenjske sposobnosti in zdravja.
Nekaj za praznoverne čitatelje.
Ko so pred dnevi v belgijskem parlamentu pripravljali prestol za novega kralja Leopolda HI., so ugotovili, da je bi! dan pred tragično smrtjo kralja Alberta dan v popravilo in da je bil popravljen prav tisti dan, ko je bil odrejen kraljev pogreb.
Avtomobilski predor pod Montblankotn.
Neki francosko-italijanski sindikat je predložil francoskemu ministrstvu za javna dela projekt predorske ceste pod Mont blankom. Ministrstvo je ta projekt simpatično sprejelo in izjavilo, da ga bo začelo takoj proučevati. Izgleda, da bomo v doglednem času dobili avtomobilski predor pod Montblankom.
Knjižne zbirke Tiskovne zadruge
Založba Tiskovne zadruge v Ljubljani je sestavila za letošnje leto nekoliko zmanjšani program, vendar bo izdajala tudi še zanaprej vse dosedanje zbirke: Ljudski roman, Mojstre in sodobnike. Slovenske pisatelje in Slovenske poti, mimo tega pa bo izdala še eno mladinsko knjigo. V zbirki Ljudskih romanov bo izšel za Veliko noč Aleksandra Du-masa sina Rihteršičev prevod »Dame s kamelijami«, v jeseni bo pa do tiskan Juša Kozaka prevod Gunnarja Gunnarsona islandski kmečki roman »Ljudje na Borgu«. Oba romana bosta obsegala okoli 800 strani. V zbirki Mojstri in sodobniki bosta izšli prav ta ko dve knjigi. Konec junija bo dotiskan Andreja Gidea roman »Vatikanske ječe« v prevodu dr. A. Ocvirka, v februarju 1. 1935. pa Ivana Albrechta roman »Hajduk Nikola Suha j« prevodu B. Borka. Obe deli bosta obsegali okoli 260 strani. V zbirki Slovenski pisatelji, ki prinaša kritične izdaje najboljših slovenskih pisateljev, zlasti klasikov, bo izšlo letos »Zbrano delo dr. Franceta Prešerna« v redakciji našega največjega prešernoslov-ca prof. dr. Fr. Kidriča. Obsegalo bo vse, kat je Prešeren napisal, tudi vso njegovo korespondenco in obširne študije ter komentarje v dveh zvezkih s skupno 800’ stranmi. Obe knjigi bosta izšli ob koncu leta. V Slovenskih pisateljev potek bomo dobili Mileta Klopčiča -<>P e s m i« z litografijami Franceta Miheliča in prof. dr. Alfreda Šerka znanstveno delo »O psihoanalizi«. Prva knjiga bo izšla v juniju, druga pa v novembru. Obsegali bosta vsaka okoli 100 strani. Zadnja bo mladinska knjiga: Františka Lan-gerja roman »Pes druge čete« v prevodu prof. Pavla Holečka. Obsegal bo okoli 300 strani in bo izšel za Miklavža. Če pridobi Tiskovna zadruga med letom še primemo izvirno slovensko delo, ga bo izdala za doplačilo v zbirki Slovenske poti. Obroki za naročnike se plačujejo od letošnjega 1. marca do 28. februarja 1. 1935. Naročniki vsaj treh zbirk dobe po znižani oeni tudi revijo »Ljubljanski Zvon«. V treh letih, od 1931 do 1934 je izdala Tiskovna zadruga v teh zbirkah že 32 knjig, med njimi nekaj velikih del v prekrasni, uprav bibliofilski izdaji. Devetnajst je izvirnih slovenskih del, ostalo so pa prevodi iz svetovne književnosti, indijske, angleške, španske, francoske, ameriške (Adamič) in nemške.
Etnolog. Glasnik etnografskega muzeja v Ljubljani. Knjiga V. in VI. Uredi! dr. Niko Zupanič. Te dni smo prejeli zajedno dvojno številko tega odličnega, znanstvenega časopisa, ki obsega 378 sttani velikega formata. Bogata je vsebina zvezka in nekatere razprave ne bodo vzbudile zanimanja samo pri nas. temveč po vsej Jugoslaviji in še preko meja. Naj navedemo vsaj površno vsebino! Prva razprava je Mie Brejčeve sestavek »Slovenske narodne noše na Koroškem«. Jože Rus je prispeval zanimivo studijo »Slovanstvo in vlslanski Hrvatje«, v kateri doprinaša novo gradivo za svojo trditev o gotskem poreklu prvih nosilcev hrvatskega imena. P. Skok je objavil razpravo »Študije o jugoslovanskem slovarju na osnovi folklore in geograiije«, ki je napisana v francoščini s srbskohrvaškim resumejem in govori o taburiranju besed kača itd. N. Zupanič je prispeval razprave: K fizično-etnični metamorfozi narodov s posebnim ozirom na Jugoslovane; Antična terakota i/. severne .moravske doline v Srbiji; Zna-čenje nekih starih geografskih in etničnih imen na balkanskem polotoku; Narodna epopeja »Kosovo« in Etnološki značaj kosovskih Čerkezov. M. Gaspari je napisal razpravo »Zbirka starin in umetnin v Kamniku«; Midun Pavičevic razpravo »Črnogorci u pričama i anegdotama«; Milovan Grba razpravo »Kada je živeo Ivan Ravenjanin?« (v cirilici); M. Markič razpravi »Izenačenje slovanskih črkopisov« in »Nekaj pomembnejših slovanskih etimologij«; B. Saria razpravo »Narodopisno iz Povodnove^a dela »Biirgerli-ches Lesebuch«, Fr. Kotnik razpravo Drobosnjakov »Izgubljeni sin«, M. Brejčeva še nekrolog dr, Stanku Vurniku. Fr. Stelč nekrolog Josipu Mantuaniju, V. Bučar nekrolog dr, Lazarju Dimitrijevi-ču ter isti še nekrolog dr. Arnoštu Muki. Nadalje so v zvezku kronika, referati in kritike, kakor tudi časopisi in nove knjige. Kdor se zanima za vprašanja, ki jih obravnavajo naštete razprave, bo z zadovoljstvom segel po tem našem zares odličnem časopisu.
Slovenska Matica opozarja vse mariborske interesente za Melikovo »Slovenijo« (ki jo izda letos kot izredno publikacijo za svoj 701etni jubilej), naj se javljajo kot subskribenti pri njenih mariborskih poverjenikih, profesorju realne gimnazije g. dr. Jožetu Bevku in svetniku okrožnega sodišča g. Juliju Kudrn. O Melikovi »Sloveniji« in letošnjih rednih publikacijah »Slov. Matice« smo pisali pred nekaj dnevi.
Ptuj
Prvih 100.000 dinar‘ev za azil
Redni občni zbor Protituberkulozne lige — Razveseljiva bilanca društvenega delovenja
zdravniške pomoči potrebnim pa brezplačnega zdravnika. Tudi je z večjimi in manjšimi izdatki podpirala pomoči nujno
Med vsemi mariborskimi humanitarni-,i in socialnimi ustanovami je nedvomno najagilnejša Protituberkulozna liga. katere namen je plemenit in človekoljuben in se tudi dosledno izvaja po geslu: ^Odpri srce. odpri roke, otiraj bratovske solze«. In v takem znamenju je potekel tudi letošnji občni zbor, ki je bil v dvorani OUZD in ki ga je namesto odsotnega predsednika vodil poslevodeči podpredsednik, prvi državni pravdnikg. dr. Ivan Jančič.
Iz vseh podanih poročil je vela sama požrtvovalnost in ljubezen do trpečega sobrata. Najplodonosnejše pa je bilo vsekakor poročilo vodje akcije za azil, upravitelja okrožnega urada v Mariboru g. Stenovca. Fond za azil za tuberkulozne bolnike je narasel do konca prejšnjega meseca že na 99.407 dinarjev, tako, da je prvih 100.000 Din že zbranih. Društvo šteje 1328 rednih, podpornih in častnih Članov. Kakor vsako leto je tudi lani protituberkulozna liga poslala več ubogih otrok na morje in na Pohorje. Številnim siromašnim bolnikom je priskrbela brezplačno zdravljenje v bolnišniči,
potrebne, predvsem take, ki so zapustili bolnico in niso imeli sredstev za vožnjo v svoj rojstni kraj. Volitev novega odbora ni bilo, ker je bil lani izvoljeni odbor v smislu pravil izvoljen za dobo 2 let.
Pri raznoterostih se je v zadevi akcije za gradnjo azila razvila stvarna in živahna debata, v katero so posegli društveni poslevodeči podpredsednik dr. Jančič, docent dr. Matko, občinski svetnik Grčar, ravnatelj dr. Vrtovec, upravitelj Alt, predsednik društva hišnih posestnikov g. Meglič in drugi. Iz debate je bilo posneti, kako velikega pomena bo tak azil ne samo za mesto, mairveč tudi za bližnjo okolico. Z velikim zadovoljstvom so navzoči sprejeli izjavo pred sednika hišnih posestnikov, ki je dejal, da se mariborski hišni posestniki, kakor tudi najemniki, zavedajo pomena take u-stanove za naše mesto in radi darujejo vsak mesec svoj obulus za čimprejšnje uresničenje res plemenite** načrta.
Umrla je v Ptuju zasebnica Ana Ko-kolova v 68 letu starosti. Pokojnica je živela mnogo let pri svojih sorodnikih v obče spoštovani družini Mahoričevi. — Blag ji spomin!
Po dolgi mučni bolezni je zatisnila za večno oči posestnica Liza Sluga v Krčevini pri Ptuju. Dosegla je visoko starost 78 let in je bila polnih 3& let vdova. Blagopokojnlca je mati našega naročnika, odvetnika dr. Jurija Sluge v Ptuju. Ostalim naše iskireno sožalje!
Kino. V Mestnem gledališču se predvaja v soboto 3. tm. ob 20. uri in v nedeljo 4. tm. ob 18.30 in 20.30 uri film »Pesem nad pesmimi«. Najboljši film Marlene Dietrich. Kot dodatek Ufin in Fcksov tednik.
Sejem za prašiče v sredo 28. februarja t. 1. je bil izredno dobro založen in tudi kupčij^ je bila zelo živahna. Prignanih je bilo 360 ščetinarjev, prodanih pa 147. Cene so nekoliko poskočile in sicer so se prodajali pršutarji po 6.50—7 Din, polmastni od 7—S.25 Din kg žive teže. Zaklani po 9 Din; krasci, stari 6—10 tednov so se prodajali od 120—175 Din eden.
Mladi harmonikarji »pomladka Rdečega križa« iz Maribora prirede pod vodstvom g. Šušteršiča, dne 11. marca t. 1. ob 6. uri koncert v tukajšnjem Mestnem gledališču.
Poljčane
Na prvem letošnjem sejmu je bilo zaradi lepega vremena dokaj živahno. Pri-j gnane živine je bilo 159 glav, prodane i 30.
Dve gledališki prireditvi. Jutri v nedeljo vprizore v Studenicah ob pol 16. uri igro »Domen« v režiji br. Štefan-cijoze, v Poljčanah pa pripravlja Sokol za 18. t. m. v režiji br. Koviča 3deiansko burko »Maks v škripcih«.
Zanimanje za vodovod v Poljčanah je še vedno veliko. Že lani smo poročan, da je prostor, kjer je izvirek, last direkcije državnih železnic v Ljubljani. Zato je bilo treba pred gradnjo samo najprej rešiti vprašanje odstopitve prostora, kjer je izvirek. Med tukajšnjo občino in železnico so se vršila zadevna pogajanja, ki so uspela v toliko, da prispeva železniška 'Uprava, ki je tudi zainteresirana na gradnji vodovoda, k gradnji z brezplačno dobavo in dostavitvijo vodovodnih cevi na postajo Poljčane in da dovoli brezplačno uporabo njenih parcel za vodovodni rezervoar. Nadaljnji stroški bi se krili iz prispevkov občinske uprave, banske uprave in strank, ki na vodovod reflektirajo. Tako se bodo po sklenitvi pismene pogodbe med železniško upravo in občino storili nadaljni koraki za čimprejšnjo izgraditev.
Požar. V bližnji okolici na meji naše fare je v hiši vdove Ane Tomažičeve te dni izbruhnil požar in je zgorela hiša in vse kar je bilo v njej. Mati je z 21etnim otrokom še spala in bi bila morda oba zgorela, da ni dete z jokom zbudilo matere, ki je še v zadnjem hipu rešila otroka in sebe smrti. Ogenj sta povzročila baje dva popotnika, ki sta takrat tam prenočila.
V vsako Mo ii
Problemi obmejnega šolstva mariborskega okraja „
Sedanji položaj v šolskem in nacional* nem ozira in potrebni novi ukrepi
Stanje šolstva je nedvomno najzanesljivejše. merilo za kulturo vsakega naroda. Zato je umevno, da se posamezne države kar kosajo, kako bi dvignile svoje šolstvo na čim višjo stopnjo. Nedvomno se je tudi pri nas po osvobojenju v tem pogledu dosti storilo. Nešteto novih šol je bilo ustanovljenih, veliko število obstoječih je bilo razširjenih, zgrajenih je bilo obilo novih šolskih poslopij od skromne gorske šolske hišice do najmodernejše, z vsem komfortom opremljene šolske palače. Mišljene so tu le osnovne šole, kajti te služijo pretežni večini našega naroda kot edina izobra-ževališča. Prav je tudi tako. Naš narod ,ie ukaželjen in si želi šol in urejenih šolskih razmer. Slabo upliva na ljudstvo, če vidi, da je v sosednih krajih za šolstvo bolje preskrbljeno kakor doma, da se sosedni deci posveča večja pažnja ko njegovi. Posledica temu mora biti neraz-položenje med ljudstvom, nezaupanje do državnih ^oblasti in žal tudi mržnja do države. Če velja to za notranjost, v koliki meri mora še-le veljati za mejo, kjer Ščuvajo ljudstvo in netijo njegovo nerazpoloženost še razni odgovorni in neodgovorni elementi iz krajev preko meje. Za konsolidacijo in moč države pa jc v prvi vrsti potrebno zadovoljno in vdano prebivalstvo. Močna je država Is tedaj, če ima zveste in vdane državljane, če uživa ugled svojih sosedov in če ima dobro zavarovane meje. Meje pa ne branijo strelski jarki, bodeče žice, španski jezdeci itd., ampak zadovoljno, narodno zavedno in zvesto obmejno prebivalstvo. Tako prebivalstvo pa vzgajajo naše osnovne šole. In te šole morajo biti na meji najboljše, da bodo kos svoji nad vse težavni nalogi. Le tiste obmejne šole, ki so v vsakem oziru na višku, zadovoljujejo prebivalstvo in pridobivajo državi ugled pri sosedih preko meje.
Zato bi morala biti šolska poslopja na meji reprezentativna, na zunaj in na znotraj, šolska deca kar najbolje preskrbljena s šolskimi potrebščinami, kakor tudi z obleko in hrano. Šolske oblasti ne smejo smatrati mejo kot kazensko kolonijo, kamor premeščajo učiteljstvo disciplinskim potom, ampak na meji bi morali biti nameščeni le najboljši in najidealnejši učitelji, ki sami želijo delovati med obmejnim prebivalstvom, kajti le takim so zagotovljeni popolni in trajni uspehi. Seveda bi jim morale nuditi oblasti vso gmotno in moralno podporo. Da je prav na meji potrebno, da je zadostno število učiteljstva na razpolago in da so vsa učna mesta zasedena, je menda samo po sebi umljivo. Toda poglejmo si, kako je v resnici! Da so razmere na naših obmejnih šolah nevzdržne, priča dejstvo, da se oglašajo v sedanji proračunski debati v narodni skupščini naši narodni poslanci ter zahtevajo zboljšanje teh razmer.
Govor naj bo v naslednjem zaenkrat le o obmejnih šolah mariborskega okraja. Gotovo pa razmere v drugih obmejnih okrajih niso drugačne kakor pri nas.
V	poštev pride tukaj 10 šol, ki ležijo tik državne meje, oziroma mejijo šolski okoliši neposredno na Avstrijo. Teh deset šol s 44 oddelki obiskuje trenutno 2341 otrok. Ena teh šol nima niti lastnega šolskega poslopja, ampak je nastanjena v navadni kmečki hiši v prvem nadstropju, med tem ko stanuje lastnik hiše s svojo dr liži no v pritličju. To je enoraz-redna šola v Gradišču. V borni sobi, ki meri 5 krat 5 kvadratnih metrov je stlačenih 63 otrok, tako da pride na enega približno en kubični meter prostornine. Kako prijetno je v takem prostoru poučevati, ve samo tisti, ki je to izkusil.
Na ostalih devetih šolah manjka skupaj sedem učnih sob. Torej manjka na obmejnih šolah mariborskega okraja skupaj 8 učnih sob. Učnih oseb manjka na sedmih šolah trenutno osem, če ne računamo učnih oseb, ki so morda na bo-'ezenskem dopustu. Le na šolah pri Sv. Juriju ob Pesnici, Sv. Križu in Gradišču so zaenkrat vsa učna mesta zasedena. Povprečno bi prišlo na eno učno osebo, ako bi bila vsa mesta zasedena, 53 otrok. Tako pa pride na eno učno osebo 63 otrok, kar je dosti preveč, če pomislimo.
da je to povprečno število in poučuje včasih ena učna oseba naenkrat nad 80 otrok. Na učne uspehe in zdravje otrok kakor učiteljev to nikakor ne more dobro uplivati, ako še pomislimo, da je precejšnje število obstoječih učnih sob v higienskem oziru prav pomanjkljivih.
Socijalne razmere šolskih otrok so prav žalostne. Njih starši so po večini viničarji, delavci, kočarji in mali posestniki. Le malo število otrok je večjih kmetov, ki pa dandanes preživljajo tudi prav težke čase. Ni torej čuda, da se upravitelji omenjenih šol bridko pritožujejo, da manjkajo otrokom najpotrebnejše šolske knjige, zvezki in druge potrebščine. Da mora tudi to dejstvo zelo kvarno uplivati na učne uspehe, je jasno. Ker je prebivalstvo ubožno, tudi občine in krajevni šolski odbori ne morejo šol oskrbovati kakor bi to morale. Zato so naše obmejne šole tudi z učili prav skromno preskrbljene. Šolske knjižnioe, ki so za vzgojo otrok tako važnega pomena, so na večini teh šol v dokaj žalostnem stanju. Kakor manjkajo otrokom učni pripomočki, tako jim manjka zlasti pozimi potrebna obleka in obuvalo, kar zopet zelo ovira redni šolski obisk. Prehrana teh otrok je v splošnem slaba, zato so otroci slabotni in podvrženi boleznim, kar zopet otežuje šolski obisk in napredovanje.
Da se olajša vsaj nekoliko socialna beda^ otrok, prireja učiteljstvo teh šol božičnice, in sicer s pomočjo podpor CMD, banske uprave in raznih društev, kakor tudi zasebnikov. Največ še v ta namen žrtvuje CMD, ki je n. pr. za lansko božičnico pri Sv. Duhu na O. v. darovala 20CO Din, za božičnico v Št. liju 1000 Din, Gradišču 500 Din itd. Skromnejši so bili prispevki banske uprave, ki je za božičnice teh šol darovala približno 3000 Din, in sicer po 200 do 600 Din za posamezno šok). Skromne so bile te božičnice in le kapljica olja v veliko socialno bedo naše obmejne dece. Kako pa skrbijo Nemci onstran meje za svoje ali bolje rečeno za otroke slovenskih staršev in delajo s tem v prvi vrsti propagando za svojo avstrijsko državo, o tem je obširno poročal »Večernik« v svoji številki od 8. januarja t. 1. Tudi mi bi morali na naši meji prirejati božičnice v podobnem stilu, ne samo zato, ker so v resnici potrebne, ampak tudi. da bi s tem paralelizirali propagandno delo nemških bojnih organizacij.
Celo. Deutsch-schsvabiseher Kulturbund si jc nadjal nalogo skrbeti za nemške obmejne otroke in s tem zbujati pri slovenskih starših mržnjo do slovenstva ter propagirati nemštvo. Do lanskega leta je prirejalo omenjeno društvo na naši meji
božičnice. To pa je naša oblast po pravici zabramla. Toda kljub temu je lani odposlanec Kulturbunda iz Ptuja razdeljeval po Apaški kotlini darila v obleki, in sicer samo Nemcem. Kako mora to uplivati na naše ubožno slovensko obmejno ljudstvo, si lahko mislimo. Vpliv Nemcev v naših obmejnih krajih je še velik. Saj so oni gmotno trdnejši od Slovencev, katerim ponajvečkrat režejo kruh. Zato so naši ljudje odvisni od njih in se dado v vsakem oziru, posebno pa nacionalnem uplivati od njih.
Te ljudi bo težko preobrniti. Naša edina nada je in ostane mladina. To si moramo pridobiti! Pridobili si jo bomo pa le z dobro urejenim šolstvom in primernimi socialnimi ukrepi. Po otrocih pa si lahko pridobimo tudi njih starše. Zato je nujno potrebno, da posveti merodajna oblast največjo pažnjo našemu obmejnemu šolstvu ter da to čuva kakor punčico svojega očesa, če je tudi varčevanje danes povsod potrebno, vendar tukaj ne bi bilo na mestu in bi se utegnilo kruto maščevati.
Ta opis razmer na naših obmejnih šolah nima nikakor namena kritizirati delovanja šolskih oblasti, ampak hoče oblast
le opozarjati in sicer še tik pred 12. uro, kakšna nevarnost grozi državi, če ne uredi obmejnega šolstva tako, da bo v zadovoljnost obmejnega ljudstva in v ponos države. Dolžnost naše javnosfl, zlasti naše CMD pa je, da vedno opozarja oblast na nedostatke našega obmejnega šolstva in po svojih močeh pomaga oblasti, zlasti pa pomaga lajšati socialno bedo obmejne dece. Narod bo za to hvaležen! Nujna potreba pa je tudi, da so upraviteljstva in učitelji obmejnih šol neprestano v stiku z glavnim odborom naše šolske družbe, in sicer potoni domačih podružnic CMD. Iz tega pa sledi nadaljnja nujna potreba, da se ustanovijo v vseh obmejnih krajih podružnice CMD, če je to danes moda ali ne. Jasno nam mora biti, da nam je CMD danes prav tako potrebna, kakor je bila nekdaj, če ne še bolj! Mariborskima podružnicama CMD pa gre nad vse hvaležna naloga, da po svojih močeh nadalje podpirata svoje obmejne posestri-ne. Vzajemnemu delu podružnic z , glavnim odborom se mora posrečiti dvigniti naše obmejno šolstvo, kar bo le v korist našemu narodu in v ponos naši osvobojeni domovini.
Šport
Table tenis turnir za prvenstvo Maribora
Jutri v nedeljo 4. tm. bo v telovadnici v Cankarjevi ulici table tenis turnir za prvenstvo Maribora, ki sta ga organizirala mariborski akademski sabljaški klub in ISSK Maribor. Tekmovanje se bo pričelo ob 14. Tekmovalo se bo v moškem singlu, moškem doublu in ženskem sin-
Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. V ponedeljek 5. trn. ob 20. važna odborova seja v društveni pisarni, Kolodvorska ulica 1.
Tekma v smuku za prvenstvo MZSP. Mariborski smučarski klub priredi v nedeljo 11. tm. tekmo v smuku za prvenstvo Mariborske zimskošportno podzve-ze, in sicer pri Seniorjevem domu. Po smuku bo smuška tekma za odbornike MSiK.
Olimpijski odbor v Mariboru je te dni
razposlal prošnje za podpore za udeležbo naših športnikov na urihodnjo olim-piado, ki bo, kakor znano, leta 1936 v Berlinu. Vsi prijatelji športa se naprošajo, da darujejo po svojih močeh in tako omogočijo nastop naših športnikov na olimpiadi.
Revija mariborskih nogometašev. Jutri, v nedeljo 4. tm. bo na igrišču SK Železničarja zanimiv nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali skoraj vsi mariborski nogometaši, člani klubov SK Železničarja, ISSK, Maribora, SK Rapida iti SK Svobode. Okrožni kapetan g. dr. Planinšek je za ta turnir sestavil štiri teame, ki bodo tekmovali po sledečem vrstnem redu: Ob 14. team rdečih proti teatnu zelenih ob 15.30 pa team modrih proti teamu belili.
glu. Turnir bo revija naših najboljših igralcev te športne panoge v Mariboru in bo po prijavah sodeč tudi nudil lepe igre. Vse prijatelje te zanimive športne panoge vabimo, da prisostvujejo turnir ju. Vstopnine ni!
Mala olipiada v Mariboru, V okviru o-limpijskega dne, ki bo 10. junija bo priredil mariborski olimpijski odbor velike športne tekme v tilu male olimpiade. — Tekmovale bodo vse športne panoge, nastopil pa bo tudi Sokol.
Tekmovanje za prvenstvo dravske banovina ” rokoborbi bo v dneh 10. in 11. marca t. 1. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Prireditelj je SK Ilirija.
Sokolstvo
Sokol Sv. Trojica v Slov. goricah je
priredi dne 11. februarja pešizlet k Sv. Antonu v Slov. goricah. Bil je prav zanimiv, ker se je vršil po načinu terenskih iger. Bilo je 27 udeležencev. V nedeljo 25. februarja pa smo imeli predavanje o sadjarstvu. Predaval je znani strokovnjak g. Aplenc iz Maribora. Nad 40 poslušalcev je pozorno sledilo zanimivim in koristnim izvajanjem predavateljevim. Marsikoga pa bo zanimalo tole: V občini Senarska so razen dveh. glasovali vsi odborniki z županom vred proti malenkostnemu zvišanju postavke za Sokola v proračunu. Med odborniki, ki so glasovali proti, sta tudi dva člana Sokola.
Ferencz Molnar:
BI^ER
6.
»Ljubim te, tvoja sem!« je rekla doktorjeva »ena pustolovcu v Rittergasse št. 64, vrata 15, kjer je Ratoti naje! sobo za te sestanke.
Sedela sta na stolih iz baržuna.
»Ti me ne ljubiš!« je dejal Evgen, ki se je uverfl, da ji on ni tako potreben, kakor si je domišljala doktorjeva žena.
»Vendar se ne motim,« je nadaljevala in ga poljubila na čelo
»Zavrži ta biser, pa boš videla da ti nisem potreben!« jc svetoval Ratofi.
Vstala je ogorčeno in ga pogledala tako, kakor pogleda ženska moža. o katerem >3 prepričana, da je ne razume in je ne bo nikoli razumel.
»Fej!« je izbruhnila. »Ti me ne ljubiš in nisi vreden moje ljubezni!«
7.
To je trajalo dva meseca. Gospa ni biia več ne zdrava ne rdeča. Lica so ji zbledela,, spala je slabo, minil ji je tek.
Doktor je nil zelo vznemirjen.
»Kaj ti je, dušica?« je povpraševal venomer.
In žena mu ni odgovorila nič, samo obe sila se mu je za vrat.
»Nesrečna sem, neizrekljivo nesrečna . . .« je plakala.
Doktorju so postale oči vlažne. Čakal je, da mu žena prizna prestopek, nezvestobo in čutil se jc neskončno majhnega pred njenim grehom. In bil je brez sveta, Kaj naj v teni važnem trenutku ukrcr.e.
8.
Do večera ni bilo med njima nobene be sedice. Oba sta se težko borila s seboj. On je sklenil, da ii odpusti, ker se je bila namembi povedati svoj greh.
Posadil jo je :ia kolena kakor otroka.
»Govori, le izpovej se. dušica!« jo jc hrabril in nagovora!.
žena pa se ,nu ni upala pogledali v oči. marveč jc samo prosila:
»Ustreli me. drugega ne zaslužim.«
»Cernu vendar?« je pritiskal na njo mož.
»Ker sem . . . Ker sem . . . kradla . . • Našla sem na reduti biser in sem ga pobrala .. . Prinesla sem ga domov in zdaj me tatvina teži . .«
Jecljaje in ihte je vstala in šla v omaro ter prinesla doktorju biser.
»To jc vse,« se je začudil mož. »Nič ne bodi v skrbeh zaradi njega. Že jutri bo na mestu, kamor spada.«
Zdravnik je zajokal, tako ga jc bilo prevzelo veselje, da ga žena ni varala.
9.
»Zakaj pa ste včeraj izostali?« je vprašal Evgen zdravnikovo ženo, ko sta ostala sama.
»Kaj pravite, kaj govorite?« je vprašali nedolžno.
Evgen je poškrlalel od sramu, da se ,io dal tako lahko premagati.
»Kaj ste dejali?« je vprašala doktorjeva žena, ko se je zdravnik vrnil domov. »Prej, ko je moj mož izginil skozi vrata, ste mi nekaj rekli. Govorili pa ste tako tiho, da vas nisem razumela . . .«
»O, saj ni bilo nič . ..« sc je izgovarjal .Evgen.
Obšla ga je mrzla polt.
10.
»Ljubček moj,« je dejala žena doktorju. -odkar sem ti izročila biser, seni zopet tako mirna. Verjemi mi... nisem ime la poguma, da bi ti gledala v oči . . . tako me je težila tatvina. Zdaj vidim, da bi ti morala takoj izročiti biser. Neumnica! Pa sem čakala in toliko trpela!«
Vmes je jokala in se smejala, na koncu pa je zapela arijp. Potem se je ustavila pri oknu, gledala zamišljeno na ulico, se oblekla in šla z možem v gledališče.
»Tako sem srečna,« je govorila, ko sta s? vrnila po predstavi domov. Ali čutiš mojo srečo? Ti dobri, pošteni možiček!«
In obsula ga je z viharnimi poljubi.
KONEC.
lil ari bor
lil ari bor
TRGOVSKI DOM
Aleksandrova cesta 25
v M a r ! S o t d, dne S. I!I. 1933.
SC.V^;Si*fl£3JSSfflmUHHH
MARIJ SKALAN:
Mariborsfi »Večernltf« Jufra
VKammmmmmmmmmBKLmmmBEmammam
Slran S.
Roman iz prazgodovine človeštva.
Toplo pomladansko solrrce je lilo svoje žarke na obširno pokrajino bajno bujnih gozdov, zelenih pašnikov in plodnih poli, med katerimi so se stiskale okoli kockastih svetišč solnčnega božanstva čudne, v terasna nadstropja zidane in z oplotenimi vrtovi obdane hiše. Po sredi pokrajine je tekla leno široka in globoka reka, skoraj povsod tesno sledeč njeni strugi se je pa vila gladka cesta.
Bilo je okoli pete popoldanske ure, ko se je prikazala iz gozda visokih praprotnih palm na ovinku ceste, vzpenjajoče se po položnem hrbtišču nizkega griča nad reko, velika karavana ogromnih slonov, ki so jih vodili s sulicami, meči in ščiti oboroženi vojščaki bakreno-rdečkaste polti. Oblečeni so bili le v kratke, do kolen segajoče halje, stkane iz trdih pisanih niti in prepasani iz kož brezdlake zverjadi. Glave so jim pokrivale stožčaste čepice iz ljuhja nekega neznanega drevesa, ki ga je solnce ožga-
so počasi, skoraj leno in vedno tilio. Izraz njihovih obrazov je bil truden, nekoliko top.
Prav tako leno so prestavljali svoje slopaste noge ogromni sloni/ki so nosili na ploskih hrbtih velike košare, vsako s štirimi udobnimi sedeži in tkaiio streho nad njimi. Na sedmem izmed njih, ki je bil poleg osmega največji, je sedel rdečepolt mladenič, sedemnajstih let, opravljen nenavadno razkošno in ves poln silnega dostojanstva. Njegova oblačila so bila stkana iz dragocene volne snežnobelih planinskih lam ih zlatih, kakor najfinejši las tenkih niti. Prsa mr. je pokrival ščit iz čistega zlata, okrašen z dragim kamenjem, glavo pa mu je pokrivala istotako zlata čelada s perjanico. Zlati so bili tudi njegovi sandali in obročki na zapestjih. Tri. sužnje, ki so sedele poleg njega, so bile oblečene bolj preprosto...toda. še vedno' bogato. Graciozno so bočile svoje polne, oble
k> rjavkasto in rdečkasto, podobno ka- grudi ter se ozirale s svojimi ko oglje kor polt tistih, ki so jih nosili. Stopali | črnimi, globokimi in strastnega ognja
polnimi očmi po okolici, po karavani in po: svojem gospodu, azteškem princu Af-tagadu.
Na osmem slonu, ki’je bil prav tako razkošno okrašen in osedlan, je potovala š svojimi tremi. sužnjami njegova šestnajstletna sestra, ..princesa Evalasta. Bila je vitka kakor pdlma, gibčna kakor kača, živa kakor igrajoča se mačka in vroča kakor švigajoči zubelj. Modro-čme lase je imela pristrižene na kratko ih skoraj docela skrite pod zlatim pokrivalom, podobnim polkrogli, na katerem so iz velikih bleščečih se draguljev rasli šopki • dolgih puhastih peres bele, rdeče-in rumene barve ter se v nežnih lokih spuščali nazaj proti njenemu kovinsko se bleščečemu vratu in oblim ramenam. Telo ji je pokrivala enaka halja kakor njenemu bratu, princu Af-ta-gadu, samo da ji grudi, ki so bile napol gole, ni stiskal oklep. Na drobnih, finih rokah je imela polno zlatih obročkov, deloma kovanih, deloma pletenih iz drobnih zlatih nitk. V desnici je držala 'krasno pahljačo, ki je pa ni uporabljala, saj so ji za hlad skrbele njene tri sužnje z velikimi pernimi pahljačami, ki so jih zibale semtertja v enakomernem ritmu ljubavne pesmi, ki so jo polglasno prepevale.	’
Pesem- je pripovedovala o mladeničih,
ki so hrepeneli po lepi princesi, pa je prišel neznani junak iz daljnih dežel za gorami in vodami in jo odvedel s seboj. In mladeniči so tožili po njej, trgali svoja dragocena oblačila in si posipali glave s peskom.
Princesa Evalasta je menda ni poslušala. Njene črne oči so se zastrmele brez cilja v daljavo,* zamislila se je. Morda je premišljevala o svpji mladosti, ki jo je pustila doma, tam daleč na zahodu, odkoder je pripotovala — in o bodočnosti, ki ji je šla nasproti na daljni vzhod, v tujo deželo, v središče in srce. sveta. Tudi ko so sužnje dopele svoj spev in utihnile, se izraz njenega pogleda in obličja ni spremenil. Menda še čutila ni, da jo je objela tišina soparnega dne, ki so jo motili samo koraki slonov in bosih vojščakov po- prašni cesti: »Žarek solnčnega božanstva, princesa princes, občudovana med občudovanimi, ali naj ti tvoje sužnje še prepevajo v razvedrilo, da. ti bo lepše in krajše potovanje?« je spregovorila čez čas najmlajša sužnja in se globoko priklonila pred zamišljeno Evalasto.
Princesa je nekaj trenutkov molčala, nato pa odgovorila:
»Ni treba! Pustite me, da bom nemrt strmela v daljavo.«
(Se bo nadaljevalo.)
Mali oglasi
Bazno
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih .mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixi._______________
JOS. TICHV IN DRUG.
Konces. elektrotehnično pc djetie. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstaJacije . stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah
HOTEL »ZAMORC«
sprejme abonente na dobro domačo hrano-po nizki ceni. 845
741
Kvalitetni čevisi
za vsakogar že Bi Vili
ZLATO.
zlatnike in platino 'kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afineriia zlata. Orož-jova ulica 8.___________3642
COUCH1, ZOFE. MADRACE
kakor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri Ferdu Kuharju, Vetrinjska ul.
26 ._____________________4413
VAŽNO OPOZORILO!
Naznanjam, da izdelujem lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno od Din 30.000 naprej, kakor tudi vsakovrstne zidane hiše. vsakovrstne ograje (plotove), nova tla, vsa popravila v zidarski in tesarski stroki točno, dobro in solidno po nainižji ceni. Zglasiti se je pri podjet. ju Franc Spes, Tržaška cesta
27, nasproti vojaške bolnice ali v stanovanju Linhartova ul. IS, Maribor- ________4021
NOVOPOROCENCI POZOR!
Pri nakupu kuhinjske posode in opreme sprejmem tudi na delni odpis vložnih knjižic Mestne hranilnice, Spodnješta jerske n posojilnice v Narodnem domu v Mariboru. Albert Vicel. Maribor. Gosposka ul. 5.	684
PERJE, PUH, BLAZINE,
zavese, flanelaste in vatirane odeie najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8, Vetrinjska ulica 7.	819
POPRAVILA KLOBUKOV
izvršujem čedno, hitro in ceneno že od Din 20.— naprej. Ana Hobacher, Aleksandrova cesta Tl.	821
NE OBUPUJTE!
Znanost odvrača od posledic materijalne krize, ki tlači vse sloje! — Vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. do 18. ure daje točne podatke o Vaši usodi v inozemstvu priznana
domača astrografologinja
Mme. Felicitas, Sodna ul. 26, III. nstr., vrata 8._______822
BRANJARIJO
»a dobrem mestu oddam proti mali odkupnini. Naslov v l»Tim »Veternika«. $25
DNE 6. MARCA 1934
ob 9. uri se bo prodalo iz kon-kurzne maso pekarije Josipa Misleja, Koroška cesta 21, razno pekarsko orodje, posoda, uteži, razni izdeiki in slaščice.	824
LISICE IN DRUGE KOŽE
prevzame v strojenje, barvanje v raznih barvah in v popolno izdelavo Peter Sem-ko, krznar. Gosposka 37. 826
PREKLIC!
Tem potom preklicujem vse. kar sem žaljivega izrekel o gospodu Ivanu Pogorevcu ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Anton Poklič, Pobrežje.	838
DAMSKI KLOBUKI!
Dospeli so najnovejši modeli iz Pariza. Dobite jih v Dravski ul 10. Cene zelo nizke. Priporoča se Mira Čebulj, modistinja.	844
NAJCENEJE KUPITE”
vsakovrstno pohištvo lastnega izdelka pri K, Zelezitiger-ju, Tržaška c. 18, Linhartova ul. 4. Istotam na prodaj nekaj novih vrat in okenskih okvirjev v razni velikosti. 851
SVETLI PREMOG DIN 37—
Mejovšek, Tattenbachova ul. 13, Tel. 2457. Karbopaket. 860
Stanovanje
ODDAM ZASEBNA DVOSOBNA STANOVANJA
za Din 500— 600.— in 700,— Maribor, Smetanova ul. 59.
817
STANOVANJE.
sobo in kuhinjo, oddam s 1. aprilom v najem. Stritarjeva ul. 31. Vprašati Vicel. Gosposka u1._5.	8l6
STANOVANJE,
dve parketirani sobi in kuhinja, z napeljavo plina v novi hiši oddam s 1. aprilom. Naslov v upravi._	847
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. aprilom stranki brez otrok. Naslov v upravi »Veternika«.	852
SZupim
Kupim otroški
ŠPORTNI VOZIČEK.
Naslov v upravi.	827
Kupim dobro ohranjeni »SINGER« ŠIVALNI STROJ.
Ponudbe na Biščak, .Alsksanv drova cesta 43, pritiife. 837
Kupujte svoje po-trebšiine pri naiih inserentih l
Šolstvo v Rusiji.
Po podatkih komisarja narodne prosvete je v Rusiji 600, visokih šol s 491.000 slušatelji. V poslednjih 5 letih se je število delavcev med visokošolci podvojilo, leta 1928 jih je bilo 25%, lani pa že nad 50%.. Leta 1928 je na -visoikih šolah študiralo 15% komunističnih visokošolcev in je njih število do lani naraslo na 33%. število ikomsomolcev je poskočilo od 19 na.30%. V času prve petletke je sovjetske univerze absolviralo 17.000 strokovnjakov, lani pa žc 37.000. Štčvilo akademsko naobraženih je poskočilo od leta 1928, ko jih je bilo 170.000 na 303.000.
V sovjetskih kaznilnicah.
Neki časnikar* ki je bivkl leto dni v Rusiji, piše obširno o stanju ruskih kaznilnic v nekem londonskem dnevniku. Med drugim pravi, da so v Moskvi, Leningradu in še v nekaterih drugih mestih vzorne kaznilnice, kjer zelo lepo ravnajo š kaznjenci. Kaznjenci smejo čitati Časopisje, kaditi, imajo vsak dan predavanja in enkrat na mesec je -zanje v kaznilnici gledališka predstava. Po nekaj mesecih dobi kaznjenec, če se lepo vede, dopust in sme obiskati svojo družino, če je poročen, če je samski pa svoje dekle.
Podpirajte Protituberkulozno Sigo!
Ogromna razstava
najlepše obleke, plašči. Atelje
za
kompleji, kostumi in moderno konfekcijo.
Globoko potrti v veliki Žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je zapustil za vedno naš ljubi mož, oče, sin, brat, tast in stari oče
dr. Franc Jankovič
minister n. r., zdravnik moške kaznilnice, predsednik zdravniškega društva '
po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti v 65. letu svoje starosti ob 12. uri v petek, dne 2. marca.
Pogreb se vrši iz hiše žalosti, Pobrežka cesta 20. v nedeljo ob pol 3. uri popoldne na mestno pokopališče v Pobrežju, kjer ga bomo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. , .
Sv. maša zadušnica sc bo brala.-v ponedeljek, 5. marca v župni cerkvi sv. Magdalene ob V*9. uri.
Maribor, dne 2. marca 1<*34,
Berta Jankovič, žena; Slavica Vršič, hči; Franc Jankovič, oče; 'Alojzij, upravitelj zdravilišča v Dobrni, brat; dr. Alojzij Vršič, konzul, zet; Jelikica, vnukinja.
posoiLNicn i. z. z o. p. aniiBOi. NnwoD
ustanovljena .. 18S^.
Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Dir Rezervni zakladi 8,800.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun tet ;ih -ibrestuie
najkulanineje
UMETNE OCI
gotove, popolno-noma naravna za
naša pacijonte
F. Ad. MUller Sohne
Wl«jb«den v Mariboru hotel „Pri Zamorcu'1 Goapoaba ulica dae IV. marca UU.	832
im
se priporoča s svojimi najboljšimi krojaškimi strokovnjaki za izdelavo raznih oblačil po meri in po naj-novejši modi. Specijalni zavod za uniforme. Velika izbira angleškega, češkega in domačega blaga razne kvalitete po konkurenčnih cenah.
priporočam pravkar dospele dunajske pomladanske modele po zmernih cenah, kakor tudi najmodernejše izvrševanje popravil ceneno in točno.
,,ELEGANCE"
damski talon klobukov
Aleksandrova cesta 13.	861
6^Dunajski velesejem
(„WIENER MESSE")
od 11. do 17. marca 1934
(V Rotundi do 18. marca)
Sejent za luksuzne predmete in vsakdanje potrebščine. — Sejem za pohištvo. — Britanska razstava. — Madžarska razstava. — Sejem za tkanine. — Konfekcija za dame in gospode. — Pletenine. — Modna kožuhovina. — Keramika in steklo. — »Lepo potovanje.« — Internacionalna razstava avtomobilov in motornih koles. — Tehnična razstava. — Sejem stavbarstva in cestnih zgradb. — Sejem izumiteljev. — Razstava živil.
— Vzorčni sejem za poljedelstvo in gozdarstvo.
— Nikak vizum prepustnic! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod preko meje v Av strijo. — Madžarski prepustni vizum se dobi proti izkazu sejmske legitimacije na meji. — Znaten popust pri vožnjah na jugosi., madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in v zračnem pfimetu. — Pojasnila vseh vrst pri
»Wiener Messe«-A. G., Wien VII. kakor — za trajanja Lipskega pomladnega velesejma — pri informacijskem oddelku v Lipskem, Ringmesshaus, in pri častnih zastopstvih v Mariboru: Podružnica Ljubljanske kreditne banke in Tujsko prometna zveza, Aleksandrova c. 35. 686
ribate
moral
m
gotovo ne bi trpel mučnega dela svoje žene in bi raje kupil ceneno < blago za tla
,150 m2 Sin 30-
KARTOLiJ
kateri se da z lahkoto čistiti, se lahko položi brez tuje pomoči, ker ni potrebno, da ie prilepljen ali pritrjen in se pri preselitvi lahko vzame seboj.
Hišne gospodinje so navdušene za kartolei. ker se isti da dobro uporabiti ne samo v kuhinji, predsobi, temveč tudi v sobah s slabim podom Samo tvrdka
W£K$
skrbi za hišne gospodinje, da imajo snažna stanovanja in malo dela.	370
Prodam
GLASOV1R,
dobro ohranjen,, na prodaj. Vprašati M. Berdajs, Maribor-_____________762	___________
PRODAM
novo, enonadstropno vilo, letni donos Din 43-200, 8 minut do Glavnega trga za Din 380.000. Naslov v upravi »Ve. černika«.	764
KRASEN OBJEKT,
stavbišče 1800 m’, velika dvorana postranski prostori, izborne kleti, v centru, takoj na prodaj. Valjak. Maribor. Kino Union.______________812
DVE STAVBENI PARCELI,
ena vogalna v največjem centru takoj na prodaj. Valjak, Maribor.________________ 813
»TATRA«-AVTO,
limuzina, 4 cilindri, 4sedežni, poraba bencina 10 litrov, teža izpod 1000 kg,'skoraj nov, na prodaj. Dopise pod »Tatra«-avto na upravo	84!
»SINGER« ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom in pisalni stroj poceni proda meha nična delavnica Draksler, Vetrinjska ul. 11. 849	Posest	Sobo odda
	HIŠE Z VRTOVI za 20.000, 30.000, 40.000 Din itd. prodaja realitetno pisarna Maribor, Slovenska ul. 2t,- 848	OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Maistrova ul. 17-11, vrata 12. 828
TRGOVSKO OPREMO za trgovino z mešanim blagom poceni prodam. Vprašati Čopova ul. 14, Pobrežje pri Mariboru. 855		
		KABINET z vso oskrbo takoj oddan;. Maribor, Vrazova ulica 2. pritličje levo. 839
	VELIKA TRGOVSKA HIŠA z lokalom, 7 sob, Din 60.000 lepo vinogradno posestvo z vilo v bližini Maribora Din 100.000.— na prodai. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ul. 28. 854	
KUHINJSKA KREDENCA. moderna spalnica, postelje, omare, posoda, moške obleke, moški čevlji št- 43, perilo madrace, odeje na prodaj. — Ruška c. 3/1, desno. 857		SPREJMEM gospoda na stanovanje in lua-no. Koroščeva ul. 5/11, vrata 9. 850
	Pouk	OPREMLJENO SOBO oddam. Mlinska ni. 6. 856
DVE MALI STELAŽI in zložljiva postelja naprodaj. Rotovški trg 5/1. 870	ANGLEŽINJA, diplomirana učiteljica, ponču* je angleščino. Miss Editlt Oxley, Krekova 18/11. 657	SPREJMEM SOSTANOVALCA v popolno, ceneno oskrbo. Zidovska ul. 14/1. vrata 8. 859
■ ■■■■■BHBSUSHSBI Nogavice novo dospele v veliki izbiri, najceneišc pri Mari KumSe Maribor. Stolna 1. 863		
	NEMŠČINA v 6 mesecih! Inteligenčna metoda, siguren uspeh. Naslov v upravi »Vecernika«. 830	SOBO. moderno opremljeno s poseb tlim vhodom oddam za Din 190.—. Magdalenska ulica 23, pritličje. 80)4 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. Spia varska ul. 7. S68
	ZA TRETJEREALCANA iščem za popoldne zanesljivo pomoč in nadzorstvo pri učenju. Naslov v upravi. 846	
GOSPODIČNO
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 867
Službo dobi
TAPETNIŠKEGA VAJENCA
sprejmem. Novak, Koroška cesta 8.	_	820
ČEVLJARSKE POMOČNIKE
za galanterijsko delo sprejme Vilko Blatnik. Maribor, Gosposka ulica 1.	829
Službo išše
MORNARSKI URADNIK
z večletno prakso išče name-ščenje kot	delovodja	strojne
delavnice.	Cotič.	Ljubljana,
Kobaridska	52.	815
DEKLE
pridno ih pošteno. pripraviU'
za vse, išče službo. Pobrežje. Prešernova	ul. 4.	843
Previem gostilne
Naznanjam, da .sem prevzela staroznauo gostilno
„Polič“ v Studencih
Aleksandrova cesta 29
Točila se bodo prvovrstna vina. Topla in mrzla jedila cenjenim gostom vedno na razpolago.
Za obilen obisk
871
se priproroča cenjenemu občinstvu MARIJA ŽINKOVIČ.
Občinska hranilnica v Maren-bergu da v najem hišo sredi trga z gostilno, stanovanjem in tujskimi sobami ter gostilniškim Inventarjem. Ponudbe do 20. marca. Obenem z ponudbo je treba vložiti kavcijo v znesku 12.000 Din, po dogovoru tudi v hranilnih knjižicah.	831
Kam pa kam? V nedeljo, dne 4. marca v kavarno in restavracijo
„Prom@nada“
Otvoritev posebne sobe v 1. nadstropju s koncertom in puranovo pojedino. Prvovrstna kapljica! Za obilen obisk se priporoča	S,	RAMŠAK.
841
V nedeljo, dne 4. marca
Z BAVNI KONCERT v gostilni „Vlahovič“
Začetek ob 18. uri.
Priljubljena godba!
Za obilen obisk prosita
J. in Marija Kolarič,
842
Podružnica :	CELJE
nasproti pošte prej IUŽNOSTAJERSKA HRANILNICA vloge na Knjižice in tekoči
po	najugodnejšem obrestovanju	a«.i
Najbolj varna	naložba	denarja,	ker	jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim
svojim premoženjem in z	vso svojo davčno močjo,	Hranilnice izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle; točno in kulantno
Centrala : MARIBOR
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice
Sprejema račun
  Illllltll Illllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIII mmimimiimmmimmnimiiHHMninni»nHiHiHMu>»’’
Udaja kottzor&ij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribora.