p— 243 številki. Ljibljua, t ponedeljek 23. oktobra 1905 XXXVIII. leto fsaaja rak aaa sveder, falmli *«d«!j« la praenik«, Ur v«lja po potil prejemaš m evetro-ogreke ieieie ia m lete U X, h pel leta 11 K, m četet lete I I M k, u ee mini t no i Ze Ljubljeno ■ ««iajaaJ«iB ae dra u •i i4 K, u f«i itti » s, u Ćetrt lata t K, sa ea ataaee t K. Kdor kadi iu aaaj, slada aa vaa lata ti K>, aa pel lata U K, h eetrt lata 6 K 60 a, aa ea masa« 1 K tO a. — Za tuje dežele tolik« ««4, kolikor saasa poštnina. Sa aara&M br*s iitodobno rpoinjatra naročnina m a« astra. — Za osnenlle m plačaj« «4 petarastapa« patit-vrsta p« lt k, ee sa sa oznanil« tiaka oakrat, po 10 k, ee et dVakrat, ia po 8 h, co »o tlaka trikrat ali «««krat. — Doptr sa? ee tavale franksvati. — BokopUf s* ae vračaj«. — Uredništvo ta uprevnlitvo Je v Kaaflevtk aliaak It. t, ta »ta«r orodniltro w L aadatr«pj«, saroaiitv« pa « prttUoja. — UpraTntftrs naj m blagovolijo polUJati naročnino, roklamaat)«. •snaaila, t J. admtatatrathra« stvari. .Slovenski Narod" telefon 6t. 34. Posamezne Številke po lO h. »Narodna tiskarna" telefon št. 85 ar Nekoliko odgovora bivšemu poslancu dolenjskih mest, gospodu dvornemu svetniku v. p. na Kamnu. ii. Šukljetov nujni predlog ae glasi dalje: „Vladi se torej* prav nujno priporoča (wird nahegelegt). da resno uvažuje zgradbo te Železnice (in £rwagnng zn ziehen), da dotični projekt izdela, pri vrŠeeih se razpravah z ogrsko državno polovico vpra sanje radi podaljšanja teh prog in radi priklopa istih primerno zagotovi i n Čim preje za zgradbo te Železnice potrebni zakonski načrt predloži v parlamentarno rešitev." Stari aligator si je svoj načrt zelo lepo in brez velikega truda sestavil. >kromen, — kakor povsod v svojem nastopu, ne zahteva nič drugega, kakor da vlada njemu na ljubo traso-vanje izvrši, projekt izgotovi, to je, tehnične, financ i jalne in zakonske načrte izdela in d r-žavnemn zboru v odobrenje predloži! — Šuklje torej zahteva z eno besedo, da vlada sama vse pripravi in Železnico sama zgradi in seveda sama tudi stroške plača. Drugače se pač njegov predlog tolmačiti ne da in tako je mislil v resnici tudi Šuklje sam, kajti nekako pred letom je Belokranjcem pisal in pripovedoval, da hoče na to delati, da dr žava Bama iz strategičničnih ozirov to železnico gradi, ker drugače ni upanja, da bi se v doglednem Času res graditi začela. Z drngimi besedami: Snklje si je stališče zelo olajšal, vrgel je puško v koruzo in pričakuje ter zahteva, da naj vlada samo to železniško vprašanje reši. — Mož je pa s tem dokazal, da ga ipomin popolnoma zapušča, kar bodemo neovržno kaBneje dokazali. Toda, ker je čutil nujno potrebo v državnem zboru kot rešitelj Belokrajine nastopiti in to predno se je zborovanje v teku meseca oktobra t. 1. odgodilo, ni imel dosti časa za premišljevanje in skuhal je z dr. Šusteršičem svoj nujni predlog in ga hitro vložil, da bi ne zamudil prave prilike, pokazati svoje talente za rešitev narodnogospodarstve-lih vprašanj. Če bi se na tak način dalo vlado prisiliti, da sama nemudoma poskrbi za potrebne projekte novih železnic in *a predloži državnemu zboru potrebne zakonske načrte, potem bi imeli državni poslanci res prav lahko in prijetno Življenje, oni bi samo nujnim potom železniškemu ministrstvu naročali, da danes to, jutri ono železniško vprašanje reši, to je, da frasnje, in tehnične in finančne projekte pripravi in zakonske načrte državnemu zboru predloži. Da ki pa to res tako lahko ilo, solem bi kil že damo kak poslanec pred S uk ljeto m to pot nalel in praktične izkeriijil. Do danes se pa ni le Zobedea pealanec na tako prav idealno •tališč« postavil kakor inklje in t tem Wi tekat, ia se železniška vpralaija ne rešujejo potom nujnih predlogov in da je korak Šukljetov edino udarec t vodo in nič drugega kakor manever za bodoče državno in deželno-zborske volitve! To mora vsakdo uvideti, če ni slep. Gospod dvorni svetnik Šuklje je tudi, dokler je Belokrajino kot poslanec zastopal, vse drugače sodil o pripravah za železnico in morda mu še ni popolnoma iz spomina izginilo, koliao je bilo treba pripravljalnih korakov, predno je vlada zakonski načrt za dosedanje dolenjske Železnice predložila državnemu zboru. Treba je bilo morda večkrat progo trasovati, projekte izdelovati in pripravljati, potem za financiranje skrbeti, in ko je bilo vse to preskrbljeno in urejeno, se je vlada šele odloČila za predložitev potrebnega zakona. Po novem načrtu bi si pa g. Šuklje vsa težavna pripravljalna dela rad s stroški vred prihranil in to vse na ramena vlade in države prevalil. Ta zahteva je naravnost gorostasna in modrijana Šuk-Ijeta počela je še pred razpravo v državnem zboru vest peči radi te nepremišljenosti. Začel si je glavo beliti, kako bi stvar zasukal, da bi se prehudo ne osmešil; kajti osiveli politik takega kalibra se vendar ne sme tako grdo blamirati, to je le mladim politikom dovoljeno, ki nimajo skušnje in se ne spoznajo v takih zadevah. In res, ko je ura prišla, v kateri je dobil besedo za utemeljevanje svojega nujnega predloga, dokazal je g. dvorni svetnik, da se je bil s svojim predlogom v resnici prenaglil; kajti on se je čutil prisiljenega svoj predlog premeniti in je spregovoril lepe besede: .Nisem toli naiven, da bi zahteval, da bi se zgradba železnice, ki bode morda kaki!; 12 milijonov kron stala, ko: glavna železnica drugega reda potom nujnega predloga rešiti dala v državnem zboru. (Zakaj vraga je pa stavil tozadevni nujni predlog?) To bi bilo nesmiselno. Jaz h e m si stvar takole predstavljal: vlada „studiraj", napravi projekt, prični razprave in pogajanja z Madžarsko in predloži parlamentu zakonski načrt!" To so lastne besede Šukljeta in bog zna kaj je hotel ž njimi pravzaprav povedati; on v teh besedah isto natančno ponavlja, kar je že v svojem predlogu zahteval in kar smo mi zgoraj kot amešno in neizvedlivo označili. Dalje se pa Šuklje zavija v prirojeno ali po okolnostih pro vzroČeno in usiljeno mu skromnost in ponižnost ter govori: „Da pa potolažim one bojazljive duhove, ki bi utegnili tak sklep smatrati za prenagljen, sem dogovorno (morda je hotel reči celo z „dovoljenjem** svojega tovariša dr. Šusteršiča, (reči pa bi bil moral „svojega zapovednika in gospodarja dr. Šusteršiča) in z drugimi gospodi, ki so bili tako dobri, da io moj predlog podpisali, ta predlog ta kole modifik oval, da predlagam t formalnem pogleda: „ T i • o k a zbornica edkalf na dovršite* doleajskik železnic seaanala-ječi del nojzga predloga ie- lezniikemu odseku v čim hitrejše poročanje.** Torej iz vse te velike, že tedne prej napovedane, akcijo 'se je porodila miška v obliki gori navedenega pohlevnega predloga, ki bode v Železniškem odseku našla mirno zavetje. Kaj je razvidno iz tega nujnega predloga Šukljeta? Edino to, da je on akopram prepričan, da se na tak način ne gradijo Železnice, s prozornim namenom tapredlogstavil, da zbega Belokranjce in jim skali jasno oko, tako, da bi ne mogli drugače soditi, kakor daje res on prvipoložiltemelj za zaželjeno belokranjsko železnico s svojim predlogom, oziroma s svojim govorom v državnem zboru dne 5. oktobra 1905. Egoizem in č a s t i h 1 ep n o s t na eni strani, politična strast in zaslepljenost ter sovraštvo proti narodno napredni stranki na drugi strani so bili oni ne-lepi motivi, ki so Šukljeta napotili, da je radi zgradbe belokranjske železnice vložil nujni predlog v državnem zboru in s tem hude grešil zoper svoje lastno prepričanje in zoper vso dosedanjo prakso in zakone ter tudi zoper koristi Belokranjcev samih. Šuklje je iskal v tem svojem predlogu in govoru slave za svoje domišljene zasluge, ne pa rešitve tega za vso Belokrajino prevažnega vprašanja. To hočemo do pike dokazati. Oglejmo si to, kar je Šuklje v tej zadevi sam pred par leti pisal in govoril in českar ne more utajiti. Pred nami leži značilno in jako zanimivo pismo, katero je Šuklje dne 23. marca 1901, torej tri mesece po zadnjih drŽavnozborskih volitvah poslancu Plantann, na njegovo vprašanje, kako naj bi se radi belokran-ske železu ce delovalo v parlamentu, lastnoročno pisal in v tem pismu pravi Šuklje: „Naravno je, da v takih razmerah (bil sem neprijetno presenečen po tvojem postopanju v volilni dobi) nimam niti najmanjšega poželjenja sodelovati pri tvojih parlamentarnih poskusih. Vendar ti svetujem odločno, izbrati si manj nesrečno obliko za tvoj predlog. Ti hočeš vlado pozvati: „naj prouči to vprašanje.*1 Prijatelj, s m e i a 1 i bi se v železniškem ministrstvu takemu predlogu. — V birokratskem^ argo n u je obljuba, preučiti tako zadevo, nič manj nego v pavolo zavita odklonitev dotične ga vprašanja. Ako več ne zahtevaš, nego da ministrstvo 9letudirafll, to store prav radi in „studirali*1 bodo prav temeljito in prav dolgo. Belokrajinapa potrebaje „železničnih šinin ne — »železniških Studij". Torej gospod dvorni svetnik jo le leta 1901. smatral tak predlog naravnost nesrečnim in smešnim in obljnbo ministrstva, da hole ladevo „proučiti*, ia t pavolo povito »odklonitev!" To pismo jaano priča e znaČaj-aosti gospoda dvornega svetnika na Kamni več kakor 10 prič; ia tega pisma konštatujemo dejstvo, da je Šuklje sam za svojo osebo prepričan, da se s takim nedolžnim predlogom nič drugegane doseže kakor škodoželjno p o s m e h o -vanje od strani ministrstva. Sedaj si pa malo bolj natanko oglejmo besedilo Šukljetovega nujnega predloga, vloženega dne 26. septembra tega leta: „Vladi se prav nujno priporoča (wird nahegelegt), da resno uvažuje zgradbo te železnice (in Ervviigung ziehe) etc. V Čem se razlikuje ta predlog od onega, ki ga je hotel poslanec Plantan 1. 1901 staviti? Edino v tem, da je Plantan nameraval vlado energično pozvati, da prouči to vprašanje etc. etc., doČim gospod dvorni svetnik Šuklje kot mehak in vljuden Človek pohlevno vladi priporoča ali doslovno: der Regierung wird nahegelegt diesen Babnbau in Erwagung z u ziehen etc. To je v pretres^vzeti. Oba predloga sta si kakor jajce jajcu slična, o Plantanovem predlogu je pa Šuklje gori navedene krilate besede pisal, dočim si je 4 leta pozneje Šuklje dovolil ravno tak predlog, če ne še milejši, vložiti, samo da je on za ta predlog nesmiselno in neuspešno obliko nujnosti izbral. Naravno je, da bi bil poslanec Plantan od vlade dobil tako obljubo, kakor jo je dobil tudi Šuklje; njemu je sicer za to vprašanje povsem nekompetentni minister za notranje zadeve, to je prijatelj Bvlandt takoj v zbornici odgovoril: „Ta projekt bode našel, ko bodejo njegove tehnične in financijalne podlage zagotovljene, gotovo blagohotno uvaže-vanje." Kdor zna med vrsticami le nekoliko čitati, mora razumeti, da ni minister prav nič pozitivnega obljubil in edinole pravilno izjavil: „To vprašanje danes še ni godno, kadar nam boste tehnične in financijalne načrte izgotovi j ene predložili, takrat hočemo ta projekt vzeti blagohotno v pretres in uvaževati. To je jasno dal minister razumeti. Drugače tudi vlada v železniških zadevah po zakonu postopati ne sme in ne more. Efekt Šukljetovega predloga je torej samo ta, da se je odkazal železniškemu odseku, pri katerem se nahaja Že več enakih resolucij, peticij deželnega zbora in drugih kor-poracij kranjskih. Tam bo lepo v miru počival in ne bo nobenemu ministru grenil kdaj življenja. Vse, kar „Slovenecu piše o velikem uspehu Šukljetovega govora in predloga, je najostudnejši humbug, kajti stvari se ni prav nič koristilo in se tudi ni moglo na ta način. Dr. Ferjančič v Kamnika. V soboto je bil v Kamniku shod volileevj na katerem jo poročal dr. Ferjančič o poslovanju državnega in deželnega ibora kranjske ea. Z •sivom na pomanjkanje proste ra amo odložili poro lil o o shodu samem in prijavljajo danea govor, ki ga je imel dr Ferjančič ia ki ae glasi takole; Vel eofc njeni voli les! Po prt teku dveh let sem prišel zopet med Vas, da poročam o raimerah in delovanju ▼ deželnem in državnem zboru. Po* vod ehodu pred dvemi leti ao bile posebno ratmere ▼ deželnem zboru Tudi danes se hočem na kratko s njimi pečati. Deželni tb ,r, ki je bil isvoljen pred 4 leti, ie do danes ni imel noben« ga zasedanja, v katerem bi bil deloval. V tej dobi je večkrat sboroval po več tednov, toda namesto da bi se reševal deželni proračun, da bi se reševale droge tujr.e potrebe, se je tratil čas a aloglasnimi nujnimi predlogi, bile so v harne Beje, netile so se strast*, in ko se je videlo, da deželni zbor ne pride do koristnega dela in mu je potekla odmerjena doba zborovanj*, se je zaključil in dežela ni samo pogrešala koristi, katero bi ji imelo prinesti stvarno delovanje, ampak je imela še efektivno isgubo mnog h tisočev kron, ki so ss plačevale poslancem ■a dijete. Tako je hotela takoimeno-vana katolišzo-narodna stranka. In aakaj tako postopa? Zato, ker del. zbor ne stori njene vole in tega, kar zahteva, čeprav nima v r j - m večine. Katoliško narodna in krajše klerikalna stranka zahteva predvsem — in drugače ne dopusti nobenega stvarnega dela —, da se spremeni deželni vo lini red in to take, da ji prinese gotovo večino v deželni sbornioi. Stranke večine so se vdale tej zahtevi, da se spremeni dež lai volilni red in so ji stavile tako ponudbo, da bi se klerikalna stranka po številu mandatov znatno okrepila, vendar tako daleč niso mogle iti in privoliti v toliko število novih mandatov, da bi klerikalna stranka pod obstoječimi razmerami z vso gotcvoBtjo zadobila večino, ker s tem bi si stranka večine same položile vrv okoli vratu, kar vendar nobeden razsoden človek od njih ne more zahtevati. Loči nas samo še par dni od novega zasedanja. Kako bode sedaj postopala klerikalna stranka, mi ni znano. Razmere so se pač spreme-nile. Ker je videla ta stranka, da s svojimi zahtevami pri večini deželnega zbora ne prodere, se je pričela z vso silo zaganjati v deželnega predsednika barona Heina, ki ga je, seveda po krivici, dolžila, da podpira veČino. Ogrenila mu je docela službovanje na Kranjskem in dunajska vlada ji ga je žrtvovala ter ga prestavila na Dunaj. Žrtvovala ji je tudi grofa fcJeh il in zahtevajo od vlade, da preskrbi prebivaistvu.dela in zaBluika. Ni-li to najhujše hinavstvo, s katerim si ta gospoda upa pred svet. In kranjsko kraetako ljudstvo vkljub tenu stopica s'epo za njimi. Nočem te sl.ke dalje razvijati, videti hočemo v par dnevih sli bodo imeli klerikalci še dalje žalostni pogum, obsojati deželni zbor k nedelavnosti in tako še dalje provzroč&ti nesrečo, katero kupičijo s svojim brezvestnim početjem na ubogo deželo in zapeljano ljudstvo. Preidem na državni zbor. Razmere v državnem zboru se tudi še nikakor niso ugladile. Imeli smo do odstopa KoV-berjevega obitrukoijo, a tudi pod vlado Gautechevo ne gredo stvari povoljno in temu ni Čuda. Z odstopom Ko.-berja se ni spremenil nam sovražni zistem, ampak samo oseba ministrskega predsednika. Zato pa je delo državnega zbora tudi tako. Zborujemo pač mnogo, a dela ne moremo izksz&t'. Od 1. 1897., tre j v osmih letih, se je samo enkrat v zbornici razpravljal proračun. Ta razprava pa ja najvažnejša, ker ta nam daje priliko, da dvignemo pritožbe zaradi krivic, ki se nam gode Vlada sicer vsako leto predloži proračun, a ta se večinoma se v oda -kune dožene, kamo-li v abornioi. Kakor pravim, zboruje se še precej pogosto in preoaj dolgo, a prava težava je, izmed predmetov navajati kstsre, ki bi utegnili javnost in tuli Vas zanimati. Vendar naj omenjam, da smo v zadnji dobi raipravljali nekoliko lokalnih železnic, a žalibog, med njimi ni bilo Železniee iz Štajerskega na Kamnik. Porabil s.m priliko in vnovič kazal na veliko potrebo te ieleznične zveze. Čeprav vladne pred loge še n'mamo, bo vendar lahko reče, da je ta zveza zagotovljena. Seveda ne morem reči, kdaj je upati, da se prične graditi. Na to vplivajo močna prekoračenja pri alpskih že leznicab, da morajo zaostajati druge, čeprav pripoznano potrebne železniee. No, naši napori za kamniško leleznioo niso bili brez uspeha. Vi veste, da je bilo treba odvrniti vlado najprej od drugih varijant, po katerih je nameravala izpeljati zvezo s Štajerskega, tako, da bi pustila mesto Kamnik na strani. Sadaj za več ne govori o drugih varijantah in je železnica projektirana čez Motnik na Kamnik. Projekt je izgotovljen in v bližnjem času se bode trasa revidirala. Tako stoji danes stvar in moja akrb bode, da bom vedno pazil na to, da to železnico čimprej dalja spravimo do graditve. če omenim ie naporov večine zbornice, da se naglo zvišajo duhovniške plače, sem skoraj omenil vse, kar utegne Vas aanimati. Duhovniške plače so hoteli številni klerikalai v abornioi kar nujnim potom zvišati, in naši klerikalci, ki ne privoščijo učiteljem ne takih dohodkov, da bi bili rečeni največje bede, so bili živahni na delu za zvišanje duhovniških plač. A doadaj vendar ni šlo in nič ni gotovo, da jih še ta državni zbor zviša. A nekoliko besed si moram dovoliti o nekem drugem, v aadnjem času na površje stopivšem vprašanju. V zadnjem času se mnogo govori in piše o volilni reformi v oblifci splošne volilne pravioe. Danes ni mogoče stopiti pred volilce, ne da bi se poslanec dotikal tudi tega vprašanja in tudi jaz sa mu ne morem in nočem izogniti. Značilno pa je, kako je to gibanje nastalo. Politične zmešnjave na Odrskem so vsakemu znane. Tam teroriauje manjšina in tej na čelu plemstvo deželo in kljubuje kroni. Volilna pravica na Ogrskem je silno utesnjena. Čj se ta volilna pravica razširi, morali bi odstopiti sedanji teroristi in zato, da lete ukroti, je vsprejel ogrski ministrski predsednik Fejervarv splošno volilno pravico v svoj program. Krona pa temu ni pritrdila in trdi se, da je proti splošni volilni pravici vplival tudi avstrijski ministrski predsednik baron G^utsoh. Ko je zadnjič državni zbor 10 dni zboroval, se je moral baron Gautseh braniti proti tema očitanju in vložilo se je in tudi razpravljalo 5 ali 6 nujnih predlogov za splošno volilno pravico. To je torej zunanji povod, da bo ta stvar danes tako živahno razpravlja. V stvari sami brez ovinkov pri-pijznaro, da je zahteva naprednosti in v njem smislu, da se postavi volilna pravica na najširšo podlago. To pa ne pripoznam danes vprvič, ampak tako sem se izrekel vselej in kjerkoli sem imel priliko se o tem izreči. To se mi pa zdi potrebno poudarjati tudi zaradi tega, ker se od nasprotne strani javnosti pripoveduje, kakor da smo mi nafe'ni nasprotniki splošne volilne pravica. Da to nismo, smo tudi dejansko doka žili. Prosim pomisliti par let nazaj. Obstrukcija v deželnem zboru se ni priSela zakadi volilne pravice, zaradi katere se ssdaj vrši, ampak zaradi tega, ker so klerikalni poslanci rdili, da niso v zadostnem številu zasto pani v odsekih deželnega zbori Ki smo jim mi rade volje ustregli, pa n?so opustili obstruksije, ampak šele sedaj bo našli volilno pravico za vzrok obstrukcije. Sprva so zahtevali splošno volilno pravico, videč pa, da to vendar ne gre tako lahko, ker take volilne pravice nikjer v Avstriji še ni, ne za drživni sbor, ne za deželne zbore, so se podali na stališče volilne pravioe sa splošno kurijo. In mi, ki računamo z mogočimi stvarmi, smo koj pritrdili in jim ponudili število poslancev aa to epicšno kurijo, ki bi bilo večje v primeri, kakor jih imajo že nekateri deželni zbori. Toda klerikalci tega nočejo in hočejo, kakor sem že prej omenjal, toliko mandatov, da po obstoječih razmerah brez dvojne morajo dobiti absolutno večino v deželnem zboru.— To hočejo ali pa še dalje razbijajo in zavirajo delovanje deželnega zbora. Vprašam, kateri razscdii človek more misliti, da se taki zahtevi radovoljno vdamo in ee radovoljuo umaknemo klerikalcem s političnega polja? Ta naša ponudba je torej dejanski dokaz, da nismo nasprotniki splošne volilne pravioe. I a volilna pravica aa splošno kurijo je sploina, enaka direktna in tajna. A kdo je bil načelni nasprotnik take volilne pravice do obstruksije v deielnem zboru ? To ao bili klerikaloi! Pomislite aopet par let nazaj. V deielnem zboru aa je razpravljala proti koncu devetdesetih let volilna r# forma, Šlo je med drugim za to, da aa vpelje namesto volilnih m jž direktna in namesto ustnega glasovanja, tajna volitev po listkih, — torej d t a bistvena znaka cele splošne volilne praviae. Toma so se protivili klerikalci, tako daleč so ili, da so zapustili deželni zbor, da ae ni moglo sklepati. Ko so pa vendar videli, da trajno njih upor ne more imeti uipeha, so se toliko vdali, da se je vendar volilni red toda proti njih glasovom spremenil. I a to, iesar so se toliko bali, jim je priilo pri prvi voli t vi v veliko korist. Znali so ai pomagati, na nepošten način aieer, a pomagali so ai. Sprevideli ao, da pri njih organizaciji, ko imajo v vsaki vasi duhovnika, se mase ljul stva veliko lažje kcmandirajo kakor volilni možje in volilni listki so tudi potrpežljivi, volilcem se odvzame breme zapisovanja kandidatov in volitev se vrši gladk) in točno in njih uspehi so velikanski. Mjra pa k temu pripomoči spovednioa, prižnioa in Najsvetejše se zlorab'ja, da se ljudstvo ob volitvi bega. Vs> to so sredstva, katerih mi nimamo in če bi jih imeli, bi nas bilo sram jih rabiti v pr&tvoro tako vzvišene pravice, kakor je volilna pravica. Dejte splošno volilno pravico v roke vašemu kleri-kalstvu brez vsih kavtel, kakor jo zahteva, potem se bodo vsi poslanci, bodi si v državni, bodisi v deželni zbor volti z vsemi zlorabami tako, kakor se sedaj voli poslanec V. kurije in poslanci kmetskih občin, — to pa bi ne bila splošna volilna pravica, ampak bila bi splošna volilna krivica. Mismotorej z a s p 1 o s n o v o-liino pravico in smo vselej bili, ee-li pa more kdo čuditi, da pod takimi razmerami zahtevamo za splošno volilno pravico jamstev, da bede splošna volilna pravica tudi p r o s t a in pravi izraz ljudske volje ? Volilna pravica, kazršna ae danes zahteva, pa ima biti tudi enaka. Vsakega voliloa g'as izda enako. Na svetu pa ni n č enakega, tu e razumnost, tam jo neumnost; gias vo-iiica, ki zna, kakor bi rekli, komaj do pet šteti, izda toliko, kakor glas riiumoega skušenegs, podjetnega v javnih stvareh izvedenega človeka, ki se zaveda važnosti volitve. Ta nesnakost človeških razmer je do-vedla do tega da se j& pri splošni volilni pravici uvedel tu in tam tak> svani plu-alni Bistem, tako da se nekaterim volilcem zaradi uvažavanja vrednih okolno-ti glede omiko ali gospodarskih razmer pripoznala dv.-. in tudi trije glasovi. Tj ni potem več enaka vol Ina pravica. Končno še nekaj. Vi ste voliloi iz skupine meBt. Vpeljimo splošno in enako volilno pravici, brez vsakih jamstev, potem nimate meščani, tega si prav nič ne prikrivamo, v političnih stva reh ne glede dežele, ne glede države prav nič več govoriti, vzela bi se Vam beseda in morali bi sami gledati, kako Vam klerikalisem v žep sega za vsakovrstne ovoje potrebe n. pr. škofove zavode, kako Vam učiteJjstvo bega in še dalje pusti stradati, kako v- m šolo kvari in pod bvoj vpliv spravlja itd. A i bodete sami vsemu temu pritrjevali? Toda tolažimo se: nič se ne užije tako vroče, kakor se kuha. Splošna volilna pravica še ni pred durmi. Namenoma sem s početka navedel, kako je to gibanje nastalo. To gibanjeie bode poleglo inčasabode dovoljugibati, kako se uravna sploina volilna pravica, s k a k i m i j a m-stvi se odda, in če se to stori tako, kakor želimo, da bodo v o 1 i t ve pro ste inpraviiz-raz ljudske volje, amo mi BaatLor napredni ljudja prvi, katari sežsmo pa aploani volilni pravici. Za sedaj to gibanje ne bode imelo drugega po mena, kakor da se bodo prihodnje volitve, bodisi v deželni ali državni sbor, vršile pod parolo aploine volilne pravioe. Uvažajte tedaj moje pomisleke in ne dajte se begati. Do sploina volilne pravice imamo ie dosti Časa. Te moje besede o volilni reformi naslavljam tudi na jutranji shod v Idriji, kamor sem vabljen s vabilom, doilim mi ie la predvieranjim, torej veliko pozneje, kakor je že bil da-nainji ahod določen. Končno naj ie omenim, da mnogi znaki kažejo, da temu državnemu zboru ni sojeno, da bi obstajal do k »noa volilne dobe. Lihko ae zgodi, da se v kratkem razpust', in stopiti Vam bode na voliifie. Z t ta slučaj bodite, meščani, pripravljeni, na Vas ja leieie in Vi imate sapreiiti, da ne zadobi klerikalatvo v deželi absolutne moči! Parlamentarna vesti. Dunaj, 22 oktobra P j zasada-nju češkega deželnega zbora atopi baron Gautseh takoj zopet v doti ko z voditelji strank, da si v dr-žavnozborskem zasedanju, ki ze začne 21. novembra, sagot dvi ve čin o proti vsenemškemu nujnemu predlogu, ki zahteva takojšnjo ločitev Avstrije od Ogrske in za proračunski provizorij, v katerem je skrbljeno za prispevanje k skupnim izdatkom. V političnih krogih se boje, da dobi vsenem-Ški nujni predlog vtčino. Državni poslanec umorjen. Budapešta, 22. oktobra. V Sjbotki je konjski prekupec Ulricb z železno palico na sredi ulica ubil državnega poslanca mađjarona dr. Milana M i 1 o s a v 1 j ev i ć a. Morilec je izpovedal, da je izvršil umor, ker mu je M-losavljević kot odvetnik provzročil pri pravdah veliko škodo. — Podoben slučaj se je zgodil lani v Kikindi tudi s srbskim odvetnikom Dogodki v Macedoniji. Dunaj, 22. oktobra. V diploma-Učnih krogih se govori, da Be vrše med velesilami pogajanja glede enotnega nastopanj-* napram Turčiji, ako vztraja pri nasprotovanju fnančnim reformam v Macedoniji. Dogovorjena je baje demonstracija z brodovjem pred C irigra-dom, ako sa Turčija kmalu ne vda. Poprej pa se izroči Turčiji ultimatum velesil. Sofija, 22. oktobra. Nedavno je neka grška četa v Poturcsa (v bitolj-akem okraju) umorila pet Bolgarov, sažgala 16 hiš ter uničila vse poljske pridelke in Živino. V D j ako v i je bila umorjena cela katoliška rodbina, vsled česer je avstrijski poslanik posredoval pri turški vladi. Crško-rumunski spor. Carigrad, 22 oktobra. V di plomatičnih krogih govore, da bo grško romunski spor izroči mirov nemu rassodišSu v Haagu Razsodba bi bila velike važnosti za ureditev maoedoo-skih razmer sploh, ker bi sa s tem ne rešilo samo kocovl&ško vprašanje temuč bi morala Turčija priznati tudi Srbe za samostojno narodnost v Macedoniji tor jih ločiti od earigrajskega patrijarhata. Položaj na Ruskem. Moskva, 22. oktobra. Upravni uradniki železnice Moskvi-Korak in Moskva Niiji Nov-goro d so začeli štrajkati. Tuli uslužbenci Uralska železnioa so ustavili dela, kakor se aploh štrajk dogovorjeno z veliko naglico širi po vseh progah, razen na progi Moskva-Petrograd Petrograd, 22 oktobra. Dr-Žavni n»dsornik generalni adjutant L o b k o je proail za odpust. Na njegovo mesto pride tajni svetnik S v o-i č a k o v. Ločitev cerkve od države na Francoskem Pariz, 22 oktobra. Da dela papežu ločitev velike skrbi, pokazal je v pismu, ki ga je ravnokar pisal pariškemu kardinalu Riahardu. V pismu pravi papež, da ga rasni dogodki, ki groze v Franciji najvišjm intareaom vere, neprestano skrbe. O pravi priliki bo podal francoski duhoviČini in verski občini potrebna nova navodila, ki jih aahtsve bolestni položaj. Za seda) pa naj verniki opravljajo posebne pobožaoati z molitvami, prejemanjem zakramentov in pokorami, da bi se odvrnile hude izkeš »je od katoliike cerkve. Afera Zeyslg-2iganJ. Budapešta, 22. oktobra. Zaprli so uradnika državnih Železnic J o s. D e n e s a , ki je izpovedal, da je prvotno imel Ž ganjevo izdajalske brošuro, da jo prevede v nemščino, a ker svoji nalogi ni bil kos, nasve-toval je Banetba v B-rolinu. Priznal je tod i, da je Banetbu nesel v Ba-rolinjhonorar 200 mark. O Den su je znano, da je kot član kazine v prijateljskih z?ezah z baronom B a n f f j j e m. Samostojna kraljevina Norveška. London, 22 oktobra. Norveška zbornioa je aprejela potrebne spremembe pri ustavnih zakonih. § 1. se glasi: »Kraljevina Norveška je nova, samostojna neposredna in neodvisna drŽava. Vladna oblika je dedna monarhija. Za kraljevo civilno listo je vlada postavila v državni proračuna letnih 750000 K. — Danski princ zasede norveški prestol kot kralj H a -k o n I X V Kristjaniji se delajo že velike priprave za sprejem. Ruska kolonizacija Daljnega Vztoka. Petrograd, 22. oktobra Ministrski odbor je v svoji zadnji seji odobril kolonizacijske načrta za Daljni Vztok. V.ada je namreč s carjevim odobrenjem izdelala načrte, da se v Vztcčni Ariji naselijo vojaki, ki so ie udeležili r u -sko-japonske vojne. lis eer dobe navadni vojaki po 200, častniki po 800 in štabni častniki po 1500 oralov zemlje brezplačno. Zemljo s, smejo sami izbrati. Nidaije dobe vojaki 100 rubljev nagrade in 400 do 500 rubljev posojila ni tri leta, da ai urade novo gospodarstva. Cestniki imajo še večja olajšave R fl ktantje imajo Crlo leto prosto vozijo po sibirski železnioi. Japonska pomnožuje armado. London, 22. oktobra It Tokija je došlo zaupno, a zanesljivo poročilo, da hoče japonska vlada zahte vati od parlamenti odobrenje, da Be stalna armada zviša od 13 na 20 divizij, češ, da ja to neobhodno potrebno, ako hoče Japonska zadcs'itl svojim dolžnost m, ki jih ima kot zaveznioa Aoghje. Dnevne vesti V Ljubljani, 23. ekt bra. — Vnebovpijoča krivica. Z zakonom z doe 23 junija 1896, št 88 drž. zak., čigar veljavnost je bila podaljšana dne 24 junija 190O št. 100 drž zsk. se je d ovo lilo oproščenje od državnega davka hišne najemščine. Do volilo aa je za zgradbe, ki sa seii dajo v prvih petih letih od potresa 18 etno Gprcščenje, in za prezidave na tistem prostoru, kjer bo bile porušene hiše, 25 letno oproščenje. Takrat je tudi deželni zbor skloni^ da dovoli za to dobo oproščenje od deželne naklade na ta davek. Kakor rečeno, se je aakon i dne 23. junija 1896, št. 88 drž. aak podaljšal in Čut pravilnosti že pravi, da je samo ob sebi umevnem da raora"tudi dežela storiti to, kar je storila d r ž a v a. Namtn podaljšanju je vendar bil, pomagati ljudem iz velike nesreče, v katero jih je spravil potres in pomagati vsema prebivalstvu do boljših prebivališč. Država je smatrala kot samo ob sebi umljivo, da se podaljša tuli oproščenje od deželnih naklad. Najboljši dokaz tega je, da teh dokla državni organi aploh niso pobirali. A kaj se je zgodilo ? Zdsj naenkrat je nastopil deželni odbor in pravi, da podaljšanje oproščenja od davka hišne najemščine pač velja aa državni davek, ne pa tudi aa deželno doklado in zahteva, da se plača ta doklada aa pet let nazaj v katerih letih ae ni is- terjava i a. Na da ai se bili prizadeti hišni posestniki obvestili, ae je lačelo kar a opomini, toroj potom eksekueije iztirjavati to zastalo deČelao dcklado. Srota, ki jo hoče ieŽ. odbor iatirjati, je ogromna Seka ter i h šn | x>sestniki bi morali plačati kar 4000 do 5000 kron, aaanj imovite hišae poieatnike pa zna to uničiti. Suro vsi hišni poaeatniki «o računali, da bodo tuli dei. do klade toliko čaea oproščeni, kakor dri davka. Prav a tem oproŠČe ajem jim je bilo omcgočeno, plačavati obresti in vračevati v letnih obrokih izposojeni denar, drugače bi sploh ne bili mogli zidati. Z laj pa nsj, kar sa pet let plačajo deželne đokiađe. Kdor ima zadolženo bišo, a nič premoženja v gotovini, ta je s tem r u-i n i r a n. Finančna uprava sama stoji na stališču, da se ta deželna doklada ne sme pobirati. P/i odmeri osebne dobodarine se od dohodka vedno odštejejo davki in doklade, toda doklada, ki jo zdaj iztirjava deželni odbor, se ni odštela, vsakemu posestniku se je zaračunalo toliko več dohodka, kolikor znaša ta doklada, in potem se je odmerila osebna d hodnina. Prizadeti nični posestniki go t)rej dvakrat udarjeni in so plačali ogromno vsoto preveč na cs-bni dohodnini. To je vnebovpi-jo$a krivica, ki se dela hišnim po aestoikom. Poživljamo ljubljanska poslanca, naj v prvi seji deželnega zbora nujno predlagata, da so temu konec naredi, hišni po eestniki, ki jim preti popisana nesreča, pa naj pridejo gledat, če bo kdo z obstrukcijo hotel onemogočiti hitro in pravično rešitev te zadeve. — Agitacija za splošno in enako volilno pravico. Klerikalci in socialni demokratja se strahovito napenjajo, da bi zarad splošne in enake volilne pravice provzroČili veliko gibanje. A'i ta napo; je brez posebnegs uspeha, kor se udeležujejo iega gibanja samo tisti sloji, ki so Že itak pridobljeni za rečeni stranki, drug se pa nihče za to ne zmeni. T* dni 83 priredili kar celo vrsto klerikalnih ic soeialao-demokratičnih sbo.lov, na katerih se je zabavljalo in psovale, kar sa je dalo. Najbolj se je edikoval dr. Šustcrš'.Č, ki je priredil klerikalno-sccialno-demokratični shod v »Mestnem domu«, kjer se je zbralo kakih 500 est-b. Za torek se napoveduje poulična demonstracija. Ker z ljubljanskimi somišljeniki klerikalne in socialno - demokratične stranka ni mogočo kaj večjfg* prirediti, kličejo klerikalci in soo-alni de-mekratje z dežele ljudi v mesto. Pri tej demonstraciji namaravajo socialni demokratje nositi rdečo zastavo. Up%mo, da klerikalci ne za ostanejo in bodo nosili papeževo zastavo s seboj. Čaje se, da se te demonstracije udeleži tudi »Društvena godba«. Ce se prav spemi-njanrjc, sb doslej »Družtvena godba« I s* nikdar ni udeležila nobene po litične demonstracije; ako pa misli, da je potrebno njeno sedelo-vanje pri demonstraciji onih l.udi, ki za godbo niče Bar ne store, pri demonstraciji, ki je naperjena proti ti-BUra, ki g-jdbo vzdr ž u j ejo, potem ji tega veselja nikakor nečemo braniti Ves »rumel«, ki g* skušajo kie rikalai io socialni demokratje uprizoriti, je toliko smešneiš', ker prav taprav nihče prinoipialno ne nasprotuje splošni in enaki I volilni pravici, nego so v na- I rodno napredni stranki le različni na I >ori o pogojih in kavtelah pod I katerimi ae naj dovoli. - Korošce v a kandidatura. I 1* Hrastnika ne Š ajerskem sa nam | P*se: S lno nas je presenetila vest, I da se je postavil kandidatom na Ž č- I karjevo mesto najhujši zagrizeni kle- I ri*alec, mariborski Korošec. V tem j vadimo začeteL bratomornega I boja na Štajerskem, kajti neum I 'ji*o se nam zdi, kako bi mogel za- { veden .S. o venec glasovati za Korošca, I *i je zagrizen klerikalec in druzega j Bič. Poživljamo odločilne kroge, da I Qam dajo druzega kandidata, po i zvijamo pa tudi vse narodnjake I spodnje Štajerske, da odločno vzdig- I QeJo avoj glas zoper Koroščsvo vzi- | Ijivost in ž njim vsiljujoči za kranj-I ski klerikalizam. — K občnemu zboru ljub« I IjanaReg a „Sokola". Prejeli amo I sledeči dopis: Slavno uredništvo! Is I Vaiega sobotnega poročila ae ne zr-I eali povaam točno teodenea moje I intervencije na izrednem občnem I zboru »Sokola«. 1 ostalo je namreč I ia reprodukciie mojega govora po I pomoti par najznačilnejših stavkov, I ki ao imeli dokazati ter na poalu- šaloe napravili prav gotovo tudi vtiak, I da nikakor ne nameravam demon-I etrirati zoper eno ali dru;o onih dveh »strank«, kateri je rodila ▼ društfu volitev v »Sokolsko zvezo« Nsglašal I sem marveo, da atojim obema stran* I kama nasproti popolnoma objektivno in da prav vsled tega kot neprisadit godalno moram videvati I v celi krizi le n espo razumi jen je, I ne pa stvarnega nasprotstvs. K ical sem zategadelj obe stranki li alogi, svareč ob roki zgodovine pred ne-dogUdno škodo, katero bi sicer za-I našel v narodno armado, kot kakršno I smatram a^kclstvo, črv nesloge. S.ed I njič sem naglasa!, dokazujoč, da je I velezas'užni brat dr. Marnik postal na skupščini »Z*eze« po krivici žrtev nesporazumljenja, potrebo principa razdelitve dola, ki naj ae v slo* venskem sokolstvu uveljavi takisto, da naj »£?eza« z bratem dr. Ravni-barjem na Čelu skrbi zato, da bo sokoUtro liki železen obroč obsegalo celo Blovsnsko domovino, ljubljanski »Sokol« pa naj pod vodstvom brata dr. Murnika liki garda koraka na Čelu vsem slovensk:m »S k^lom« — Zahvrl ujem se Vam vnapraj na prijaznem priobčenju tegi pojasnila. Na zdar! D •. Karol Triller. — Slovensko gtedaliače. V soboto zvečer so se uprizorili prvič na slovenskem odru „Bratje sv. Bernarda" in kar je v nas pri resnih dramskih stvareh velika redkost, gledišče je bilo do malega razprodano. Umetniška vrednost dela samega ni edina privlačna sila. Za reklamo „Bratom sv. Bernarda" je prav mnogo poskrbela avstrijska cenzura, ki je na raznih krajih prepovedala vprizoritev tega igrokaza, Češ, da je igra protiklerikalna in da je njena ost naperjena proti napravam katoliške cerkve. S tem pa seveda nikakor nismo imeli namena trditi, da „Bratje sv. Bernarda" niso umetniško delo. Igra je slika samo stanskega življenja. Pisatelj je hotel v svojem delu pokazati propad, ki zija med mišljenjem in čuvstvovanjem cerkvenih krogov, katerih najimenitnejši reprezentant so samostanci, in med nazori in zahtevami moderne sedanjosti, v kateri igrate prvo in vodilno vlogo lepa umetnost in svobodna veda. Glavna oseba v igri je mlad klerik Pavel, j NavdaŠen za vse, kar je dobro in lepo, gori za vedo in umetnost in navdaja ga samo ena želja, da bi se mogel posvetiti tem svojim idealom. Za duhovniški stan <>ato ne čuti v sebi poklica, a posveti se mu in stopi v samostan bratov sv. Bernarda ker je to želja njegovih staršev, zlasti njegove preproste, pobožne mamice, ki misli, " da ji bo sin velik priprošoik pri bogu, j ako postane „gospod". V samostanu se Pavel ne Čuti srečnega, zlasti ko uvidi, da je v oblasti Iicemercev in svelohlin cev, ki mu pod krinko vere in vernosti celo prepovedo se baviti z vedo in lepo umetnostjo. Vest mu veleva, naj zapusti zavod, kjer se mu omejuje svobodna volja, ljubezen do matere pa mu ukazuje, naj vztraja in ostane v samostanu. V trenotku najhujše razdvo jenosti mu pride vest, da mu je nevarno obolela mati. Pavel hiti k materi z resnim namenom, da ji pove, čim ozdravi, da odide iz samostana. Med tem se je mati zaobljubila materi božji, ako ozdravi, da stopi tudi njena hčerka Jerica v samostan. Mati okreva in Jerica bi morala v samostan. Toda Jerica se temu brani, ker ljubi mizarja Franca. Pavel pride domov in vidi, da zahteva mati v svoji ekscentrični religi-gijoznosti še drugo versko žrtev. Po hudem boju sklene sestro rešiti. Izjavi, da se vrne v samostan samo pod pogojem, ako roditelja dovolita, da se Jerica poroči s Francetom. Težkega srca se starša vdata. Pavel se vrne v samostan, da bi storil obvezno samostansko obljubo. Znova ga objame hrepenenje po svobodi, vihar mu divja v srcu, ves zdvojen išče utehe in sveta pri dobrem starčka patru Fridolinu. Potolažen stopi pred oltar, da bi storil obljubo. V odločinem trenotku pa ga premagajo čuvstva, da zbeži izpred oltarja . . . 6nov te drame ni nova, to je g >tovo, a baš zaradi tega, ker ja vzeti iz realnega življenja, kar zlika dogodka, ki za doigravaj% dasi jih naravnost in neposredno ne vidimo, a Jih vkljub temu čutimo, takorekoi vsak dan pred našimi očmi, da to drami poaebno obilalje zanimivosti in privlačnosti. •Ko osmo učenec šolo konča, tako govorijo oče doma: duhovnik nv bodeč čez leta štir, čestit boš molil avati brevir«, ta zaotiv, ki ga je po avoje porabil Levstik v svojem »Bo-goalovon«, je vzel tudi Ohorn za zu jet avoji drami, da v nji nariše d u lavni konil kt, ki razdvaja osrčje mladeniču, ki je prisiljen se posvet ti duhovniškemu atanu, daai ga vzgoja in vae njegovo čuvstvovanje vleč* ven med svet, kamer ga vabijo vsi njegovi id»ali. Pisatelju se je posrečilo v markantnih potezah podati to duševno diekrepaneo. Posacaeani prizori so naravnost mojstrsko izvedeni, p ilni življenje, tako na pr. priaor med P*vlom in priorjeoa v I. dejanju, pri aor v kapiteljski d »orani, na samo-atanakem vrta in v eeliei brata Fri dolina, to eo prirori polni drematič noeti in realistike. Drama je oblin* stvo ugajata in jo je odlikovalo sisati v II. in III. dejanju s viharno po hvalo, posebno dijaŠtvo ni čts-dilo a glasnim pritrjevanjem. Kdo ve, ako ni marsikdo ifinv.1 njih čutil, da bo tudi on morda kdaj priš I v tak položaj, kakor klerik Pavel v Ojo novi drami?! Pr*d*tava je bila dobra, igraioi ao ae potrudili, da zadoste stoji nalogi. G. Nučič se je vg'obil ▼ svojo vlogo in ustvaril is nje aim-patičen, zinimiv tip; igral je Čuv atveno in je docela pogodil značaj Pavlov; samo v I dejanju je predstavljal Pavla preaaalo temperamentno kar je pa kaaieje bogato nadomestil, zlasti v zadnjem dejanju. G B o 1 e I k a je bil izvrsten v igri in mimiki in je izborno osnačil starega intriganta P. Simona. G Dobrovo in y seje vglo-bil v svojo vlogo in nam podal s resno zamišljeno in lepo izvedeno igro krasen značaj j 1 »neeaitega patra Mensrda. Dobrega sur'ka p Frido-lina je igral gosp Lier naravnost umetniško in čuvBtveno. Ga. K reisova je imirla nežne t ao vlogo, ki jo je pa igrala z i s d asfei Ustio ljub kostjo. G VerovŠekinga Danilova sta ustvarila s temperamentno svojo igro pravi t p pobožnega, po štenega, a omejenega zazocskeg*. para Ztkotnik, slasti ga. Danilove je z realistično dovrštnostio predstavljala pobožno mimo Zakotoik. kakršnih mnogo živi zl»sti med nami Siovenoi. G D r a g u t i. n o v i ć je bil kot prior dober, takisto tudi gospoda Betetto in Vedra! G Javano-vić je to pot prvič nastopil na slo venskem odru; igral je prav dobro m mislimo, da e* na motimo, a« o trdimo, da bo g. Jovsnovć pav po* rabna moč pri našsin g ddališču. G Dsnilo je imsl neznatno vlogo in jo je rešil povoljno. Pripomnimo, da je scfl iza mestoma igrala prav ve liko — vlogo; upamo, da Be to v bo hoče več ne zgodi. —!j— — Koncert zagrebškega „Kola" v Ljubljani. N*j-» atnejše trtstsEo petszo društvo »Kole« v Zagreba, ki se da primerjati s pevskim zborom naše »G »sbene Mat&ae«, poseti Ljubljano defi litivno dno 11 novembra in pri rt d v vel ki dvorani »Narodnega doma« koncert. Aranšeaaa koncerta je prevedla »G as bena liatioa«. Naj bi slavna s^o^en ska društva pri določen ju dnvva svojih prireditev blagovolila ae os« rati na to, da ae po nepotrebnem ne oviramo drug drugega Bratje Hrvati nočejo dejane*! pokazati vzajemnost med najbližjima jugosiovansajma narodoma — Kadilnikov večer v soboto je imel zn )čej presrčnega prijateljskega seet.nfca. Pri »B I« m volilu« je bilo nabiti polno. Sestalo se je lepo število Ksdiln kovih če stiioev. G. prof. Borštner je nre bral prelepo pesem prigodnico F.n-ž^arjevo. ki je napravila globok vtisk, ter mu izročil spominsko tablo z raz nimt podpisi. Načelnik planinskega društva, g. prof France Orožen, je pozdravil stavljene* imenom »Plan. društvas, g dr. Jjsip Oblak pa je slavil Kadiloika kot Sokola in pravega planinca, v katerem se družita ▼ lepem soglasju vzvišeni ideji pta ninstva in Sokolstva. Govorila sta še in se poklonila Ktd lniku stara prijatelja in sovrstnika gg. Kobler in Bonač, imenom skromnih otrok Kadil uikovih »piparjev« gosp liaupt man, imenom pevoev gg. Dačman in dr. To min še k. G njen ae je zahvaljeval častitljivi starček za izraze simpatij in slavja. Ta večer ostane kot eden najlepših v spominu njemu kakor vsem njegovim prijateljem, ki zo videli z veaeljem 80i»tnga gospoda tako čilega na duhu in telesu, da lahko kličemo: Na zvidenje ob devet daaatlatniai, ti dobri nal veliki starček! P1 a n i n e o. — Od Ijubljauekega mi-g i etra ta se nas je naprosilo, da prijavimo sledeče: V poslednjem Času dohaja na naslov mestnega magistrata ali na naslov g. Župana mnogoštevilno anonimnih dopisov z raznimi predlogi in nasveti, osobito v aprevizacijskih zadevah. Ker marsikateri teh dopisov navaja povsem umestne in uvažavanja vredne nasvete, je ikoda, da se ne morejo vporabiti v pravilno uradno poslovanje, ker se na anonimne dopise principijelno ne more ozirati. V interesu stvari same opozarjajo se tedaj razni ti dopisniki, da svoje Želje in nasvete dopošiljajo mestnemu magistratu s polnim podpisom, ker le v tem slučaju je mogoče dopise uvažavati in jih eventu-valno odstopiti dotičnim odsekom, od nosno referentom v daljno rešitev. — Knjižice „Slava Pre-aernula je naročil krajai šelski svet okoliike iole v Slovenskem gradcu 80 izvodov. Tudi druga izdaja te knjižice bo že skoro pošla, prosimo torej vse one, ki si jo še nameravajo naročiti, da to Čim preje store, ker se jim sicer lahko prigodi, da knjižice več ne dobe! Pripomnimo, da se tretja izdaja ne bo več priredila! — V poboj ja iel pr domači vsnotržci j n gcsiluiČ&rji posebno opozarjajo da ne zaroule prilika pes t i t i ta semenj s svojo navzočnostjo. Da more večina udeieŽetcev odpotovati s Krškega že s papolJanskim vlakom ob treh, ae vnsnji gostie vljudno va bijo, da dospo točno ob določeni uri na aemenjski prostor, da se more prič-fi a kupčijo koj po predavanju g Fr. G fBtpa&L. — V štajerekem deželnem zboru se je v soboto sprejel predlog Resla in dr. Schacherla, da se vlada poziva, naj predloži načrt za splošno in enako volilno pravico za državni zbor. Predlog se je izročil političnemu odseku, v katerega sta bila izvoljena tudi Slovenca dr. P1 o j in K o Č e v a r. Pred koncem seje je in-terpeliral posl. V o š n j a k zaradi ustanovitve obrtne nadaljevalne Šole v Šoštanj u, posl. dr. P loj pa je predlagal podporo s m a r s k e m t; in rogaškemu okraju, kjer je napravila toča ogromne škode. — Smarefco-roga&ko učitelj ako društvo zboruje dne 5 listopad* ob eni pipoidna v Š oar ji. — Nevarnost iredente na težaškem magistratu je začela spoznavati tudi osrednja vlada. Vojno ministrstvo je namreč odvzelo mestnemu magistratu posle prenesenega delokroga glede mobilizacije ter jih izročilo na-mestniŠtvu. — Nearača. V Trtu je Nata lija C;r£venik v šali pomerila z revolverjem na srojo prijateljico Vrr-ginijo Brandolin tsr sprožila. Revolver je h « nabit in kro?lja j« zadela. — Trpinčenje živali. Včeraj popoldne je posestma A j ton Mlakar iz Š L-mr. rit pr>gnal v Ljubljano kravo in jo na Dolenjski cesti tako neusmiljeno pretepava*, da je padla na tla in so jo morali vsled onemoglosti odpeljati v prvi hlev. Krava je bila osmenjena za nekega mesarja v Voimatu — Tatvini. Delavcu Ivanu J* vorniku je bilo v neki šupi ob Dolenjski eesti iz ž *pa ukradenih 18 K. Tat je znan, a je do tatvini odšel. — Vrtnarjevi ženi Terez;j G >lobovi je bila ukradena sekira in vrtaarske škarje. — Priporočljiv delavec. 27 etni delavec Fran \V >if, rojen v Kremsu, pristojen v Kočevje, je par dni delal pri postrelčku Filipu Smre-karju v G adillu št. 7. Dne 20. t. m. na je vlomil v kovčeg hlapca Jakoba Sibioa, mu ukradel iz njega 24 K vredno obleko, srebrno oklopno verižico, vredno 8 K, samokres in nekaj drugih malenkosti, potem pa neznano kam pobegnil. Wolf je bil že večkrat pred kaznovan. — Iz hleva ao uali včeraj popoldne na Grosupljem trije voli, in aiaer dva živa, eden pa rdel, vredni 1250 K. Kdor jih dobi, naj obvesti o tam posestnika g. Andreja Trškana v Gagnarjevih ulicah It. 4 — lalolno okno razbil. Dne 20. t. m. ja pustil neki hlapca pred trgovino gospoda Jožefa Vidmarja na Starem trga rolni voziček, ki je zdr-lal proti prodajalniai in ze zadel v šipo ialožnega okna in jo razbil. Škode je 150 K. G Vidmar je bil za lipo zavarovan. — Nenreča. Sooči ja odtrgal etroj delavcu Ivanu Koejančilu v remizi električne železnica zkoraj pol dežnega zredinea. — Izgubil aa je, ali je bil odpeljan pes Fokaterrier, bele barve ki je imel po celem živ »tu črne lise. Imel je tudi okrajšan rep. Kdor ga dobi, izvn za gospodarjev aaalov pri polici5' Letnik je ohhabil nagrado. — Delavako gibanja. V aoboto ao se odpeliali z južnega kolodvora v Ameriko 4 Slovenc in 7 Crnogor-oev. V H »atov, v Iaomoat 19 v Paaavo 17, v Saheihbs pa 20 Na Danaj se je odpeljalo 20 Kočevarjev koatanj pe£. — Izgubljene in najdene raci. Nofta dama j« lzarubla ciato žensko u*"\ vredno 100 K. — Natakar Lv» Ž lezni je izgubi zlat pr* stan, vvsden 16 K — Solieitatar g. Jjžrf Trampuš je izgubil zlit pr-tan c belim briljantom, vreden 60 K. — Na južnem kolodvoru sta b ia izgubljena, oziroma najdena dva de-Žn ka, Črn klobuk in an^leško-nem-čki besednjak. — Š )!ska učenka E (ita B očkova je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela nekaj čez 23 K denarja. — Na Karlovskt e^sti bo je našia medena pipa za pivo Kior jo je izgubil, naj se oglasi v gostilni pri »Kamničanu« pri g C jtiču. — Zato dameko uro je včerai našel na eo\u na Drenikov vrh g. F lip Turk pri tvrdzi K'isper Dama, ki fe uro izgubila, naj se oglasi pri g Turku. Telefonska in brzojavna poročila Dunaj 23. oktobra. Poslanec d E Iver t je iz zasebnih razlogov prosil za upokojenje. Tem povodom postane d verni svetnik. Praga 23 oktobra. „Narodni Listy" poročajo z Dunaja, da se je treba pripraviti na eventualnost razpusta poslanske zbornice že zdaj, kar kaže vse, da se razpusti parlament še letos. Gautseh seja odločil, da parlament takoj razpusti in razpiše še letos nove volitve, ako državni zbor ne odobri takozvanih „državnih potreb" ti-čočih se predlog Vlada dvomi, da dobi za te predloge potrebno večino v državnem zboru. Kako misli vlada te predloge uveljaviti, če jih parlament ne odobri, ni znano, niti ni mogoče zdaj vedeti, kaj sa zgodi, ako Gautseh pri volitvah ne zmaga Praga 23 oktobra. Rezervisti so imeli tu shod, na katerem so sklenili, da začno akcijo v namen, da mora država rezervistom, kadar jih pokliče pod zastave, plačati primerno odškodnino Praga 23 oktobra. Češki vi-sokošolci so priredili shod, na katerem so posebno ostro napadali dr. Kramama, profesorje dr. Fiedlerja in dr. Pacaka, češ, da vlada po njih krivdi zanemarja češko vseučilišče Praga 23 oktobra. Tu sa je ustrelil vpokojeni podpolkovnik Pr elog. Petrograd 23 oktobra. Ža-lezničarski štrajk, ki se smatra kot glavna skušnja za generalni štrajk, se čedalje bolj razširja. Samo proga Petrograd - Moskva funkcijomra dobro. Zagreb 23. oktobra V Brodu je bil shod, na katerem naj bi se bili obsodila reška resolucija. Med zborovalci je prišlo do takega pretepa, da je bil shod razpuščen. Budimpešta 23. oktobra. Iz-vrševalni odbor koaliranih strank je danes razpravljal o skupnem postopanju s hrvatskimi opozicijo-nalnimi strankami. Petrograd 23 oktobra. VVitbe hoče prevzeti predsedstvo novega ministrstva le, če se sklicanje dume odloži za dva meseca in reformira Bulvginov volilni red v liberalnem smislu. Varšava 23. oktobra. Za dan 3. decembra je napovedan generalni štrajk in delajo se priprave za revoluc;jo. Socialisti delajo na to, naj se 8 silo prepreči izvolitev poslancev za drž. dumo. Rim 23. oktobra. V Kalabriji je bil zopet močan potres. V nekaterih hišah so našli več ubitih ljudi. Poglavje za matere. Nikjer se stara resnica: ,Kar bos eejal to bos žel" ne pojavlja tako j sno in krepko, kakor pri hranitvi otrok. Bas človek, v svoji doaoreloBti najvišje živeče bitje, krona atvarstva, je v svoji prvi življenski dobi tako slaboten in nezmožen, da potrebuje najskrbnej&e postrežbe in neprestanega nadzorstva. Tsled tega ja naloga matere najtežavnejša od vseh drugih, ki jih do-naša Življenje Na srečo pa mati pri izvrševanju najodgovornejšega in najvažnejšega naloga ni osamljena. Znanost — osobito medicinska in kemijska — iafie neprestano novih pomožnih sredstev, ki najnežnejfte, tak ore koč le na nitki viseče življenje novorojenca obvarujejo ie osi gura jo, nežno, dostikrat le rahli sapici podleglo telesce mlađega človeškega cveta branijo in krepijo. Eoo najdragocenejših sredstev te vrste ki je neprecenljive vrednosti sa one dojenčke , katerih matere ne morejo same dojiti — ponavljamo, neprecenljive vrednosti je Kufekejeva moka za otroke. To je lahko prebavljiva, škroba prosta otrofika moka ▼ obliki praska, ki ustreza vsem znanstvenim zahtevam V Kufekejevi moki dobi otrok vse one hranilne snovi, ki jih potrsbnje za svoj iivftenski razvitak v obliki, ki ustreza njegovi prebavni zmožnosti, a eno besedo, povsem izborno hranilno sredstvo, ki služi lahko za edino hrano, ker ima vse snovi materinega mleka v pravem razmerja, ga otroci ljubijo ter lahko in popolnoma prebavijo. Ima zado-Bčujočo množino mineralnih snovij za tvorbo kostij in mesa, beljakovine za tvorbo mišičevja in pospešuje rast moči v odlični meri. Kufekejeva moka je tzaiae, sta • truda delajoče hranilno sredstvo vetu« scake sastave ter se priporoča k sv are dat rs za pravilno hranitev zdravik tarok kar naj topleje Kratko rečeno, izvrstne lastnosti in dobiček Kufekejeva moke tiče v nje cenenosti, izdatnosti, vedno eaaki ispravi, lahki prireditvi hrane, lahki prebav trajnosti in okusnosti. I Po vseh kulturnih j državah registrirana Na drobno n« proda- srajce ovratnike in manšeta . Joss&Lovvenstein c li kr. dvorna dobavitelja i-j-rirv^ Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni koral dan. bor m 22 oktobra 1906, litije SalošHeol papir?!. i*/« ntiajeva renta..... 4° , srebrna renta ..... 4° „ avitr. kronska renta . . 4*/0 . alata , . . 4°/c ogrska kronska , . • . ••/, „ zlata „ . . . 4° o posojilo dežele Kran}bks . 4l . . posojilo mesta Bpljet . •V/s . m Zadar 4Vt°/i *x»--kere. žel. pos. 1902 4c/e oseka, de*, banka k. e. . 4°/0 „ „ „ i. e. . 4Vt°/a sat pisma gai. d, hip. b. 4l/s°/o P*Bt- kom. k. o. s. 10v. pr....... 4; ,c sasL pisma Innerst. hr. •V/s » * ogrske cen. dež. hr....... 4' t , i. pil. ogr. hip. ban. . •Vls ODl- p8t' lokalnfll **- leznic d. dr..... •V,'/, obl. češke ina. banke . ••/a prior. Trat-Porse" lok. žel. 4°/3 prior. doL žel. . . . . i«/, , Jnž. žeLknp. '/i1/, . Srečke. Srečke ed 1. 18601/, , . . • • ud 1SS4 . • • • , tisake v sem. kred. I. » . II. * 0 ogr. hip. banke . . , srbske a trt. 100* - . torSks..... Bazilika treSke . . . Kreditne .... Inomoeke • • • . Krakovske H . . . ljubljanske ■ * • • Avst, rad. križa 9 • • . Og1« n m m • • • Rsdoliove , . . . Balebnrfiks m . . . Dioajakt kea. » . . . JtJne ielecnise . • . , Državne železnice Avstr.-ogrske bančna deinite Avrrtr. kreditne banke . . Ogrske B » • -Žrvnostenske B * • Prsmogokop v Mottn (8rox) Alptnske montsa .... Praske še), indr. dr. . . . Bima-Moranvi..... Trbov^ske prem. družbe 4 vstr. orožne trvr. družbe . Oeške sladkorne družbe . . V/sJstis, 0. kr. tekla ...... 10 franki ....... tO marke. ...... Bevoreignt ...... Mark*........ Laški bankevel..... BubJiš Dolarji........ Denar 100*10 ICO— 9vas 11910 96*7h 114 20 60 99 10060 100-— ioo-eo 99 76 99 75 1C0-40 106'10 100*60 100*— 100-— 100*— 100*75 »990 99*60 817 25 101 10 190 85 297 — 162 — 301 — •OZ*— 564 60 102 — 147*05 26— 472 — 74 — 91*-65 — 63 — 34-€0*— 74 — SS3 — 121 478 1HI 6 « 785 247 6-S 643 |t76& 560 296 68b 16S 50 60 25 60 50 1 '49 19 6 23 48 14*— 117*42 96 60 164 — 4*84 Blago 100- 30 100*20 96*06 119 30 95 95 114*40 101*— 101 60 100'— 101*50 10025 ICO'25 101 40 107*— 101- 60 100 40 1(086 101*— 101*75 10O*— 319 — 102 10 192 86 299 — 164 — Sil — 812 50 272 bO lil — 148*06 27 — 482 — 84 — 98 60 70 50 66 — 36 — f4 — 78-544 — j 22 — S7C 60 1661 — 677-26 786 50 247 75 683 — 644 — «776 — 651 — 297 — &88 — 168-— 11*67 ;9- 9 23 54 «408 117*62 95*80 164-75 6 — Žitno cene v Budimpešti. Dne 23. oktobra 1905, Te rosasaa* Pfteniaa tu oktober . . . za 100 kg. K 16 48 P&sniea ■ april 1906 . . „ 100 . • 1698 Bž C oktober . . , , 100 , 14*04 Rž ii april . . . . „ loo . n 13-68 Keraas Jt maj 1906 . • a 100 n m 13-54 Oves It oktober • . s 100 „ n 14-40 n m april . . ... ioo . n 13 40 EfeBstiv. 10 višje. Heteorologično poročilo VUlna uad morjem 80« S, Brodajf mimi tlak 78« C nm i čas opazc-varoja Stanje barometra v mm 1» Ve' r jvi Mm 9. z v. 7342 | 32 si. b vzhod dež i* j! a, pur. /34 6 735 9 17 68 brezvetr. si. jug oblačno pol.obiac*. • & HV« 7*87 5 24 si. jug pol. oblafc. 23. • 7. B). 2. pop. 736 8 7369 20 45 sL szah. si. zahod de2 dež a^đnia temperatura sobote 4 3° nor-mala: 9 5* in nedelje: 8-6°, norm. 93°. Mr> kzina 24 urah:46 mm in 72 mm. Kupim m»lo rabljtino Puca-kolo • prostim tenkom. Prodajalai naj aoiljc ponmdzc zprav. nSloT. Naroda8. Wi-3 Mladenič ki je dovršil tukajšnjo trgovsko šolo z jako dobrimi uspehi, želi vstopiti v kako trgovino kot praktik a nt. Ponudbe pod „Praktikant" uprav. „Slov. Naroda". 3418-2 Surovinsko društvo črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani išče učenca za prodajo usnja. Poizve se pri načelniku M. Oblaku, Vegove ulice 12, Ljubljana. 328*~3 Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz nSlov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Schwentnerjn, v Ljubljani, Prešernove ulice. Stanovanja: Na Starem trgu H. 13 I. nad. se odda za novembrski termin: popolnoma prenovljeno stanovanje s 4 sobami, balkonom in vsemi potrebnimi postranskimi prostori in drugo manjše stanovanje z 2 sobama in pritiklinami. Natančneje ravnotam II. nadstr. 34311 Velika dobro uvedena in zmožna uvozna trgovina za olje išče proti proviziji solidnega in agilnega zastopnika za Ljubljano in Kranjsko. Samo taki, ki z drugimi živilnimi predmeti potujejo po Kranjskem, naj pošljejo svoje ponudbe z referencami na poštni predal petnajst, Piazza Giusepplna, Trst. 3430—1 Ljubljana, Pegačarjev trg. FotoplastišKa umetn ška razstava I. vrsta« Podružnica iz Berolina. 3432 Razstavljeno samo 5 dni I Od 24. do 28. oktobra 1905: Prihod prestolonaslednikove neveste v Berolin dno 3. junija 1905. H M m M m D □ Ravnokar izšlo: Ravnokar izšlo spisal Anton Janežič. Četrta predelana in pomnožena izdaja« Predelal Anton Bartel. 2392-9 Cena: broš. K 6-, v polusnje vezani knjigi K 370. Dobiva s«e u Ig. pl. Klefnmayr i M. Bombergoui knjigarni = X-i3ia.Tol]a2nLl. ===== # * Jesenske in zimske novosti. * * j* (0 jO CB C CB a. o C co NOVOST. Kdor kupi za 10 kron blaga, dobi kupon in ako pošlje ta kupon s 4 kronami na navedeni naslov, dobi oljnato sliko v velikosti 30/40, izvršeno po zaželjeni sliki NOVOST Kdor kupi za 5 K, dobi knpon in ako ga s K 120 pošlje na navedeni naslov, dobi uradno pnncirau obesek iz čistega ali pa pozlačenega srebra, izvršen po zaželjeni sliki 3247—6 v Prvi modni trgovini za gospode Enjelbert Skušek Ejubtjana, pred Škofijo itev. 19. i i * Perilo no meri se izgotoul nnlliltrele. - o 3 O 0) (O o Leno s štirimi sobami in pritiklinami se odda s 1. novembrom 3263-7 v VVolfovih ulicah št. 12. Poizve se ravnotam. sklicuje Izredni občni zbor na dan 6. novembra t. I. ob o s m lli zvečer 3433 v veliki restavracijski sobi ,,Narodnega doma". SPORED: 1. ) Volitev novega odbora. 2. ) Izprememba društvenih pravil. 3. ) Eventaalia. Odbor pisateljskega podpor, društva. Ravnokar izšlo: II. snopič „5l©uen5^i fantje" 1878. Ob 251etuici bosenske zasedbe spisal Jernej pl. Andrejka. Cena vsakega snopiča K 1*40; po pošti 20 h^več. 3370—3 Dobiva se |v ltnjlg-arnl 1$. pl. Kleinmaor & F. Bambers itin ti jikt loln, 31 s tzisriiom 2i CITRE......1 in lij. iti v h'ivniiin i3. Sprejme Podkrajsek, zrivec v Lf ubija ni. 3403-3 Prodajalko izurjeno v manufakturni trgovini sprejme R. Miklauc, Ljubljana Špltalske ulice št. 5. 3411 2 Učenec iz boljše rodbine, zmožen slovenske ; in nemškega jezika, se sprejme v droseri]! Anton Kane Ljubljani, Šefenburgove ulice 3, 4 pari čevljev za samo gld. 2 60 se oddajo zaradi nakupa velikih množin za to Bmešno nizko ceno, dokler bode še kaj zaloge. Par moških, par ženskih čevljev iz rs-vega ali črnega usnja, s kapicami za zarezovanje, z močnimi usnjatimi podplati, zbito, n^j-novejša oblika, dalje par moških, par ženskih modnih Čevljev, veleeleg. opremljenih, lahkih in ličnih Vsi 4 pari samo gl. 2*60. Za naročitev zadošča dolgost. — Razpošilja po poTzetju razpošiljalntca čevljev Ch. Kapelusz, Krakov 17. Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko popolnoma izključen. 240U 2 Ces. kr. avstrijske državna železnice C kr. ravnatelj stro dri. ielesmics v Beljaka. Velja ven od dne 1. oktobra 1906. leta, ODHOD IZ LJUBLJANE ini. kol PROGA HA TRBIŽ. Ob 12. ari 14 m poaofi! osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inom ost, Monakovo. Ljubno, fes 8elstbal v Aaaeet, Solnograd, fiea Kleia-Reining t Steyr, v Lice, na Dunaj via Amsteften, — Ob 7. ari 5 n sjatn>j osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, M ara a, ManUrndorf, Fraaiensfests, Ljubno. Dunaj, ces Selitha v Solnograd, Inomoat, 5ez KJein-Reifling v 9tsyer, v Line, Budejevice, Pisen, Marij-ae vare, Hcb, France v? vare, Prago, Lipe ko, čez Amutetrer aa Dunaj. — Ob 11. ori 44 m dopoldne osebni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Qi*d nitz, IJubno, SelzthaJ, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezera, [nomost, Bregenc Cmrieh. It-neva, Pariš, čez Aastetten na Duiiaj. — Ob 3. ari 68 m popoldne osobni vlak t Trbiž, Šmobor, Beljak, CelOTec, Pranaensfeste, I no m os t, Monakovo, Ljabne( ces Klein Beifling v Stejr, Line, Badej-.-'-ce, Pisen, Marijino vara Beb, franeove vare, Karlove vare, Prago (v Prago direktni vos I. in D. razr.}. Lipsko, na Dunaj ces Amstetten. - Ob 10. ori ponoći osoba vlak v Trbiž, Beljak, F ran »ena fes te, Inomoat, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz 1 ia D razreda). — PROGA ? NOVO MESTO IN KOĆEVJK. Osebni vlaki. Ob j. on 17 a zjntraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 6 m pop isto tako. — Ob 7. uri 8 m svecer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jal koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjntraj osobni vlak s Dunaja ces Amstetten, Monakom t Monakovo-T rs t direkt. vos 1., TI raz.). Inomoat, Franzensfeste bolnograd Line, Stejr, li! Anasee, Ljubno, Celovec Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari 12 m zjntraj oaobni vlak iz Trbiža — Ob 11. uri 10 m dopoldne oso D m v)al s Dunaja Ces Amstetten. Lipsko, Prago (s Prag« direktni vos I. in II. razreda;, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Pbeu, Budejevice, Lino, Steyr, Pari* Zečeva, Cnrih, Bregena, Inomost, Zeli ob jezero, Bad Gastem, So-no-,rad, Ljubno, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4 ar 29 m popoldne osetjai vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, ln^ mosta Fransensfc8ta. Pontabla. — Ob 8. uri 06 a zvečer osobni viaJ s Dunaja, Ljubna, Beljaka M r • Malega Glddnica, Celovca, Pontabla, ces Selztbal od Inomosta in Solnograda, oez K)«n> Bsšfiii g iz Stevra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, fleba, Francovvib v.r.v. PragA. Lipokega. — i huOA U NOVKUA MESTA £N KOČEVJA. Osobni vlafci: Ob -j. un 44 m bm traj osobni vlak iz Novega mesta u Kočevja, ob S. uri 32 m popoldne is Straše, Toplic, Ncv^i mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m svečer istotako. — ODHOD IZ L JU iLJ ANE drž. kol. T KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ar 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. uri i ' a svečer. — Ob 10. ari 45 m poneči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobra — priHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. on 4V m zjutraj, ^ 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m svecei Ob 9. uri 66 m ponoči sam ob ledsljah i praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas :e aa W min. pred krajevnim časom * Ljanh sjjTl Nagrobne vence k- In <>T-P> XXXXXx> trakove z napisi priporoča v največji izbiri FR. IGLIC, Ljubljana | Me^tui trg: Atev. 11. Zunanja naročila 80 takoj Izvrše. Sprejema Bavarovanja Cloveflkega alv-Ijenja po iiajramovratnojftih kombinacijah pod tako usodnimi pogog, ko nobena droga amvarovalnica. Zlasti je ugodno aa v aro vanje na doalvetje po Dnjika I do arsifteBoa* patfh lat vzajemna zavarovalna banUa v Pragi, Ros. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačana odškodnin* In kapitali]*: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nafte države ■ vitUtil •lavaas^.Bsrsaa« ssssr«v«. 5—123 W Lfablfanlfl iogav pisarn* so ▼ lastna) ban In e j hiši \h n. Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih senat Škode oenjuje takoj in najknlantnoje OStva najboljši sloves, koder poahns Dovoljuj« is čistega dobička nedalDt podpora s narodne in obetekarisaas Isistslsfj in ; Dr. Ivaa Tavaar. 8061 2939 C^8C D--9$108^^B