ISSN 0416-2242
9 7704]6 224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
Paič
Krška vas ® 0608/59-059 Novo mesto ® 068/21-123
Živahno na vodi in na kopnem
v	v
Športni praznik na Čatežu
ČATEŽ OB SAVI - Prizadevni člani kluba za nenavadne športe Extreme Zverina Team iz Brežic so v soboto pripravili pisan spored športnih prireditev, ki so se ves dan odvijale na Čatežu in v Velikih Ma-lencah, kjer so nastopali odbojkarji na pesku. Rekreativci so se že zjutraj odšli podali s kajaki in kanuji na reko Krko, popoldne pa je šlo povsem zares. Na dvajsetmetrski montažni skakalnici so se najboljši slovenski snowboarderji pomerili v skokih v Savo. Strogi sodniki so ocenjevali izvedbo skoka, pri čemer je imel največjo težo pravilen pristanek na vodi in po dveh izvedenih serijah je bil vrstni red pri moških naslednji: 1. Dare Verstovšek (Sportway), 2. Martin Martinec (SBK Kranj), 3. Gorazd Kert (Špank); ženske: 1. Špela Lokar (SBK Kranj), 2. Anamarija Toth Pope (Extreme Zverina Team Brežice). V odbojki na mivki so pri moških zmagali igralci Arneta, 2. je bila Trata, 3. Novice Extreme; pri nežnejšem spolu pa so bile odbojkarice Maja boljše od Brestanice.
E. SEČEN
OBRAMBNI MINISTER BORCEM NOV- “Brez vas, spoštovane borke in borci, bi Slovenije take, kot jo poznamo danes, ne imeli!" je dejal na srečanju borcev NOV v Semiču slovenski obrambni minister Tit Turnšek. (Foto: T. Jakše)
Konec upov za novomeško gimnazijo
Birokratska ignoranca spet ustavila obnovo
NOVO MESTO-Ko je že kazalo, da so se zadeve okoli obnove novomeške gimnazije uredile in da bo kljub zapletom in prekinitvi del gimnazija le nared do konca leta, je prišlo do novih zapletov. Gotovo je, da pouk v obnovljeni gimnaziji ne bo stekel v začetku prihodnjega leta.
Tako kot za vse dosedanje zaplete in težave je tudi za te zadnje kriva izključno država oziroma ministrstvo za šolstvo kot investitor. Gre za nerazumljivo ignoranco in aroganco ohole državne birokracije, ki se obnaša, kot da je Novo mesto nekje na skrajnem jugu sveta. Najprej: do sedaj država Hrastu dolguje 170,4 milijona tolarjev za že opravljena dela; edini denar, ki ga je država doslej dala za obnovo novomeške gimnazije, je dvakrat po 4 milijone tolarjev, in to v lanskem letu. Letos še niti tolarja!
Pred nedavnim so končno podpisali aneks k osnovni pogodbi, ki se je več mesecev valjal po ministrstvu. Gre za 81 milijonov tolarjev, to je toliko, kot je stala statična sanacija gimnazijske stavbe, ki jo je Hrast izvajalcu ZRMK iz Ljubljane, plačal že junija. Za razliko do končnega zneska za obnovo gimnazije - gre za okoli 150 milijonov tolarjev - pa so se sedaj na ministrstvu za šolstvo spomnili, da bodo objavili ponoven razpis za izvajalca. “Tako mora ministrstvo najprej določiti, katera so ta dela, očitno pa se jim prav nič ne mudi z razpisom. Gre tako rekoč za vsa obrtniška dela, ki smo jih mi v glavnem že začeli izvajati in zanje nabavili material,” pravi komercialni vodja Hrasta Janez Bele. “Poleg tega ne vemo, če bomo na ponovnem razpisu izbrani mi.”
A. BARTEU
Napoved vroče sindikalne jeseni
Svobodni sindikati krepijo pritisk za obrambo delavskih pravic - Ropov zakon bi oropal delavce - Slovenska vlada izgubila socialni kompas - Miklič: “Ne bomo popuščali!”
NOVO MESTO - Svobodni sindikati napovedujejo delodajalcem in vladi vročo jesen. Sindikat SKEI pripravlja za 24. september prostest-ni shod v Ljubljani, sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije pa zbira podpise za podporo stopnjevanju pristiska in organiziranje protestnih akcij.
“Vzrok za stopnjevanje pritiskov na delodajalce in na vlado je nepripravljenost za pogajanja o podpisu panožnih pogodb,” pravi Jože Miklič, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko. Večina panožnih pogodb poteče konec septembra, namesto pogajanj o novih pa bi jih delodajalci kar ukinili, češ da lahko uresničujejo minimalne pravice iz splošne kolektivne pogodbe. Pri tem najbolj vztrajajo delodajalske orga-
nizacije tekstilcev, usnjarjev, lesarjev, gradbincev in trgovcev, pri kovinarjih, kjer panožna pogodba velja še leto dni, pa zahtevajo celo spremembo kolektivne pogodbe. “S tem bi bil sindikat izključen iz socialnega partnerstva, saj so običajno za sprejem takih aktov pristojni le direktorji.”
Drugi razlog za stopnjevanje sindikalnega pritiska pa je namera vlade, da s spremembo zakona o zaposlovanju in z novimi zakoni s področja delovnih razmerij, po-
LEP KONEC POLETJA - Letošnje poletje, ki je bilo precej mokro in kislo, se, kot bi se hotelo odkupiti, poslavlja z zelo lepimi in toplimi dnevi. Taki dnevi vabijo v naravo, še posebej k vodi. Posnetek je nastal v nedeljo v Žužemberku, ob sicer ne prav topli, a tam še čisti in vabljivi Krki pod pravljično razvalino nekdaj mogočnega gradu. (Foto: A. B.)
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Brez vas bi take Slovenije ne bilo
Nekdanje partizanske borce iz Bele krajine in iz drugih krajev Slovenije je v Semiču pozdravil slovenski obrambni minister Tit Ttirnšek > Sprejeli protestno pismo
SEMIČ - Ob 55. obletnici ustanovitve Belokranjskega odreda -ustanovljen je bil 26. junija 1942 na Mirni gori - so se v Semiču zbrali številni borci partizanskih odredov, ki imajo domicil v belokranjskih občinah. Skupnost borcev 15. divizije je na tem že 38. srečanju podelila posebna priznanja semiškemu županu Janku Bukovcu, semiški občini in osnovni šoli Semič, kije po sklepu sveta občine dobila ime po Belokranjskem odredu. Posebno priznanje je dobil tudi Belokranjski odred, v njegovem imenu pa gaje sprejel njegov nekdanji komandant Slavko Pezdirc.
Slavnostni govornik na srečanju
O školjki in biseru
Pravijo, da tista školjka, ki jo tujek najbolj tišči, ustvari najlepši biser. Tudi slovenski narod je bil med drugo svetovno vojno taka školjka. Obsojen na izumrtje, se je zvijal v predsmrtnih bolečinah in iz štiri leta trajajoče agonije se je porodil biser, ki mu pravimo pesmi upora. Te pesmi, ki jih je v jezi, žalosti, obupu, upanju, ljubezni, sovraštvu, predvsem pa v neizmernem trpljenju doma, v partizanskem boju, na fronti ali v taborišču skoval slovenski človek, so dragocenost, s katero se naš narod lahko postavi ob bok vsakemu drugemu kulturnemu narodu. Sele čas je s svojo patino dal poeziji upora žlahten lesk in potem, ko so se tisti, ki so jo polirali z umetnim loščem, umaknili pravim strokovnjakom, je ta prav zablestela. Šele zdaj lahko preprosto rečemo, da bolečina, iz katere se je rodila, ni bila zaman.
Zdaj nam ta poezija daje samozavest, da lahko pogledamo v oči vsakomur, ki nam želi dobro, pa tudi tistemu, ki nam hoče slabo. Pesem jasno in nedvoumno govori o tistih, zaradi katerih je ta biser nastal, pa tudi o tem, kdo je bil tisti tujek, kije najbolj boleče zarezal v tkivo slovenskega naroda. Štirje obsežni zvezki pesmi upora so za vse Slovence neizpodbiten dokument narodove preteklosti in ogromen kapital za bodočnost, ki nam bo, če ga bomo znali prav ceniti in uporabljati, služil še dolgo.
TONE JAKŠE
je bil obrambni minister Tit Turnšek, kije v svojem govoru poudaril predvsem pomen partizanskega boja med drugo svetovno vojno in njegov vpliv na poznejšo osamosvojitev Slovenije ter doprinos sodobne slovenske države k mednarodnem miru in sožitju. Med drugim je tudi dejal:”V zgodovini vsake države, tudi slovenske, je vojska odigrala pomembno vlogo in jo igra tudi danes. Danes smo še pdsebej ponosni, da imamo lastno slovensko vojsko, katere tradicija izhaja iz narodnoosvobodilne vojne, vojsko, s katero republika Slovenija enakovredno sodeluje v mednarodnih mirovnih
RIBIČ NAŠEL GRANATO
ŠMARČNA - Minuli petek, 5. septembra, se je na sevniški policijski postaji oglasil ribič, ki je prejšnji dan med ribolovom v Savi v bližini Šmarčne našel večjo granato. Pirotehnik je ugotovil, da izvira iz druge svetovne vojne.
operacijah in tako prispeva k miru in varnosti v svetu. Pa vendar, brez vas, spoštovane borke in borci, in vašega prispevka bi Slovenije, take, kot jo poznamo danes, ne imeli ne leta 1945 ne 1991.”
Skupnost vojaškega šolstva NOV in POS je občini Semič podelila plaketp vojaškega šolstva. Na območju te občine so med vojno delovale tri pomembne šole: oficirska šola glavnega štaba NOV in POS, podoficirska šola 7. korpusa in pevovodska šola glavnega štaba.
Ob lepem in toplem vremenu so nekdanji borci spremljali še
• Na srečanju je bilo sprejeto tudi protestno pismo proti združenju, kije bilo pod nazivom Svobodni partizani ustanovljeno 21. avgusta 1997. Protestno pismo je ob številnih aplavzih odobravanja prebral general Lado Kocjan.
kulturni program, nato pa se poveselili na tovariškem srečanju.
T. J.
pa VREM E
Jutri bo še sončno vreme, v soboto padavine, v nedeljo pa spet izboljšanje
vremena.
kojninskega in zdravstvenega zavarovanja drastično zmanjša pravice delavcev. “Predlog tako imenovanega Ropovega zakona je usmerjen na ropanje delavcev in kaže na to, da je slovenska vlada
* Za sindikate so nesprejemljive zahteve, da mora biti brezposelni delavec med 10. in 14. uro obvezno doma; daje lahko zdoma (dopust) le 14 dni na leto; da zakon poleg ustrezne zaposlitve uvaja tudi primernost ponujene zaposlitve, ki govori, da mora delavec sprejeti tudi delo z 2 stopnjama nižjo zahtevnostjo; daje za brezposelnega delavca primerna tudi zaposlitev, ki je oddaljena 2 uri vožnje, in pri tem niso izvzete niti matere samohranilke. Vlada bi za pol zmanjšala čas prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti in že tako nizko nadomestilo še znižala.
izgubila socialni kompas. Za preprečitev takega krčenja delavskih pravic bomo uporabili vsa sredstva sindikalnega boja!” napoveduje Miklič.
A. B.
STRELCI MORISA DRŽAVNI PRVAKI
KOČEVSKA REKA - V soboto je bilo v Ljubljani 6. odprto državno prvenstvo v streljanju z zračno vojaško puško 7,9 mm. Med 17 ekipami in 62 posamezniki so prvo mesto tesno, a povsem zasluženo osvojili strelci Morisa iz Kočevske Reke in tako postali letošnji državni prvaki. Ekipa v sestavi Bojan Bartol, Dušan Križman in Janez Markun je “nastreljala” 525 krogov, drugo je bilo Celje, tretja Ljubljana. Med posamezniki je bil Bartol na tretjem mestu. V ženski konkurenci je bila Stanka Kep s 145 krogi tretja, Jasminka Kovač pa s 141 krogi četrta.
Berite danes
stran 3:
•Spori in očitki zaradi peskokopa
stran 5:
•men* raje potre, kot plača davek
stran 6:
•Smo se žrtvovali za nasprotnike?

IH
stran 9:
• Več za svetovalce kot za projekte
stran 10:
•Neutrudno iskanje lepote in resnice
stran 14:
•Odgovori in popravki po 9. paragrafu
stran 18:
•Netopir, ki daje jamam nemška imena
stran 19:
•Luža, Lužarji in Lužarjev breg ________ _______________
STRAŠKA JESEN
STRAŽA - Turistično društvo Straža že enajsto leto zapored prireja Straško jesen. Osredka prireditev bo v nedeljo, 14. septembra, ob pol treh popoldne, ko bo nastopil pihalni orkester Krkinih Zdravilišč. V povorki bodo sodelovali furmani, narodne noše, harmonikarji, čebelarji, vinogradniki, gasilci, padalci, raftarji, aktiv kmečkih žena, dijaki kmetijske šole in učenci vavtovške osnovne šole. Na ogled bo razstava “od zrna do kruha”, v zabavnem delu prireditve bo bogat srečelov, za ples bo igral ansambel Zasavci. Iz Bršljina v Stražo bo v nedeljo ob pol enih in ob pol treh peljal muzejski vlak. V sklopu Straške jeseni bo danes, v četrtrek, ob 19. uri v Straški cerkvi nastopila harfistka Pavla Uršič.
S KOLESOM OKOLI SVETA - Metličan Bojan Stezinar se je prejšnji petek takole odpravil s kolesom z novomeškega Glavnega trga na pot okoli sveta. Odpeljal se je proti Plitvicam, pot pa bo nadaljeval proti Dalmaciji, Makedoniji, Grčiji, Bližnjemu vzhodu, Indiji, Indoneziji, Avstraliji, kjer se namerava zadržati nekaj časa, potem pa se bo preko Južne in nato še Severne Amerike čez dve leti vrnil v Evropo. Na pot je vzel le najnujnejšo opremo. S poti pa se bo javljal tudi na Studiu D. Med glavnimi sponzorji so: podjetje Savaprojekt, Zadmga Hrast in tiskarna Vesel ter mnogi drugi. Do sedaj ni uspelo prekolesariti te poti v enem kosu še nobenemu Slovencu, čeprav se jih je na pot podalo že kar nekaj. Bo to uspelo Slezinarju? Držimo pesti! (Foto: J. Dorniž)
Človek zasebno in javno
Svetlejša ko je zvezda političnega, zabavnega in podobnega javnega življenja, bolj opazijo, kaj se dogaja z njo. Precejšen del javnosti je pripravljen veliko plačati medijem za udarno novico o zasebnih težavah in vsakršnih dogodkih, v katerih se
prodati javnosti ocvirke iz zasebnosti tega ali onega izmed nas. Včasih pomagajo na tako vprašanje odgovoriti že sami ljudje, o katerih naj bi mediji poročali, saj se naravnost silijo v ospredje z obnašanjem, ki samo po sebi pritegne tudi poročevalska peresa in televizijske kamere. Se ne pozabljen je lahko primer Helene Blagne, ki je svojo poroko, torej zasebno, če ne intimno zadevo, skušala povzdigniti na raven vseslovenskega dogod-
kovo zasebnost sme poseči ljudska radovednost, vo prepustili čisti trgovini, potem bi veliko ljudi kmalu ostalo pdvsem brez zasebnosti. Nekaj takega se je zgodilo tudi z nedavno preminulo princeso Diano, ki so ji fotografi sledili na vsakem koraku. Komu ob tem primeru, ki odpira splošna vprašanja o nedotakljiovsti človdkove zasebnosti, očitati vsiljivost? Medijskim lastnikom, njihovim delavcem fotografom ali mogoče bralcem in bralkam, ki so hočejo imeti novico iz zasebnosti znanih ljudi?
MAJA ZAGMAJSTER, prodajalka iz Brežic: “Časopis bi bil manj zanimiv, če ne bi stikal za zasebnimi zadevami zvezdnikov in drugih javnosti znanih ljudi. Vendar si tudi javnosti znani ljudje zaslužijo vsaj
vanje že mučenje. Zvezdniki, politiki in podobni ljudje velikokrat dajo sami povod za to, da jih mediji opazijo.”
MAGDA ŽIGANTE, upokojenka iz Krškega: “Mislim, da se pa-parazzi ne bi smeli vmešavati v vsako podrobnost iz zasebnosti znanih ljudi. Morda bi bilo celo prav, da bi takšno početje prepovedali, saj jim gre očitno le za zaslužek, marsikaj pa si tudi zmislijo. Gotovo del krivde za Dianino smrt nosijo tudi pa-parazzi.”
ANICA ŽAGAR, upokojenka iz Češnjic pri TVebelnem: “Čisto vse pri ljudeh ni tako, da bi cel svet moral vedeti za to. Drugače je, če kdo hoče, da se o njem piše vse. Vendar bi morali prej vedeti, komu to ustreza. Nekaterim res prav ugaja, če se o njih piše vse. Heleni Blagne, na primer, menda ni nikoli preveč popularnosti. Najbrž pa brskanje po zasebnosti rti bilo všeč pokojni princesi Diani.”
DARJA ŠKRINJAR, dijakinja zdravstvene šole, doma iz Gabra v Beli krajini: “Mislim, da nekateri časopisi preveč vsiljivo zasledujejo zasebno življenje znanih osebnosti. Za Dianino smrt so posredno krivi vsi, fotografi, novinarji, uredniki, izdajatelji časopisov, pa tudi bralci, ki po njih segajo. Po mojem mnenju ima vsakdo pravico do zasebnega življenja, tudi zelo znane osebnosti.”
OLGA ŠPRINGER, referentka za uvoz v semiški Iskri, doma iz Semiča: “Gotovo je, da imajo vsi, tudi svetovno znane osebnosti, pravico do zasebnega življenja. Res je
obstajati meja, ki je ne bi smeli prekoračiti. Te meje pa naj ne bi določali zakoni, ampak bi jo moral po svoji lastni vesti začutiti vsakdo od nas.”
MARINKA VESEL, vodja obrtne zadruge Prevoz iz Ribnice: “Prav je, da mediji spremljajo življenje znanih osebnosti, vendar pri tem ne bi smeli vdirati v njihovo intimno Življenje. Vsak človek ima namreč pravico do zasebnega življenja. V borbi za naklado in gledanost pa različne medijske hiše počnejo prav to. Gre za lov na denar, pri čemer novinarji pogosto le opravljajo svoje delo.”
SLAVKA JAKOPIN, upokojenka iz Kočevja: “Mediji se preveč vtikajo v zasebno življenje znanih osebnosti. Tako kot kdorkoli drug, so tudi slavni ljudje upravičeni do vsaj nekaj zasebnosti, še posebno, kadar gre za njihovo intimno življenje. Mediji so prav tu preveč vsiljivi. Razlog za tako početje medijev je seveda denar.”
HELENA MRZLIKAR, svetovalka pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, novomeški oddelek: “Znani ljudje vplivajo na naše življenje, zato želimo navadni ljudje o njih vedeti čimveč, pri tem pa smo odvisni od novinarjev. Vendar vsak človek ima pravico do zasebnosti. Kako bo novinar pisal o zasebnih zadevah znanih pa tudi manj znanih ljudi, pa je odvisno predvsem od njegove etike.”
KAROLINA KOVAČIČ, upokojenka s Studenca: “Kar so pisali o princesi Diani, je nekaj res, nekaj pa gotovo ni res. Ne vem. Naj se veliko piše o takih, kot je bila mati Tereza, ampak o njenem dobrem delu. Včasih so časopisi kar preveč vsiljivi. Nekaterim ljudem pa je prav, da o njih na veliko pišejo časopisi in da so na televi ziji.”
Primer Čabranke se nikakor ne sme ponoviti
Obmejni župani podpisali listino o sodelovanju
ČABAR - Do nedavnega srečanja županov Osilnice, Loškega Potoka, Loške Doline in Čabra je prišlo na pobudo načelnika mestne uprave Čabar, saj razni problemi, ki nastajajo ob meji, tarejo Hrvate in Slovence. Zlasti pereče je prehajanje državne meje, saj je samo v občini Loški Potok najmanj šest naselij, ki so bila stoletja vezana na čabransko in prezid-sko področje. Sorodstvene in lastninske vezi so tako močne, da je sedanja meja zelo moteča za skladen razvoj delov obeh držav.
Na srečanju so sprejeli sklep o enotnih izhodiščih načrtovanja gospodarskega razvoja in rabe prostora v porečju Čabranke in zgornjega toka Kolpe. Seveda so spregovorili tudi o ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Občine podpisnice se obvezujejo, da jo bodo načrtno varovale, ko bo šlo za posege v prostor. Pri gradnji malih elektrarn ne bo . dovoljeno odvajanje vode iz sedanjih porečij, predvsem pa je nujno potrebno ohraniti minimalen pretok vode, česar do nedavnega niso upoštevali, in je zato v porečju Čabranke že večja škoda.
A. K.
CESTA IN POSTAJA
DOB PRI ŠENTVIDU - V Dobu pri Šentvidu naj bi že kmalu preplastili lokalno cesto skozi vas. K skupno 3 milijonom, kolikor bo veljala nujna posodobitev, bo občina Ivančna Gorica primaknila 800.000 tolarjev, preostalo bo zagotovila krajevna skupnost. Slednja trenutno tudi ureja avtobusno postajališče, katerega prostor je asfaltirala, potem ko je kupila ustrezno zemljišče.
Politični rafting SKD Novo mesto
Krščanski demokrati opozarjajo, da Dolenjska nazaduje in postaja nerazviti jug
ŽUŽEMBERK - Za uvod v politično jesen je občinski odbor SKD Novo mesto v nedeljo pripravil rafting po zgornjem toku Krke in piknik v Žužemberku. Pred piknikom sta predsednik občinskega odbora Lojze l\irk in podpredsednik stranke Lojze Zupančič opozorila na glavne stvari, s katerimi se bodo ukvarjali v naslednjem obdobju.
“Gre za zastoj nekaterih začetih nujnih investicij na področju
POSVET SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH POLICISTOV
GORJANCI - Tu so se 8. septembra dopoldne inšpektorji za mejo in komandirji UNZ Novo mesto srečali na delovnem posvetu s hrvaškimi kolegi. Razpravljali so o obmejnih problemih, vračanju in sprejemanju ilegalnih potnikov in pripravah na večje varovanje zelene meje. Delegacijo UNZ Novo mesto je vodil Franc Zorc. Po uradnem delu srečanja sta si delegaciji ogledali del zelene meje z obeh strani.
šolstva, kulture, športa in prometa, ki se financirajo tudi iz občinskega proračuna,” sta povedala. Vi šolstvu je zanje najpomembnejša obnova novomeške gimnazije. “Sramota je, da se obnova tako zatika. Od vlade in ministrstva za šolstvo zahtevamo, da naredi vse, da bo pouk v gimnaziji stekel najkasneje februarja prihodnje leto.” Na kulturnem področju največ pozornosti namenjajo obnovi in dozidavi novomeške študijske knjižnice, saj zaradi neizpolnjevanja vladnih obveznosti dela zamujajo. Vsa do sedaj opravljena dela je plačala občina, in če od države ne bo obljubljenega denarja, se bo delo ustavilo.
Prometne zagate v Novem mestu so vse večje. “Nujna je izgradnja severne obvoznice, za kar so pripravljeni vsi projekti,” pravijo. Po izjavi Lojzeta Zupančiča je novi minister za promet in zveze vsa sredstva usmeril v svojo Šta-
jersko. “Če že ne bodo gradili dolenjske avtoceste, je treba rešiti vsaj problem prometa v Novem mestu. Novomeški krščanski demokrati podpiramo dejavnost občinskega sveta in uprave, da se pridobijo sredstva, za katere so
• OO SKD Novo mesto se zavze ma za pokritje velodroma v Češči vasi in ureditev večnamenske dvo rane za šport, sejemske in kultur ne dejavnosti ter družabnost “Zaradi neurejenih razmer v sle* venskem kolesarstvu, nepodpori nekaterih političnih strank in lokalnega gospodarstva ter zaradi določenih prestižnih interesov je ta objekt ostal nedokončan. Ureditev takega objekta seveda presega lokalne interese in finančne zmožnosti novomeške občine, zato pozivamo vlado, naj pomaga to stvar dokončati.” Nasploh so nezadovoljni z odnosom države do Dolenjske, ki postaja nerazvit slovenski jug.
sklenili dogovor s prejšnjo vlado. Sedanja se mora teh dogovorov
držati!”	. D
A. B.
SREČANJE IZGNANCEV
STUDENEC - Tukajšnja krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije, ki jo vodi predsednik Jože Žibert, bo organizirala v nedeljo, 21. septembra, srečanje izgnancev v letih 1941-1945 z območja KO DIS Studenec. Tega dne ob 8. uri bo maša zadušnica v farni cerkvi na Studencu, ob 9. uri bodo odkrili spominsko obeležje umrlim v taboriščih, temu dogodku pa bo sledilo srečanje članov in gostov v dvorani pri Jančevih na Studencu. Tam bodo govorili med drugim o uresničevanju pravic izgnancev.
Spominski dan v Mimi Peči
Namesto “zamrznjenega” občinskega praznika bo 20. septembra srečanje v Mirni Peči ■ Med gosti tudi Borut Pahor, presednik ZLSD
NOVO MESTO - Narodni ponos, da je tudi Dolenjska takoj po fašističnem napadu aprila 1941 začela organizirati izviren upor proti okupatorjem in da je v vrstah OF prevzela svoj del nalog v enem izmed prvih gverilskih gibanj proti silam nacifašistične Osi v takratni Evropi, je bil in ostal temelj naše osvoboditve in rojstva samostojne države. Pritlehni poskusi strankarskih strasti skušajo vedno znova razvrednotiti pomen tega boja in njegovih pridobitev, a so vedno le v posmeh in sramoto svojih pobudnikov.
V	prvi polovici julija 1941 je bil v Novem mestu ustanovljen okrožni odbor OF, ki je zavzeto širil svoje vrste. Že 19. in 20. julija je sprejel sklep o takojšnji organizaciji partizanske vojske. Še v istem mesecu 1941 je bilo osnovano partizansko tabcfišče na Brezovi Rebri za prve borce iz novomeškega območja. Frata je postala njihov prvi večji dom. Po prvi novomeški partizanski četi, nastali 29. oktobra 1941, je bil v povojnih letih poimenovan novomeški občinski praznik.
V	zadnjih letih je ta praznik “zamrznjen”. Borci NOB se ga kljub temu spominjajo. Ponovno so pripravili srečanja v mestu ali na Rogu, tokrat pa se bodo udeležili snidenja
3. SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA PLJUČNIH BOLNIKOV
NOVO MESTO - Društvo pljučnih bolnikov Slovenije obvešča vse svoje člane, da bo 3. srečanje članov v soboto, 13. septembra, s pričetkom ob 9.30, v Šport hotelu na Otočcu. Najprej bosta v strokovnem delu predstavila alergijske bolezni dihal Lilijana Piletič, dr. med., spec. int., in Štefan Spudič, dr. med., spec. ORL. Sledil bo občni zbor društva in krajši kulturni program. Popoldan bodo člani obiskali še Pleterje. Pokrovitelj srečanja je tovarna zdravil Krka.
v Mirni Peči v soboto, 20. septembra. Poleg Novega mesta, Šentjerneja, Kostanjevice ter Straže-Vavte vasi ima veliko zaslug za zgodnji upor proti fašistom tudi Mirna Peč. Od tu so decembra 1941 odšli v partizane prvi fantje in možje. Tu so julija 1941 ustanovili v tedanji občini Mirna Peč rajonski odbor OF. Preko zveze z Maro Rupena so • čez Mirno Peč odhajali na Frato in čez Krko na Kočevsko do Gornje Tople Rebri v partizane dolenjski prostovoljci. Popoldne 16. marca 1942 je iz Mirne Peči in okolice odšlo v partizane pod Ostri vrh 14 domačinov.
Tako bo letos počastitev začetka partizanstva na Dolenjskem v Mirni Peči. Srečanje se bo začelo ob 11. uri dopoldne, ko bo zbrane pozdravil predsednik območnega odbora ZB Ludvik Golob. Za njim bo predsednik krajevne skupnosti Zvone Lah predstavil kraj in njegove razvojne načrte, profesor Jože Škufca pa bo spregovoril o razvoju OF in delu okrožnega odbora v širšem območju Mirne Peči. Poslanec Borut Pahor bo seznanil zbrane udeležence iz 3 občin o najbolj značilnih
• AVTOBUSNI PREVOZ V MIRNO PEČ - Območni odbor ZB NOB Novo mesto obvešča, da organiziramo brezplačen avtobusni prevoz za udeležence proslave v Mirni Peči, in sicer dne 20. septembra 1997. Avtobus bo odpeljal ob 9.30 izpred osnovne šole Grm, ustavil bo na postajališču pri pokopališču v Ločni, nato pri Mestni občini Novo mesto in pri Pionirju v Bršljinu. Vljudno vabljeni!
vprašanjih trenutnega stanja v državi. Nastopili bodo člani pevskega zbora Ajda iz Orehovice-Šentjerneja in učenci domače osnovne šole.
Prireditelji - območna in krajevna organizacija ZB - vabijo v Mirno Peč nekdanje borce in aktiviste NOV, svojce padlih tovarišev in umrlih borcev po vojni ter vse prijatelje organizacije na srečanje, kjer bo poskrbljeno tudi za prijetno druženje.
M. K.
Brez utvar, da bo upokojencem kdaj res bolje
V beli knjigi odgovori o pokojninski reformi
LJUBLJANA - Gospodarske razmere niso rožnate, zate mnoge prešinja “odrešujoča” misel: čimprej v pokoj. Če je možno, že danes, ne šele po uveljavitvi pokojninske reforme. In kaj nam ta reforma obeta?
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je do zdaj javnosti sporočilo le, daje cilj reforme prilagoditev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja spremenjenim demografskim okoliščinam, vendar da bo taka reforma zagotavljala socialno varnost tako upokojencem kot tistim, ki še delajo. Upokojenci naj bi še naprej nemoteno uživali pridobljene pravice.
Veljavni sistem naj bi dopolnili predvsem z naslednjimi ukrepi: s postopnim povečanjem dejanske upokojitvene starosti, kar naj bi dosegli s povečanjem zakonsko določenih minimalnih starostnih pogojev in z upoštevanjem starosti pri odmeri pokojnine bodisi z zmanjševanjem predčasno uveljavljenih pokojnin bodisi z nagrajevanjem odložene upokojitve. Predvidevajo tudi spremembo načina odmere pokoj-
nine tako, da bi se spremenila lestvica za odmero pokojnin, izenačil odstotek za odmero pokojnin za moške in ženske ter podaljšalo obdobje, iz katerega se upoštevajo plače ali osnove za izračun pokojninske osnove. Spremenili naj bi tudi način usklajevanja pokojnin tako, da bi upoštevali gibanje cen in plač in drugih prejemkov. Obeta pa se tudi revizija invalidskega zavarovanja.
Pokojninska reforma bo jeseni nedvomno ena najbolj vročih tem - bolj vroča kot predsedniške volitve ali interpelacija proti vladi. Kajti ta reforma zanima vse prebivalstvo. Podaljšanje starostne meje se vem odmika. Ne moremo si tudi več delati utvar, da bodo v prihodnje pokojnine sploh kdaj realno večje. Dobro bo že, če bodo ostale na sedanji ravni.
Zanesljivo pa spremembe sedanje pokojninsko-invalidske zakonodaje ne bodo uveljavljene čez noč, saj še nikjer niso bile. Šlo bo postopoma. Kljub temu pa nekatere mika, da bi si do upokojitve (redne pokojnine) pomagali z dokupom let. Vendar “odkupljena leta” niso poceni. Ta mesec znaša leto dni odkupa 234.038 tolarjev.
In kdaj se bo ta reforma začela? Letošnjo jesen bodo objavili belo knjigo o pokojninski reformi. Oktobra je predvidena mednarodna konferenca o pokojninski reformi, obenem pa bo potekala s socialnimi partnerji tudi razprava o beli knjigi. Državni zbor bo belo knjigo o pokojninski reformi sprejel v obravnavo ob koncu letošnjega oktobra.
Zatem pa bo, kar bo.
VINKO BLATNIK
GLONARJEVIH 80 LET - Prof. Jože Glonar, ugledni športnik in kulturnošportni delavec, nekdanji okrožni in okrajni šolski inšpektor, pedagoški svetovalec v Medobčinskem zavodu za prosvetno-pedagoško službo Novo mesto in v organizacijski enoti Zavoda Republike Slovenije za šolst\’o ter predstojnik OE Zavoda RS za šolstvo Novo mesto, je 7. septembra dopolnil 80 let. Ob tem dogodku so mu čestitke in želje izrekli tudi v OE Zavoda RS za šolstvo. Na sliki: predstojnik OE Zavoda RS za šolstvo Novo mesto Jože Škufca nazdravlja jubilantu Jožetu Glonarju.
Novomeška kronika
v.............:..........v
VARNOST - Z začetkom pouka so vključili tudi dva nova semaforja na Seidlovi cesti pred gimnazijo oziroma osnovno šolo. S tem seje varnost na tem cestno in šolsko zelo prometnem delu mesta gotovo izboljšala. Prve dni pa je bilo videti, kako nekateri ljudje vozijo “na pamet”. Ker semafoija do sedaj nista bila vključena, vozniki nanju niso bili pozorni in nekateri so se tako tudi ob rdeči luči mirno zapeljali naprej.
ŠMIHEL - Varnostno pa so gotovo najbolj ogroženi učenci, ki hodijo v šmihelsko osnovno šolo, zlasti tisti, ki prihajajo iz Regrče vasi in gornjega dela Šmihela. Tam ni pločnikov in morajo v šolo in domov hoditi po ozkih, nepreglednih in prometnih cestah. Tako je tudi glede tega šmihelska šola, največja v občini, na najslabšem.
GAZVODA - Nova podružnica SLS Trdinov vrh - Hmelj-nik ima tudi dva podpredsednika - enega iz Gabrja, drugega iz Brusnic. Oba se pišeta Gazvoda in obema je ime Martin. Tako ni vrag, da ne bi pregazila vode in prišla na sestanek na Otočec, kjer je doma predsednik Beg. Za martinovo bo moral pa predsednik pribegniti v Podgorje.
PODJETNIK - Na srečanju obrtnikov v Škocjanu je podjetnik iz Šentjerneja prišel po bloke za malico zase in za svojo zaposleno. Ker je bil seznam prijavljenih narejen vnaprej, je možak, ki je izdajal bone, vprašal podjetnika po njegovem in priimku njegove delavke. Zase je vedel, kako se piše, za pri sebi zaposleni žensko pa je nekaj časa napenjal možgane, potem pa obupal. Nekako se je spomnil imena, priimek pa... Kdo bi nosil v glavi take malenkosti!
Ena gospa je rekla, da se slovenska vlada zagrizeno bori proti ostankom Avstro-Ogrske. V Novem mestu je to gimnazijska stavba.
Suhokranjski drobiž
POSKRBLJENO ZA VARNOST - Kot vsa leta doslej je tudi letos posebej poskrbljeno za varno pot v šolo naših najmlajših. Celo cestne oznake so bile pravočasno prepleskane, opazna pa je tudi povečana prisotnost policistov postaje Dolenjske Toplice na kritičnih mestih v Žužemberku in na Dvoru.
JUTRI V ŽUŽEMBER-ŠKEM GRADU - Jutri, 12. septembra, bo ob 20. uri v okviru poletnih grajskih prireditev v gradu Žužemberk “Večer slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi”, ki jo bo izvedla skupina Prima iz Hinj pod Vodstvom Aleša Makovca.
SPOMIN NA 1. SVETOVNO VOJNO - V Mačkovcu stoji kapelica, ki jo je po končani prvi svetovni vojni in po končanem ujetniš'vu v Rusiji postavil Anton Miklič. Miklič je bil mobiliziran in na prvi fronti pri Galiciji tudi ranjen, ko so ga zajeli Rusi in odpeljali v Sibirijo. Domači tri leta niso vedeli zanj, končno pa so izvedeli, da je živ. Domov se je vračal leto dni in postavil kapelico v spomin na gorje, ki ga je prestal, in v zahvalo, da je ostal živ. Sin Franc Miklič in vsi domači skrbijo, da kapelica ne bi propadla, in so jo te dni temeljito prenovili. (Foto: S. M.)
i z
ASIH OBČIN
UMU
Spori in očitki zaradi peskokopa
Denacionalizacijski upravičenci gmajne s peskokopom v Dolenjem Suhadolu zahtevajo od brusniške krajevne skupnosti večja vlaganje v Suhadol in plačilo peska
BRUSNICE - Zaradi peskokopa v Dolenjem Suhadolu je bilo zadnje čase izrečenih že precej hudih besed med nekaterimi člani t.i. vaške skupnosti Dolenji Suhadol in krajevno skupnostjo Brusnice. Denacionalizacijski upravičenci gmajne, kjer je tudi peskokop, namreč od brusniške krajevne skupnosti zahtevajo več denarja za Suhadol, sicer bo vaška skupnost zaračunavala pesek za potrebe krajevne skupnosti po 300 tolarjev kubik.
V znamenju tega spora je bil tudi petkov sestanek brusniškega sveta krajevne skupnosti, ki se ga je udeležil predsednik vaške skupnosti Dolenji Suhadol Srečko Paderšič. Predsednik sveta Anton Deželan in ostali člani sveta so bili ogorčeni nad izjavami Suhadolcev, češ da sojih vsa leta le izkoriščali in da so pesek iz “njihovega” peskokopa vozili tudi na zasebna dvorišča. Deželan je poudaril, da so izkoriščali peskokop le za po-
trebe krajevne skupnosti, v enajstih letih, kolikor časa je predsednik, pa je bilo veliko denarja vloženega v razvoj Gorenjega in Dolenjega Suhadola. Trenutno v teh dveh vaseh napeljujejo vodovod, za katerega sta veliko denarja vložili krajevna skupnost in občina. Krajani so oproščeni plačila vode, ki jim jo vozijo Komunala in zasebniki, prav tako so oproščeni plačila vodovodnega priključka, kar bo zneslo okrog
74.000 tolarjev.
Člani sveta so hoteli razjasniti, ali je vaška skupnost Dolenji Suhadol sploh pravna oseba. Izkazalo se je, da tu pravzaprav sploh ne gre za vaško, ampak za agrarno skupnost, ki jo lahko ustanovijo že trije kmetje. Predsednik vaške oz. agrarne skupnosti Dolenji Suhadol Srečko Paderšič je povedal, da je v njej sedaj združenih 13 denacionalizacijskih upravičencev od okoli 20. “Dejstvo je, da bo peskokop naš, in radi bi se dogovorili, kako bo vnaprej. Če bo krajevna skupnost vlagala v Suhadol, denarja za pesek ne bomo zahte-
* V KS Brusnice so letos asfaltirali okoli 1,5 km cest in uredili 600 m muld. Največja letošnja investicija je gradnja vodovodnih priključkov v Suhadolu, v kratkem pa bodo pričeli z gradnjo priključkov še v Leskovcu. Pripravljajo tudi dokumentacijo za gradnjo kanalizacije, pred ne-
Sodobna telefonija v Straži
Digitalna telefonska centrala in kabelski prenosni sistem
SREČANJE OBRTNIKO V V ŠKOCJANU - Minulo soboto so imeli v Škocjanu dve prireditvi, že dopoldan se je začelo srečanje pobratenih gasilskih društev, popoldan je bilo pred gasilskim domom 2. srečanje obrtnikov iz novomeške, šentjemejske in škocjanske občine. Srečanja se je udeležilo 450 obrtnikov in 200 njihovih družinskih članov. “Cilj srečanja je povezovanje med obrtniki in prijetno druženje. Ob tej priložnosti bomo tudi letos podelili priznanja in plakete za dolgoletno delo v obrti,” je povedal predsednik novomeške območne obrtne zbornice Ivan Krajnc. Tokrat so v Škocjanu podelili 25 priznanj za 10 let dela v obrti, 19 bronastih plaket za 20 let, 15 srebrnih plaket za 25 let in 4 zlate plakete za 30 let dela v obrti. Zlato plaketo so prejeli: Alojz Gornik, avtoprevozništvo, Ivan Kotar, avtotaksi, Slavko Kušljan, Žagarstvo, in Ivan Selak, gostinstvo. (Foto: J. D.)
STRAŽA - Telekom Slovenije je v Straži postavil novo sodobno digitalno telefonsko centralo in uredil digitalni kabelski prenosni sistem od Straže do Novega mesta. S tema objektoma, ki ju bodo slovesno vključili jutri popoldne, so nadomestili tehnološko zastarelo in po zmogljivosti slabšo opremo. Zmogljivost novih naprav močno presega dosedanjo, nova tehnologija pa omogoča vrsto sodobnih storitev.
V Straži so prvo avtomatsko telefonsko centralo postavili pred 30-imi leti, nanjo pa so lahko priključili vsega 40 telefonov; kasneje sojo razširili na 100 priključkov, leta 1980 pa zamenjali z večjo s kapaciteto 400 priključkov, ki so jo zaradi velikih potreb do leta 1993 povečali na 1.400 priključkov; nanjo je bilo vključenih 1.127 telefonov, od tega kar 422 dvojčkov. Na območju te centrale je bilo nekaj manj kot 30 telefonov na 100 prebivalcev.
“Zaradi potreb po novih storitvah, boljšem servisiranju uporabnikov in splošne modernizacije
• Ob vključitvi digitalne telefonske centrale v Straži in digitalnega kabelskega prenosnega sistema od Straže do Novega mesta pripravlja Telekom za krajane Straže in okolice v njihovih prostorih v Straži jutri, v petek, 12. septembra, od 10. do 12. ure, in v nedeljo, 14. septembra, od 15. do 17. ure, dan odprtih vrat. Poleg predstavitev storitev bo moč v tem času kupiti sodobne telefonske aparate po konkurenčnih cenah. Ljudem pa bodo za pojasnila in odgovore na voljo strokovnjaki za telekomunikacijske storitve in omrežja.
telekomunikacijskega omrežja smo v skladu z letošnjim načrtom tudi v Straži zamenjali tehnološko zastarelo telefonsko centralo z novo digitalno in vzpostavili digitalne zveze med Stražo in Novim mestom,” pravijo na novomeški enoti Telekoma. Vse to bo v kratkem omogočilo tudi na območju Straže vključevanje ISDN priključkov.
Nova centrala in medkrajevne povezave so stale 37,3 milijona tolarjev, gradnja okoli 100 novih priključkov v krajevnem omrežju v prihodnjih mesecih pa bo stala več kot 17 milijonov tolarjev. S temi novimi priključki bo na tem območju prišlo 32,4 telefona na
KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA
NOVO MESTO - V okviru novomeških poletnih večerov bo v soboto, 13. septembra, ob 19.30 na dvorišču grmskega gradu, v primeru dežja pa v Kulturnem centru Janeza Trdine, koncert pihalnega orkestra Krkinih Zdravilišč iz Straže, dirigiral bo Miro Saje. Prodaja vstopnic bo v četrtek, 11., in petek, 12. septembra, od 9. do 15. ure v pisarni Kulturnega centra Janeza Trdine in eno-uro pred koncertom na dvorišču grmskega gradu ali pri blagajni v Kulturnem centru. Rezervacije po telefonu: 322-371 ali 21-447, fax: 21-448.
100 prebivalcev.
Novomeška poslovna enota Telekoma gradi in vzdržuje telekomunikacijske objekte v 10 občinah na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Na tem območju je 55.175 telefonskih priključkov, na 100 prebivalcev pa pride 31,4 telefonskega priključka. Letos bodo za razširitev zmogljivosti porabili več kot 1,1 milijarde tolarjev in v omrežje vključili novih 5.300 telefonskih priključkov, tako da bo ob koncu leta prišlo 32,7 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev.
A. B.
45 let na strehi
Rudi Pirnar - krovec, ki pokriva s slamo
ŠENTJERNEJ - Danes so slamnate strehe redkost, še bolj redki pa so krovci, ki še znajo streho prekriti s slamo. Eden redkih med njimi, ki to še zna in tudi opravlja, je Rudi Pirnar z Dolnje Prekope. Kako se streho prekrije s slamo, je pokazal tudi na nedavnem jernejevem v Šentjerneju. Mnogi so si z zanimanjem ogledovali spretnega in veščega mojstra. “Danes s slamo kritih streh skoraj ni več, le redki si jo še zaželijo, predvsem so to premožnejši ljudje, medtem ko je bila včasih to kritina revnejših,” pravi Rudi in doda, da on ne pozna nobenega krovca več.
Rudija je naučil te obrti njegov oče in že kot mlad fantič je skupaj z njim prekrivaj takrat še številne strehe. “Že 45 let sem na strehi, zadnjih dvajset let pa imam zaradi opuščanja slamnatih streh vse manj dela,” pravi 60-letni Rudi. Lani je prekrival staro hišo na Vrhniki po zahtevah spomeniškega varstva, pred kratkim pa je prekrival celo na Hrvaškem. Obiskovalcem Jernejevega je povedal, da za pokrivanje ni dobra vsakršna slama, ampak le ržena, ki mora biti omla-čena na poseben način, tako da niso poškodovana stebla. Slamo so potem počesali še s posebnimi glavniki in jo zvezali v škopo.
J. D.
KROVEC PRI DELU - Rudi
pravi, da se bo s krovstvom ukvarjal, dokler mu bo dopuščalo zdravje.
davnim so obnovili telefonsko omrežje, v kratkem bodo odprli novo telefonsko centralo.
vali,” je poudarjal Paderšič. Člani pa so ga zavrnili, češ da ponujajo nekaj, česar še nimajo. Deželan ga je tudi vprašal, kdo bo potem skrbel za pot do peskokopa in za varnost.
Na koncu so sklenili, da bo krajevna skupnost nadaljevala z deli po zastavljenem planu, z vaško skupnostjo pa se bodo pogovarjali, ko bo jasno njihovo lastništvo.
J. DORNIŽ
VABILO NA ATLETSKI MITING
DOLENJSKE TOPLICE - Prizadevni atletski delavci v Dolenjskih Toplicah bodo ob 30-letnici atletike v tem kraju pripravili v sredo, 17. septembra, ob 14. uri skakalni atletski miting na novem skakališču pri osnovni šoli. Atletski program bo predvidoma trajal pet ur.
PODGRAJSKI ŠOLARJI V NOVIH PROSTORIH - Štiriletna osnovna šola v Podgradu je podružnica stopiške osnovne šole, ki jo v letošnjem letu obiskuje 70 šolskih in predšolskih otrok, prav letos pa je dočakala obnovo stavbe in prostorov. Pridobili so tri nove učilnice, novo kuhinjo z jedilnico in telovadnico. Najbolj so bili veseli na novo pridobljenih prostorov seveda otroci, ki jim ne bo več treba obiskovati šolo v popoldanskem času in malicati v učilnicah. Za učitelje te šole pa so se z letošnjim šolskim letom uresničile sanje, da bi poučevali samo v dopoldanskem času. (J. Hartman)
Starši naj počakajo na odločbe
Na občini sprejemajo le popolne vloge za znižano plačilo vrtca, z odločbami o dohodnini obeh staršev - Rok za zadnjo oddajo še ni določen - Akontacije, nato poračuni
NOVO MESTO - Mnogi starši, ki imajo otroke v vrtcih, se v teh dneh sprašujejo, kaj naj storijo, ker še niso dobili odločb o dohodnini, kijih potrebujejo pri uveljavljanju znižanja plačila vrtca. Na pristojnem novomeškem sekretariatu nam je sekretarka Vera Vesely povedala, naj starši počakajo na odločbe o dohodnini, saj vlog, kjer ima odločbo le eden od staršev, ne sprejemajo. “Ko bodo na novomeškem davčnem uradu izdali med 80 in 90 odst. vseh odločb, bomo določili zadnji rok za oddajo vlog in o tem starše obvestili preko medijev,” je pojasnila.
Do obračuna realnega plačila bodo staršem otrok, ki so vrtec obiskovali že minulo šolsko leto,
zaračunali akontacijo, vse na novo sprejete otroke pa bodo razvrstili v četrti, najpogostejši plačilni razred, potem pa bodo naredili poračun. “Na obvestila o višini plačila se starši lahko pritožijo v roku 30 dni. Njihove pritožbe bo obravnavala posebna komisija, na odločbo komisije se lahko pritožijo še županu, če pa še vedno ne bodo zadovoljni, lahko sprožijo upravni spor na okrajnem sodišču,” je razložila Veselyjeva. Lani
• Pred kratkim je izšel tudi pravilnik o varstvu predšolskih in šolskih otrok na domu; gre za organizirano občasno varstvo na domu, ki je pri nas še novost. Varstvo bo organiziral vrtec, ki bo imel seznam varuhov, starši pa bodo med njimi lahko izbrali, komu bodo zaupali otroka. Ceno varstva bo določal svet vrtca.
so prejeli 300 pritožb staršev, med njimi je bilo največ staršev samostojnih podjetnikov.
Na pritožbe podjetnikov iz cele Slovenije pa je ustavno sodišče letos junija razveljavilo tiste člene pravilnika o plačilu staršev, ki določajo avtomatično razvrstitev samostojnih podjetnikov oz. staršev z večjim premoženjem v 6.
plačilni razred. Kljub temu bodo občine do 31. decembra tem staršem obračunavale stroške vrtca po starem, po novem pa od 1. ja-
Vera Vesely
nuarja 1998. Plačila vrtca pa so oproščeni starši, ki prejemajo denarni dodatek. Lani je bilo v novomeški občini od 2204 staršev, ki so oddali vlogo za znižano' plačilo vrtca, oproščenih plačila 64 staršev. Prispevek staršev bo ostal isti do sprejetja novih ekonomskih cen, ki jih sprejme občinski svet.
Z zakonom o vrtcih je bila lani sprejeta tudi novost, da vrtci poleg dnevnih programov ponujajo tudi poldnevne, prinesel pa je tudi postopno zmanjševanje otrok v oddelkih. V 1. skupini, kjer so otroci od 1. do 3. leta starosti, bo le 12 otrok, letos še 14, in v 2. skupini otrok starih od 3. do 7. let 22, letos še 24. S tem pa zakon določa tudi hkratno prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja. “To pomeni, da bi morali v vrtcih v novomeški občini tako zaposliti še 23 varuhinj, problem pa je, ker Ministrstvo za finance za to še nima zagotovljenega denarja,” pravi Veselyjeva.
J. DORNIŽ
TONSON
šola tujih jezikov
Pričeli smo z vpisom v začetne in nadaljevalne tečaje AN., NEM., ITAL., FRA. in ŠPA. jezika, za otroke, mladino in odrasle.
Učenje angleščine za otroke od 6. let dalje!
NOVO! Italijanščina tudi za učence višjih razredov.
Vsi tečaji bodo na OS Grm.
Za informacije in vpis pokličite vsak delovni dan od 8. do 15. ure.
mm iz m
A. Š
I H OBČI N MM
Novo v zibelki našega gasilstva
Najstarejše gasilsko društvo v Sloveniji povečuje svoj vozni park - Lado nivo, ki jo je podaril metliški Zdravstveni dom, bodo uporabili za intervencijsko vozilo
METLIKA - Avtomobil, ki so ga bili metliški gasilci zelo veseli, čeprav je star že enajst let, so sami tudi obnovili in mu ob gasilskem domu postavili lesen nadstrešek. Pri obnovi so največ prispevali Slavo Črnič, kije vozilo prebarval, in Toni, kije barve daroval. Obnovo je sponzorirala novomeška obrtna zadruga Hrast, alarmna svetila pa je prispeval novomeški zdravstveni dom.
Okroglo obletnico svoje ustanovitve - čez dve leti bodo proslavili 130 letnico obstoja - bodo metliški gasilci dočakali dobro opremljeni, saj imajo zdaj v svojem parku kar sedem vozil. Toliko jih niti ne potrebujejo, zato razmišljajo, da bi del svojega parka odstopili okoliškim gasilskim društvom, ki so slabše opremljena. Zdaj imajo dve moderni kombinirani vozili, od katerih je eno opremljeno tudi z visokotlačno brizgalno. Ta močno prihrani količino potrebne tekočine in zmanjšuje škodo, ki nastaja pri gašenju. Tudi osebna gasilna oprema v avtomobilih je za njene nosilce varnejša in udobnejša. Denar zanjo so zbrali s prostovoljnimi prispevki.
V prostovoljnem gasilskem društvu Metlika se hitro prilagajajo tehničnemu napredku. Tudi pri njih sirena, ki se je včasih oglašala ob vsakem manjšem požaru, zdaj ne vznemirja več širše javnosti. Dvanajst prostovoljcev ima stalno pri sebi pozivnike, preko katerih dobijo signal, kdaj in kje je potrebno posredovanje. Sirena se bo odslej oglašala le ob nevarnosti, na katero je potrebno opozoriti širši krog ljudi.
Za hitre posege bi v društvu potrebovali še manjše, hitro intervencijsko vozilo z visokotlačno brizgalno, s katerim bi lahko hitro posredovali pri požarih v stanovanjih in ob prometnih nesrečah, ki so pogosto tudi take, da zahtevajo posredovanje gasilcev. Ko
bodo čez dve leti praznovali 130-letnico svojega obstoja, ki bo hk-
rati obletnica obstoja gasilstva na Slovenskem, upajo, da se jim bo ta želja uresničila. Takrat pa v svojem domu verjetno ne bodo več sami, saj ga namerava za svoje potrebe nadzidati ministrstvo za obrambo.
T. J.
. DRŽAVNO TEKMOVANJE ORAČEV
ČRNOMELJ - 12. in 13. septembra bo na posestvu Lokve pri Črnomlju državno tekmovanje oračev. Dva najboljša orača s tega tekmovanja se bosta udeležila svetovnega tekmovanja. V petek bo tekmovalni dan s pripravami trajal od 8. do približno 19. ure, v soboto pa od 7. do 15. ure. Tekmovanje bodo oba dneva popestrile tudi spremljevalne prireditve. Tako bo v petek ob 10. uri na posestvu Lokve predstavitev in demonstracija kmetijske mehanizacije, ob 11. uri pa predstavitev hibridov koruze. V soboto bo ob 10. uri razstava živine in kmečkih orodij, ob 13. uri pa tekmovanje v striženju ovac.
TERENSKO VOZILO - Poveljnik metliških gasilcev Pavel Lipej ob terenskem vozilu, ki ga je podaril metliški zdravstveni dom, obnovili in opremili pa gasilci sami. (Foto: T. Jakše)
STROKOVNI IZLET V JUŽNO FRANCIJO
Društvo rejcev drobnice iz Bele krajine poziva svoje člane, naj se prijavijo za udeležbo na strokovni ekskurziji v južno Francijo, ki bo od 26. do 30. oktobra. Prijavijo naj se najpozneje do 1. oktobra pri kmetijski svetovalni službi Sežana, tel. (067) 73-484. Tam bodo dobili tudi vse potrebne informacije. Cena potovanja je 20.000 SIT ob vpisu in 1000 francoskih frankov ob začetku potovanja.
ZIK na pragu nove kulturne sezone
Katalog izobraževalne in kulturne ponudbe za to sezono že v javnosti - Nekaj zanimivih novosti ■ Le še do jutri je čas za prijavo - Akcija za nov projektor
NA KOLO ZA ZDRAVJE IN NAGRADE
KOSTEL - V soboto, 13. septembra, ob 11. uri bo pri Lovskem domu v Banjaloki štart 5. kostelske kolesariade. To bo vožnja z gorskimi kolesi. Udeleženci bodo razvrščeni v skupine do 30 let starosti in v skupino nad 30 let. Pravico do vožnje imajo le polnoletne osebe, mladoletniki pa le v spremstvu staršev. Vsi bodo vozili na lastno odgovornost, med obvezno opremo kolesarja pa sodi tudi čelada. Zmagovalec bo prejel pokal, najboljši trije pa še denarne nagrade. Vsi udeleženci bodo prejeli unikatni spominek in spominsko majico. Štartnina je 1500 tolarjev. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Organizator tekmovanja je TUristično-športno društvo Kostel.
ČRNOMELJ - Te dni je lahko že večina zainteresiranih v Beli krajini prejela v roke lično brošurico z naslovom Katalog izobraževalne in kulturne ponudbe 1977-1998. Katalog s programom izobraževalne ponudbe je za to sezono, tako kot že leta prej, izdal Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, v njegovem zavihku pa je letos prvič tudi zložen list z letošnjo kulturno ponudbo v Beli krajini..
Prav na ta novost je direktori- tako posameznikov kot podjetij, ca črnomaljskega ZlK-a Nada “Naša finančna plat je prepu-Žagar najprej opozorila: “Kultur- ščena predvsem trgu,” pravi Nada ni program je predstavljen le v glavnih obrisih, kajti odvisni smo od gostovanj gledaliških in glasbenih skupin iz vse Slovenije, bo pa kulturna sezona še precej bogatejša, o njej pa bomo javnost sproti obveščali. Poleg tradicionalnih prireditev, ki bodo vsekakor tudi v tej sezoni, bi rada posebej opozorila na akcijo za novi kinoprojektor, ki jo nameravamo pričeti v novembru. Še prej, v oktobru, bo teden vseživljenjskega učenja, kjer je poudarek na tem, da se človek nikoli ne preneha učiti, ne glede na starost.”
Izobraževalni program je v glavnem že dobro utečen in preizkušen, saj je večina dejavnosti potekala že v prejšnjih sezonah, prav tako je z ljudmi, ki bodo posamezne dejavnosti vodili.
Kakšen bo letošnji vpis pa je odvisno od interesa ljudi, precej pa tudi od finančnih zmožnosti,
MED NAJSTAREJŠIMI-V ospredju je črnomaljski kinoprojektor, eden od najstarejših v Sloveniji. Nada Žagar (v ozadju) pripravlja akcijo za nakup novega. (Foto: T. Jakše)
Žagar, “z drugimi besedami: svoje izobraževanje si plačujejo posamezniki sami kot plačniki celotne šolnine, včasih pa so plačniki za posamezne programe podjetja, kjer so ti zaposleni. Včasih, če gre za brezposelne, plačuje tudi zavod za zaposlovanje. Iz letošnjega izobraževalnega programa bi izpostavila predvsem projekt Središče za samostojno učenje. Tu gre za nov pristop pri izobraževanju odraslih. Letošnja novost je tudi projektno učenje mladih, namenjeno mlajšim odraslim brez poklica. Preko tega programa naj bi ti zopet dobili voljo za nadaljnje učenje.”
Tako pravi o novi sezoni direktorica ZIK-a Nada Žagar, ki obeta še eno zanimivo novost: po dolgem času bo spet stopila na oder domača igralska skupina, ki že pridno vadi.
T. JAKŠE
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
GASILCI Z ŽIVCI
METLIKA - Hitro terensko vozilo, kot je lada niva, ki so jo metliški gasilci nedavno dobili v dar od tamkajšnjega zdravstvenega doma, gasilcem kar prav prišlo, saj je le srečno naključje, da so bili ob zadnjih letošnjih alarmih v meliški okolici neverjetno hitro na kraju požara. Vsakič jih je namreč dosegel alarmni klic, ko so bili zbrani iz čisto drugih razlogov. Dovoz s težkimi gasilskimi avtomobili je od gasilskega doma pri avtobusni postaji na glavno cesto tako zapleten, da bi ga po ljudski govorici lahko označili da “je speljan okoli.... v žep". Zlobneži bi lako rekli, da zato, da se tudi tisti najbolj zaspani gasilci lahko postavijo ob glavno cesto in počakajo, da intervencijsko vozilo prituli do njih. Lada niva jo bo zdaj ob hujši sili ubrala kar čez drn in stm, optimisti pa ugibajo, ali bo potem, ko bo gasilni dom nadzidalo ministrstvo za obrambo, morda le kaj bolje.
T.J.
SREČANJE
ČRNOMALJSKIH
VINOGRADNIKOV
ČRNOMELJ - Vsakoletno srečanje članov Društva vinogradnikov Črnomelj bo v soboto, 13. septembra, ob 15. uri v jurjevanjski dragi, kjer bo tudi zaključek državnega prvenstva v oranju. Na srečanju bo dr. Mitja Kocjančič predaval o pripravah na trgatev, predstavniki Vinske kleti Metlika pa bodo člane seznanili z letošnjim odkupom in odkupnimi cenami grozdja. Na zabavi, ki bo sledila, bo igral ansambel Henček.
ČRNOMALJSKI KEGLJAČI BREZ KEGLJIŠČA
ČRNOMELJ - Kegljači črnomaljskega Rudarja so ostali brez kegljišča v Kanižarici, ker jim ga je ob zadnji ujmi zalila voda. Tako bodo drugoligaši drugi del tekmovanja kot domačini igrali v Novem mestu, pri Vodnjaku.
S KOLESI NA MIRNO GORO
ČRNOMELJ - Kolesarska sekcija Potepuh Wind surfing kluba Črnomelj vabi ljubitelje kolesarstva na 2. tradicionalni vzpon “ S kolesi na Mirno goro”, ki bo v nedeljo, 14. septembra, ob 10. uri izpred tovarne Danfoss v Črnomlju. Vzpon je dolg 18 kilometrov, potrebno pa bo premagati višinsko razliko 835 metrov. Udeleženci vzpona bodo razdeljeni v pet kategorij, štartnina pa znaša 1.000 tolarjev.
Začenja se vroča semiška jesen
Okoli odloka o Krupi še nekaj nejasnosti - Tkidi glede cest bo treba še razmisliti in se poenotiti - Belokranjski vodovod odvisen od sprejetja državnega sporazuma
SEMIČ - 27. seja selniškega občinskega sveta naznanja vročo jesen. Pa ne toliko zaradi vročih tem, ki bi jih na seji obravnavali svetniki, pač pa jim bo gotovo postalo vroče zaradi obilice dela, ki so si ga zastavili.
IZPOLNJENA ZAOBUUBA - Ženske s Sel pri Vrčicah so se zaobljubile, da bodo, če se bodo njihovi možje živi vrnili iz taborišča na Rabu, postavile kapelico. Vrnili so se, a povojni čas uresničitvi zaobljube ni bil naklonjen. Danica Vlahovič iz Chicaga, rojena Križan, s Sel pri Vrčicah, je zdaj omogočila izgradnjo Marijine kapelice v vasi in s tem izpolnila željo svoje pokojne matere in sosed. V nedeljo je kapelico blagoslovil semiški kaplan Roman Poljak. Med sovaščani in prijatelji pred kapelico stoji tudi triindevetdesetletni Janko Jakša, bivši interniranec, ki je odstopil zemljišče za kapelico. (Foto: T. Jakše)
Osnutek Odloka o razglasitvi reke Krupe za naravno znamenitost je bil ob upoštevanju večine predlogov prizadetih krajanov na seji sprejet, s tem da se bo treba s krajani še dogovoriti o natančni razmejitvi in morebitni delitvi parcel, ki mejijo na zemljišče ob reki, ki naj bi ga varoval omenjeni odlok. Doseženi dogovor naj bi upoštevali v amandmajih ob sprejemanju odloka.
Zanimiva je bila tudi razprava o izgradnji cest v semiški občini. Kaže, da prevladujeta dve možnosti. Po prvi naj bi odprli čimveč gradbišč in tako prometu omogočili bližnjico z gorjanske ceste oziroma z načrtovane avtoceste preko semiškega konca do Črnomlja in naprej do viniškega mejnega prehoda, po drugi pa
prevladuje bojazen pred vsemi nadlogami, ki bi jih v ta sorazmerno mirni in neokrnjeni del Slovenije prinesel tranzitni promet. Bojazen, da bi semiška dolina z izgradnjo boljših cestnih povezav s sosednjimi občinami postala koridor za težki promet, ki bi koristil predvsem drugim, Semičanom pa povzročal glavobol zaradi onesnaževanja okolja ter drugih nevšečnosti, ki jih prinaša tak promet, niti niso iz trte zvite. Seveda pa bi bilo dobro najti srednjo pot, saj slabe prometne infrastrukture v občini ne morejo reševati sami, torej je precej odvisno od republiške pomoči oziroma od tega, da se vsaj povezava z Jugorjem razglasi za republiško cesto. Tako nekako so razglabljali na seji sveta, ob tem pa postaja čedalje bolj jasno, da brez
• Poleg prometne infrastrukture semiške občinske svetnike še najbolj skrbi izgradnja vodovoda, saj je po sili razmer Semič postal ključna točka v napajanju Bele krajine s pitno vodo. Ob tem pa je treba vedeti, da je še precej više ležečih selniških vasi brez vode ali je napeljava z zajetji vred zastarela. Da izgradnja napreduje po načrtih, je svetnike informiral župan Janko Bukovec, zraven pa jih še povabil k reševanju nekaterih problemov na terenu. V gradivu, ki so ga svetniki prejeli, je tudi zapisal, da je uresničitev izgradnje belokranjskega vodovoda odvisna predvsem od sprejema državnega proračuna.
dolgoročnejšega infrastrukturnega občinskega načrta, vpetega v republiške okvire, ne bo šlo. Semiški konec se pred ostalim svetom ne sme in ne more zapirati.
T. JAKŠE
Sprehod po Metliki
MATJAŽ RUS, KI JE SPRAVIL vkup videokaseto o metliškem amaterskem filmu, ni egoist, ampak vse, ki jih zadeva zanima, obvešča, da si lahko izdelek izposodijo za ogled v Jankovičevi izposojevalnici kaset. Pa ne samo to: če koga stvaritev zanima do te mere, da bi jo rad imel v trajni lasti, ne bo težav. Enostavno mu jo bodo presneli, da se bo lahko .naslednjih deset let režal Grobarjem, Okupaciji Griblje in nenazadnje kavbojki Točno opoldne. Za pijačo bo pa le moral dati.
MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE PRIDI zvečer na grad so se uspešno končale. Po grobih ocenah si je petnajst predstav ogledalo blizu 4 tisoč gledalcev iz Bele krajine in njene okolice. Slišati pa je bilo tudi nekaj pikrih pripomb: da je grajsko dvorišče drugi dan ne-pometeno, daje v poročni dvorani, kjer nastopajoči čakajo na svoj veliki trenutek, ostal kozarec ali dva. To seveda ni preplašilo pripravljalnega odbora, da ne bi že pričel razmišljati o grajskih “fe-štah” v letu 1998. Zaradi tistih, ki iščejo pri vsaki še tako dobri stvari dlako v jajcu, je v Metliki šlo po zlu že marsikaj, na primer - slikarska kolonija.
RAZOBEŠEVALCI TRANSPARENTOV SO pohiteli - Teden pred koncem mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad so staknili transparent, ki je pri zdravstvenem domu obveščal mimoidoče o dogajanjih na grajskem dvorišču. Na njegovo mesto so obesili novega, ki reklamira trgovino Krokar. Tako je prav: vesti se je treba tržno. Platno z obvestilom o kulturnih dogodkih se je majalo v poletnem vetru brezplačno, lastnik Krokarja pe je verjetno odprl svojo mošnjo.
Črnomaljski drobir
MANJKA SREDINSKA OZNAKA - Na križišču, kjer cesta s “Kozjega plača” vodi proti poslovnemu centru Majer, je že večkrat prišlo do trkov vozil, ki so se znašla na isti strani vozišča. Poznavalci pravijo, da zato, ker na cestišču manjka bela sredinska črta, ki bi voznikom jasno povedala, na katerem delu cestišča se nahajajo. Takega poznavalca pa ni, ki bi vedel, kje se nahaja tisti, ki bi moral to črto potegniti...
VRBA PA SE SVOBODNO BOHOTI - Medtem ko črnomaljski komunalci vestno kosijo travo v črnomaljskem begunskem centru, kjer imajo tamkajšnji prebivalci časa dovolj za taka opravila, pa mimoidoče ovirajo veje, ki se zgrinjajo nad pločnik za pešce z vrbe, rastoče nasproti bivše klavnice. Zlasti ob dežju te veje postanejo ozvežujoča prha. Očitno pa ne osveži odgovornih, da bi spoznali, kaj jim je prej storiti; ali kositi travo ali ostriči vrbo. Morda pa bi lahko potegnili tudi tisto manjkajočo sredinsko črto, da bi bilo nesreč manj.
LEŽEČI POLICAJI - Učenci in dijaki šol v Loki so se s pričetkom letošnjega šolskega leta malo oddahnili, saj so ležeči policaji precej upočasnili vožnjo avtomobilistov in motoristov, ki so svoj čas nebrzdano divjali po tej mestni soseski. A že sedaj kaže, da bi bilo lahko njihovo veselje tudi preuranjeno: nekateri ležeči policaji se že sedaj krušijo in prva močnejša zmrzal jih lahko hitro pobere s cestišča.
Semiške tropine
KAM OBESITI NAPIS - Vodstvo semiškega občinskega sveta je že nekajkrat zahtevalo, da bi na občinsko stavbo namestili tudi tablo z napisom, da je tu tudi sedež občinskega sveta. Ker za to do sedaj ni bilo razumevanja, je eden od svetnikov predlagal zasilno rešitev: tablo naj bi namestili kar na gasilni dom, kjer ima svet svoje seje. Človek bi semiškim svetnikom res privoščil, da na svojo tablo ne bodo čakali toliko časa, kot so na lastno občino.
NE GRE BREZ ROMOV -Pri koncu seje semiškega občinskega sveta, ki je bila prejšnji teden, se je eden od občinskih svetnikov spomnil tudi, da bi morali storiti nekaj glede romskih psov, ki nadlegujejo mimoidoče, ko hočejo po cesti skozi romska naselja. A so bili svetniki po dolgotrajni seji že utrujeni in se jim ni dalo ubadati še s tem problemov. “Šunko jim vrzi, pa bodo dali mir,” je v šali dejal eden, drugi pa je olajšano vzdihnil: “Pa smo le spet pri Romih. Sem se že bal, da bo ta seja minila brez njih!” In dobre volje so se razšli.
Drobne iz Kočevja
PRENOVA BANKE - Da bi omogočili osebno obravnavo strank in ustrezno prodajo zahtevnejših storitev, so se v poslovalnici za prebivalstvo Nove Ljubljanske banke v Kočevju odločili, da bodo preuredili obstoječe prostore tako, da bo v prihodnje strankam omogočeno z bančnimi uslužbenci o zahtevnejših storitvah pogovarjati se tudi sede. S prenovo bodo zaključili predvidoma do začetka novembra, že od tega ponedeljka naprej pa je zato banka zaprta. To ima za stranke določene slabosti, vendar pa tudi prednosti. Vse bančne storitve bodo namreč lahko sedaj opravljali v poslovalnici v prostorih Name, ki pa bo, verjetno ravno zaradi slabosti, ki bi jih predstavljale nedvomno večje vrste, če bi ohranili sedanji obratovalni čas, odprta vsak dan od 8. do 17. ure. To bo zato kratek, a prijeten spomin na tiste lepe čase, ko ni bilo treba ves čas pogledovati na uro, kdaj je banka odprta in kdaj ne!
KRIŽ V NEMŠKI LOKI -Potem ko so leta 1993 na Kmečkem trgu v Kočevju postavili po besedah kočevskega župnika (objavljeno v Oznanilu) “prvo božje znamenje na Kočevskem po drugi svetovni vojni” - kar je za svoj turistični prospekt povzel sedaj zaradi tega tudi ostro napadani M-KG, češ da širi neresnice - postavljanje božjih znamenj in obeležij tudi na Kočevskem ni več novost. Tako so letos postavili križ na mestnem pokopališču v Kočevju, zadnjega pa minulo nedeljo pod lipami na temeljih nekdanje kapelice v Nemški Loki.
Ribniški zobotrebci
PRIJETNO PRESENEČENJE - Čeprav so v Ribnici sprva mislili, da bodo za obnovo stavbe nekdanje deške šole rabili pol leta, je dvoizmenski pouk, ki so ga morali zaradi tega uvesti na centralni šoli dr. Franceta Prešerna, trajal celo preteklo šolsko leto. Stavbo so nato obnavljali celo poletje in starši ribniških otrok tudi v zadnjem tednu počitnic še niso vedeli, ali bodo njihovi otroci novo šolsko leto pričeli s poukom v samo eni izmeni ali ne. Za spremembo od preteklega šolskega leta pa so bili tokrat prijetno presenečeni!
KAKO DO TJA? - Ribniški občinski možje in domačini so poskrbeli, da je bila otvoritev novega cestnega omrežja Perovo j Vintarji svečana in prijetna. Na otvoritev so povabili državnega sekretarja za kmetijstvo Franca Buta in pripeljali župnika od Sv. Gregorja, da je cesto blagoslovil. Vsi so bili toplo sprejeti in prijazno pogoščeni, mize, s katerimi so cesto zaprli, so krasili lepi beli prti, na sami otvoritvi pa ni manjkalo ne petja in ne govornikov. Vse je teklo po protokolu, kot da bi šlo za otvoritev avtoceste in bilo bi domala popolno, če ne bi bilo le ene malenkosti: tistim, ki Slemen ne poznajo, so namreč pozabili povedati, kako naj pridejo do tja, kjer je bila otvoritev.
laški sel
PREVAŽAL BO DOMAČIN - Prevoz učencev za potrebe osnovne šole Velike Lašče so zaupali domačinu Cvetu Peterlinu iz Velikega Osolnika.
LAŠČANI V ŠVICI - Od 29. do 31. avgusta je bila na obisku v Švici v občini Luetzenflueh delegacija občine Velike Lašče. Tako so prijateljskim Švicarjem, ki so bili junija na obisku v občini Velike Lašče, vrnili obisk. Tam so se pogovarjali o nadaljnjem poglabljanju gospodarskega sodelovanja, predvsem pa pri izdelovanju sirov.
NOV ASFALT - Magistralno cesto na območju TUrjaka so pred kratkim nanovo prelili z asfaltom, in to od Turjaka pro-ti Rašici
MANJ OBISKA TURJAKA - Prejšnja leta so prihajali na ogled Turjaka in gradu učenci z okoli sto šol iz vse Slovenije, letos pa je obisk za polovico manjši, ugotavlja vodička Alojzija Lukančič, kije vesela predvsem obiskov Primorcev, ki se ne pogajajoo za cene vstopnic, in Štajercev, ki so med vsemi obiskovalci najbolj prisrčni in veseli. Ocenjuje, da je letos manj obiskov zaradi naraščajoče revščine.
Mii I Z M A Š I HO S
r
\ N

Ribnica pripravljena na devetletko
Šolski minister dr. Slavko Gaber je odprl prenovljeno naj starejšo šolsko stavbo v ribniški občini - Investicij še ni konec - Želja po srednji šoli - Minister ne obljublja
RIBNICA - Po štirih dneh pouka v novem šolskem letu so minuli petek dopoldan v Ribnici tudi uradno odprli po letu dni del pred nedavnim prenovljeno najstarejšo šolsko stavbo na Ribniškem. Stavbo nekdapje deške šole, ki letos slavi 90-letnico obstoja, je po krajšem kulturnem programu svečano odprl minister za šolstvo in šport dr.Slavko Gaber.
Ribniška osnovna šola dr. Franceta Prešerna je ena največjih šol v Sloveniji. V treh stavbah centrale šole v Ribnici in podružničnih šolah v Dolenji vasi in Sušjujo letos obiskuje 1111 otrok. Vendar na šoli niso imeli prostorskih težav in jih tudi v prihodnje ne bodo, saj, kot je povedala ravnateljice Andreja Šulentič, so z obnovitvijo šolskega poslopja, v katerem od ukinitve osnovne šole s prilagojenim program Jože Petek poteka pouk za učence prvih in drugih razredov redne šole, zadostili prostorskim pogojem za uvedbo načrtovane devetletke. Dodala pa je, da s tem še niso postorili vsega, saj jih čakajo še predvsem obnova leta 1969 z občinskim samoprispevkom zgrajene nove šolske stavbe, pridobitev in ureditev športnih objektov ter še v letošnjem letu nujna sanacija podružnične šole v Dolenji vasi zaradi izmerjenih previsokih koncentracij radona.
LETOS POSODOBLJENE LE POL CESTE?
LOŠKI POTOK - Pred dobrimi tremi desetletji zgrajena gozdna cesta iz Loškega Potoka do Markovca v Loški Dolini je zelo pomembna prometna povezava. Zal pa je postala za vse gostejši promet preozka in nevarna in je cesto slabo vzdrževana. Tako je bila preteklo leto spremenjena iz gozdne v občinsko in je za letos občina Loški Potok za rekonstrukcijo namenila 65 milijonov za dobre 4,5 km cestišča, ki spada v potoško občino. Gradnjo in rekonstrukcijo izvaja cestno podjetje Novo mesto in glede na težavnost terena, dela kar dobro napredujejo. Vprašljivo pa je, ali bo mogoče še letos položiti tudi 5 m širok asfalt ali pa bo potrebno počakati na denar prihodnjega proračuna. Tudi če bo, to ne bo imelo pravega pomena, ker sosednja občina Loška Dolina, ki ima približno prav toliko svojega cestišča, letos namenja denar v druge namene in se bo gradnja njihovega dela verjetno začela šele prihodnje leto.
Celotna prenova šole je skupaj z opremo stala 80 milijonov tolarjev in je bila letos največja naložba v ribniški občini. Polovico denarja je zagotovila občina, 20 milijonov tolaijev država, preostanek pa je še vedno nepokrit. Ribniški župan Jože Tanko je zato izrazil upanje, da bo država prispevala tudi preostali potrebni denar, hkrati pa je razkril željo Ribničanov, da bi lahko svojim otrokom omogočili nadaljevanje šolanja v domačem kraju. Minister dr. Gaber ni ničesar obljubil ne glede denarja ne želje, da bi Ribnici v bližnji bodočnosti uspelo priti v mrežo srednjih šol, vendar je o ribniškem šolstvu spregovoril s spoštovanjem in naklonjenostjo. Šolstvo na Ribniškem ima namreč
že 600-letno tradicijo, ki jo na OŠ dr. Franceta Prešerna negujejo tudi z ohranjanjem vpisovanja odličnjakov v t.i. Zlato knjigo, v katero se je nekoč vpisal tudi pesnik France Prešeren, letos pa so vanjo vpisali 21 učencev.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PODPRESKA SE LE PREBUJA
PODPRESKA - Letos so gasilci in nekateri krajani polepšali zunanjost gasilskega doma v Pod-preski, v katerem je večja dvorana z odrom, ki je nekoč že služil živahni kulturni dejavnosti. Zadnjih nekaj let dvorana sameva, pobudo, da bi se vendar kaj dogajalo na področju kulture, je dal občinski svetnik Milan Poje, ki je od občinskega sveta poverjen, da skrbi za šport in kulturne dejavnosti v vsej občini. Trenutno pripravljajo zabavno prireditev (skeči in igrice).'	A. K.
ODSTRANILI “ČLOVEŠKO VEST”
ZAMOSTEC - Prizadevni člani prostovoljnega gasilskega društva Zamostec pri Sodražici, največ mladi, so se v soboto udeležili očiščevalne akcije gozdne jase pri Novi Štifti. S traktorjem so iz globine izvlekli več deset ton pločevine, ki so dolga leta (ne)znanci odlagali v gozd. Gre za eno največjih divjih odlagališč v občini. Pločevino bo prevzela Komunala, gasilci bodo za prizadevnost od občine dobili nekaj denarja. Sprašujejo pa se, kako v prihodnje preprečiti “cvetenje” divjih odlagališč.

IDEOLOŠKO NEOBRAVANA ŠOLA - Ob otvoritvi šole v Ribnici je minister dr. Gaber poudaril, da potrebujemo šolo, v kateri se bomo prepoznali vsi državljani in državljanke, torej takšno, ki se ne bo nagibala k nobeni politični opciji oziroma ne bo ideološko obarvana, kot bi to danes nekateri želeli. (Foto: M. L.-S.)
NOGOMETNI TURNIR
LOŠKI POTOK - Tradicionalni turnir v malem nogometu, ki ga vsaj enkrat letno organizira gostilna Pri Kapcu, bo 13. in 14. septembra na igrišču pri osnovni šoli Dr. Antona Debeljaka na Hribu. Pokrovitelj turnirja je tokrat občina Loški Potok. Omeniti velja bogate denarne nagrade, pokale za prve tri ekipe, pokal za najboljšega strelca in praktične nagrade do šestega mesta.
Prijavnina znaša 9000 tolarjev, vse druge informacije na tel.: (061) 867-031. Vplačilo je možno ob samem žrebanju, ki bo 11. septembra ob 20. uri v omenjeni gostilni.
DEPONIJA KAMENJA NA TRAVI
TRAVA - Z gradbišča ceste Hrib - meja z Loško Dolino vozijo odvečno kamenje v 15 km oddaljeno Travo in ga deponirajo v delno opuščenem peskokopu. Čemu to početje, ki je povrhu verjetno precej drago, ne vedo povedati niti domačini. Kljub temu nam je uspelo zvedeti, da bo kamen rabil za sanacijo regionalne ceste,"ki jo plazovit teren izpodjeda na več mestih in morda še najbolj tik nad mejnim prehodom Podplanina. Ta predel republiške ceste v dolžini okrog 4 km je tako poškodovan, da je že nekaj let zaprt za ves tovorni promet in povzroča, sicer maloštevilnim prebivalcem veliko gospodarsko škodo in druge probleme. Sicer je treba pozdraviti te priprave, sodeč po tem, kako take sanacije potekajo, pa bo steklo še veliko vode, preden bo ta del ceste urejen.
A. K.
• Umrl je tretji dan po poroki. Ni dolgo trpel. (Jurič)
Slovo harmonikarja
TURJAK - Na nedavnem petem srečanju harmonikarjev na Turjaku se je poslovil od javnih nastopov s harmoniko starosta harmonikarjev KUD Marij Kogoj - Alojz Centa.
Alojz je bil rojen leta 1925 v vasi Škamevec, ki je med Robom in Turjakom. Pri stricu se je učil za čevljarja, v partizanih pa je rad poprijel za harmoniko, ki se je ie učil še kot otrok, in to naskrivaj. Po vojni je najprej delal v družbeni čevljarski delavnici, nato pa je začel na svoje, ob tem pa ni nikoli pozabil na harmoniko. Tudi do dva meseca naprej je bil rzerviran za igranje po ohcetih. “Moja družina je rasla, potreben je bil denar, zato mi žena ni nikoli branila iti igrat. Žena pa nikoli ni bila tako zaspana, da me ne bi pričakala budna in me vprašala, če sem kaj zaslužil, in nato preštela denar, ki sem ga imel v žepu”, se spominja Alojz. Igral je tudi na veselicah, ker na katerih še ni bilo ozvočenja, je moral dobro vleči meh, da se je kaj slišalo.Alojz je bil ustanovni član KUD Marij Kogoj na Turjaku. Tam je bil najprej igralec in je tudi v igrah včasih igral na harmoniko, ko so pred 20 leti ustanovili pevski zbor, pa je bil tudi pevec.
Upokojil se je že pred 25 leti, invalidsko. Težave je imel in jih še ima s hrbtenico
V SLOVO - Alojz Centa, starosta turjaških harmonikarjev, je te dni da! slovo javnim nastopom na odrih. KUD Marij Kogoj mu je ob slovesu podelil priznanje in “za spomin in v slovo ” uokvirjeno fotografijo, na kateri je upodobljen v svojih najboljših letih. (Foto: J. Primc)
in želodcem. “Redek je Šuštar, ki nima teh težav,” pravi.
Gostovanjem s harmoniko in petjem se je odpovedal, ker je star že 73 let in težko hodi okoli. Prsti so od revme že sključeni in po nerodnosti zadenejo napačno tipko na klavirski harmoniki. “Ne pritisnejo več ta pravega gumba,” pravi. Harmoniko vzame v roke le včasih, ko gresta z ženo na izlet z upo-kojenci.	j PRjmC
DOSEŽENEGA NI MOČ OHRANJA TI - Minister za kulturo Jožef Školč se je minuli petek v Ribnici pogovarjal s predstavniki občine in Miklove hiše o kulturi v ribniški občini. Skupna ugotovitev je bila, da vse od zloma ribniškega gospodarstva v občini ne dosegajo več visoke ravni kulturne ponudbe iz nekdanjih “zlatih časov Rika in sponzorstva”. Vendar pa se, kot je dejal župan Jože Tanko, kulturnim programom Miklove hiše ne odpovedujejo, čeprav se srečujejo z velikimi problemi na področju financiranja, predvsem zaradi t.i. “modela indeksacije baznega sistema ”. Minister Školč je poudaril, da velja začasno ostati pri načinu financiranja, ki ga imamo. “Kerje prioritet na področju kulture, ki jih določijo občine, ponavadi več, kot sta jih sposobni financirati državni in občinski proračuni, je dolžnost ministrstva, da priskoči na pomoč najprej tistim občinam, ki namenjajo denar za kulturo mimo obveznega programa, "je dejal Školč. Kot neutemeljen je zavrnil predlog, da bi si Ribnica pridobila muzej s posebnim statusom zaradi suhorobarstva kot posebnosti v slovenskem prostoru. (Foto: M. L.-S.)
“Ribniški ponos” bo še deležen pozornosti
Dokončane in načrtovane investicije v šolstvo
RIBNICA - V zadnjih treh letih je občina ob pomoči države za šolstvo za “ribniški ponos” namenila okoli 130 milijonov tolarjev. Obnovili so fasado podružnične šole v Sušju in streho na šoli v Dolenji vasi, za kar so porabili 7,5 milijona tolarjev, ter opravili nujna obnovitvena dela na razpadajočem objektu v Kolodvorski ulici, v katerega naj bi se preselila ribniška glasbena šola. Občina je za to stavbo že porabila 25 milijonov tolarjev, toliko pa pričakujejo, da bo prispevala tudi država, ki dolguje občini še okoli 110 milijonov za šolo v Sodražici. Sodra-ško šolo urejajo že skoraj 10 let in občina je svoj del obveznosti izpolnila že leta 1994, medtem ko je ministrstvo za šolstvo iz sredstev za demografsko ogrožene do sedaj zanjo prispevalo le 6,3 milijona tolarjev.
Za največjo letošnjo naložbo \ ribniški občini - obnovo stavbe nekdanje deške šole - je občina zagotovila 40 milijonov tolarjev oziroma skupaj z ministrstvom za šolstvo za zdaj le 60 od skupno 80 milijonov, kolikor je obnova stala. Prav tako s pomočjo ministrst va jim je letos uspelo zaključiti tudi prvo fazo prenove pokritega bazena v Športnem centru, za kar so porabili 22 milijonov tolarjev. Ob naštetih dosežkih jim zato kot prednostne naloge na področju šolstva ostaja predvsem dokončanje šole v Sodražici, dokončanje stavbe, v kateri naj bi bila glasbena šola, preureditev športne dvorane in izgradnja igrišča ob šoli v Sušju. Samo za športne objekte bodo potrebovali približno 55 milijonov tolaijev.
M. L.-S.
Dobrepoljski
krompirčki
JUTRI TEMELJNI KAMEN -Temeljni kamen za dozidavo šole na Vidmu bodo položili jutri, 12. septembra, ob 18. uri.
PROJEKT ZA MRLIŠKI VEŽICI - Občina Dobrepolje je izbrala kot najprimernejši idejni projekt mrliških vežic na Vidmu projekt arhitekta Gorazda Cibica iz Novega mesta. Letos predvideni denarje bil oziroma oo porabljen za dokup zemljišča in načrte za vežici, preostanek pa v prihodnjem letu za zidavo. Pričakujejo, da bosta vežici dokončani do vseh svetih prihodnje leto in da se bo s tem uresničila želja tistim Dobre-poljcem, ki bi radi ležali v njiju.
TURISTIČNI PROSPEKT DOBREPOLJA - Občina Dobrepolje in turistično društvo Dobrepolje sta založila turistični prospe-lct Dobrepolja in Strug, ki je izšel te dni. V njem so predstavljene umetnine bratov Kralj, baročni oltar iz Ponikev (ki je bil že na razstavi v Parizu), cerkev na Vidmu, tri gostišča, planinska koča na Kamen Vrhu, jahanje in vožnja s konji in narava, ki je lepa in neokrnjena.
Vikend raje podre, kot plača davek
Petkratno povečanje davka od premoženja razburja lastnike počitniških hišic
VELIKE LAŠČE, DOBREPOLJE - Minuli teden so začeli v občini Velike Lašče dobivati položnice za plačilo povišanega davka lastniki počitniških hišic (vikendov) v tej občini.
Z mirnim glasom, čeprav očitno razburjen in prizadet, je lastnik počitniške hišice iz Perhajevega povedal, da je prejel položnico, s katero naj bi občini nakazal za 6,5 m x 6,5 m veliko počitniško hišico kar 58.000 tolarjev. Kot upokojenec si takega, izdatka ne more privoščiti, je pribil in dodal, da zato hišico raje podre.
Na občini župana, ki se mu je želel pritožiti, ni bilo. Uslužbenci so prizadetemu povedali, kdaj ima župan uradne ure, v pogovoru z njim pa so še ugotovili, da lastnik vikenda nima urejenih še vseh lastniških razmerij za zemljo, na kateri počitniška hišica stoji, in da je tako rekoč investitor na skupni
zemlji itd.
Pri občinskih uslužbencih sem zvedel, da gre v tem primeru za davek od premoženja, ki ga je občina za vikende oz. počitniške hišice v okviru veljavnih republiških predpisov letos zvišla za petkrat. Tako je bil doslej povprečni vikend v občini obdavčen z okoli 10.000 tolarji na leto, zdaj pa je davek petkrat višji. Davka na stanovanjske hiše in poslovne objekte v občini ni.
Očitno bo podobnih pritožb zaradi povišanega davka v občini Velike Lašče te dni še več, saj so lastniki vikendov položnice komaj dobili. Kako se bo zadeva okoli
vikendov in davka razpletla, še ni
znano.	_________
J. PRIMC
• Dobrepoljski župan Anton Jakopič je povedal, da pri pjih lahko vikende grade le na za to določenih območjih. Zato ni možno, da bi vikende “prekrstili” v stanovanjske hiše, kar ponekod počno. Tidi v dobrepoljski občini pa bi nekateri radi gradili vikende v nasefjih, kar ni dovoljeno, ali pa posamezniki celo sredi gozda, češ da žele živeti v samoti in miru. V občini za postavljanje vikendov niso niti zainteresirani, ker lastnik vikend postavi, potem pa zahteva, naj mu občina zgradi cesto, vodovod, napelje elektriko, telefon itd.
MŠŠ i......z....m a | i h o Jt c i m ttHbfc
Upanje, tudi če ne bo seznama
V KS Dob pri Šentvidu ustanavljajo agrarne skupnosti - Za nadaljevanja postopka bi morali predložiti spisek imen nekdanjih lastnikov, ki pa ga v arhivih ni
DOB PRI ŠENTVIDU - V istoimenski krajevni skupnosti si prizadevajo ustanoviti agrarne skupnosti. Ali se bodo tovrstne pobude porazgubile med uradniškimi predpisi tako, kot ponikne po vsaki poplavi narasla voda Šentpavelščice v za to pripravljene požiralnike?
Tisti, ki v Dobu pri Šentvidu Če v predpisanih 30 dneh ne bodo
delajo vse potrebno za vzpostavitev agrarnih skupnosti, se nadejajo uspeha, čeprav so zadeve zdaj obtičale nekje na pol poti. Potem ko so že postorili nekaj za ustanovitev, je upravna enota za nadaljevanje postopka zahtevala seznam imen nekdanjih lastnikov zemljišč na območju nastajajoče skupnosti. Tega spiska pa ni, pravijo pobudniki iz Doba, čeprav so ga iskali v več uradnih arhivih.
odkrili omenjenega seznama, to še ne bo pomenilo konca nastajajoče agrane skupnosti, vsekakor pa se bodo stvari zapletle in zlasti zavlekle.
Poleg agrarne skupnosti v Dobu,^ bi po besedah ustanoviteljev obsegala kakih 30 arov, naj bi v krajevni skupnosti zaživeli še agrarna skupnost Hrastov Dol, kjer se govori o približno 3 ha zemlje, in agrarna skupnost Lu-
• V Dobu pri Šentvidu sta športno in gasilsko društvo že uredili igrišče na takratni vaški gmajni, ki je bila predtem zapuščena. Te površine so namenjene športu tudi zdaj; v teh dneh jih spet nekoliko urejajo, in sicer istočasno, ko gradbeniki čistijo breg in strugo bližnjega potoka Šentpa-velščica.
čarjev Kal v približno enaki velikosti. V Dobu ia Hrastovem Dolu bi pridobljena zemljišča skupnost namenila za športno dejavnost.
L. M.
Iščejo pot k družinskemu zdravju
IVebanjsko društvo za zdravje in sožitje v družinah želi zdravo občino z dobrimi medčloveškimi odnosi - Od šolskega družinskega dneva do predzakonskih priprav
Trebanjski rokometaši na Cipru
TREBNJE - Na povabilo rokometne zveze Cipra se je rokometni klub Trebnje udeležil rokometnega turnirja Ciper 1997, na katerem je sodelovalo 11 ekip iz 9 držav. Na tekmovanju od 1. do 6. septembra so nastopali še Grki z 2 ekipama (ena od ekip je bila desetkratni grški prvak), Romuni z 2, Ciprčani, Rusi, Italijani, Libanonci, Ukrajinci, Izraelci. Ekipa RK Trebnje je na poti v polfinale premagala v 4 tekmah vse nasprotnike ter pri tem pokazala hiter in sodoben rokomet in presenetila z dobro obrambo. V polfinalu so se Trebanjci pomerili z Rusi, vendar so kljub stalnemu vodstvu - tudi za 6 golov - tekmo na koncu izgubili z razliko 2 golov. Vsi v dvorani, tako publika kot delegat, sodniki in trenerji drugih ekip so ugotavljali, da je bila Slovenija na tekmi močno oškodovana, saj je statistika pokazala neverjetne razlike v izključitvah in sedemmetrovkah. Žal seje bilo potrebno sprijazni-
ti z dejstvom, da so Rusi morali zmagati. RK Trebnje je igral za 3. mesto in premagal Grke, na turnirju pa je zmagala ekipa Ukrajincev. Na zaključku je prejela ekipa RK Trebnje dva velika pokala, vratar Mustafa Torlo pa je bil proglašen za najboljšega vratarja in je prejel pokal. Organizatorje že povabil Trebanjce na turnir naslednje leto. Člani rokometnega kluba so stkali mnoge prijateljske vezi z ekipami drugih držav in so v lepi luči predstavili ne le slovenski rokomet, pač pa tudi Slovenijo, saj so vsem ekipam in organizatorjem podelili knjige iz naših krajev. Ob prihodu na turnir je bila tam Slovenija neznana dežela, z vsako trebanjsko zmago pa je med navzočimi raslo zanimanje za našo državo.
Organizatorji so dobro in strokovno pripravili tekmovanje in so ekipam zagotovili v sicer izredni ciprski vročini najboljše pogoje za delo.
DUŠAN MEŽNARŠIČ
TREBNJE - Društvo za zdravje in sožitje v družinah Trebnje je v nedeljo pripravilo na Vrhtrebnjem svoj občni zbor in srečanje družin. Medtem ko je na občnem zboru ocenilo svoje delo v zadnjem letu dni, se poravnalo z Zakonom o društvih in začrtalo delo za prihodnost, je s sproščenim družabnim srečanjem družin izkazalo simbolično zahvalo vsem svojim delovnim prostovoljcem.
Društvo po besedah predsednika Milana Rmana in tajnice Marinke Sila že od leta 1992 organizira družinski dan. Gre za naravoslovni dan za osmošolce, ki daje poseben poudare*k družini in v katerem sodelujejo različne strokovne in vzgojne družbene ustanove, katerih posebna skrb je že sicer namenjena družini.
Nekaj tistega, kar sporoča omenjeni družinski dan, je čutiti tudi v razširjenem programu priprav na zakon in družino, ki ga je zasnovalo društvo. “Omenjene priprave izvajajo strokovnjaki iz domačega okolja. Prepričani smo, da je tako prav. Ti bolje poznajo tukajšnje okolje. Gre tudi za to,
da se bodoči zakonci na teh pripravah prvič srečajo z različnimi ustanovami iz tukajšnjega okolja, na katere se bodo pozneje v zakonu lahko obračali za nasvete, pomoč. Ta naš način dela je očitno odmeven, saj je pred časom pritegnil tudi zanimanje takratnega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja,” je povedala Marinka Sila.
Korak naprej od teh priprav je šola za starše, ki jo društvo namenja družinam v nastajanju, kar pomeni, naj bi bili njeni slušatelji starši pred rojstvom prvega otroka. Društvo je po besedah tajnice razvilo to svojo šolo iz nekdanje materinske šole, ki je bila v dispanzerju za ženske v zdravstve-
“Raje peči, kot drva sekati”
Društvo kmetic Blanca - “Veliko tega so nas naučile mame” - Predavanja in strokovne predstavitve
BLANCA - Deluje 8 let, povezuje kakšnih 30 članic in zagotavlja veliko dobrot na praznično mizo. To so le nekateri podatki o Društvu kmetic Blanca. Društvo nastopa v javnosti kar pogosto in tako so njene članice sodelovale z izdelki ob modni reviji tekstilne šole na sevniškem gradu, na ptujski prireditvi, kjer je sevmška zveza kmetic tudi s podporo Blan-čank dosegla dobre uvrstitve, in drugje.
Kruh več vrst, potice, vse tisto pecivo in drugo, kar pripravljajo članice društva, so delali že prejšnji rodovi blan-ških gospodinj. “To se podeduje od staršev. Če nas mame ne bi učile, me ne bi znale,” so ponosno povedale živahne kmetice. Če je peka na začetka mogoče pomenila tej ali oni današnji blanški gospodinji odvečno delo, jo imajo danes očitno rade. Kajti več na enkrat jih je v smehu povedalo: “Raje kruh
peči, kot drva sekati.” Čeprav seveda ne gre brez drv, saj so članice društva povedale, da je pravi prostor za pečenje kruha krušna peč. In kako vedo, kdaj je peč ravno prav vroča za kruh? “Noter pomoliš glavo ali roko, pa veš,” so zaupale ena za drugo.
Tisto, kar jih kot društvo drži pokonci, je gotovo veselje do dela, ki ga opravljajo kot članice. Poleg tega je v društvu članarina in ob tej denar, če ga kaj zaslužijo s prodajo izdelkov. Kadar začasno zmanjka prireditev, predvsem pa v zimskem zatišju, se članice izza krušnih peči podajo še kam. Tako v društvu poslušajo predavanja, bodisi zdravstvena bodisi na druge teme iz vsakdana. Ker se nimajo za vsevedne, rade prisluhnejo tudi strokovni besedi o pečenju vsega, kar pripravljajo
tudi same.
M. LUZAR
MIBTVO
KMCTIC BIH"*"
DRUŠTVO KMETIC BLANCA - “Ko je treba, stopimo vre skupaj. Pomagamo pa, kadar so v kraju in okolici kakšne akcije, kjer je treba pripraviti za na mizo. ” Tako so povedale tiste od članic Društva kmetic Blanca, ki jih je pred časom ujel fotoaparat na blanškem praznovanju. (Foto: L. M.)
nem domu.
Četrta tema, ki se ji društvo temeljito posveča, je vsakoletni seminar v Stični “Sto domačih zdravil za lepše družinsko življenje”. Stiško druženje sooblikujejo starši skupaj z otroki, vodi pa ga dr. Jože Ramovš, ki je po Rmano-vih besedah sicer veliko prispeval k vsebinski podobi društva.
• Trebanjsko društvo organizira tudi raziskovalni tabor za nadarjene učence. “V okviru tega so večeri za starše in otroke. Tabore pripravljamo z mislijo, naj bi sedanji učenci ostali kot bodoči strokovnjaki doma, v svoji občini,” je povedala Marinka Sila.
V društvu, v katerem člani delajo v celoti prostovoljno, doživljajo kot izziv sebi dejstvo, da je v • družbi žal še dosti odprtih vprašanj.
Trebanjska občina je v okviru nacionalne mreže zdravih mest pred leti zasnovala svoj program Trebnje - zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov. Taka trebanjska odločitev je prispevala tudi k nastanku Društva za zdravje in sožitje v družinah.
Vsa ta prizadevanja bi bila brez denarja obsojena na neuspeh, zato v občinskem proračunu namenjajo nekaj denarja za omenjeni trebanjski občinski program in po tej poti dobi del denarja tudi
društvo.	..
M. LUZAR
RK POČITNICE OTROKOM - Območni odbor Rdečega križa Trebnje je organiziral v avgustu letovanje 71 otrok iz trebanjske občine rta Debelem rtiču. Otroci so imeli omenjene vsebinsko zelo bogate počitnice, saj so organizatorji pripravili zanje poleg kopanja tudi praktične delavnice, izlete z ladjo v Piran in pohode v bližnjo okolico zdravilišča. Letovali so predvsem otroci iz socialno ogroženih družin, zato organizatorji upajo, da bodo trebanjski občinski svetniki znali poiskati denar za kritje dela stroškov omenjenega letovanja. V Trebanjskem območnem odboru RK v zvezi z otroškimi počitnicami posebej pohvalijo humano dejanje dr. Franca Žnidaršiča, trebanjskega poslanca v državnem zboru, ki je plačal za enega otroka stroške omenjenega letovanja. (OO RK Trebnje)
GUBČEVA BRIGADA - “V imenu sovjetske ali katere druge revolucije nismo nikomur skrivili lasu na glavi, "je rekel Lado Ambrožič-Novljan (na sliki ob mikrofonu). (Foto: L. M.)
Smo se žrtvovali za nasprotnike?
Na Trebelnem ob 55-letnici Gubčeve brigade - Navzoče pozdravil župan Alojzij Metelko - Lado Ambrožič-Novljan: Slovenija potrebuje bogat narod, ne le nekaj bogatašev
TEREBELNO - Trebanjski območni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije in odbor skupnosti borcev IV. SNOUB Matija Gubec sta ob spominskem dnevu zveze borcev občine TTebnje in ob 55-letnici Gubčeve brigade pripravila v soboto na Trebelnem pri spomeniku svečanost. Zbrane je pozdravil trebanjski župan Alojzij Metelko in je položil venec k spomeniku padlim in umrlim borcem. Slavnostni govornik je bil Lado Ambrožič-Novljan.
Novljan je v odgovor tistim, ki pravijo, da “smo se borili za revolucijo in ustvarili državljanjsko vojno”, rekel: “Ali mislijo, da smo zastavili in žrtvovali svoja življenja zato, da bomo potem sadove boja dali drugim, nasprotnikom?!” Poudaril je, da so se partizani borili proti predvojni družbeni neenakosti v Jugoslaviji.
Ambrožič je obžaloval, da “so razgrabili družbeno lastnino”, ki po njegovem pripada slovenskemu narodu. Po njegovem bi bilo narobe, če bi Slovenija imela bogatih samo nekaj posameznikov; imeti mora bogat narod.
Govornik je predlagal slovenskim oblastem ter javnosti spremembo zakonov o denacionalizaciji in lastninjenju in izrekel željo, naj na Slovenskem gospodarijo Slovenci. Slovencem se ne spodobi klečeplaziti pred Evropo, pri čemer naj imajo v mislih, da je t.i. kultivirani evropski Zahod v preteklosti prišel k nam, da bi nas
zbrisal z zemljevida. Za podporo v vojni pa je dobil plačilo.
Lado Ambrožič-Novljan je obširno opisal tudi vlogo Gubčeve brigade in označil partizanski odpor kot utiranje poti do današnje Slovenije. Po njegovem je bila Gubčeva brigada jedro odpora. Dejal je tudi, da je bilo v času vojne takratno širše novomeško
okrožje v celoti naklonjeno partizanstvu.
Udeležence svečanosti je pozdravil tudi Avgust Gregorčič, direktor podjetja Greda, kije lani dala domicil Gubčevi brigadi. Na slovesnosti, ki jo je obiskalo veliko število nekdanjih partizanov in drugih udeležencev, so bili tudi praporščaki Slovenske vojske. V kulturnem programu, ki ga je zasnoval Stane Peček, so sodelovali mokronoški pevci in mirnske pevke z recitalom partizanskih pesmi. Nastopil je tudi trebanjski občinski pihalni orkester pod vodstvom prof. Igorja Teršarja.
M. LUZAR
* Ob proslavi 55-letnice Gubčeve brigade na TVebelnem so sprejeli nekatera stališča. Tako so zapisali, daje v celotnem povojnem obdobju in tudi zdaj v samostojni Sloveniji organizacija ZZB in udeležencev NOB delovala uspešno pri zaščiti interesov svojih članov in vseh državljanov Republike Slovenije, kar se kaže v doseženem gospodarskem, socialnem in drugem razvoju države. Uatsnovitev lažne organizacije “Združenja svobodnih partizanov” učinkuje zato kot razbijanje enotnosti nied borkami, borci in drugimi udeleženci osvobodilnega boja. “Gre za nadvse nemoralno, razbijalsko dejavnost peščice ljudi, ki zdaj, po dolgem času mirnega in svobodnega življenja, trkajo na svoje prsi in poveličujejo svoj 'prispevek’ v NOB, ki pa je bil dejansko nebistven za odpor proti fašizmu in za svobodo slovenskega narodu, nekateri pa so celo aktivno sodelovali z okupatorjem oziroma so v sedanjem trenutku sprejeli njegovo ideologijo.”
—
Krjavljeve iskrice
TEKMA - Na nedeljski nogometni tekmi suhi-debeli bodo v ekipi suhih igrali tisti, ki tehtajo manj kot 70 kg, medtem ko bodo ekipo debelih sestavljali igralci nad 110 kg. Pred velikim športnim dogodkom je v Dobu in okolici čutiti pomanjkanje suhih. Debelih je dovolj, kot pravijo organizatorji, in bi jih lahko še komu posodili. Dob je že zajela mrzlica pred nedeljskim tekmovanjem. Navijači posebej težko čakajo, da bo športno majico in hlače spet oblekel dobski župan. Zanj tudi točno vedo, na kateri strani igrišča bo nastopil, čeprav ne vedo, ali tehta samo 110 kilogramov.
BANČNI AVTOMAT - Bančni avtomat na Ploščadi Osvobodilne fronte v Ivančni Gorici je dobil od svoje postavitve do danes precej prask. Mogoče je tako zaznamovan zaradi napisa na bližnjih vhodnih vratih banke. Na vratih namreč piše Western Union in ob tem je mogoče kak lokalni kavboj pomislil, da je v Teksasu in da praska in drgne po bančnem avtomatu, da bi mu slednji dal denar.
NAJ JO UREJA DRŽAVA -V Dobu pri Šentvidu še ne vedo, ali bo tamkajšnja agrarna skupnost dobila od države nekaj 10 kvadratnih metrov zemlje v Dobovški hosti, kjer stoji kapelica. Domačini pravijo, naj kapelico hodijo v Dob urejat kar državni uradniki, če tistega zemljišča ne bo dobila agrarna skupnost. Ko bi sodili po tem, kako slabe so v Sloveniji nekatere ceste pod državno oskrbo, je jasno, da bi državna skrb kapelici prinesla več škode kot koristi.
Trebanjske iveri
KRUHA PROSIL - Po proslavi Gubčeve brigade na Trebelnem so se udeleženci malo okrepčali pri bližnji koči. Tam je za krajši čas zmanjkalo kruha. Tako je brez kruha ostal tudi Jože Tomažin. Nekdanji upravnik KPD Dobje zato povprašal med mizami, ali je kaj kruha. Ena izmed navzočih pevk, pred katere očmi se je to zgodilo, je v pregovorni pevski hudomušnosti rekla: “Nič mi ni žal, da sem danes prišla na Trebelno. Če ne zaradi drugega, sem tukaj vesela zato, ker sem doživela, da upokojeni upravnik KPD Dob na Trebelnem kruha prosi.”
PREPOVEDANO - Pri vasi Brezje pri Trebelnem je v peskokopu zapornica, ki preprečuje dostop do peščene stene. Če zaradi te ovire težko kaj odvažajo iz peskokopa, pa menda veliko lažje kaj pripeljejo tja. Vsaj smeti, ki so ob zapornici, kažejo, da je res tako.
TOČNO V PETEK - V petek, 12. septembra, v soboto, 13., in v nedeljo, 14., bodo na mokrono-škem koncu govorili o kulturni in zgodovinski podobi tukajšnje Žalostne gore. Za to priložnost so z vabili napovedali tudi zanimivo predavanje. Stane Peček si je izmed datumov na vabilu zapomnil petek, in tako seje svečanega dogodka na Žalostni gori udeležil skupaj z ženo točno v petek, vendar teden dni prezgodaj.
OBNAVLJAJO CERKEV
DOB PRI ŠENTVIDU - V tukajšnji cerkvi sv. Petra obnavljajo notranje poslikave, potem ko sojo pred letom dni opremili z novimi klopmi in oltarjem. Objekt so že polepšali tudi z zastekljenim prostorom za mašne plašče.
Sevniški paberki
MISS, DRUGO, ALI NIČESAR?! - V Sevnici so pred časom izbirali miss. Kot pristoji izboru lepotice, so tudi v Sevnici dogodek popestrili z glasbo. Vendar je bila muzika po mnenju nekaterih meščanov preglasna in predolgo v noč. Ogorčeni opazovalci, med katerimi je bilo tudi nekaj zavistnih bivših lepotic, so poklicali ustrezne redarske službe za delanje javnega reda in miru. Take javne redarske službe pa se najbolje ne podajo s tako prijetnim dogodkom, kot je gledanje cveta predstavnic ženskega spola. Očitno si Sevnica ne zna odgovoriti, ali naj bo vesela vse bolj redkih zabavnih dogodkov ali naj se zaziblje v sladki dremež spalnega naselja.
PREKRŠKI - Sevničani, ki štejejo drobne prekrške mestne mularije in malo manj mladih krajanov, menijo, da se število tovrstnih malih hudobij množi. Čudna je oblast, ki nima posluha za tako statistiko, še bolj je čudna, če res misli v Sevnici odpraviti sodnika za prekrške.
Krške novice
DVANAJSTINE - Krško osnovno šolo že več let pesti prostorska stiska in prostori, kamor bi lahko selili “odvečne” oddelke, po Krškem že zmanjkuje. Vendar opozorila, daje potrebno narediti kakšno korenito spremembo, niso od včeraj. Že spomladi sprejeti sklep je občino zavezal, naj bi letos 1. septembra slavnostno prerezali trak za dve dodatni učilnici, a to je še vedno le pobožna želja, čeprav bi za delo potrebovali le en mesec. Ker je Krško še vedno brez proračuna za letošnje leto, je zelo aktualno besedičenje o financiranju v dvanajstinah, takšno rešitev pa je bilo slišati tudi iz svetniških klopi ob prej omenjeni problematiki. In kako bi to izgledalo v praksi? Tbdi delavci bi delali po dvanajstinah - dva dni na mesec.
ZNAJDI SE-Tisti, ki so se na Marijino vnebovzetje mudili v krajevni skupnosti Dolenja vas in občudovali zagnanost tamkajšnjih prebivalcev, ki so se tistega dne praznično odeli, niso mogli vedeti, s kakšnimi težavami so se morali krajani ubadati, da je izgledalo vse tako, kot je bilo videti. O tem je prejšnji četrtek na seji občinskega sveta javno spregovoril predsednik sveta KS Dolenja vas Branimir Vodopivc. Zataknilo se je namreč pri prometnih znakih, ki so bili med drugim določenimi tudi v pogodbi o programu del med KS in občino. Kanja Dolenjevaščanom namreč ni prisluhnila zato, ker velika naročnica občina Krško temu podjetju ogromno dolguje. Tako so tik pred zdajci v Dolenjo vas le dobili 30 znakov (od 90 naročenih). Nekaj sojih na hitro postavili, nekaj pa sploh ne, ker ni bilo več mogoče dobiti izvajalca, ki bi to storil. Pa jih ni nebo vzelo.
KANDIDATK BI BILO VELIKO - V petek so v Krškem sežgali čarovnico. Tako, kot so to počeli pred nekaj stoletji. In se najdejo pametne moške glave, ki začno takoj modrovati, da ideja pravzaprav ni tako slaba in da bi imel vsak med njimi vsaj eno kandidatko za sežig. Ko bi le potem našli nadomestek, ki bi pomival posodo, pral cunje...
Novo v Brežicah
V-.............. J
ALTERNATIVA ALTERNATIVE - Včasih, tega je že dolgo, so Čateško noč prirejale Terme Čatež, ali kot se jim je takrat reklo, Čateške toplice same. Ko pa so njihovim ljudem pošle moči iin ideje, je organizacijo te najbolj obiskane prireditve v brežiški občini prevzelo Turistično društvo Čatež ob Savi in jo preselilo iz toplic bliže središču naselja, na prostor pod savskim mostom. Toda letos so odpovedali tudi ti in tako je Čatež ostal brez svoje znamenite noči. Noč na Čatežu, katere priča smo bili pretekli konec tedna, je bila namreč le neke vrste alternativa alternativne Čateške noči, zato tudi ni prevzela njenega imena, predsednik čateskega turističnega društva Vlado Der-žič pa je pred dnevi že izjavil, da bo človeka, zadolženega za zabavne prireditve, kmalu zamenjal in da bo “prava” Čateška noč prihodnje leto spet na sporedu.
BITI MORAMO VEDNO PRVI! - Ib je geslo poslovnežev čateških Term, s katerim se radi pohvalijo ob vsaki novi pridobitvi, pozabljajo pa, da je treba vse novosti tudi primerno vzdrževati. Res je, bili so prvi, ki so sledili svetovnemu športnemu hitu, odbojki na mivki, in uredili zanjo potrebno igrišče. Danes ima igrišče za beach wolley, kot se priljubljeni igri reče, že skoraj vsaka vas in gostilna, le v Čateških toplicah se igrišče vse bolj spreminja v navaden, zanemarjen peskovnik, podoben tistemu v brežiškem Trnju. Robovi igrišča so postali nekako zamegljeni, neprepoznavni, namesto odbojkarske mreže pa drogova povezuje le napeta vrv, ki sojo zabave željni kopalci napeli kar sami. Klavrno.
NE LEVO, NE DESNO, PO SREDINI! - Na mirnem Mostecu, naselju med Brežicami in Dobovo, vre. Za zdaj še tiho in pod pokrovom, vendar vre! Samo vprašanje časa je še, kdaj bo pokrov odletel in bo para jeze opekla vse tiste, ki si upajo javno zagovarjati tezo, da bi morala bodoča avtocesta med Krško vasjo in Obrežjem potekati po levem bregu Save. Ne, na Mostecu tega ne bodo dovolili. Nekoč, pred mnogimi leti, so Čatežanom že popustili, ko ti niso hoteli imeti korita reke Save tik ppd svojim gričevjem. “Če ceste nočejo pohlepni Čatežani, je tudi mi ne maramo,” pravijo. Kaže torej, da je edina za obe strani sprejemljiva trasa bodoče avtoceste nekje vmes, na reki Savi torej.
MM _L 2
M ASIH OBČI M MM
Kostanjevica bo kulturni spomenik
Z razglasitvijo Kostanjevice za kulturni in zgodovinski spomenik bodo domačini kandidirali za državni denar, hkrati pa morajo ohranjati varstveni režim in razvojne usmeritve
KOSTANJEVICA - Kostanjevica na Krki, najstarejše mesto na Dolenjskem in najmanjše mesto v Sloveniji, bo kmalu razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik. S tem bo zagotovljeno ohranjanje zgodovinskih, kulturnih, estetskih in naravnih vrednot, zagotovljen pa bo tudi usklajen razvoj mesta.
Stavbni fond Kostanjevice je namreč razen nekaj izjem rezultat prezidav v 19. stoletju, ko se je oblikovalo tudi tako imenovano kostanjeviško predmestje na desnem bregu Krke vzdolž Ljubljanske ceste. Odlok seveda prinaša nekatere omejitve: varstveni re-
SKULPTURE MATJAŽA POČIVAVŠKA
KOSTANJEVICA - Jutri ob 19. uri bodo v tukajšnji cerkvi-Galerije Božidar Jakac odprli razstavo skulptur akademskega kiparja Matjaža Počivavška. Kiparja bo predstavil dr. Andrej Smrekar, direktor Narodne galerije.
PIVKA SE PREDSTAVLJA
KOSTANJEVICA NA KRKI -Pivka, perutninski kombinat, bo danes 11. uri v Kmečkem hramu v Kostanjevici predstavilo podjetje in prodajni program. Predstavitev bodo popestrili z vožnjo s čolni okrog mesta.
žim in razvojne usmeritve. Tako bo moral vsak lastnik upoštevati zgodovinsko danost in jo čim bolj ohranjati, kar je bilo sicer določeno že v ureditvenem načrtu Kostanjevice, ki je bil sprejet konec leta 1994.
Zaradi prazgodovinskih, antičnih in srednjeveških arhitekturnih in drobnih najdb sta arheološki spomenik celotni otok in dno reke Krke okrog otoka, med arhitekturne in umetnostne spomenike pa spada 9 zgradb: cerkvi sv. Jakoba in sv. Mikavža, poslopje
JAMARJI PRAZNUJEJO
KOSTANJEVICA - Ob 60-letnici odkritja Kostanje-viške jame Klub jamarjev Kostanjevica organizira v soboto, 13. septembra, ob 17. uri svečano spominsko slovesnost, ki bo pred Kostanjeviško jamo. Po prireditvi bo organiziran ogled jame, sledil pa bo družabni večer z dia-projekcijo novoodkritih delov jame.
OKO Z LIKOVNO KOLONIJO - Društvo likovnikov v Krškem Oko in Zveza kulturnih organizacij Krško sta pripravila v soboto skupinsko razstavo likovnih del udeležencev letošnje septembrske likovne kolonije Ribnik 1977. Barbara Rupel, kustosinja galerije Božidar Jakac v Kostanjevici, je pohvalila udeležence kolonije za na splošno zelo visoko raven ustvarjanja. Navzoče ob otvoritvi, s katere je tudi posnetek, je pozdravil tudi krški župan Danilo Siter. V kulturnem programu sta nastopili citrarka Jasmina Levičar
župnišča in Lamutovega likovnega salona, kostanjeviški grad, stanovanjski hiši na Ulici talcev 9 (zgrajena leta 1878) in Oražnovi 2 (rojstna hiša dr. Ivana Oražna, zgrajena leta 1831), stanovanjska objekta na Ulici talcev 2 (v celoti ohranjena arhitektura iz druge polovice 19. stoletja) in Oražnovi ulici 24 (hiša furlanskega mojstra Vincenca Bertolija, oblikovana v slogu podeželske vile iz poznohi-
* Odlok o razglasitvi za kulturni spomenik je prvi pogoj za državno proračunsko pomoč (razpis je običajno julija v Delu). Predvideno je tudi, da bo v procesu spreminjanja davka na premoženje sprejet sklep o oprostitvi davka na premoženje za lastnike objektov, ki so razglašeni za spomenik, stanovanjski sklad RS pa že sedaj predvideva, da je pri konkuriranju za stanovanjske kredite, ki izhajajo iz obnove stanovanj oziroma hiš na podlagi gradbenih dovoljenj, upoštevati z odlokom zaščitene objekte kot prednost pri odobritvi stanovanjskega kredita.
storičnega obdobja), kapelica na Ulici talcev, ki je bila pozidana konec 19. stoletja, in lesena mo-stova.	T. GAZVODA
PAHOR V KRŠKI OBČINI
KRŠKO - Jutri bo na obisku v krški občini Borut Pahor, predsednik Združene liste socialnih demokratov. Ob 9. uri bo na Senovem začel pogovor s predstavniki rudnika in krajevne skupnosti o prihodnosti območja, ob 11. uri se bo v Brestanici po ogledu Muzeja političnih zapornikov, izgnancev in internirancev srečal s predstavniki izgnancev. Popoldne se bo srečal s člani stranke na Trški Gori nad Krškim.
GORELA JE ČAROVNICA - Za to je poskrbel najstarejši Trškogorec Žani Levičar.
Pojdite na pot zdravja
Pot, dolga dobrih 3 kilometre, vam lahko poleg zdravja in užitkov v čisti naravi prinese tudi majico „
KRŠKO - Prejšnji teden so v Krškem pri podjetju Kostak svečano odprli pot zdravja Žlapovec - Krško. Otvoritev je bila še posebej zanimiva zato, ker si je bilo mogoče ogledati prikaz sežiga čarovnice, čarovnico pa je “podkuril” najstarejši Trškogorec Žani Levičar. Krško je bilo namreč v 17. in 18. stoletju žrtev tegob tistega časa, krivdo za mnoge nesreče pa so pripisovali ženskam, celo ženam najuglednejših meščanov, ki so jih sežigali na grmadi prav tam, kjer se prične pot zdravja. Na te dogodke iz preteklosti od prejšnjega petka spominja tudi spominska tabla.
Sicer pa je ob poti zdravja, ki je dolga nekaj manj kot 3.400 metrov in ima le 70 metrov višinske razlike, veliko zanimivosti. Potok Žlapovec na primer, ki je nekoč razmejeval krško in leskov-ško župnijo ter šolske okoliše obeh šol, sedaj pa se, pokrit pod cesto in stadionom Matije Gubca, izliva v Savo. Na poti je tudi manjši izvir - studenec, ki so ga uporabljali prebivalci Trške gore. "Ihm so zajemali vodo in jo v brentah nosili domov ali pa vozili v
sodih, če so potrebovali večje količine vode. Možno seje ustaviti tudi v okrepčevalnici Unetič, kjer lahko tudi potrdite kartonček o opravljenem obisku, saj večkratni obisk poti najbolj vztrajnim prinaša spominsko"maji-co oziroma priponko Dren.
Če se odpravite naprej in sledite kažipotom, vidite Turnški studenec, ki je naslonjen pod vzpetino turnske graščine. Na tistem mestu so grajski napajali živino, pitno vodo pa so zajemali iz vodnjaka na grajskem dvorišču. Levičarjeva in Puntarjeva domačija objemata pot, ki pride od križišča pred grajskim studencem in povezuje Rostoharjevo ulico s Cesto na TVško Goro.
Pot zdravja ni zahtevna, pripravljalni odbor, ki je pripravil tudi lično zloženko, pa občane obvešča tudi o številnih prednostih hoje. Ne le da krepi mišice in nožne sklepe, vpliva tudi na srčnožilni in dihalni sistem, kar vpliva na ugodno počutje. In kar ni nepomemebno: v eni uri počasne hoje po ravnem lahko izgubimo 50 do 150 kalorij, pri hoji navkreber pa tudi 400 kalorij v eni uri.
Iz ostrostrelcev v čistilce narave
in plesalka Vesna Vučajnk. (Foto: L. M.)
i m
DELIKATESA NA DERŽ1ČEVEM - Te dni je začela v Brežicah poslovati obnovljena delikatesa v hiši Marjana Deržiča. Delikateso na Deržičevem, kot jo poznajo domačini, je opremilo in najelo brežiško podjetje Vino. Pred dnevi je Karl Recer, Vinov direktor, predstavil s sodelavci lokal. Delikateso je blagoslovil Milan Kšela, župnik in dekan v Brežicah. (Foto: L. M.)
KONJEREJSKO DRUŠTVO RAZVILO PRAPOR - Posavsko konjerej-sko društvo Krško-Brežice-Sevnica je skupaj s kmetijsko svetovalno službo Krško na sejmišču in hipodromu Brege pri Krškem v nedeljo pripravilo dan posavske konjereje. Ob tej priložnosti je dobilo tudi prapor. Na prireditvi so predstavniki društva in tudi predstavnik ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo napovedali boljše čase konjereji, ki v Posavju dokazano ima svoje mesto. Po razvitju in blagoslovu prapora se je prireditev nadaljevala s tekmovalnimi in družabnimi dogodki. (Foto: L. M.)
LD Artiče v soboto in nedeljo odvažala nakopičeno navlako iz lovišča pri Dolenji vasi - V zakupu 8 hektarov ■ Napovedali okroglo mizo o sobivanju v naravi_______
ARTIČE - Če so lovci v mnogih očeh zgolj zasledovalci in pokon-čevalci divjadi, pa zelena bratovščina z akcijami dokazuje tudi nasprotno, namreč, da lovcem ne gre za uničevanje, ampak za varovanje narave. Ena takih akcij je bilo sobotno in nedeljsko pospravljanje nakopičene navlake, ki ga je organizirala lovska družina Artiče.
Lovci so odvažali odpadke s črnega smetišča, ki nastaja že vr-
KMALU KONEC VLAGE?
BREŽICE - V brežiškem gradu, kjer deluje Posavski muzej, se stalno srečujejo s preveliko vlago zidov in s tem prostorov. Zdaj bodo skušali to težavo odpraviti s toplovodnimi cevmi, ki jih bodo vgradili v stene. S takim reševanjem bodo poskusili v malem avditoriju in dveh skladiščih pod njim, pozneje pa še v drugih grajskih prostorih, če se bo poizkus obnesel. V Posavskem muzeju upajo, da bodo z omenjenim načinom odpravili tudi prekomerno vlago v viteški dvorani. Z vgrajenimi cevmi bodo ogrevali prostore, in kot rečeno, naj bi z njimi odpravili tudi odvečno vlago.
V času od 28. avgusta do 5. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Andreja Žuraj iz Sevnice -Jerico, Ivanka Cirnski s Cirnika -Majo, Nataša Čižmek iz Globokega - Špelo, Irena Erjavec iz Brezja - Manjo, Jerneja Filipčič z Bojs-nega - Evo, Džavida Sinanovič iz Sevnice - Aldina, Mirica Pešič iz Brežine - Sašo, Mojca Balon z Drenovca - Marijo, Marija dr. Humek-Petelinc z Malega Obreža - Miha.
Čestitamo!
sto let pri Dolenji vasi v Krški občini. Črno odlgagališče se je razbohotilo že na več hektarih občinskega ozemlja, ki ga ima v zakupu artiška družina in ki meri skupno 8 hektarov. “V tokratni dvodnevni akciji sta sodelovala poleg približno 50 ljudi tudi 2
• Predvidoma konec tega meseca bo LD Artiče organizirala okroglo mizo. Lovci bodo tam skupaj z drugimi tehtali možnosti za sobivanje človeka in živali v kar najbolj ohranjeni naravi.
stroja za izkopavanje in nakladanje in 2 tovornjaka. Z golimi rokami ne bi naredili ničesar, saj je v podrasti in v zapuščenih gramoznicah vse, od zavrženih osebnih avtomobilov do železnih konstrukcij in lesa,” je ob čistilni akciji povedal Ivan Omerzu, predsednik lovske družine Artiče.
Ivan Omerzu
Omerzu skupaj z lovskimi kolegi upa, da na omenjenem prostoru ne bo nastalo novo smetišče, saj mislijo artiški lovci tu urediti remizo.
V LD Artiče, ki vključuje 50 članov, mora vsak lovec opraviti letno 60 do 70 ur prostovoljnega
LES RAZSTAVLJA
ČATEŽ OB SAVI - Danes ob 19. uri bodo na Čatežu odprli razstavo domačega slikarja Franca Lesa. Slikar in gostilničar Les bo razstvljal v svoji gostilni. Slikati je začel šele pred 4 leti, ko se je upokojil.
ZAŠČITA VITEŠKE DVORANE
BREŽICE - Posavski muzej Brežice naj bi se v kratkem lotil opravil, povezanih s poznejšim popravilom viteške dvorane. Tako naj bi letos natančno ugotovili dejansko stanje dvorane in s tem njeno ogroženost. Če bodo v muzeju uspeli, bodo verjetno letos z nekaterimi ukrepi zavarovali pred na-dalnjim propadanjem freske v omenjeni dvorani. Muzej za naslednje leto prijavlja na ministrstvu za kulturo program statične sanacije viteške dvorane, še naprej misli urejati depoje, ob tem pa bo povečal svojo pedagoško dejavnost, ker ima pedagoškega vodjo.
Za razmah podjetništva in več ljudi
Na Slemih odprli že drugi letos asfaltirani cestni odsek - Promembna pridobitev v Crpov vključene KS Sv. Gregor - Slavnostni gost sekretar Franc But
V BELI KRAJINI NAJVIŠJA IN NAJNIŽJA BREZPOSELNOST
NOVO MESTO - Po najnovejših podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje, OE Novo mesto, je v dolenjski regiji v pod-jetjih in drugih organizacijah zaposlenih 30.683 oseb. Samozaposlenih osebje 6.181, zaposlenih pri samozaposlenih 3.846, kmetov 3.507. Konec junija je bilo na zavodu prijavljenih 5.752 brezposelnih, kar je 8,7 odst. manj kot v decembru lanskega leta in 4,8 odst. več kot v juniju leta 1996. Stopnja registrirane brezposelnosti je v maju znašala 12,5 odst. (lani 13,1 odst.), najvišja je bila v upravni enoti Črnomelj - kar 17,8 odst., najnižja pa v Metliki - 10,2 odst.
RIBNICA - V navzočnosti državnega poslanca Benjamina Henigmana, ribniškega župana in številnih krajanov ter delavcev ribniške občine, je državni sekretar za kmetijstvo mag. Franc But minulo soboto na Pugledu na Slemenih svečano odprl novo zgrajeno cestno omrežje Perovo - Vintarji. Gre za 1.300 metrov asfaltirane ceste, za katero je občina odštela 14 milijonov tolarjev in je za krajevno skupnost Sv. Gregor velikega pomena.
T 1
OTVORITEV CESTE PEROVO-VINTARJI - Cesto je odprl državni sekretar za kmetijstvo mag. Franc But (v ozadju ob ribniškem županu), blagoslovil pa župnik s Sv. Gregorja Ludvik Sivic (Foto: M. L.-S.)
Brezplodno nekajletno prizadevanje
Vaške in agrarne skupnosti še vedno brez vrnjenih pašnikov in gozdov - Predlog zakona razbija centralizem - Loški Potok vzorčni primer urejanja, pravi Rudi Šimac
LOŠKI POTOK - Kljub nekajletnemu prizadevanju, da bi vaške ali agrarne skupnosti dobile nazaj pašnike in gozdove, se zadeva ni premaknila iz mrtvega teka. O tem so v sredo, 3. septembra, razpravljali predstavniki občine, krajevne skupnosti, vaških odborov, posveta pa se je udeležil tudi predsednik Agrarnih skupnosti Slovenije Rudi Šimac.
“Petletno prizadevanje in sprejemanje nesprejemljivih zakonov o vračanju ni pripeljalo nikamor. Tokrat je bil sprejet četrti predlog zakona, ki se v osnovi v veliki meri opira ravno na primere kočevskega območja in Loškega Potoka. Tak, kot je, v dobršni meri razbija državni centralizem. Temeljna bitka je dobljena s tem, da zakon podaljšuje roke zahtevkov do 30.
junija 1999. leta. V Sloveniji je še najmanj 500 do 600 primerov, kjer postopek ali zahtevek sploh še ni stekel. Prepričan sem, da je občina Loški Potok lahko vzorec ostalim, ki se ubadajo s temi problemi,” je uvodoma dejal Rudi Šimac.
S predlaganim je soglašal tudi župan Janez Novak in podprl predlog, o imenovanju delegacije,
Dolenjka vlaga v obnovo
V torek so v Straži odprli prenovljen market z bifejem, pred kratkim salon pohištva na Ljubljanski cesti
NOVO MESTO - Trgovsko podjetje Dolenjka je v torek odprlo prenovljeni market in bife v Straži, ki so ju po 27-letih prvič prenovili in povečali prodajne prostore za okrog 70 m2. V kratkem bodo v marketu Dolenjske pekarne uredile še priročno pekarno. To pa ni edina pridobitev Dolenjke, v letošnjem letu so že odprli nekaj prenovljenih trgovin, pred kratkim pa celo nov salon pohištva in opreme na Ljubljanski cesti, poleg BTC-ja v Novem mestu.
“Letos smo prenovili market in bife v Šentjerneju, ponovno smo odprli kuhinjo pri marketu v Bršljinu, potem smo uredili in odprli Jatin diskont na Čardaku v Črnomlju, uredili hladilne in klimatske naprave v samopostrežbi Pod lipo v Črnomlju,” je povedal direktor Dolenjke Maksimilijan Jakopin. Letos nameravajo še preurediti ogrevanje v marketu na ljubljanski, kjer bodo od premoga prešli na plinsko ogrevanje, prekrili bodo streho na delu upravne zgradbe na Glavnem trgu in v samopostrežbi preuredili prostore delikatese za nov prodajni program. V letošnjem letu nameravajo za investicije nameniti 160 milijonov tolarjev lastnih sredstev.
Zaradi trgovin, kijih bodo mo-
rali v centru mesta zapreti zaradi vračila denacionalizacijskim upravičencem, pa se že pripravljajo na gradnjo novega prodajnega centra poleg diskonta na Ljubljanski v Bršljinu, kjer so pred kratkim odprli še salon pohištva, v novem objektu pa bodo ponudili še tekstil, konfekcijo in športno opre-
m°'	J. D.
ki bi z Rudijem Šimcem na čelu zahtevala sprejem pri ministru za kmetijstvo, saj je zbrana že vsa dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo denacionalizacijskega postopka.
Zapisati velja tudi nekaj razmišljanj predsednika agrarne skupnosti Podpreska Alojza Pan-tarja: “Pričakovati je, da bo nekaj lastnikov ali upravičencev, ki imajo svoje deleže še iz predvojnih dni, zahtevalo, da se njihovi deleži vrnejo v njihovo last, kar bi pomenilo razkol v agrarni ali vaški skupnosti. Agrarna zemljišča predstavlja več manjših ali večjih parcel in bi bila vsaka delitev med posameznike nemogoča. Vedeti je namreč treba, da v agrarno skupnost ne spadajo samo zemlja in gozdovi, ampak tudi vaške poti, napajališča, gramoznice, skladišča, spominska znamenja in kape-
lirp ”
A. KOŠMERL
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, CEST.
Mob. 0609/628-140
. Da bi poudarili pomen, ki ga ima nova pridobitev za prebivalce Slemen, so otvoritev ceste uvrstili v sklop prireditev doma in v tujini dobro znanega ribniškega semnja. Kot je poudaril župan Jože Tanko, so v zadnjih treh letih uredili več kot 4 kilometre cest ter s tem prebivalcem demografsko ogrožene KS Sv. Gregor izboljšali medsebojno povezavo in povezavo z občinskim središčem. Ker so letos na Slemenih uredili kar dva cestna odseka: Mlake - Žimarice in Perovo - Vintarji, je sekretar But dejal, da ga to še posebno veseli predvsem zato, ker gre za ceste na demografsko ogroženem območju, kjer so se ljudje že leta 1993 odločili, da se bodo lotili celovite ureditve podeželja. Dodal je, da bo zato tudi to najnovejšo pridobitev prebivalcev najlepšega predela ribniške občine finančno podprlo ministrstvo za kmetijstvo.
Benjamin Henigman je dejal, da država še vedno namenja premalo denarja za razvoj podeželja, in zato pohvalil ribniški občinski svet, da se je odločil za asfaltiranje. Izrazil je upanje, da bo asfalt pripomogel tudi k razvoju podjetništva v teh krajih, ki so ga prav slabe cestne povezave do sedaj omenogočale, ter da se bo število prebivalcev začelo večati.
M. LESKOVŠEK-SVETE
_________	H
PRENOVLJENA DOLENJ KINA TRGOVINA V STRAŽI - V Straži so v torek popoldne odprli prenovljeno Dolenjkino trgovino z bifejem. Trgovino so zgradili leta 1970 in jo letos prvič prenovili. Prenova je stala 50 milijonov tolarjev, v Straški trgovini bo poslej ponudba boljša in pestrejša, posebej delikates in zamrznjene hrane, Dolenjske pekarne bodo čez čas v trgovini uredile še priročno pekarno. Računajo, da bodo imeli v trgovini 15 milijonov tolarjev prometa na mesec. Če pa bo vsaj pol toliko ljudi, kot jih je bilo na otvoritvi, bo promet še veliko večji.
(Foto: A. B.)
ZRNO
GMAJNA 6 A RAKA
Telefon: 0608/75-410 0608/75-086
Trgovsko podjetje Zrno v svoji trgovini na Ranču nudi izredno ugoden nakup vsega gradbenega in kmetijskega materiala:
Mivka Armaturne mreže 9x6 Cement Anhovo vreča Apno vreča
499.00	SIT 4.753.000 SIT
659.90 SIT
479.00	SIT
Modularna opeka kom 82,90 SIT Fasada
stiropor 5 cm 1669.00 SIT m2 Thermoputz 850 vreča779.90 SIT Thermoextra 888 vreča 899.00 SIT
ZELO UGODNO OLJA ZA TRAKTORJE IN OSEBNA VOZILA!
Vhodna vrata
od 26.000.00 SIT dalje Folija bela, črna 260.00 kg Belton,večja količina 660.001 Beltop večja količina 829.001 Sladkor	5.590.00 SIT
Keramične ploščice, instalacijski material, vhodna vrata, sobna vrata, stavbno pohištvo.
Pipe in kopalniška oprema ter ves ostali gradbeni material.
V	Zrnu vam omogočijo dostavo na dom oz. gradbišče.
V	Zrnu vam njihovi mojstri kvalitetno izvedejo vse vrste fasad notranjih ometov.
Boom efekt Merkantil ječmen Merkantil
koruza v vrečah Oves rinfuza Dicuran forte
1.690,001 30.87 kg
28.50 kg 29.32 kg 4.174.00 kg
Krmila Emona program in umetna gnojila INA KUTINA, NA VOLJO SEMENSKI JEČMEN IN SEMENSKA PŠENICA PO ZELO UGODNIH CENAH. CENE SO ZA KMETE IN SO BREZ PROMETNEGA DAVKA.
INF.: TEL. 0608/75-410,75-086
»OBA'*
a% s*
m JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA
tel.:(064)61 -30,FAX:634-261
BORZNI KOMENTAR
Padci delnic samo začasni
Kaže, da so tečaji najbolj prometnih delnic prejšnji teden dosegli začasni minimum. S Krko se je na primer trgovalo pod 23.500, z Lekom pod 33.500, Petrolom pod 23.500, Mercatorjem pod 5.700, Kolinsko pod 2.200 in SKB banko pod 2.500 tolarjev. Na teh ravneh so nekateri investitorji tečaje že ocenili kot dovolj privlačne, da so se lotili nekoliko obsežnejših nakupov, zaradi česar so se ti kmalu spet dvignili pri Krki nad 24.000, Leku nad 34.000, Petrolu nad
24.000	in Mercatorju celo nad
6.000	tolarjev. Nespremenjeni pa so ostali pri SKB in Kolinski. Zdi se, da se je na teh tečajih oblikovalo začasno ravnovesje, ki pa zaradi relativno majhnega dnevnega prometa verjetno ne bo dolgo zdržalo.
Kljub dokaj nezanimivemu trgovanju se je vzporedno nabralo nekaj obborznih novic, ki jih je tudi vredno omeniti. Delnice poslovnega sistema Dadas so doživele nov udarec. Odbor za sprejem vrednostnih papirjev in članov na borzo jih je izključil iz kotacije B in jih prestavil na manj ugleden trg OTC. Ukrep, če nanj ne bo pritožb, začne veljati 16. septembra. Vzrok za to sankcijo
je kršitev obveznosti poročanja in seznanjanja javnosti s pomembnimi poslovnimi dogodki v družbi, kar je dolžnost vseh podjetij, katerih delnice so uvrščene v borzno kotacijo A ali B.
Medijsko odmevna novica o slabših polletnih rezultatih SKB banke je dobila tudi odgovor njenega vodstva. Iz njega je mogoče razbrati, da gre pri polletni bilanci zgolj za različno dinamiko poslovnih dogodkov, pri čemer je bil lanski polletni rezultat nadpovprečno dober, letošnji pa še vedno dober. Na letni ravni naj bi se stvari uravnotežile. Tudi slabši rezultat Kolinske naj bi bil zgolj začasen.
Nekoliko je presenetila ponovna rast cene Mercatorjevih delnic, in sicer nad 6.000 tolarjev. Večina borznikov je mnenja, da gre nekoliko večje nakupe teh delnic, ki jih je opravila predvsem ena borzna hiša, pripisati temu, da Mercator posredno ponovno kupuje svoje delnice za sklad lastnih delnic. Če to drži, bo njihova cena še rastla.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o.
Glavni trg 10, Novo mesto Tel. 0681323-553, 323-554, fax 323-552
NOVE
CkT£)
sephia 5v, 1,5 ccm
17,890 dim

U
KIA PRIDE
11.990
KREDIT T + 5,5%
STARO ZA NOVO
NAJUGODNEJŠI kombi v EVROPI - 19.890 DEM
DEM
CkTa)
TOVARNIŠKA GARANCIJA 3 LETA ali 100 000 km. 5 let na prer|aven|e pločevine
AK TRADE
PODBEVŠKOVA 9, NOVO MESTO Tel.: 068/342-444, 21-400 od 8. — 18. ure, sobota od 9. do 12. ure
NAM
volksvvaghn
KARAVANA
VW KARAVANA danes, v četrtek, 11.9. 1997, v NOVEM MESTU na NOVEM TRGU od 10. - 18. ure.
—	Zabavni program
—	Nagradne igre
•	križarjenje z ladjo za 2 osebi
•	kolo
•	priložnostne nagrade
—	Preizkušnje vožnje z 10 registriranimi Volksvvagnovimi avtomobili
Skratka, doživetje za vso družino!

Volksvvagen -ko veš, kaj imaš.
/f^Avtohiša Berus
\\\"// Novo mesto
VJL/ Tel: 068 / 342 - 360, 25 - 098
na MOS (hal,
Ulica talcev 2, tel./fax: 068/323-444, METLIKA, Cesta XV. brigade, tel./fax: 068/58-716, BREŽICE, Aškerčeva 1, tel./fax: 0608/62-926,
JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje,
KERA TRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje

\S
VEC REDA V KMETIJSKO POLITIKO
Več za svetovalce kot za projekte
Kmetijski minister Ciril Smrkolj odprl 4. zadružni sejem na Grabnu
GRABEN PRI NOVEMU MESTU - Že 4. zadružni sejem po vrsti, ki gaje tudi letos pripravil Mercator - Kmetijska zadruga Krka, je slovesno odprl minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj. Na otvoritvi je poudaril, daje predvsem od nas samih odvisno, kako se bomo pogovarjali v Bruslju. “TUdi Evropa namreč ocenjuje, da ni najpomembnejša funkcija kmetijstva pridelava hrane, ampak vzdrževanje podeželja, za kar se moramo zavzemati tudi mi,” je poudaril minister Smrkolj.
Uro pred otvoritvijo je minist- da je naš vstop v Evropo pogojen
BUČE VZNEMIRILE LJUDI IN STROKO
Pridelovanje buč in pridobivanje bučnega olja na Dolenjskem sicer nima večje tradicije, kar pa ne pomeni, da se v iskanju alternativnih možnosti v kmetijstvu ne bi kdaj v prihodnosti poskusili tudi s to poljščino. Vseeno je zanimivo, da se je v Pomurju, kjer pridelujejo več buč, letos pojavil nenaden ožig buč, ki je zelo vznemiril pridelovalce. Listi pa tudi stebla buč propadejo v zelo kratkem času, v dveh do treh dneh. Agronomska stroka še nima odgovora, zakaj se to dogaja. Sumi, da gre za virusno bolezen, ki jo povzroča virus zuchini, možno pa je tudi, da gre za zelo intenziven bakterijski ožig. Laboratorijska raziskava je v teku.
ru v predavalnici na Grabnu direktor KZ Krka Branko Premelč predstavil novomeško zadrugo, ki zdaj šteje 370 članov in je daleč največja v Sloveniji. Najbolj jo tarejo posledice denacionalizacije, s katero je zadruga izgubila okrog 1500 ha kmetijskih površin. “Veliko bi nam pomenilo, če bi vsaj tisto, kar se še rešiti da, hitreje reševali, namreč: sredi denacionaliziranih pašnikov in polj nam ostajajo sušilnice, hlevi, predelovalni obrati, ki jih ne moremo več uporabljati za te namene, prav tako pa se jih tudi ne da preurediti za kaj drugega,” je povedal Premelč. Poudaril je še, da je splošni problem zadružništva v tem, da so člani obubožani in da združevanje revnih ne prinaša bogatih.
Minister Smrkolj je poudaril,
z lastninjenjem oz. privatizacijo, s tem pa bodo dane tudi osnove za
'ns___a
Ciril Smrkolj
nadaljnje gospodarjenje. Poudaril je, daje večina slovenskih zadrug le posredniških, kar dve tretjini pa jih ne posluje v skladu z zakonom o zadružništvu. Teh ministrstvo ne bo podpiralo. “Težave v zadružništvu so predvsem zaradi slabe povezave med zadrugami, svetovalnimi službami in občino. Prob-
• V najrazličnejših svetovalnih službah kmetijstva dela pri nas 2.600 ljudi. Za delovanje porabijo precej več denarja (9 milijard tolarjev), kot ga je namenjenega za ukrepe v kmetijstvu (7 milijard tolarjev). Minister se zavzema, da bi bilo to razmerje takšno, kot je v Cefti, kjer največ 30 odst. denarja namenijo za službe, od 70 do 80 odst. pa za podporo kmetijstvu. Poleg tega je bilo v Sloveniji v zadnjih petih letih namenjenega več denarja za projekte kot pa za izvajanje projektov.
lemi so tudi na področju veterine in zaradi neučinkovitega nadzora na meji,” je poudaril Smrkolj.
J. DORNIŽ
Izbor sort žita še bogatejši
Sortiment pred bližnjo jesensko setvijo
• Najbolje znamo listo, česar nas niso učili. (Vauvenargues)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi tržnici so branjevke ponujale: endivijo in radič po 200 tolarjev kilogram, fižol v zrnju po 500, stročji fižol po 200, paradižnik po 100 do 150, korenje in kolerabo po 150 do 200, rdečo peso in črno redkev po 200, zelje po 80 do 100, ohrovt po 200, bučke po 200, kumare po 100, čebulo po 160 do 200, papriko po 120, krompir po 50 do 60, jabolka po 120 do 150, slive po 160, breskve po 250, maline po 150 košarico, jagode po 250 košarico, grozdje po 250 do 300, orehe po 1200, ocvirke po 500, sirček po 400, pol litra pregrete smetane po 700, jajca po 25 do 30 in med po 700 tolarjev kozarec.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotni tedenski sejem so prodajalci pripeljali 75 do tri mesece starih in 145 starejših prašičev. Prvih so prodali 45 po 390 do 400, drugih pa 20 po 230 do 240 tolarjev kilogram žive teže.
Med ozimnimi pšenicami po površini še vedno vodi sorta mari-ja, sledi ji ana, kot nekoliko ranej-ša sorta, z nizko slamo in kvalitetnim zrnjem. Med že uveljavljenimi sortami resnicami sta pinka in soissons. Pinka je zelo rana, za intenzivne pridelovalce, slabše prenaša dolge, snežene zime. Soissons na našem območju ne rodi najboljše. Resnice so primerne zlasti za območja, kjer dela škodo divjad. Med nosilnimi sortami sta še dve nekoliko pozni po zrelosti, justus in še poznejši profit. Zlasti profit je rodna sorta, z visokim deležem beljakovin, visoko slamo, obe z nižjo normo setve, to je 220 kg na 1 ha, medtem ko pri drugih poprečno posejemo 300 kg semena.
Na pohodu so novejše, mlade sorte, obetavne po pridelku in kakovosti. Demetra je sorta, podobna ani. Tri lepe sorte osiješke selekcije so uspešno prestale uradna preskušanja: krona, lara in lenta. Po pridelku seje najbolje izkazala prav krona v Brežicah, medtem ko v Novem mestu ni nobena izstopala, lenta je dala celo najnižji pridelek. Med najboljšimi je bila srpanjka, tudi že v uveljavljenju, pa že lani priporočena resnica mihelca in letos priporočena edina slovenska sorta rezka, dobra po pridelku in količini beljakovin.
Kot najboljša je bila v Novem mestu letos tina, vendar bodo z
njo šele začeli semenariti, tako da bo seme na voljo šele v prihodnjem letu, prav tako obetavni ani-ta in murka.
Med ječmeni se priporočajo šestredni plaisant, gotic in copia. Med dvoredci pa rex, alpha in astrid, kot tudi nova zelo rodna sorta mihael. Sploh pa so bili letos rodnejši dvoredci, ki dajo tudi lepše in bolj kleno zrnje.
Za območja, ki so manj rodna, sušna, s kislimi tlemi, v bližini gozda, pa se raje odločimo za rž ali tritikalo. Pri rži bomo lahko izbir rali med sortami danko, eho -kurz in marderjem. Najvišjo slamo da danko, najmanj na 1 ha posejemo marderja (80 do 100 kg), medtem ko prvih dveh 160 do 180 kg na hektar.
Na voljo bosta tudi dve priporočeni sorti tritikale: clercal in almo, vendar je slednja nekoliko rodnejša.
Biološke pridelovalce bo goto-elili
REJCI KUNCEV!
NOVO MESTO - Društvo gojiteljev malih živali bo v soboto, 13. septembra, od 11. do 12. ure v kliniki za male živali v Ločni organiziralo cepljenje kuncev proti hemo-ralgični bolezni (kugi). Rejci kuncev, pripeljite svoje živali in jih zaščitite pred množičnimi pogini, ki v zadnjem času niso tako redki!
DGMŽ Novo mesto
vo razveselila pira, stara zvrst pšenice, ki jo bo moč pri nas tudi kupiti; na voljo bo sorta ostro. Na 1 ha priporočamo 160 do 250 kg semena v plevah. Pira dobro prenaša pozne setve, slabo pripravljeno zemljišče, dolge in hladne zime. Primerna je za kvalitetno dietetično prehrano ljudi.
Inž. MARJETA UHAN
ZMAGAL ROK PEČNIK
RIBNICA - V okviru prireditev ob ribniškem semnju je Kmetijska svetovalna služba Ribnica v sodelovanju z Mercatorjem Kmetijsko gozdarsko zadrugo Ribnica in M - KG Kočevje v soboto dopoldan na Ugarju pri Ribnici organizirala regijsko tekmovanje v oranju z dvobrazdnim plugom. Tekmovanja, ki sta si ga ogledala tudi ribniški župan Jože Tanko in državni poslanec Benjamin Henigman, se je udeležilo 8, predvsem mladih zasebnih kmetovalcev iz Ribnice, Kočevja in Velikih Lašč. Najbolje se je odrezal Rok Pečnik iz Gradeža v občini Velike Lašče, drugi in tretji pa sta bila iz kočevske občine, in sicer Stanko Veselič iz Cvišlerjev in Mirko Vrbanič iz Livolda.
kmetijski nasveti
Z dušikom nikakor ne jeseni
Z dušikovimi mineralnimi gnojili, kot so npr. kan ali urea in z NPK gnojili, ki vsebujejo več dušika, nikakor ne gnojimo v jeseni od septembra naprej in ne gnojimo čez zimo do februarja. Tak dušik je izgubljen, ker se izpere v podtalnico in tako pridelovalec povzroči dvojno škodo. Primer: če v mesecu oktobru gnojimo z 1 tono NPK 15-15-15, se bo zgodilo sledeče: do spomladi se bo okoli 150 kg dušika N izpralo v podtalnico. V vodi bo zato povečana koncentracija nitratov, hkrati pa bo pridelovalec izgubil 150 kg dušika N, ki je sicer nujno potreben za rast rastlin v dobi vegetacije. Pridelovalec zato izgubi približno 15% vrednosti gnojila.
V jeseni in čez zimognojimo z mineralnimi gnojili NPK, ki vsebujejo maksimalno 5% dušika N in ustrezno razmerje fosforja P in kalija K, ali gnojimo z gnojili PK, ki vsebujejo nič % dušika N. Manj je dušika N v gnojilu, boljše je. Poleg fosforja P in kalija K
preko zime do februarja:
17, NPK 2-27-20, NPK 4-35-12, NPK 5-14-30; PK 0-26-26, PK 0-23-30, PK 0-30-21, PK 0-34-16, PK 0-9-48; NPK 4-12-24 + 5% MgO, NPK 3-14-20 + 6% MgO; PK 0-23-20 + 4% MgO, PK 0-18-24 + 5% MgO; NPK 4-12-24 + 3% MgO + 3% B203; PK 0-23-24 + 2% MgO + 1% B203; in PK 0-22-22 S + 3% B203 (S = kalij kot sulfat).
Če je le mogoče, izvedemo analizo zemlje, in sicer predvsem zato, da bomo ugotovili, ali moramo dodati več fosforja P ali kalija K in tudi, koliko magnezija Mg. Pri sladkorni pesi skoraj vedno primanjkuje bor B. Nikakor nas ne sme zavesti nizka cena gnojila. Dušik N je ponavadi najcenejši, zato so tudi dušikova gnojila poceni. S tako nabavo hkrati delamo sami sebi medvedjo uslugo: naslednje leto ne bo kvalitetnih pridelkov, hektarski pridelki bodo majhni, voda oziroma podtalnica bo zato ogrožena, v naše pipe pa bo prišla preko vodovoda slaba pitna voda itd.
Inž. JOŽE POVŠIČ
Fertil, d.o.o, Trebnje
ZIZEZK ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE
NA POSESTVU
LOKVE PRI ČRNOMLJU
12. IN 13. SEPTEMBRA
lSj
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO. GOZDARSTVO IN PREHRANO UPRAVA RS ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Pridelava rdečih vin zahtevnejša
Med belimi in rdečim vini je velika razlika pa ne samo v barvi. Med vrhunskimi degustatorji obstaja celo delitev na specialiste za rdeča in za bela vina. V Sloveniji se tudi neuradno ve, kateri pooblaščeni degustatorji so bolj ali manj usposobljeni za eno ali drugo kategorijo vina. Manj je takih, ki do potankosti obvladajo ocenjevanje rdečih vin, in večje specialistov za bela vina. Med ljubitelji vin je delitev na poznavalce belih ali rdečih sort manj sporna. Za nami je daljše obdobje (20 let) večjega povpraševanja po belih vinih, zato se je razvilo tudi več specialistov za pridelavo belih vin.
Pri belih sortah ni takih razlik v tehnološkem postopku predelave grozdja in nege vin kot velja za rdeče. Primerjajmo žametovko in modro frankinjo! Prva vsebuje manj barvil, sadne arome s poudarkom na malini so prisotne v lepi količini, sladkorja je malo, kislin je dovolj. Modra frankinja daje bolj obarvana vina, sploh je jagodna kožica bogatejša s taninskimi snovmi kot pri žametovki, sadne arome rdečega jagodičevja so prisotne, ne pa tako nežne kot pri žametovki. Modra frankinja lahko doseže dosti višjo sladkorno stopnjo, kislin pa manj od žametovke. Ta primerjava kaže, da sta si ti dve sorti zelo različni, dajeta dvoje zelo različnih vin. Zato ne smemo obeh sort predelovati enako.
Ureja: dr. Julij Nemanič
Glavna razlika med belimi in rdečimi vini je v vsebnosti fenolnih snovi. Fenolne snovi v jagodni kožici rdečih sort so dosti bolj dragocene kot pri belih sortah. Zato teče postopek pridelave rdečih vin tako, da se jagodne kožice med vrenjem namakajo v moštu in se na ta način iz njih potegne del teh dragocenih snovi. Zato čas namakanja jagodnih kožic ne sme biti enako dolg pri belih sortah. Izluževanje barvil iz jagodnih kožic kakor tudi taninskih in aromatičnih snovi je odločilno za kakovost bodočega rdečega vina. Od žametovke ne smemo pričakovati močno obarvanega rdečega vina. Sadne arome v jagodni kožici žametovke so zelo nežne in jih z dolgim namakanjem “tropin” lahko zapravimo, posebno če je temperatura drozge zelo visoka, nad 25° C. Visoke kisline v jagodnem soku žametovke ne prenesejo tudi visoke vsebnosti taninskih snovi v vinu. Vino z višjo kislino je okusnejše, če je manj taninskih, trpkastih snovi.
Vse to govori, da mora biti stik mošta in jagodnih kožic pri žametovki kratek, različno glede na kakovost letine, od dva do štiri dni. Kdaj bomo prešah je odvisno od okusa, zato mošt spremljamo s pokušanjem od prvega dne, da opazimo spremembe v okusu, vonju in videzu kipečega mošta. Sami lahko najtočneje določimo čas preša-nja, ko smo v toku razvoja svojega mladega vina. V kletarstvu ne moremo uporabljati recepta tako kot v kuhinji, ampak splošna navodila prilagajamo kakovosti našega grozdja.
(Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
ZADRUŽNI SEJEM NA GRABNU POSTAJA VSESLOVENSKI - Na letošnjem že 4. Zadružnem sejmu na Grabnu, ki gaje minuli konec tedna pripravil Mercator KZ Krka je sodelovalo okrog 110 razstavljalcev kmetijske mehanizacije, nadomestnih delov in drugih pripomočkov, kijih kmetje potrebujejo pri kmetovanju. Poleg tega so na Grabnu pripravili strokovna predavanja in degustacije mesnih in mlečnih izdelkov, kruha, peciva in sadnih sokov, v zabavnem delu pa tekmovanje harmonikarjev in citrarjev ter akcijo za najtežji grozd. Na sejmu so letos prvič sodelovale kmetijske zadruge iz Suhe krajine, Sevnice, Škofje Loke in Vrhnike.
|'helena mrzlikarj gospodinjski kotiček
Kruha se ne da preobjesti
Stara ljudska modrost pravi, da kruha ne napravi moka, temveč roka. Prav zagotovo so za pripravo krušnega testa potrebne spretne roke, toda pomembno je tudi znanje o posameznih vrstah žit in mokah. Vrsta moke in njena kakovost sta največkrat odločilnega pomena za dober kruh.
PŠENICA je najpomembnejše krušno žito. Zrnje vsebuje poleg 70% škroba in 10% beljakovin tudi nekaj maščob, kalcija, fosforja, železa in vitaminov skupine A, B in E. Najpomembnejše beljakovine pšeničnega zrna so tiste, ki v vodi nabreknejo (lepek) in povzročijo elastičnost in gnetljivost testa. Posebna odlika pšenične moke je tudi lahka prebavljivost.
Pšeničnemu zrnu podobno hranilno sestavo ima RŽ. Moka ima izrazitejši okus od pšenične in nekoliko počasneje vzhaja.
Ker vsebuje dovolj beljakovin, ki v vodi nabreknejo, lahko zamesimo kruh iz same ržene moke.
rast-
Ena najstarejših kulturnih ra lin pa je JEČMEN. Po sestavi se od pšenice nekoliko razlikuje. Vsebuje več beljakovin, ogljikovih hidratov in vlaknin ter manj
maščob. Ima precej kalcija, železa in vitaminov skupine B. Zrnje pred mletjem oluščijo v ječmenovo kašo ali ješprenj. Luščina je groba in neprebavljiva.
KORUZA ima poleg velike količine škroba in beljakovin tudi veliko visokovrednih maščob (predvsem v kalčku), veliko kalija, fosforja, magnezija, vitamina E in karotina..Beljakovine koruznega zrna ne nabreknejo v vodi, zato je koruzni moki za peko kruha vedno potrebno primešati nekaj pšenične moke.
Žito z izrazito bogato hranljivo vrednostjo je OVES. V zrnu so ogljikovi hidrati, ki v vodi nabreknejo in so glavne sestavina ovsenih sluzi, ki zelo ugodno učinkujejo na sluznico prebavil. V vodi pa ne nabreknejo beljakovine, zato moramo ovseno moko za kruh mešati s pšenično. Splošno znano je, da oves povečuje duševno zmogljivost in telesno odpornost. Oves vsebuje več kot druga žita rudninskih snovi, predvsem pa elementa cink in mangan, ki sta pomembna pri nastajanju insultna in encimov. V zdravi prehrani ne sme manjkati ovsenih kosmičev!
Iz časa globin luč vse močnejša
Po nacističnem in fašističnem načrtu so bili Slovenci kot narod obsojeni na uničenje - Ohranile sojih tudi pesmi upora, močnejše od okupatorjevega nasilja
LITERARNI
NATEČAJ
LJUBLJANA - Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje literarni natečaj za 19. srečanje avtorjev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji in pišejo v svojem maternem jeziku. Avtorji lahko pošljejo poezijo (do 10 pesmi), prozo ali dramatiko (do 10 strani) do 1. oktobra 1997 v treh izvodih na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, za 19. srečanje. Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa je treba poslati podatke o avtoiju: ime, naslov, starost, poklic, tel. številko.
Srečanje bo novembra 1997 v Mariboru.
SEMIČ - O njih oziroma o štirih zvezkih zbranih pesmi, ki so pod naslovom Slovensko pesništvo upora 1941-1945 izšli - prvi leta 1987 pri Mladinski knjigi v Ljubljani, ostali trije pa v letih 1995, 1996 in 1997 pri Dolenjski založbi v Novem mestu - je tekla beseda na sobotni okrogli mizi v semiškem penzionu Smuk, zvečer itega dne pa je bil v tamkajšnjem kulturnem domu še literarni večer belokranjskih pesmi upora.
Slovensko pesništvo upora med in globini nekaj posebnega. To je drugo svetovno vojno je v evrop- bilo videti kmalu potem, ko se je skem merilu po svoji moči, širini z njim v projektu širšega znan-
ci PESNIŠTVU UPORA - Semiški župan Janko Bukovec pozdravlja udeležence okrogle mize o slovenskem pesništvu upora. Glavo tega omizja so sestavljali (od leve proti desni) prof. dr. Nace Šumi, akademik prof. dr. Boris Paternu in prof. dr. Dušan Nečak. (Foto: T. Jakše)
Neutrudno iskanje lepote in resnice
Ob 100-letnici rojstva kiparja Franceta Goršeta so v Miklovi hiši odprli razstavo njegovih upodobitev javnih in kulturnih delavcev - Razstavo odprl minister Školč
RIBNICA - V petek zvečer so v galeriji Miklove hiše v Ribnici odprli spominsko razstavo del akademskega kiparja Franceta Goršeta “Upodobitve javnih in kulturnih delavcev”. Razstavo, kije predzadnja iz niza prireditev v počastitev 100-letnice umetnikovega rojstva - zadnja bo osredpja jubilejna slovesnost z odkritjem umetnikovega doprsnega kipa 21. septembra - je odprl minister za kulturo Jožef Školč.
V uvodu predstavitve umetnika in njegovega dela je kustosinja Moderne galerije Ljubljana mag. Breda Ilich Klančnik dejala, daje
* Da Ribničani z razstavo poravnavajo dolg do svojega rojaka, seje striitjal tudi minister za kulturo Jožef Školč. Dejal je, da je bil Gorše brezdomec kot človek in umetnik, da pa brezdomstva ni nikoli objokoval. “Bilje resnično dober umetnik, njegovo življenje pa pravi presek vseh nesreč 20. stoletja,” je dejal in dodal, da slovenstva, čeprav je bil zaznamo-va s tujstvom, zaradi česar si ga lahko predstavljamo kot osamljenca, ki stopa po brezmejni poti brez končnega ci(ja, ni nikoli zanikal.
razstava, ki sojo v Ribnici postavili ob pomoči zasebnih lastnikov umetnikovih del in številnih gale-
rij širom po Sloveniji, reprezentativni del Goršetove bogate umetniške bire. “Portretni izsek v Goršetovem opusu je zgovoren prikaz izpovednih oblik in slogovnih sprememb, hkrati pa tudi živa dokumentacija človeških srečanj in nemalokrat tudi oživljanje obrazov naše kulturne preteklo-
sti,” je dejala. Poudarila je, da je bil Goršetov opus nemalokrat pozabljen in prezrt, da pa so po polstoletnem namernemu zavračanju globoko religioznega umetnika in njegovega dela, prav Goršetove besede, kijih je dal vklesati v podstavek svojega avtoportreta: “V neutrudnem iskanju resnice in lepote je utripalo njegovo srce” postale njegovim rojakom vodilo, da (ko) so se ob 100-letnici umetnikovega rojstva odločili počastiti spomin na svojega rojaka.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PORAVNAVANJE DOLGA DO UMETNIKA - Kiparja Franceta Goršeta je predstavila kustosinja razstave mag. Breda Ilich Klančnik.
stvenega programa Kulturna ustvarjalnost na Slovenskem - vodil ga je prof. dr. Nace Šumi - začel resneje ukvarjati prof. dr. Boris Paternu s svojo ekipo. Leta 1986 je bilo zbrano gradivo pripravljeno za natis, a ko je leta 1987 izšla prva knjiga z naslovom Partizanske, je bila zbirka odstranjena s programa Mladinske knjige. Druga knjiga, prav tako z naslovom Partizanske, je šele leta 1995 zagledala luč sveta pri Dolenjski založbi, tam pa sta nato izšli še naslednji dve knjigi, Zaledne lani, Zaporniške in taboriščne, Izgnanske ter Iz tujih enot pa letos.
Prekinitev izdajanja zbirke se morda na prvi pogled zdi netolerantno in nekulturno dejanje, a v resnici je zbirki bolj koristilo kot škodilo, saj je njen sklepni del izšel v času, ki omogoča pogled nanjo z novega, strpnejšega in širšega zornega kota. Tako je izzvenela tudi okrogla miza o tej poeziji.
Urednik zbirke dr. Boris Paternu jo takole ocenjuje: “Okrogla miza na temo Slovensko pesništvo upora 1941-1945 je bila zelo bogata po vsebini in po pestri udeležbi. Iz križnega ognja pogledov je prišlo do zanimivih novih dognanj. Predvsem bi omenil dva referata. Prvi je referat Petra Kova-čiča-Peršina, ki je to pesništvo predstavil na nov način in predvsem poiskal njegove etične, moralne in eksistencialne globine. Dokazal je, da je to pesništvo nekaj novega in ni isto, kar je bilo ob nastanku. Drugi referat, predstavil ga je dr. Lev Kreft, je pokazal na dinamiko partizanske poezije. Prej je bila to kanonizirana politično gojena in podpirana poezija, zdaj pa prosta tradicije političnega propagandnega aparata in pedagoške vsiljivosti živi neobremenjeno. Živi kot antropološki izraz ljudi vseh slojev in vseh spolov. Nek referat je poudaril tudi izredno velik del ženske poezije v njej, kar je novost. Skratka, noben narod nima tako kompletno zbrane poezije odpora kakor Slovenci in to bo gotovo vidno tudi v evropskih merilih. Za naše delo se že zanimajo Francozi in Nemci, skratka, vsa stvar je šele sedaj zaživela polno in neo-bremenjeno.” _ T. JAKŠE
“POMLAD” VABI
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor “Pomlad” iz Novega mesta in njegova pevovodkinja Jožica Prus vabita vse dosedanje pevke in pevce pa tudi vse, ki se jim želijo pridružiti, na prvo pevsko vajo, ki bo v soboto, 13. septembra, ob 18. uri v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine.
Dolenjski zbornik Gorjanci
Izdal ga je novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ■ 30 avtorjev, tudi s Hrvaške Gorjancev
NOVO MESTO - Gorjanci so prelepo dolenjsko pogorje, ki ga odkriva vse več ljubiteljev narave in pohodništva, žal pa je na Gorjancih tudi iz leta v leto več tistih, ki sozvočje človeka z
naravo razumejo po svoje. Naravovarstveniki in pravi ljubitelji Gorjancev pa se zavzemajo, da ostanejo takšni, kot so, in
* Kakšna bo prihodnost Gorjancev? Urednik Andrej Hudoklin - zbornik sta uredila z Marinko Dražumerič - v zaključnem prispevku pravi, da mora temeljiti na varstvu bogate naravne in kulturne dediščine, vodnih virov, na sonaravnem gospodarjenju z gozdovi ter uveljavljanju naravi prijaznih oblik rekreacije in turizma. Ali kot je zapisal Janez Penca v prispevku z naslovom Spoštljivo stopanje po naravnih poteh: “Na krajih, kot so Gorjanci, moramo stopiti z višin zavojevalcev in postati spoštljivi občudovalci.”
pozivajo na spoštljivo stopanje po naravnih poteh. To je tudi osnovno sporočilo Dolenjskega zbornika 1997 z naslovom Gorjanci, ki gaje pred kratkim izdal
novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V zborniku sodeluje 30 avtorjev, ki razgrinjajo Gorjance z različnih področij, od naravoslovja, arheologije do zgodovine in etnologije. Med pisci so tudi hrvaški raziskovalci.
Na predstavitvi zbornika sredi prejšnjega tedna na grmskem gradu so predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine povedali, da je ideja za zbornik o Gorjancih zorela že nekaj let, porodila pa seje iz pobude o Gorjancih kot krajinskem parku. Prve dogovore z avtorji je omogočila finančna pomoč nekdanje stranke novomeških Zelenih. Sicer pa so izid zbornika poleg Zelenih podprli še Ministrstvo za okolje in prostor, novomeška občina in nekateri sponzorji. Zbornik je začel nastajati leta 1993, dve leti so avtorji porabili za raziskave.
Med naravoslovnimi temami, teh je sedem, izstopajo raziskave sesalcev in ptic ter pelodne raziskave. Naravoslovne teme so obogatene še iz geografskega, hidrološkega in gozdarskega zornega kota, obdelane pa so tudi sociogeograf-
ske značilnosti območja, ki govore o nekdanji poselitvi prebivalstva, posestni strukturi, o rabi prostora in tudi infrastrukturi. Med arheološkimi prispev-. ki, ki govore o pestri poselitvi Gorjancev v preteklosti, velja poseben poudarek izsledkom dveh novejših arheoloških raziskav, rezultatom izkopavanj na Gradcu nad Mihovim na slovenski strani in v Gornji vasi ter na Budinjaku na hrvaški strani. S področja raziskav sakralne dediščine so umetnostnozgodovinske interpretacije in konservatorski prezentaciji razvalin cerkva sv. Jere in sv. Elije na Trdinovem vrhu ter temeljita obdelava srednjeveške stenske poslikave v cerkvi sv. Miklavža nad Pangrč Grmom. V zborniku so predstavljena še naselja in
domačije, družbena skupnost žumberških vasi, ljudsko glasbeno izročilo v vasi Ošterc nad Kostanjevico pa zgodovina glažute, gozdnih železnic ter zgodovina planinstva na Gorjancih.
Čeprav so novomeški planinci, ki jih je po prvi svetovni vojni vodil vsestransko razgledani novomeški naravoslovec Ferdinand Seidl, že leta 1936 slovenski planinski zvezi dali pobudo za razglasitev nacionalnega parka Gorjanci, do tega kljub Kasnejšim pobudam še do danes ni prišlo. Sosedje Hrvati pa so bili odločnejši, saj je njihov predlog zakona o naravnem parku Žumberak in Samoborsko gorje tik pred sprejemom v saboru.
J. DORNIŽ

PREDSTA VITEV ZBORNIKA - Dolenjski zbornik Gorjanci so predstavili (z leve): urednika Andrej Hudoklin m Marinka Dražumerič ter direktor novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Danilo Breščak. (Foto: J. D.)
SOLSKI CENTER NOVO MESTO
Segova ulica 112, Novo mesto Tel. (068)326-263; faks: (068)326-263
( Izobraževanje odraslih )
VPISUJEMO
v šolskem letu 1997/98 v naslednje programe za izobraževanje odraslih:
I. PROGRAMI USPOSABLJANJA - TEČAJI IN SEMINARJI
1.	VOZNIK VILIČARJEV
2.	UPRAVUALEC MOSTNIH IN UPRAVUALEC VRTUIVIH STOLPNIH ŽERJAVOV -ŽERJAVAR
3.	UPRAVUALEC LAHKE IN UPRAVUALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
4.	VARJENJE: OSNOVNI IN NADAUEVALNI PROGRAM (PO NAČINIH: RE0, TIG, MAG, PLAMENSKO...)
OSNOVNI IN NADAUEVALNI TEČJI RAČUNALNIŠTVA: WIND0WS, EXCEL, W0RD, ACAD, VVORDPERFECT...
6.	SEMINARJI ZA OSNOVE REGULACIJ IN KRMIUENJA
7.	SEMINARJI ZA RAČUNALNIŠKO VODENJE OBDELOVALNIH STROJEV
8.	SEMINARJI ZA PNEVMATIKO IN HIDRAVLIKO (FESTO oprema)
9.	STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA, STROJNIK PARNIH KOTLOV
10.	HIŠNIK (PROGRAM USPOSABUANJA PO IV. STOPNJI)
11.	ENOSTAVNA GRADBENA DELA (zidarska in tesarska)
Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo.
II. PROGRAM USPOSABLJANJA
1.	ZIDAR ZA ZIDANJE IN 0METAVANJE
2.	TESAR OPAŽEV
3.	POLAGANJE KERAMIČNIH OBLOG
4.	UPRAVUANJE LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE VARJENJE V SERIJSKI PROIZVODNJI
Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo.
III. DVELETNI PROGRAM POKLICNIH ŠOL
1.	OBDELOVALEC LESA
2.	PRIDOBIVANJE, PREDELAVA IN OBDELAVA KOVIN
3.	UPRAVUALEC GRADBENE MEHANIZACIJE
4.	BOLNIČAR
Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in vsaj 6 razredov osnovne šole ter zdravniško spričevalo.
IV. TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL
1.	OBLIKOVALEC KOVIN; POKLICI: STRUGAR, FREZALEC, BRUSILEC IN ORODJAR
2.	PRE0BLIK0VALEC IN SPAJALEC KOVIN;
POKLICI: KONSTRUKCIJSKI KUUČAVNIČAR, VARILEC, KLEPAR IN AVTOKLEPAR MONTER IN UPRAVUALEC ENERGETSKIH NAPRAV;
POKLICI: MONTER VODOVODNIH NAPRAV, MONTER OGREVALNIH NAPRAV
4.	MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV; POKLIC: AVTOMEHANIK
5.	STROJNI MEHANIK; POKLIC: STROJNI MEHANIK
6.	VOZNIK; POKLIC: VOZNIK
7.	ELEKTRIKAR; POKLIC: ELEKTRIKAR-ELEKTRONIK
8.	MIZAR IN TAPETNIK; POKLIC: MIZAR AVTOELEKTRIKAR; POKLIC: AVTOELEKTRIKAR
10. KEMIJSKA DEJAVNOST; POKLIC: KEMIK
Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so uspešno zaključili 8. razred osnovne šole in so zdravstveno sposobni opravljati poklice tega programa. Vključijo se lahko tudi udeleženci, ki imajo nedokončano poklicno kovinarsko šolo, poklicno avtomehaniško šolo ali z nedokončanim programom kovinarstva in strojništva različnih smeri, ter udeleženci, ki so uspešno opravili SKR program kovinarske usmeritve.
Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. V vseh programih je možna prekvalifikacija iz drugih programov.
V. PROGRAMI TEHNIŠKIH ŠOL
1.	STROJNI TEHNIK; POKLIC: STROJNI TEHNIK
Pogoji za vključitev: Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno kovinarsko ali poklicno avtomehaniško šolo ali z uspešno končanim programom za kovinarstvo in strojništvo. Izobraževanje traja 2 leti.
2.	ELETROTEHNIK; POKLIC ELEKTROTEHNIK-ELEKTRONIK Pogoji za vključitev: Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno elektro šolo oz. s končanim programom elektronika, smeri elektrikar-elektronik. Izobraževanje traja 2 leti. LESARSKI TEHNIK; POKLIC LESARSKI TEHNIK Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti.
4.	KEMIJSKI TEHNIK; POKLIC: KEMIJSKI TEHNIK
Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti.
5.	ZDRAVSTVENI TEHNIK; POKLIC: ZDRAVSTVENI TEHNIK Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja: 4 leta za udeležence s končano osnovno šolo ali končanim SKR programom oz. 3 leta za udeležence s končanim programom bolničar.
6.	PROMETNI TEHNIK; POKLIC: PROMETNI TEHNIK
Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja: 4 leta za udeležence s končano osnovno šolo ali končanim SKR programom. Za udeležence s končano triletno poklicno šolo je izobraževanje ustrezno krajše.
VI. AVTOŠOLA
1.	TEČAJI IZ PROMETNIH PREDPISOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL VSEH KATEGORIJ
2.	POUČEVANJE VOŽNJE MOTORNIH VOZIL B, C, D IN E KATEGORIJE
Po konkurenčnih cenah z osebnimi vozili RENAULT R-5 DIZEL, CLIO 1,2 RN, R-19 ADA-G10 ter s tovornjaki,TAM 130, MERCEDES 1314 in avtobusom NE0PLAN N214H.
Za dijake in študente nudimo 10% popusta!
Prijave za vpis vložijo kandidati v oddelku za izobraževanje odraslih, soba 158, do vključno 15.9.1997 Tega dne bo ob 17. uri informativni sestanek kandidatov za izobraževanje ob delu in vpis v programe
V programe usposabljanja, tečaje, seminarje In v avto šolo vpisujemo vse leto.
Podrobnejše informacije o programih m načinu izobraževanja dobite po telefonu 326-263 ali osebno v sobi 158
IN ST#
Boris Bevc
Pomanjkljivosti slaba popotnica v novo šolsko leto
Sicer brez zapletov
NOVO MESTO - Prvi šolski dnevi so v Novem mestu minili mirno in brez nesreč, v katerih bi bili udeleženi šolarji, za kar gre zahvala tako šolam in staršem kot policistom. Kljub naporom, ki so bili vloženi pred pričetkom šole, pa novomeške ulice še vedno kažejo nekatere pomanjkljivosti. Tako na začetku Seidlove ceste, ki je vedno polna učencev, dijakov in avtomobilov, na enem delu še vedno ni urejen pločnik, kolesarska steza pa ni označena. Začeli so delati tudi semaforji pri gimnaziji, vendar je zaradi tega v prometu precej zastojev. Pešce na pločniku ovirajo tudi avtomobili, parkirani pri A banki, kar bo možno odpraviti s prej omenjeno ureditvijo pločnika, pri OŠ Grm pa se dela na gradbišču zaključujejo.
Sicer pa, kot pravi vodja policijskega okoliša Novo mesto - Center Boris Bevc, bo akcija “varna pot v šolo” potekala prva dva tedna v septembru, sodelovanje s šolami pa je bilo aktivno že prej. Policisti in učitelji so najmlajše seznanili tudi z varnimi potmi v šolo, samo nekajminutno opazovanje prometa v centru Novega mesta pa kaže, da niti starši niso najboljši zgled najmlajšim. Ti morajo na primer iz avtov skakati kar sredi ceste, kjer jim pač starši ustavijo.
T. G.
Ilegalnih prehodov vse več
S tem pa tudi vse več kaznivih dejanj, tatvin in vlomov - Poziv občanom, saj je ilegalce lahko prepoznati
dežurni
poročajo
KATRCA BREZ RADIA - M. S. *z Krškega je bila 1. ali 2. septembra oškodovana s tatvino, saj je neznanec iz renaulta 4, ki je bil parkiran v Krškem, vzel avtoradio Blaupunkt, vreden približno 45 tisočakov.
S 180 NA URO - V četrtek, 4. septembra, ponoči so policisti krške UNZ merili hitrost na magistralni cesti Drnovo - Grmovlje. Ob 1. ponoči je mimo njih s hitrostjo 180 na uro švignil avstrijski državljan. Predlagan je sodniku za prekrške, saj je tam hitrost omejena na 100 km/h.
ILEGALEC POD SEDEŽEM -V četrtek, 4. septembra, ob 15. uri je policist na železniškem mejnem Prehodu Dobova opravljal mejno kontrolo in na vlaku pod sedeži v spalnem vagonu našel skritega Romuna, ki seje poskušal pretihotapiti v Slovenijo.
ODKLENJEN AVTO PRIVABIL TATU - Nekdo je v začetku meseca iz fiata tempre, ki je last I. L. iz Kršega, ukradel avtoradio Goldstar, vreden okoli 25 tisoč tolarjev. Neznanec z odpiranjem ni imel težav, saj je bilo vozilo odprto.
KRŠKO - V letošnjem letu se policisti UNZ Krško srečujejo s povečanim številom tujcev, ki nezakonito prihajajo v našo državo. Največje državljanov balkanskih držav, njihov cilj pa ni Slovenija, pač pa zahodnoevropske države, kjer naj bi si poiskali zaposlitev. Lani so policisti na območju UNZ Krško pri nezakonitem prehodu prijeli 363 oseb, letos pa samo v prvih osmih mesecih že kar 390. Ta problem seje še posebej povečal v avgustu, ko je bilo na območju UNZ Krško prijetih 93 tujcev, 53 pa sojih prijeli policisti drugih uprav v Sloveniji. Med njimi prevladujejo državljani Romunije in Makedonije.
S povečanjem števila ilegalcev je povezano tudi naraščajoče število kaznivih dejanj. Tako so bili v avgustu v bližini državne meje odvzeti štirje osebni avtomobili, enega pa jim ni uspelo spraviti v pogon. V dveh avtih so kasneje policisti prijeli tujce, ki so nezakonito prišli v Slovenijo, dva avtomobila pa sta bila najdena zapuščena v bližini Novo Gorice, zato policisti sumijo, da so jih odvzeli tujci, ki nezakonito prečkajo Slovenijo. V tem času so bili ugotovljeni tudi trije vlomi v stanovanjske objekte, ki so jih storili ti tujci.
Tujci, ki so nezakonito prestopili mejo, se v notranjosti države pojavljajo tako posamezno kot v skupinah. V glavnem se gibljejo ob prometnicah - cestah, železnici, v smeri italijanske ali avstrijske meje. Mnogokrat je možno že na prvi pogled ugotoviti, da gre za ilegalce: delujejo neurejeno, so temnejše polti, pri sebi nimajo prtljage, le kakšno vrečko ali potovalko s perilom. Nekateri se ustavljajo ob hišah in prosijo za vodo in hrano, če pa je priložnost, tudi kaj ukradejo.
S tujci so povezani znatni materialni stroški, ki bremenijo državni proračun. Policisti morajo namreč ravnati na human način in v skladu s človekovimi pravica-
TRAKTORIST IZSILJEVAL PREDNOST
STARA VAS - V soboto, 6. septembra, nekaj po 10. uri se je na regionalni cesti pri Stari vasi zgodila prometna nesreča, v kateri se je en udeleženec huje poškodoval, dva pa lažje. Na vozilih je nastalo za okrog 2,5 milijona tolarjev škode. 38-letni Š. B. je vozil traktor po regionalni cesti iz Stare vasi proti Bizeljskemu. Izven Stare vasi je približno 120 m pred nepreglednim levim ovinkom s traktorjem začel zavijati v levo na makadamsko cesto, ravno takrat pa je iz smeri Bizeljskega z osebnim avtomobilom pripeljal 22-let-ni K. B. in s sprednjim delom avtomobila trčil v zadnje kolo traktorja. Oba voznika sta se poškodovala; potnik v osebnem avtomobilu lažje, 20-letni B. E., pa huje.
UDARIL GAJE PO GLAVI
NOVO MESTO - 58-letni J. S. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ker je 6. septembra v Gotni vasi pri Novem mestu v okrepčevalnici Pri Danici večkrat udaril po glavi 63-letne-ga B. L. iz Novega mesta in mu poškodoval uho.
ZA RESNICO O POSILSTVU
Kot prizadeta starša opozarjava vse tiste, ki razširjajo lažne govorice o posilstvu mladoletnice, ki se je zgodilo 26. februarja letos v osnovni šoli Šmihel (Novo mesto), da jih bova šodno preganjala. Hkrati pozivava uradne osebe, ki poznajo resnico o tem primeru, naj o njem javno spregovorijo, saj molk lažne govorice samo še spodbuja.
IVAN IN NEVENKA PETROVIČ
mi. Če jih ne morejo vrniti v sosednjo državo, od koder so prišli, so jim dolžni zagotoviti ustrezno bivališče, hrano, obleko, denar za
• Policisti UNZ Krško prosijo vse prebivalce, predvsem tiste, ki bivajo ali se zadržujejo v bližini državne meje, da v primeru, če opazijo takšne osebe, o tem obvestijo policiste na tel. številko 113, prebivalcem pa svetujejo, naj ustrezno zavarujejo svoje premoženje, predvsem vozila in hiše.
vrnitev v svojo državo, prevozne stroške in podobno.
T. G.
ZASEGLI OROŽJE
TREBNJE - E. B. iz Trebnjega, ki je bil pijan, je 8. septembra poklical policiste in jim dejal, naj se oglasijo pri pjem, da jim bo izročil orožje. Ko so prišli k njemu, jje dejal, da nima orožja. Zena E. B. je policistom povedala, da ji je mož tega dne že grozil z orožjem, in pokazala, kam gaje skril. Policisti so potem našli puško v gozdu pod listjem, drugo so odkrili pod odejo pred hišo, pri osebni preiskavi E. B. pa so v njegovem hlačnem žepu našli še dva tulca. Policija je puški in tulca zasegla, zoper E. B. pa bo napisala predlog sodniku za prekrške.
APLAVZ NI POTREBEN
Uničevalci znakov
Na dolgoletno zaporno kazen so pred kratkim v Ameriki obsodili dekle in fanta, ki sta uničila prometni znak in je zato prišlo do prometne nesreče, ki se je končala s smrtjo. Kdor se vsaj malce vozi po naši deželi, bo videl na desetine zveriženih, v napačno smer obrnjenih, s sprejem oškropljenih ali kako drugače poškodovanih ali uničenih cestnih prometnih označb.
Na prvi pogled so take stvari lahko celo duhovite, seveda le toliko časa, dokler ne postanejo nevarne. To pa se lahko kaj hitro zgodi. Vjarek vržen znak STOP ima lahko tragične posledice, ki pa se jih ljudje, vračajoči se iz diskov v zgodnjih jutranjih urah domov, ne zavedajo. Da so lumparijo storili pod vplivom alkohola, ni nikakršno opravičilo, še manj, da se pri početju verjetno imenitno zabavajo.
Kar predstavljam si jih, kako se režijo, ko delajo škodo, ki niti ni tako majhna. Saj sem bral, da so v neki občini odšteli za popravilo oziroma nadomestilo uničenih prometnih znakov reči in piši milijon tolarjev. Seveda so tolarčke prispevali davkoplačevalci in ne morda kak stric iz bogate države. Če še tako brskam po spominu, se ne morem spomniti, da bi pri nas koga zašili zato, ker se je spravil na cestnoprometno signalizacijo. Zdi se nam, da to ni potrebno, ker gre za stvari, ki so državne, države pa Slovenci nimamo radi.
TONI GAŠPER1Č
Romunski ilegalci za lažjo pot ukradli avto
Upognil vrata
KOSTANJEVICA NA KRKI - V noči na torek, 2. septembra, je v Kostanjevici izginil en avtomobil, drugega pa tatovom ni uspelo odpeljati. Najprej je krajo ugotovil T. A., saj pred blokom ni bilo več njegovega opel kadeta. Lastnik je imel srečo, saj so njegov avto že dopoldne odkrili idrijski policisti in vse kaže, da so bili storilci romunski državljani, ki so avto uporabili za prevoz po ilegalnem prehodu državne meje.
Se več sreče je imela lastnica tvvinga R. B. iz Ljubljane, ki je imela avto prav tako parkiran v Kostanjevici. Neznanec je ponoči prišel do tvvinga, na silo upognil zgornji del vrat, segel v notranjost in sprostil zatič na vratih. Ko je vrata odprl, je skušal odlomiti ključavnico na volanu, vendar je pri tem zlomil volanski obroč. Potem seje, kot kaže, premislil. Policisti domnevajo, da so poskusa tatvine osumljeni državljani Romunije, ki so bili prijeti v Idriji.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto 0 068/323-193 Mobitel;0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
V
Se pomanjkljivosti
Za varno pot otrok v šolo in iz nje
KRŠKO - Policisti UNZ Krško posvečajo veliko pozornosti varnosti otrok v cestnem prometu, tudi v prvih dneh šole, ko so vse sile usmerjene k varnovanju otrok na poti v šolo in iz nje. Dnevno pri teh aktivnostih sodeluje okoli 45 policistov, sodelujejo pa tudi člani ZŠAM iz občin Brežice in Krško ter sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz občin Sevnica in Brežice. Občina Krško takšnega organa še nima.
Policisti ugotavljajo, da kljub pisnim in ustnim opozorilom niso bile opravljene nekatere naloge, ki so v pristojnosti vzdrževalcev oziroma upravljalcev cest. Slabo se vzdržuje horizontalna prometna signalizacija v bližini osnovnih šol, predvsem na območju občine Sevnica, prav tako pa so v Posavju redki prehodi za pešce, ki so ustrezno označeni z vertikalno prometno signalizacijo. Kljub temu je razveseljiv podatek, da se na območju PosavjJ v prvih dneh pouka ni pripetila nobena prometna nesreča, v kateri bi bil udeležen otrok.
V
5. SREČANJE POBRATENIH GASILSKIH DRUŠTEV- Minulo soboto je bilo v Škocjanu že 5. srečanje pobratenih gasilskih društev iz koroškega Štebna, hrvaškega Deseniča, Podčetrtka, Prevalj in Škocjana. V Škocjanu, kjer so bili prvič gostitelji, se je iz omenjenih društev zbralo 74 gasilcev. Ob 10. uri jih je pozdravil škocjanski župan Janez Povšič, potem pa so si ogledali Gasilsko reševalni center v Novem mestu. Obiskali so tudi kočo škocjanskega lovskega društva, kjer so jim postregli z golažem. Popoldan je bilo družabno srečanje, kjer so se gasilci pomerili v gasilskih spretnostih (na fotografiji je ekipa pri trodelni vaji). Namen srečanja je bil: izmenjava izkušenj na področju gasilstva, krepitev prijateljskih vezi in spodbujanje mladih za to humano dejavnost. (Foto: J. Domiž)
S SLICKOM CELO BREZ OLJA V MOTORJU - To je na nedavnem srečanju članov Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov dokazal Jože Drnovšek, ekskluzivni zastopnik za Slick 50. Iz motorja njegovega Volva so mu namreč iztočili vse olje, z avtom je naredil 5 kilometrov, motor pa je bil nepoškodovan. Skrivnost je v dodatku Slick 50, ki vsebuje delce Du Pontovega teflona, kije znan kot najbolj spolzka snov na svetu. Ti delci so vežejo na obremenjene kovinske površine v motorju, s čimer se zmanjša obraba le-teh za 50 odstotkov, zaščita omogoča mirnejši tek motorja, nižje in tišje delovanje, zagotovljena pa je tudi večja moč motorja in njegovo optimalno delovanje. Ze enkratna uporaba zaščiti motor za najmanj 80 tisoč kilometrov, čeprav vmes večkrat menjate olje. Prav Slick omogoča, da tudi v primeru, da ostanete brez olja v motorju, ne pride do uničenja ali poškodb v motorju. Sicer pa to uvoznik dokazuje s številnimi testi. Zaščita je na voljo v poslovalnicah AMZS po vsej Sloveniji in v boljših trgovinah z avtodeli. (Foto: T. G.)
Sofeiji in mehaniki združeni 75 let
Vsa desetletja Zveza šoferjev in avtomehanikov brani interese zaposlenih v tej branži
DOLENJSKE TOPLICE - 75 let je že minilo od takrat, ko so bili položeni temelji Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije (ZŠAM), kar je kmalu zatem, ko so v začetku stoletja, takrat še po levi strani, na naše cesti zapeljali prvi avtomobili. Ob tej priložnosti je bila v Dolenjskih Toplicah slovesnost, na kateri se je zbralo preko tisoč članov in drugih gostov, ZŠAM Novo mesto pa je praznovanje tri četrt stoletja slovenske organizacije združila še s svojim visokim jubilejem -45-letnico.
Kot je v pozdravnem govoru dejal predsednik predsedstva Zveze ZŠAM Slovenije Janez Dolenc, so temeljni cilji organizacije priznanje in spoštovanje poklica, urejen delovni čas in primerna plača, v sedanjem razvoju prometa in prometnih sredstev pa postaja vprašanje varnosti v
ZŠAM PRAZNOVALA - Na jasi v Dolenjskih Toplicah se je zbralo preko tisoč članov in drugih gostov, ki so skupaj proslavili 75-letnico obstoja Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in 45-letnico ZŠAM Novo
cestnem prometu eno bistvenih vprašanj."Danes moramo spet tako kot nekoč govoriti o socialnem statusu. V zadnjih letih so se namreč povečale razlike delavcev v prometni branži. Ne glede na to, da statistični podatki kažejo realno rast plač, pa je resnica drugačna. Za avtomobilska transportna podjetja je še posebej značilno, da nimajo jasne perspektive razvoja, tako kot nimamo jasne strategije razvoja gospodarstva v naši državi in opredeljene vloge vseh zvrsti prometa in transporta,” je dejal Dolenc in dodal, da Slovenija potrebuje organizacijo, kot je ZŠAM, ki se vsa desetletja sama financira. “Držali se bomo načela, da smo stanovska organizacija, da nismo politična, a če bo potrebno ščititi naše interese, bomo nastopili tudi politično.”
Predstavnik organizatorice in gostiteljice osrednje proslave Alojz Dragan je opisal prehojeno pot novomeškega združenja in se spomnil še živečih ustanoviteljev: Alojza Sintiča in Jožeta Pavliča.
Državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze mag. Igor Zajc pa je med drugim opozoril na nekaj nalog, ki čakajo organizacijo: od harmonizacije predpisov z Evropsko unijo do lokalnih problemov in graditve cestne infrastrukture. Ob tej priložnosti sta bila v Novem mestu 16. državno delovno tekmovanje poklicnih voznikov in 4. državno delovno tekmovanje avtomehanikov.
T. G.
GOREL KOZOLEC V KOSTANJKU
KOSTANJEK - V petek, 5. septembra, ob 20.35 je prišlo do požara na kozolcu D. K. iz Kostanjka. V požaru je zgorelo celotno ostrešje in seno, ki gaje bilo približno 30 prikolic, poginilo pa je tudi 30 zajcev, ki so bili v posebni lopi. Zgorelo je tudi nekaj kmetijskega orodja, puhalnik ter kosilnica. Pri gašenju požara je sodelovalo 15 poklicnih gasilcev iz Krškega, 11 gasilcev iz Spodnje Po-hance in 25 gasilcev iz Zdol. Vzrok požara policisti še raziskujejo, domnevajo pa, da je požar povzročil samovžig.
Filip in Murn med deseterico
Kolesarji Krke - Telekom na evropskem prvenstvu za mlajše člane (do 23 let) v Avstriji ■ Tekmovali so s spreminjajočo se srečo - Kronometer slab, cestna vožnja odlična
' AFP DOBOVA ■ SINTELON (BAČKA PALANKA) 26:31 (12:17)
DOBOVA - V eni zadnjih prijateljskih tekem pred novim prvenstvom, ki se bo pričelo že v soboto, so Dobovčani imeli v gosteh rokometaše iz Bačke Palanke,'katere kot trener vodi nekdaj proslavljeni jugoslovanski rokometaš Mile Isak-ovič, medtem ko je bil vodja moštva ravno tako nekdanji as Zdravko Radjenovič. Igralcem AFP Dobove v prvem polčasu ni šlo preveč v drugem pa so se gostom že povsem približali, a ko je bilo pričakovati preobrat, so znova popustili in prepustili zmago Sintelonu. Strelci za AFP Dobovo: Begovič 1, Simonovič 7, Bogovič 3, Voglar 1, Ocvirk 8, Kranjc 2, Deržič 2, Keše 2.
E.S.
ŠPORTNO POPOLDNE ZA PREDŠOLSKE OTROKE
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto vabi vse predšolske otroke, njihove starše, posebno pa še prvošolce, da se udeležijo športnega popoldneva, ki bo v torek, 16. septembra, ob 16. uri na stadionu v Portovalu. V primeru slabega vremena bo športno popoldne v športni dvorani Marof.
RUDAR IZSTOPIL IZ LIGE
ČRNOMELJ - Kegljačice črnomaljskega Rudarja, ki so igrale v 3. slovenski ligi, so zapustile tekmovanje, zato pa se toliko bolj za igranje na prvenstvu pripravljajo trebanjske kegljačice.
N. G.
V NEDELJO NOGOMET V DOBU
DOB PRI ŠENTVIDU - V nedeljo ob 14. uri bo v Dobu pri Šentvidu nogometno tekmovanje, na katerem se bosta pomerili moški ekipi suhih in debelih ter ženski ekipi poročenih in neporočenih. Organizatorji, ki že imajo izkušnje z organizacijo tekme suhi-debeli, napovedujejo razburljiv športno-zabavni dogodek.
DROBOLJE - Korošci so bili organizatorji evropskega kolesarskega prvenstva za mlade, kije pritegnilo vso evropsko kolesarsko elito, med njimi tudi vrsto proslavljenih profesionalcev. V tekmi na kronometer je med našimi reprezentanti nastopil tudi 22-letni Novomeščan Branko Filip, ki pa z 22. mestom ni bil preveč zadovoljen. Imel je tudi dovolj moči, vendar so bile noge pretežke, da bi se lahko uvrstil v prvo deseterico, kamor sodi.
Kar so naši reprezentanti zamudili v kronometru, so nadoknadili na 168 kilometrov dolgi cestni preizkušnji. Branko Filip je zasedel osmo mesto, njegov klubski kolega Uroš Murn pa deveto. Naš tretji reprezentant Martin Derganc je pristal na 73. mestu.
Branko Filip je osmi v Evropi
PUŠ ČETRTI V ZAGREBU
ZAGREB - Na kolesarski dirki za memorial Vlada Horvatiča v Zagrebu, je Jože Puš (Krka - Telekom) med starejšimi mladinci zasedel četrto mesto. Gregor Švajger je pri mlajših mladincih bil šesti, pri dečkih pa Aleš Kebelj tretji in Gorazd Matko četrti.
B. B.
BADMINTONSKI TURNIR V BREŽICAH
BREŽICE - Badminton klub Brežice organizira v nedeljo, 14. septembra, ob 10. uri v telovadnici brežiške gimanzije badmintonski C-turnir za igralce in igralke dolenjskih klubov.
PRVENSTVO DOLENJSKE V BORBENIH PARTIJAH
NOVO MESTO - V nedeljo, 14. septembra, ob 9. uri se bo na kegljišču pri Vodnjaku začelo letošnje dolenjsko prvenstvo v kegljanju, in sicer v borbenih partijah.
N. G.
KOČEVJE - V soboto se bo začelo letošnje državno prvenstvo za rokometašice. V ligi deseterice bodo kot edina občinska prvoligaška ekipa igrale tudi rokometašice Kočevja. Tudi letos bo trener Zdenko Mikulin poslal v ogenj doma vzgojene igralke, ki se< ne bodo borile zgolj za obstanek v ligi, ampak celo za uvrstitev nekje na sredino prvenstvene lestvice. Priprave so potekale po načrtih oziroma v okviru denarnih zmožnostih kluba, ki se vsa leta ukvarja s tovrstnimi težavami. Tudi zaradi tega se Kočevje že vrsto let opira na lastne ljudi, medtem ko so imele skoraj vse ekipe v svojih vrstah vsaj po dve tujki. Razmerje moči se bo v letošnji sezoni spremenilo v prid Kočevja, saj bodo rokometašice Velenja, sobotne nasprotnice v Ribnici, igrale brez tujk, z močno pomlajeno ekipo. Tudi v drugih ekipah je prišlo do kratkega “stika ”
Poraz šele v petem krogu
Nogometaši novomeškega Elana najbolj prijetno presenečenje
NOVO MESTO - Nogometaši Elana so prejšnji teden odigrali dve prvenstveni tekmi, kjer so iztržili eno samo točko. V srečanju z vodilno ekipo v ligi mariborskim Železničarjem so bili zelo blizu velikega uspeha, vendar je vseeno prišlo do delitve točk. Ko je v 19. minuti srečanja mrežo gostov načel Janez Gruden, je vse kazalo, da so gostitelji pripravljeni na veliko zmago. Žal so v drugem polčasu igro prepustili gostom in prišlo je do izenačenja in delitve točk.
V nedeljo so gostovali na Ježi-
ci, kjer so se pomerili z ekipo Faktor Črnuče. Domači nogometaši, ki so bili še brez zmage, so srečno zmagali s 3:2; usodna je bila spet osemdeseta minuta, ko so domačini dosegli zmagovati gol. Ponovila se je torej zgodba s srečanja z Železničarjem, ko so izenačujoči gol dobili ravno tako v 80. minuti.
Vendar ne smemo biti preveč kritični. Novomeški nogometaši s svojo igro navdušujejo ljubitelje nogometa, niso pa še rekli zadnje besede.
SLAVKO DOKL
Ko ocenjujemo uspeh našega “dvojca”, smo lahko zelo zadovoljni, čeprav z nami tega zadovoljstva ne bo delil Uroš Murn, ki je prepozno “pritisnil na plin” ter s tem zamudil priložnost, da bi se povzpel
MERVAR SEDMI NA POLJSKEM
SIUPSK - Na veliki kolesarski etapni dirki Po Poljski vozi tudi veliko kolesarjem ekipe Krka - Telekom. Po prvi etapi je najvišje uvrščen Boštjan Mervar, ki je enajsti, drugi naši kolesarji pa so uvrščeni takole: 22. Šumanov, 36. B. Ravbar, 40. Zatti, 94. Eržen, 95. Papež itd. V prvi etapi so vsi kolesarji na cilj privozili v času zmagovalca Laurija.
B. B.
do odličja. Branko je vozil v vodilni skupini, Uroš je nekoliko taktiziral in se prepozno priključil vodilni skupini.
Uroš Murn, ki je bil naš prvi adut, bi lahko dosegel več, vendar je tudi 9. mesto spoštovanja vredno. Zmagal je prvak letošnjih sredozemskih iger Italijan Comesso, ki mu je k uspehu malce “pomagal” tudi Branko Filip, saj sta kolesarja skupaj vodila dirko.
S. D.
GREGOR ZAGORC OSVOJIL POKAL
PORTENON - Na mednarodni kolesarski dirki v Italiji je med 105 kolesarji zmagal Gregor Zagorc (Krka - Telekom), sedmi je bil njegov klubski kolega Jure Zrimšek ( Jure je osvojil vse leteče cilje), enajsti pa Tomaž Nose. Kolesarji Krka -Telekom so dosegli tudi ekipno zmago.
B. B.
ODBOJKARICE SE PR1PRA VUAJO - Odbojkarice novomeške TPVso sredi priprav na bližnje tekmovanje v republiški ligi. Trenerja Bojan Vemig in Eva Jožef imata na voljo enajst odbojkaric, med njimi sta tudi Blejčanka Špela Petrač in Ukrajinka Lidija Lutjiv, ki sta okrepili ekipo. V odbojkarske vrste se je vrnila tudi Žužemberčanka Mateja Smrke. Na sliki: odbojkarice pred trening tekmo z ljubljansko ekipi SOU Vital.
Tadej Pucelj
Tadej Pucelj prvak
Zapažen uspeh mladih Krkinih tenisačev • Tadej Pucelj prvak, Maj Jožef pa vice prvak
NOVO MESTO - Po velikem uspehu Blaža Turka, ki je postal vice prvak v kategoriji tenisačev do 16 let, sta se zdaj pridružila še ne 14 let stara Tadej Pucelj in Maj Jožef, ki sta se srečala v finalu odprtega prvenstva Slovenije igralcev, starih do 14 let, v tenisu, ki se ga je v obeh kategorijah udeležilo skoraj 100 mladih tenisačev. Finalni dvoboj je bil zelo zanimiv, nekaj časa izenačen, potem pa so prišli do izraza nekoliko boljši živci Tadeja, ki je zasluženo zmagal in Novemu mestu priboril republiški naslov. Pri dekletih je zmagala Ljubljančanka Ajda Bagola, igralo je tudi pet Krčank, in sicer Katarina Pompe, Tanja Mavsar, Mojca Levak, Anja Planinc in Alja Longo, vendar brez vidnih rezultatov.
Rezultati, dečki - četrfinale: Omerzel (Kranj) : Kandrič (Mb.) 6:4,6:1, Jožef (Krka) : Pogačar (Kamnik) 6:0,6:0, Menih (Šp Plus) : Kukec (Kranj) 3:6,6:3, 7:5, Pucelj (Krka) : Crnkovič (Kamnik) 6:2,6:1, polfinale: Jožef : Omerzel 6:2,6:4, Pucelj: Menih 6:3,6:1 in finale: Pucelj: Jožef 6:1,6:3.
S. DOKL
Kočevke za sredino lestvice
V prvi tekmi proti Velenju - Mikulin zaupa mladim
zaradi odhoda dragih igralk. Ali je to prednost Kočevk, smo vprašali trenerja Mikulina?
“Mi se ne bomo ukvarjali z težavami drugih, temveč bomo skrbeli le za svoje vrste. Zavedamo se, da je pomembno v prvi tekmi “vknjižiti“ točke. Storili bomo vse, da premagamo gostje”, pravi odločno Mikulin. Kočevje bo igralo v enaki postavi kot lani, manjkala bo le vratarka Leničeva. Mikulin zaupa Jančičevi in Tekavčevi, veliko stavi na borbenost in dobro fizično pripravljenost vseh igralk. V soboto je bil v Ribnici turnir, na katerem so v odločilni tekmi rokometašice Zameta z Reke premagale Kočevje s 28:26. Čeprav so gostiteljice izgubile, Mikulin ni bil razočaran nad igro. V tekmi za tretje msto je Škofja Loka premagala Sevnico s 15:14.
M. G LAVO N JIČ
MEDNARODNI
ODBOJKARSKI
TURNIR
V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Odbojkarski klub TPV Novo mesto organizira 5. mednarodni odbojkarski turnir, ki bo v novomeški športni dvorani Marof v nedeljo, 14. septembra, ob 9.30. Na turnirju bodo poleg gostiteljic igrali še hrvaški OK Dubrovnik, mariborski Infond Branik in avstrijskLATSC Die Karnt-ner.
Uspeh brežiških atletov
Gorazd Divjak in Primož Kozmus zmagala v Kranju -
KRANJ - Mladi atleti brežiškega FIT so se udeležili mladinskega atletskega prvenstva Slovenije v Kranju. Gorazd Divjak je bil prvi na 800 metrov, Primož Kozmus pa v metu kladiva. Divjak pa je tudi na 400 m dosegel klubski rekord za mlajše mladince. Rezultati - 100 m: 8. Pungerčič 12,01, 9. Pangrič 12,35; 200 m: 6. Pungerčič 24,08,9. Pangrič 25,13; 400 m: 3. G. Divjak 51,81; 800 m: 1. G. Divjak 2:03,38; 1500 m: L. Divjak 4:45.44; 3000 m: 4. Tršelič 10:44,26; 110 ovire: 6. Pavlič 20,42; 400 ovire: 4. Gabrič 62,25; 2000
VABILO NA MOTO MITING OTOČEC 97
OTOČEC - Motoklub Novo mesto organizira na Jasi na Otočcu v soboto, 13. septembra, ob 12. uri veliko motoristično prireditev, kjer bodo pripravili različne aktivnosti za motoriste.
Zmaga Aleša Murna
Z mednarodnega badmintonskega turnirja v Trebnjem
TREBNJE - Mirnski badminton klub TOM je že tretjič pripravil mednarodni turnir TOM JUNIOR INTERNATIONAL, na katerem je sodelovalo več kot sto tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Generalni pokrovitelj tekmovanja je bil Avto Čenter Vovk iz Trebnjega.
Mirnčani so dobro štartali, saj se je v polfinale uvrstilo kar pet tekmovalcev, med njimi sta največ dosegla 18-letni Aleš Murn, ki je upravičeno veljal za favorita in je v finalu porazil Lipuščka (Ježica). 10-letna Spela Silvester, ki je v predtekmovanju izločila dosti bolj uveljavljeno sestro Urško, v finalu pa s štiri leta starejšo Ljubljančanko Majo Tvrdy ni imela nobenih možnosti in je gladko izgubila. Dobro sta igrala tudi Nejc Vojnovič in Maja Klemenčič.
Rezultati: dečki do 14 let: 1. Pouh (Olimpija Lj.); deklice do 14. leta: 1. Tvrdy (Olim.), 2. Š. Silvester (TOM); dečki do 16. leta: 1. Horvat (Hrvaška); deklice do 16. leta: 1. Menczel (Madžarska); fantje do 18. leta: 1. Murn (TOM); dekleta do 18. leta: 1. Gyorgyi (Madž.)
MILE ČUK
ULIČNA KOŠARKA TUDI V RIBNICI
RIBNICA - V počastitev ribniškega sejma so v nedeljo pripravili tekmo v ulični košarki. Med 12 ekipami sta se v finale po celodnevnem tekmovanju uvrstili ekipi Ribnice II in Vugo 55. Kočevci so po izenačenem in negotovem boju zasluženo premagali gostitelje. V prvi tekmi je bil izid 17:15, v drugi pa 16:14. Ribničani bi lahko “izsilili” tretjo tekmo, saj so vodili s 15:12 (igra se do 16), a jih je Kočevska trojica Strle, Janež in Lušin ujela in zmagala. Najboljši strelec turnirja je bil Franc Hegler (Ribnica II), ki je dosegel 52 točk. Za nagrado je dobil žogo.
ovire: 4. Kolar 8:08,50; daljina: 4. Gabrič 6,14; višina: 3. Furar 180 cm,
5.	Pavlič 165 cm; troskok: 3. Kostevc 12,62; palica: 2. Kostevc 400 in 3. Čurčič 400 cm; kladivo: 1. Kozmus 61,06, 2. Mešič 53,46; krogla: 2. Kozmus 13,24, 6. Jagič 11,18; disk: 4. Jagič 32.84,8. Drolc 21,22; kopje:
6.	Čurčič 39,98.
Ekipna uvrstitev: 1. ŽAK Ljubljana 13.739,4. FIT Brežice 11.470 točk.
POLDE ROVAN
VETERANSKI TURNIR
DOBOVA - Novoustanovljena veteranska sekcija RK kluba AFP Dobova je v soboto pripravila rokometni turnir, na katerem so sodelovali nekdanji igralci Brežic, Dobove, Cerkelj ob Krki in Artič. Tlirnir so presenetljivo osvojili veterani Cerkelj, favorizirani Brežičani in Dobovčani pa so ostali praznih rok. Rezultati: Dobova - Brežice 11:13, Cerklje - Artiče 15:7; za 3. mesto: Dobova - Artiče 17:13; finale: Cerklje - Brežice 12:11. Najstarejši igralec je bil 53-letni vratar Cerkelj Albert Lorber, največ zadetkov (11) je dosegel donedavni trener dobov-skega prvoligaškega moštva Stane Ostrelič, za najboljšega vratarja pa so proglasili Vilija Logarja iz Brežic.
SK KRKA ROG VABI NOVE ČLANE
NOVO MESTO - Smučarsko društvo Krka Rog pred začetkom sezone vabi v svoje vrste zdajšnje in nove člane -ljubitelje smučanja. V alpsko šolo bodo vpisovali otroke, rojene v letih 1992 -1989, z vsaj nekaj smučarskega predznanja in veseljem do telesne dejavnosti in razvedrila na snegu. Alpska šola je imela prvo vadbo na stadionu v Portovalu v torek, 9. septembra, od 16.30 do 18. ure. Poslej bodo vadbe v navadenem terminu vsak torek in petek; prva dva tedna bo 15 minut pred začetkom vadbe možen tudi vpis novih članov.
POZIV UČITELJEM SMUČANJA
NOVO MESTO - Predsednik ZUTS pri SD Krka Rog Novo mesto Slavko Medle prosi vse učitelje smučanja, ki še niso vrnili izpoljenega “Evidenčnega kartona” in priložili dveh slik, naj to nemudoma storijo oziroma do 20. septembra. Po tem datumu si bodo morali sami urejati evidenco na sedežu ZUTS v Ljubljani.
ROKOMETAŠI ZA ŠUMEJEV MEMORIAL
SEVNICA - RK Sevnica je v; spomin na nekdanjega svojega igralca Stojana Šumeja pripravil memo-rialni rokometni turnir za kadete, na katerem so sodelovale ekipe iz Celja, Velenja, Trbovelj in Sevnice. Mladi Sevničani so igrali najprej l Gorenjem iz Velenja in jo izgubili s 15:14 (6:6), da bi se potem za tretje mesto pomerili z Rudarjem iz Trbovelj. Zmagali so Sevničani s 16:12 (8:6). Vrstni red:-d. Pivovarna Laško, 2. Gorenje, 3. Sevnica, 4.| Rudar.
STANKO JARC ODSTOPIL
TREBNJE - Stanko Jarc, pomočnik trenerja v trebanjskem kegljaškem klubu Mercator, je nepreklicno odstopil. Vodja ekipe in glavni trener bo še naprej Niko Goleš, njegova pomočnica pa Milena Veber.
DVOJMOČU 9. MESTO - 30. in 31. avgusta je v avstrijskem Ottnan-gu pri Salzburgu tradicionalno strelsko tekmovanje s pištolami velikega kalibra Sickinger cup 97, ki sega ji udeležilo preko 140 tekmovalcev il vse Evrope. Tja se je odpravila tudi slovenska ekipa, ki je zasedla za-\ vidljive rezultate. Ljubljančan Anj drej Feguš (na sliki) je v kategoriji standard, v kateri se je pomerila polovica vseh sodelujočih, zasedel! odlično 3. mesto, Dolenjec Ludwi( Dvojmoč je bil 9., Bruno Leban il\ Ljubljane 12, Šentjernejčan Samo Jakše pa 14. (Foto: T. G.)
KJE SO OSTALI MLADI RIBIČI?
LENART V SLOVENSKIH GORICAH - Revija Ribič je na jezeru pri Sv. Trojici v Lenartu pripravila 5. mednarodno tekmovanje mladih ribičev za Pokal Alpe -Jadran, na katerem so sodelovali ribiči iz Slovenije in Hrvaške. V tej pisani konkurenci mladih ribičev spet ni bilo tekmovalcev iz Brežic, Brestanice, Črnomlja in Novega mesta, kar je ponovna potrditev, da se v teh ribiških družinah slabo dela z ribiškim tekmovalnim naraščajem.
DOLENJSKI LIST
Sl S Sl SARA ZMAGOVALKA UUTOMERA - V okviru 35. kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni so bile v nedeljo v Ljutomeru velik kasaške dirke, kjer so nastopili tudi kasači iz Šentjerneja. V zahtevo konkurenci najboljših slovenskih konj sc je najbolj odrezala Sissi Sara p<* vajetmi Voja Maletiča (na sliki), ki je osvojila prvo mesto. Ne gre prezreI tudi dobre uvrstitve Fao Lobel, Peri Lobel in Jarda. Uvrstitve dolenjskii kasačev: 2. dirka za 3- do 12-letne kasače - 1. Sissi Sara ( Maletič, Šeni jernej), 4. dirka za 3- do 12-letne kasače - 3. Peri Lobel (Bele, Šentjernej) 4.Jard (Cetin, Krško). (Foto: M. Hočevar)
Št. 36 (2S08), 11. septembra 1997
^	-S.
V
Šport iz Kočevja in Ribnice
•	RIBNICA - Sobotna mednarodna rugby tekma med Kolinsko Bežigradom in Dunajskim Celti-com je uvod v novo sezono v Ribnici. Ribničani imajo mladinsko vrsto, ki bo čez tri tedne začela z tekmovanjem v meddržavni ligi Slovenija-Hpraška-Madžarska. Po besedah Miča Pejkoviča so Ribničani dobro pripravljeni na sezono, kjer pričakujejo uvrstitev v zgornji vrh prvenstvene razpredelnice. Ob koncu tedna bo žreb za ligo.
•	KOČEVJE - V 11. krogu občinske lige Kočevja v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi. Skupina A: Babilpn - AS 3:2, Slovenka - Krempa Štalcerji 1:1, AG Inžinering - Željne 6:1, Rog - Tri Zvezde 2:4, Črni Potok - Kostel 3:2. Na lestvici vodijo Tri zvezde z 31 točkami. Skupina B: Flamengo - Marof 1:14, Mahovnik - Mozelj 0:2. Vodi Mahovnik z 22 točkami.
•	SODRAŽICA - V drugem krogu Notranjske balinarske lige je BSK Sodražica izgubil odločilno tekmo za uvrstitev v drugo ligo proti Logatcu 12:4. Gostitelji so z boljšo igro zasluženo zmagali, čeprav Sodražani niso bili v podrejeni vlogi. S porazom so zapravili vse možnosti za uvrstitev v višjo ligo, zanesljivo pa bodo osvojili drugo mesto. V nedeljo so pripravili tradicionalni že 12. turnir v četverkah. Nastopilo je 16,ekip, v finalu sta se nepričakovano, a povsem zasluženo pomerili Sodražica I in Sodražica II. Slednji so z zmago v finalu 13:5 osvojili prvo mesto. Nasploh pa so bili Sodražani razred zase, čeprav je bila konkurenca izjemno močna.
•	RIBNICA - Na gostovanju po Sloveniji bi morali rokometaši novega italijanskega prvoligaša Enna s Sicilije odigrati tudi prijateljsko tekmo proti ribniškemu Inlesu. Italijani so sicer prišli v dvorano športnega centra, a so prizorišče dvoboja po 20 minutah zapustili. Razlog: bili so nezadovoljni s sojenjem Andoljška in Papgraca, ki sta upravičeno pokazala rdeč karton gostujočemu igralcu, ko je ta po obrazu udaril Ribničana Ivanca. Italijani so očitno segli čez mejo dobrega okusa, saj je nenavadno, da ekipa zapusti igrišče po eni sodniški napaki.
•	RIBNICA - Rokometaši Inlesa se pospešeno pripravljajo za tekmovanje v l.B ligi. S pripravami so začeli zgodaj, 1. avgusta. Doslej so odigrali več prijateljskih tekem. Nazadnje so premagali Škofljico s 25:23 in Dol s 30:20, izgubili pa so proti Dobovi z 26:21. V torek so se pomerili s Krimom, danes (četrtek) ob 19.30 pa s Slovanom.
•	KOČEVJE - Ob koncu lanske sezone se je članski rokometni klub Kočevje preimenoval v Grčo Kočevje. Novi sponzor bo brž “vplival” na boljše razmere v klubu, saj naj bi se že to sezono ekipa potegovala za uvrstitev med grve štiri v drugi ligi. Trener Ivan Žerjav je zadovoljen s prizadevnostjo na treningih, še bolj pa z igro na prijateljski tekmi proti Črnomlju kjer so visoko premagali gostitelje s 43:28. Za zmagovalce je Oberstar dosegel 12 zadetkov, pri domačinih je Kuzma sedemkrat zadel kočevsko mrežo.
M. GLAVONJIČ
PRI AMBROŽU ZMAGAL DRAGO AVGUŠTIN
DOLENJSKE TOPLICE -Kanja, klub za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Toplic, je pripravil pri Ambrožu tekmo za pokal Slovenije v točnem pristajanju za jadralne padalce.
Na tekmi, ki se je je udeležilo blizu 200 tekmovalcev, je zablestel domačin Drago Avguštin in zmagal, Slavko Senica je bil sedmi, Dušan Gorenc pa dvaindvajseti. KPL Kanja je v skupnem točkovanju za pokal Slovenije na prvem mestu.
M. Š.
SODNIK ZA PREKRŠKE NOVO MESTO, Glavni trg 7
objavlja prosti delovni mesti:
1.	diplomirani pravnik - strokovni sodelavec
2.	diplomirani pravnik - pripravnik
Pogoji:
pod 1: končana pravna fakulteta, opravljen državni pravniški izpit, državljanstvo Republike Slovenije, znanje slovenskega jezika, znanje računalništva,
pod 2: končana pravna fakulteta, državljanstvo Republike Slovenije, znanje slovenskega jezika.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje: pod točko 1 za nedoločen čas in pod točko 2 za določen čas.
Pisne vloge z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi.
OBČINA ŠKOCJAN
objavlja, v skladu s 7. členom Statuta Občine Škocjan (Ur. list RS
št. 29/95)
JAVNI RAZPIS
za oddajo del: ORANJE SNEGA V ZIMSKI SEZONI 1997/98
1.	Naročnik: OBČINA ŠKOCJAN, 8275 ŠKOCJAN 67.
2.	Predmet javnega razpisa je: ORANJE SNEGA V OBČINI ŠKOCJAN ZA SEZONO 1997/98.
3.	Pogoji:
a)	Interesenti za prevzem del morajo imeti svojo ustrezno opremo za oranje snega ter ostala nujna vzdrževalna dela na cesti v zimski sezoni.
b)	Prednost bodo imeli občani, ki imajo s.p. ali d.o.o.
c)	Cena ne sme presegati najnižje cene za tovrstne storitve, ki jo oblikuje tržišče.
Ponudbo s ceno, ki ne sme presegati normativnih zmožnosti občine,
pošljite na naslov: Občina Škocjan, Škocjan 67, s pripisom “Za javni
razpis”, in sicer do vključno 26. septembra 1997, do 12. ure.
PLESNI CENTER DOLENJSKE
^ PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE:
NEDELJA. 14. septembra
— W • začetni tečaj ob 16. uri ^34	• nadaljevalni tečaj ob 18. uri
• izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri
ČETRTEK. 18. septembra
-	začetni tečaj ob 18. uri
-	nadaljevalni tečaj ob 20. uri
CELOLETNA PLESNA ŠOU ZA OTROKE:
•	PONEDELJEK, 15. septembra
•	ČETRTEK, 18. septembra
Vpis in informacije: tel. 321-685 ali 44-803
V novem telefonskem imeniku imate lahko svojo sliko.
Noja, grafiko.
Telefonski imenik Slovenije
omogoča objavo logotipa ali oglasa pred telefonsko številko vašega podjetja. S tem olajšate iskanje svojih številk, vaš znak pa opazijo tudi tisti, ki ne iščejo prav vas. V okviru Telefonskega imenika Slovenije izidejo tudi Rumene strani s tematsko urejenim seznamom ponudnikov blaga in storitev. Na Rumenih straneh objavljamo tudi oglase, ki so večji od logotipa.
Za podrobnejše informacije pokličite telefonsko številko (061) 159 20 88 in naš zastopnik vam bo razložil ugodne pogoje oglaševanja v Telefonskem imeniku Slovenije.
Telefonski imenik Slovenije bo izšel tudi na CD-ROM-u, najdete pa ga še na Internetu, na naslovu http://tis.telekom.si. Če se odločite za predstavitev tako v tiskanem kot elektronskem mediju, je cena še posebej ugodna.
£


Telekom^)
Slovenije	\\
Nacionalni operater telekomunikacij
MAVRICA
trgovsko podjetje z barvami in laki, d.d.,
Ljubljana, Resljeva c. 1
objavlja
za prodajalno v Novem mestu, Kandijska c. 60
prosto delovno mesto poslovodja s V. stopnjo strokovne izobrazbe poslovodske ali ekonomsko-komercialne smeri in z 2-3 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Delovno razmerje za objavljeno prosto delovno mesto bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: MAVRICA, trgovsko podjetje z barvami in laki, d.d., Ljubljana, Resljeva c. 1, p.p. 4426. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri.
DOLENJSKI LIST
SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2
Srednja gradbena šola Kranj razpisuje vpis v programe za odrasle za šolsko leto 1997/98
1.	PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE:
•	slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja)
2.	PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA
•	slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja)
3.	PROGRAM DELOVODJA - SLIKOPLESKARSKI DELOVODJA, GRADBENI DELOVODJA (V. stopnja)
POGOJI ZA VPIS IN DOKUMENTACIJA:
Pod 1 - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20)
Pod 2 - spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20)
Pod 3 - končana triletna poklicna šola (slikopleskar, zidar, tesar, pečar), 5 let delovnih izkušenj v poklicu, spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20)
Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2,4000 Kranj.
Rok prijave: 15 dni po dnevu razpisa. O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni.
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9.
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Kdor seje veter, žanje vihar
Dol. list št. 34, 28. avgusta
Pridružujem se mnenju Andreja Pozniča iz Novega mesta. Uidi mene so k pisanju spodbudili neutemeljeni napadi in nestrpnost do Cerkve na Slovenskem in do njenega metropolita dr. Rodeta. Res je neodgovorno in nekulturno, da napadajo in sramotijo nas kristjane, ki sestavljamo večino slovenskega prebivalstva. S tem širijo sovraštvo, hkrati pa napadalci zapravljajo svoje dostojanstvo. Ko spočetim otrokom kratijo pravico do življenja, dokazujejo, da tudi sami niso vredni daru življenja.
Tako, kot se mi zgražamo nad zablodami in početjem v prejšnjih stoletjih, se bodo prihodnji rodovi zgražali nad nami, če bomo tako nadaljevali. Namesto da bi bili otroci deležni vse ljubezni in varstva, jih zaradi neobvladanih strasti ne pustimo živeti. To se kaže tudi v izumiranju slovenskega naroda. Navsezadnje je pravično, da bodo živeli le tisti narodi, ki ljubijo svoje otroke in spoštujejo človeško življenje. Na to nas je opozoril tudi papež, ko je rekel, da tisti narod, ki ubija lastne otroke, nima prihodnosti.
Ali bomo svojo domovino spremenili v morišče lastnih otrok? Slovenska zgodovina ima močne krščanske korenine, zato upam, da se to ne bo zgodilo in da ne bodo zmagali neobrzdani liberalizem, neobrzdana spolnost in razvrat. Srčno tudi upam, da bodo zmagale moralne vrednote, dostojanstvo človeka in dediščina naših prednikov. Če si bomo pustili spodrezati naše krščanske korenine, bo shiralo deblo našega naroda in izginili bomo s sveta.
TONE CIGLAR Metlika
“Sramotni 55. člen
slovenske ustave”
Dol. list št. 34, 28. avgusta
“Če stopiš mački na rep, zacvili.”
Na ta pregovor se spomnim večkrat v zadnjem času, ko praktično ni časopisa, kjer ne bi bil takšen ali drugačen odmev na nadškofov nagovor vernim Slovencem na Brezjah.
Ne mislim moralizirati o spornem 55. členu ustave. Ne obsojam žensk, ki se odločajo za splav.^Prepričana sem, da se vsaj velika večina za ta korak odloči v veliki stiski, največkrat pod pritiskom moških; tistih, ki se v javnosti kažejo kot “zaščitniki ženskih pravic”, ko tako lepo govorijo, da ima ženska pravico sama odločati o svojem telesu.
Ali je spočeto bitje v materinem telesu res samo pest celic, ki se je lahko pravočasno še rešiš, sicer se razvije v človeško bitje, za katero moraš potem skrbeti? Gre torej za pojmovanje življenja. Moške nekako razumem; so bolj razumski. Zanje je otrok živ šele takrat, ko ga lahko prime v naročje in ga lahko malo pocrklja, otrok pa se na to odzove. Predtem nima z razvijajočim se bitjem nobene neposredne zveze. Obstoja pa seveda posredna povezava, ki se kaže preko ljubezni do noseče matere.
Drugače pa je z žensko. Noseča žena ima s tem bitjem neprestan in neposreden stik. Celotno njeno tkivo se prilagodi novemu rastočemu življenju. Otroka čuti, je del nje. Tudi njena duševnost se spremeni.
Neprestano dela načrte in ugiba, kakšna bo usoda otroka, ki ga nosi pod srcem. Če se ta močna vez nasilno prekine, nastane v življenju nosečnice praznina, pa naj to prizna ali ne. Tako sem vsaj sama čutila, ko sem po neki hujši življenjski preizkušnji doživela spontani splav. Počutila sem se kar nekako krivo, ker otroku nisem nudila dovolj varnega zavetja. Se danes se večkrat tega z grenkobo spominjam.
Neizpodbitna je resnica, da bo slovenski narod obstal samo, če se bodo slovenske matere odločale za življenje. Slovenski narod potrebuje “Marije”, ki bodo izrekale svoj “zgodi se!” Potrebuje pa tudi “Jožefe”, ki bodo stali svojim ženam ljubeče ob strani in jih varovali. Prav to ima verjetno v mislih gospod nadškof, ko neprestano poudarja, ‘da vloga šol ni samo izobraževanje, ampak tudi vzgoja.
JOŽICA KOTAR Sela 76 Dol. Toplice
Kje je perje, ki naj bi frčalo
Dol. list št. 35, 4. septembra
V zadnjem Dolenjskem listu sta na isti strani objavljeni dve po stilu pravzaprav podobni pismi. Zaradi njunih “vsevednih” tvorcev nanje niti ni vredno odgovarjati, pač pa je to vredno storiti zaradi bralcev. Prvemu, Ivi A. Staniču, bi to najbolje lahko storil prvak SLS Marjan Podobnik, vendar sem prepričan, da tega g. Podobnik prav zaradi omenjenega stila ne bo storil. Če bi g. Ive Stanič resno mislil s svojim pismom, bi se na g. Podobnika lahko obrnil osebno, seveda bi s tem odpadlo vse nastopaštvo, katerega se g. Stanič rad gre, saj po navadi isto pismo pošlje v objavo več časopisom.
Oglašam se predvsem zaradi neosnovane Staničeve trditve, daje prav LDS tista, ki je glavna povzročiteljica in zagovornica korupcije. Sprašujem se, odkod g. Staniču v zakotni Kočevski Reki vpogled v vso strankino člansko evidenco, da bi lahko prav slehernemu članu te stranke pripisoval zloglasno korupcijo. Če bi ga takšen povprečen član tožil, bi g. Stanič tožbo bridko izgubil in obžaloval svojo nespamet, da je to neresnico uporabil tako posplošeno. Seveda bi ga moral tožnik tožiti še enkrat za nemajhno denarno odškodnino in ena od človekoljubnih organizacij bi si lahko dodobro napolnila blagajno.
Pri prijateljih v Ribnici sem se pozanimal, kdo je ta Ive Stanič, in nisem izvedel nič vzpodbudnega. Zato pozivam g. lveta A. Staniča, naj brzda svoje pero. Če že mora pljuvati vsevprek, ga pozivam podobno, kot sem pred leti pozval Krsta Bijeliča, ki je vsevprek psoval Slovence, naj si te stvari nalepi na vse štiri stene in psuje v potu svojega nosu, se vsaj ne bo javno smešil.
In kaj je težava z g. Andrejem Pozničem, ki bi rad držal štango vojujoči se cerkvi v podobi nadškofa dr. Franca Rodeta? Tudi v Sloveniji so bili koncilski dokumenti objavljeni dovolj nadrobno, da si je bilo o njih mogoče ustvariti pravo mnenje. Prejšnji nadškof dr. Alojz Šuštar ni zaman pokazal, da je naše gore list z mnogo strpnejšim odnosom do vrste družbenih vprašanj. Ob tem si ne morem kaj, da ne primerjam dveh nastopov visokih cerkvenih dostojanstvenikov na isto nedeljo. Na zagrebški TV so predvajali nastop kardinala Kuhariča v zahvalo, da je slednji od istega papeža prejel kardinalski klobuk, g. Rode pa le trakec iz resda plemenite in posebej za to priložnost gojene ovčje preje. Dvomim, da nadškof Rode v oddaljenem Rimu ne bi bil slišal, daje v Sloveniji cerkev ločena od države. Nisem še slišal, da bi kanila cerkev kaj dati v kakšen fond za revne otroke, kolikor to ne dela že Karitas, temveč od taiste države pričakuje neizmerno bogastvo v obliki gozdov in zemlje. Tudi smo nedolgo tega brali o obsojanja vredni spolni iztirjenosti cerkvenih gospodov, enega prav blizu škofovskemu vrhu. Želeti je, da bi Slovenci povili več otrok in uživali ob njihovi vzgoji. Žal prav mlade družine težko pridejo do stanovanja in drugih razmer, ki omogočajo srečno starševstvo, o čemer v Pozničevem pisanju ni besede. Žal taisti g. v čudno luč postavlja tudi g. Pluta, ki se je v študentskih letih postavil v bran čisti Krupi, sedaj pa se kot profesor bori za mnoge napredne naravovarstvene projekte. G. Poznič, z vašimi skrajnimi stališči škodujete prav Cerkvi sami.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj
Iz sporne konoplje bi delal parfumčke
Dol. list št. 35, 4. septembra
Najprej se Vam zahvaljujem za objektiven članek, saj ste v članku o zadevi povprašali obe strani. Ne oporekam članku, pač pa navedbam načelnika UNZ Novo mesto Francija Povšeta, ki trdi, da so kriminalisti delali tako, kot jim nalaga zakon, kar ni res. Naša obstoječa zakonodaja razlikuje najmanj dva tipa konoplje. Ena je indijska konoplja, katere gojitev prepovedujeta Zakon o proizvodnji in prometu mamil (UL SFRJ 55/78) in Odločba o seznamu mamil (UL SFRJ 70/78). Drug tip konoplje pa je industrijska konoplja. Naša zakonodaja točno določa, katere sorte industrijske konoplje je dovoljeno pridelovati. Tako sta bili v seznam kmetijskih rastlin uvrščeni tudi sorti novosadska in kompolti hibrid TC (UL SFRJ 2/89,20/91). Ker R Slovenija še ni sprejela nove tovrstne zakonodaje, se omenjeni predpisi še vedno uporabljajo po določbah ustavnega zakona (UL RS 1/91).
Prej navedeni sorti sem prideloval na Ratežu in Hrušici, saj sta glede na dosedanja spoznanja in prakso najbolj primerni za proizvodnjo eteričnega olja. Nikjer v zakonu ni omejitev za pridelovanje teh dveh sort konoplje, zato jih lahko vsak goji neglede na to, ali vsebujeta THC ali ne. Novomeški kriminalisti ne morejo razvrščati konoplje po svoji lastni presoji. Konopljo lahko razvrščajo zato strokovno usposobljeni ljudje. Omenjeni sorti industrijske konoplje sta bili dani v pridelovanje po sprejetju zakona o mamilih, zato je zakonodajalec imel trdne dokaze, da omenjeni konoplji ne spadata med indijske konoplje, ampak med industrijske konoplje.
Pa še nekaj o uničevanju konoplje in odklonitvi sprejetja odredbe preiskovalnega sodnika. Zadeva je
in hišo, konopljo v lončkih in konopljo v Hrušici. Čez nekaj minut sta se kriminalista vrnila ter me vprašala, če imam še konopljo na Hrušici in če jo bom sam uničil. Odgovoril sem, da ne bom uničil nobene svoje konoplje, saj sem jo prideloval po zakonu, in da tudi onadva ne smeta uničiti konoplje brez odredbe preiskovalnega sodnika. Popoldne sem neuradno ugotovil, da so mi kriminalisti brez odredbe pobrali približno 15 sadik industrijske konoplje in da so pustili še 19 sadik v nasadu. Mojo industrijsko konopljo so potem še dvakrat uničevali, nazadnje 5.9.1997.
Zato je na trhlih tleh navedba gospoda Povšeta, da odločba ni bila izdana zaradi nujnosti, ker je nasad že zadišal “nekaterim opojnim užitkom trave željnim”. To ni res, saj sem zadnje kraje moje konoplje opazil 9 dni pred preiskavo, ko mi je bilo ukradenih 6 sadik. Kriminalistom je šlo bolj za “pomp”, saj so konopljo želi tik pred pogrebom sosede, na komunalno deponijo so jo peljali tako, da je to videlo kar največ udeležencev pogreba.
Lahko bi vam naštel še kup nepravilnosti. Sam se sprašujem, ali živimo v pravni državi ali ne. Če povzamem svoj primer, gotovo ne živimo v pravni državi, o čemer se pogosto sprašujejo tudi naši poslanci. Ko bodo slišali za moj primer, bodo imeli dokaz več, da naša država še ni pravna država.
ANTON GAZVODA Ratež
Peš po stari rimski cesti
Dol. list, št. 33, 21. avgusta
V	omenjeni številki je objavljen v rubriki zanimivosti prispevek ge. Ivanke Mestnik z naslovom Peš po stari rimski cesti - Od Žužemberka do Valične vasi. Prijetno in zanimivo branje. Vendar želim v zvezi s tem prispevkom pojasniti naslednje.
V	Jožefinskem vojaškem zem-
bila precej žalostna, pa ne zaradi mene, ampak kriminalistov. Ti so pričeli žeti konopljo brez odredbe preiskovalnega sodnika. Ko sem na domu zahteval odredbo, mi je kriminalist mahal z neko knjižico, domnevam, da s kazenskim zakonikom, lahko pa tudi s kakšnim kriminalnim romanom. Na njivi sem ponovno zahteval, naj mi dajo kakšen papir, saj so motili mojo posest in protizakonito uničevali moj nasad industrijske konoplje. Ustavitev žetve sem zahteval tudi zato, da pokličem odvetnika ter grem na sodišče, da bi pravno uredil odvzem vzorcev in tako lahko zavaroval svoje dokaze. Oni pa so kar naprej kosili. Odpeljal sem se k odvetniku, in ko sva ugotovila, da “stroja” ne bomo mogli ustaviti, sem se odpeljal domov. Takrat so na njivi že opravili s konopljo, saj je bila vsa naložena na samonakladalki. Ponovno sem jim povedal, da so motili posest in počeli nezakonita dejanja, saj so delali brez odredbe. Kriminalist meje prosil, naj bom na njivi še 1U minut, da se bomo še nekaj pogovorili oziroma da bom podpisal odredbo, ki do takrat še ni prišla na Ratež. Godrnjaje sem odšel z njive. Čez približno 10 minut sta prišla kriminalista z odredbo k meni na dom in mi jo hotela vročiti. Sprejem odredbe sem zavrnil z izjavo, da bi mi morali odredbo izročiti pred uničevanjem. Nato sta kriminalista opravila drug način uradne vročitve, s tem da sta jo z velikim žebljem pribila na vrata (žebelj je še sedaj zabit), in fotografirala svoje delo. Odredbo sem snel in se pri branju močno začudil, saj je preiskovalni sodnik odredil-uničenje samo na njivi na Ratežu, ne pa druge konoplje, ki sem jo še posedoval, požeto konopljo pred garažo
ljevidu 1763/1787 za področje Slovenije, ki izhaja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je prikazan celoten tok reke Krke in njene okolice ter prometni objekti in prometnice ob njej v bližnji in daljnji okolici. Zemljevidi so za tisti čaš izjemno sodobni in zelo natančni ter dajejo možnosti za študij razmer v naših krajih v tistem času. Na sekcijah teh zemljevidov je zarisana tudi cesta, ki so jo avstrijski kartografi poimenovali Com-mercial Landstrasse von Sittich nach Seisenberg ali slovensko Trgovska cesta iz Stične v Žužemberk. Kaže, da je Žužemberk v tistem času gospodarsko in prometno bolj težil k Ljubljani kakor proti Novemu mestu. Trgovska cesta se je pri Stični odcepila od glavne deželne ceste Ljubljana - Novo mesto in je bila najprej identična s cesto v smeri proti Muljavi in Krki. Pri vasi Kompolje pa se je trgovska cesta odcepila in tekla skozi vasi Velike Kompolje, Gabrovka, Češnjica do Valične vasi. Od Valične vasi pa je vodila naprej med vasema Vrh in Gornji Križ pa Perovo in Dolnji Križ, pod vasjo Reber, čez Cvible do sv. Lenarta za “Prfar”-o (nekatera imena so zapisana kakor v zemljevidu), kjer je bilo, kot kaže, važno križišče. Odtod je ena cesta krenila proti bližnjemu Žužemberku, druga proti Vrhovemu in Ttebči vasi ter dalje proti Dvoru in Soteski (vendar višje od današnje ceste), tretja in četrta pa proti severu v smeri Dobrniča. Iz opisa rimske ceste ge. Mestnik je mogoče sklepati, da gre pri njenem opisu ceste od Žužemberka do Valične vasi za isto cesto, kije zarisana tudi v Jožefinskem zemljevidu, in so morda v njenem opisu navedeni vidni prav ostanki te ceste pred dobrimi dvesto leti. Seveda je pov-
sem možno, da je tudi cesta iz 18. stoletja speljana vsaj deloma po trasi in po podlagi neke stranske rimske ceste od Stične v dolino gornje Krke. Glavna ali imperialna cesta Emona - Siscia oziroma Ljubljana -Sisek je tekla namreč od naselja Acervo - Stična po trasi čez Praeto-rium Latobicorum (Trebnje), mimo Novega mesta do Bele Čerkve. Odtod pa je v raznih razdobjih potekala, odvisno od podnebnih in talnih razmer, po različnih trasah do Neviodunuma, današnjega Drnove-ga na Krškem polju, enkrat neposredno čez gozd Krakovo in drugič prekoračila Krko in nato čez Cruci-um - Groblje in z različicami mimo Kostanjevice proti Neviodunumu ali Velikim Malencam. Osnovna misel tega prispevka je torej, da sta izletnici morda stopali po cestišču, ki je obstajalo v 18. stoletju, in je bilo zgrajeno na trasi in podlagi neke stare rimske ceste. Verjetno bi bilo koristno z ustrezno raziskavo ugotoviti obstoj in pomen obeh omenjenih cest za dolino zgornje Krke.
Dr. FRANC BUČAR Kostanjevica na Krki
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Dol, list št. 35, 4. septembra
Gvido Primc iz Žužemberka v rubriki “Halo, tukaj bralec Dolenjca” sprašuje, kdaj bodo dobile vodovod vasi na levi strani Krke.
V	JP Komunala smo v okviru hidrogeoloških raziskav vodnih virov že leta 1994 nad vasjo Gorenji Križ izdelali hidrogeološko vrtino, ki bo dala dovolj vode za oskrbo vasi G. Križ, D. Križ, Vrh, Vrhovo, Reber in Zalisec.
V	letu 1995 smo začeli z izdelavo projektne dokumentacije, v letu 1996 pridobili lokacijsko dovoljenje, v letu 1997 pa gradbeno dovoljenje za vodovod Križi - Vrhovo.
Iz navedenega sledi, da bi letos vodovod za naselja G. Križ, D. Križ, Vrh in Vrhovo že lahko gradili, vendar samo s sredstvi krajanov in krajevne skupnosti Žužemberk. Investicija se v planu JP Komunala Novo mesto, ki ga sprejema svet Mestne občine Novo mesto, v letu 1997 še ni uvrstila tako visoko, da bi zanjo bila zagotovljena lastna sredstva JP Komunala Novo mesto. V planu J P Komunala je za letošnje leto planirana samo izdelava projektne dokumentacije za vodovod Reber - Zalisec.
Investicijska vrednost vodovoda Križi - Vrhovo je 61 milijonov tolarjev, kar znaša 55% lastnih virov JP Komunala Novo mesto, namenjenih za investicije na področju vodo-oskrbe v letu 1998. To pomeni, da z ozirom na nedokončane investicije, začete v letu 1997, kot so vodovod Orešje, vodovod Herinja vas in vodovod Goriška vas - Vrhovo, za vodovod Križi - Vrhovo v letu 1998 še ne bo mogoče zagotoviti sredstev iz lastnih virov JP Komunala Novo mesto.
Direktor:
MARJAN KELVIŠAR, dipl. inž.
“Pitna” voda
Dol. list št. 35, 4. septembra
V JP Komunala Novo mesto si že več let prizadevamo sanirati neustrezno kakovost pitne vode v vodovodu Karteljevo. Že v letu 1994 smo začeli z hidrogeološkimi raziskavami vodnih virov na področju Čemš. Vse do leta 1996 smo se prizadevali, da bi na področju vodovoda Karteljevo našli ustrezen nadomestni vodni vir. Žal so bila naša prizadevanja neuspešna.
Zato smo se v letošnjem letu odločili vodovod Karteljevo povezati in napajati z vodo iz vodovoda Mirna Peč. V ta namen v bližini železniške postaje Mirna Peč že gradimo črpališče. V mesecu oktobru pa bomo začeli graditi tudi povezovalni cevovod Mirna Peč - Dolenja vas. Z izgradnjo teh objektov, dela bodo končana spomladi leta 1998, bodo poleg naselja Marof v Mirni Peči, pitno vodo iz vodovodnega sistema Novo mesto dobila tudi naselja na vodovodu Karteljevo. To pomeni, da bo končno odpravljena neustrezna kakovost vode v vodovodu Karteljevo,
Poleg letošnjega investicijskega vložka, ki znaša 14,0 mil. tolarjev, bo potrebno v naslednjih treh letih v sanacijo vodovoda Karteljevo investirati še 91,5 mil. tolarjev. ŽARKO KOVAČEVIČ, dipl. gr. inž. vodja razvoja in investicij
“Popravni” iz turizma
Dol. list, št. 30, 31. julija
Jernejevo je v Šentjerneju krasno uspelo, za kar imajo zasluge določeni posamezniki, složnost in želja po temda se v kraju nekaj dogaja, pa čeprav ob pomoči gostinca od drugod, ki zna in ima s čim pogostiti tako veliko množico ljudi. Ljudem smo imeli poleg zabave pokazati še I kaj drugega. Vse to je zato, ker smo j samostojna občina, ki želi nekaj narediti za svoje meščane, krajane in za ostale turiste. Kaže, da bo Jernejevo seglo daleč in bo Šentjernej vsako leto poln domačih in tujih turistov.
Mene pa bolijo moje korenine, Dolenjske Benetke. Zapraviti zara-di'zavisti že utečeno prireditev Kostanjeviška noč v tako lepem okolju, kot ga ima Kostanjevica, je velika neumnost. Kot sem predvideval, odgovora pristojnih na moja dosedanja vprašanja ne bo. Čeprav nisem doma v Kostanjevici, mi ni vseeno, kaj se tam dogaja.
ŽARE RAČIČ
Protestno pismo
Udeleženci srečanja borcev in bork NOV in POS, ki imajo svoj domicil v občinah Metlika, Črnomelj in Semič, mladine in prijateljev Bele krajine, zbrani
7.9.1997	v Semiču, odločno zavračamo in obsojamo poskus razbijanja sedanje organizacije Zveze združenj borcev in drugih udeležencev NOB Slovenije in ustanovitve Združenja svobodnih partizanov.
Združenje svobodnih partizanov je imelo ustanovni zbor
21.8.1997	v Ljubljani. Na ustanovnem zboru je bila sprejeta Deklaracija, v kateri piše, da Združenje svobodnih partizanov, organizacija veteranov iz druge svetovne vojne, katere osnovna naloga je prizadevanje za rehabilitacijo vseh tistih veteranov, ki so postali žrtve iz ideoloških razlogov. Cilj ZSP je doseči idejno in moralno ločitev tako od komunistične in klerikalne ideologije, ki sta netili medsebojno sovraštvo. ZSP se bori za zgodovinsko resnico o partizanskem gibanju. Tako ZSP navaja, da je svobodno združenje, medtem ko je ZZB NOV Slovenije nesvobodno združenje, ZSP je pošteno združenje, ZZB NOV Slovenije je nepošteno združenje.
Namen tega Združenja svobodnih partizanov je razvrednotiti narodnoosvobodilni boj in značaj tega boja ter rehabilitacijo okupatorjevih sodelavcev. Zveza združenj borcev in drugih udeležencev NOB Slovenije je ustanovljeno na tradicijah iz NOB. Srečanja, ki jih organizira ZZB NOV Šlove-nije, so bistvo, da se ohranijo vrednote narodnoosvobodilnega boja.
Udeleženci srečanja
• Spomini imajo nekaj grehu podobnega, človeka navezujejo ni zemljo, na telo in snov in vendar resničnost spreminjajo v svet sanj, prividov in neresnic. e. Kocbek
NAGRADNA IGRA NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC
LOGATEC - V radijski oddaji “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle” so na Notranjskem radiu Logatec zastavili naslednji dve nagradni vprašanji: Kateri slovenski športnici je pokrovitelj podjetje Elitex HB International, Industrijska prodajalna Breza iz Ljubljane? Nagrada: superge. Drugo vprašanje: Na kateri ulici in v katerem delu Ljubljane se nahaja podjetje Dibo - Hobi program? Nagrada: omarica za čevlje. Odgovore vsakega na svoji dopisnici pošljite do sobote, 13. septembra, na naslov: Daša Košir - za NTR Logatec, Tržaška 12/ b, 1370 Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca od 31. avgusta: Mizarstvo in steklarstvo Nagode iz Logatca nagrajuje Pavla Mušiča iz Kolodvorske 2-B, Mengeš, Zeli-ščarstvo "Prežla” z Lesc pa nagrajuje Marjeto Sodnik iz Pivke 11, Naklo. Nagrajenci dobijo nagrade pri pokroviteljih. Dodatne informacije na tel.: 061-741-498.
Skrita kamera v stranišču?
O dogajanju v Šparovcu moram javno spregovoriti
Med lanskimi šolskimi počitnicami sva se s sestrično odločili za honorarno delo v okrepčevalnici Šparovec (Štefan pri Trebnjem). Delo nikakor ni bilo naporno, lokalček je po svoje zanimiv, problem je bil edino v šefih. Nenehno so zaradi najinega dela padale pripombe, sčasoma tudi že žaljivke. Nekatere pripombe so bile utemeljene, druge ne. Ves čas nama je šefinja dopovedovala, naj porabiva čim manj papirnatih brisač v WC-ju. Me pa sva bili prepričani, da je higiena rok zelo pomembna, saj vendar delava z ljudmi. Sčasoma mi je vsega postalo dovolj, kapljico do roba pa je dolil šef, ko meje obdolžil kraje cigaret. Nikoli v svojem življenju nisem še ničesar ukradla in sama misel na to, da bi lahko kdo kaj takega pomislil o meni; četudi bi bila to oseba, ki je prav nič ne maram, me je izredno prizadela.
Potem je ostal še problem denarja; za mesec dni dela mi nista hotela dati niti tolarja. Po-
tem sta se “omehčala” in mi ga s težkim srcem poklonila (seveda ne cele vsote). Vprašanje kraje cigaret se je čez nekaj mesecev razjasnilo. Tudi dekle, ki je v okrepčevalnici nadomsti-lo mene in je kadilo cigarete znamke Marlboro, sta šefa obdolžila kraje. Nekaj dni kasneje pa je natakarica zalotila šefinjo, ko je iz predala v njeni odsotnosti vzela zavitek cigaret Mavrlboro. Uganka rešena!
Čeprav je vse to za mano, nisem pozabila njunih spletk, hinavsta in laži. Še vedno kot gost včasih obiščem omenjeni lokal in - ŠOK: od nedavnega imam prepovedan vstop v sanitarne prostore. Zakaj? Ker me gospa šefinja baje vsakokrat vidi (čeprav je ni nikoli zraven), da porabim 2 metra papirnate brisače za brisanje rok. Nenehno se mi pojavlja vprašanje, ali so govorice, da imajo na WC-ju skrite kamere, resnične. Če so, ali je to v skladu z zakonom?
JASNA JURGLIČ
PRVIČ TABORILI TUDI GLUHI IN NAGLUŠNI - V raju za mlade v Dolenjskih Toplicah so letos prvič v organizaciji Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Novo mesto (MDGN) od 19. do 24. avgusta taborili tudi gluhi in naglušni otroci iz različnih društev Slovenije. Tabora se je udeležilo 19 otrok in mladostnikov iz Celja, Velenja, Črnomlja, Škocjana in Novega mesta. V šestih dneh so se otroci v igri družili med seboj, spoznavali slišeče vrstnike na taboru, se pomerili v igrah z žogo, plavali v bazenu, plesali, se predstavili ob tabornem ognju itd. Presenečeni smo bili nad prijetnim odzivom slišečih (51 otrok) in mentorjev iz Celja, ki so otroke z drugačnimi potrebami zelo lepo sprejeli medse. Za vse pa je bilo pravo doživetje, ki ga je pripravil Riko Vrane iz Maribora s svojim zračnim balonom. Demonstriral fe napihovanje balona in polet za vse gluhe in naglušne v taboru. Zanimivost so nam pripravilu tudi v klubu Kanja iz Dolenjskih Toplic, likovna pedagoginja iz Maribora Liza Vrane pa je poskrbela za risanje življenja v taboru. MDGN Novo mesto se za podporo pri taboru zahvaljuje Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije, Odprti družbi Slovenije, novomeški občini in ostalim. (MDGN Novo mesto)
DVA PREDSEDNIKA - Lojze Hren in Jože Penca-Dečko
Zahvala odbora Gorjanskega bataljona
Sklepna ocena jubileja
VRBOVCE PRI ŠENTJERNEJU - Pod velikim kozolcem ob zidanici Gašperja Majzlja so se 4. septembra opoldne zbrali člani odbora Skupnosti borcev Gorjanskega bataljona na sklepno oceno jubilejne počastitve 55. obletnice ustanovitve te znamenite velike dolenjske partizanske enote. Prav na dan, ko se je bataljon 25. maja 1942 z več sto svojimi borci predstavil množici domačih vernikov v Lurdu, vendar 55 let pozneje, je na šent-jernejskem hipodromu potekla prisrčna počastitev visoke obletnice.
Predsednik odbora Skupnosti Gorjanskega bataljona Lojze Hren je razen ocene slavja predstavil tudi izhodišča za nadaljnje delo odbora, ki so jih dopolnili s tekočimi nalogami prihodnjih tednov. Opravljeno delo sta pohvalila Ludvik Golob za območni in Jože Božič za izvršni odbor ZB NOV Slovenije. Osrednji del srečanja so namenili podelitvi zahvalnih priznanj in listin bataljona. Člani odbora so prisrčno pozdravili Jožeta Penco-Dečka, dolgoletnega predsednika te skupnosti in zaslužnega medvojnega organizatorja upora pod Gorjanci. Zdaj je častni predsednik odbora.
Na srečanju je bilo tudi več častnikov Slovenske vojske, nekdanji predsednik okrožnega odbora OF Bogdan Osolnik, glavni direktor Krke Miloš Kovačič in šentjernej-ski župan Franc Hudoklin. Prek Dolenjskega lista se odbor Skupnosti bataljona še posebej zahvaljuje vsem nekdanjim borcem, aktivistom OF ter domačinom Podgorja, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu praznika 25. maja.
T. G.
Sence ob prazniku vseh Slovencev
Uradna Italija ne obžaluje etnocida, ki ga je njen fašizem izvajal nad primorskimi Slovenci
Vsa domovina govori in piše te dni o nedeljski 50. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, ki bo okronana v Novi Gorici z velikim vseljudskim slavjem ob tem zelo pomembnem dogodku. Mirovno pogodbo med Italijo ter zavezniškimi in pridruženimi silami so ZDA, Sovjetska zveza, Britanija, Francija in še 17 držav z vseh celin, med katerimi je bila tudi nekdanja Jugoslavija, podpisale 10. februarja 1947 v Parizu. Veljati je začela 15. septembra 1947.
Italija je z njo izgubila najvišjo oblast nad vsemi ozemlji na vzhodni obali Jadranskega morja, ki jih je dobila s tajnim sporazumom v Londonu spomladi 1.1915. Novembra 1920 je z Jugoslavijo v Rapallu podpisala sramotno pogodbo, ki je prisodila naši zahodni sosedi polovico Kvarnerskih otokov, Lastovo in Palagružo ter Zadar z okolico. Z Rapallom smo Slovenci izgubili Primorsko in šele naš boj ter zmaga na strani svetovnih zaveznikov proti nacifašizmu v letih 1941-1945 nam je ob koncu vojne pomagal k spremembi krivične rapalske meje.
Ob slavju v Novi Gorici ne moremo in ne smemo mimo črnih oblakov, ki še vedno prihajajo od zahodne sosede. Že kakih 130 let smo vpleteni v odnose z Italijo v okviru prejšnjih držav tega območja. Ljudje ne pravijo zaman: “Italija je bila tepena skoraj v vsaki vojni, a se je na koncu s svojo dvoličnostjo vedno znašla med zmagovalci.” Tako je bilo oktobra 1918 in novembra 1920 v Rapallu, ko je najprej zahtevala “pravične” in za tem še “strateške meje”. Vedno je terjala plačilo za sodelovanje na strani zahodnih zaveznikov in jih izsiljevala kljub svojim prejšnjim vojaškim porazom.
Z Rapallom je izven matične
države ostalo pod Italijo približno 300.000 Slovencev in skoraj pol milijona Hrvatov. Italija je začela na tako “priborjenih” ozemljih takoj z grobim raznarodovanjem, s preganjanjem in celo z zločini. Zaradi tega so sledili številni pobegi in izselitve Slovencev iz teh krajev drugam, predvsem v nekdanjo Jugoslavijo. Kot okupator in “ustanovitelj” Ljubljanske pokrajine, ki jo je Italija celo proti mednarodnemu vojnemu pravu formalno vključila v svojo državno celoto, je fašizem na slovenskih tleh zagrešil številne vojne zločine nad civilnim prebivalstvom. Upe-ljal je koncentracijska taborišča za Šlovence in Hrvate. Vse to, požige
naših vasi, streljanja talcev, ropanje naših naravnih bogastev in vsa druga vojna hudodelstva italijanska javnost že vsa povojna leta zanika. Ravnanje svoje vojske, policije in civilnih oblasti skuša predstavljati kot humane in poštene odnose na “zasedenem” območju.
Slovenska partizanska vojska je naučila italijanske okupatorje na naših tleh drugačnih kozjih molitvic, kot sojih o sebi radi prepevali sami. Sklep Vrhovnega plenuma OF 16.9.1943 in njegova potrditev na Kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda 2.10.1943 o priključitvi Primorske k svobodni in združeni Sloveniji sta s hkratnimi vojaškimi zmagami ustvarila pravne m materialne pogoje, da se je Jugoslavija ob koncu druge svetovne vojne lahko pojavila s svojimi zahtevami po’spremembi krivične rapalske pogodbe.
Dogodki po 1945 so si naglo sledili in dolga je zgodba diplomatskih zmag in porazov za uresničitev mirovne pogodbe z Italijo. Žal moramo ugotoviti, da so pri teh sejemskih pogajanjih zahodni zavezniki dostikrat prav špekula-
tivno in na našo škodo podprli Italijo. Ta je začela - in s tem ne more in noče prenehati, kot da jo nenehno zapušča zgodovinski spomin - spet odpirati zanjo “nerešene probleme” s Slovenijo. Jokaje trka na “mednarodno zavest za pravično upoštevanje svetih italijanskih pravic”.
Pri tem pa Italija še vedno ni uresničila 6. člena svoje ustave in 10. prehodne odločbe temeljnega zakona (ustave), ki ga je sprejela L januarja 1948. Slovenske narodne skupnosti še vedno ni zaščitila, čeprav ureja to že kar nekaj desetletij.
Zato z naših zahodnih meja še vedno pihajo strupene sape iredentizma, asimiliacije Slovencev v Italiji in ponavljajočega se razvrednotenja vsega, kar je slovensko in živi danes v Italiji. Kljub prazniku in zgodovinski obletnici Primorske in vseh Slovencev je čas za najresnejše diplomatske poteze naše države do te naše zahodne “demokratične” države!
TONE GOŠNIK
ZA DRAGE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK Novo mesto so prispevali: Vodno gospodarsko podjetje Novo mesto namesto cvetja na grob pokojnega Ferdinanda Avsca 50.000 talarjev, sosedje novega naselja Ratež namesto cvetja na grob pokojne Vovkove mame Pepce 22.000, družina Knap (Milan, Cvetka, Miran) namesto cvetja na grob pokojnega Jožeta Graha 15.000 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala!
DOLENJSKI LIST)
vaš čeirikov prijatelj j
Ustreljena priča pripoveduje
Spomini pokojnega Martina Gramca, ki je čudežno preživel 14. september pred 55 leti, ko so ustaši Planino nad Podbočjem požgali in postrelili vse vaščane, stare nad 18 let
Bilo je v nedeljo, 14. septembra 1942. Lepo septembrsko jutro. Takrat smo prebivali še v Brezovici. Vračal sem se domov iz Podbočja. Mimogrede sem kupil v Sutni kilogram mesa in kratko vrv za živino. Nič hudega sluteč, sem šel po stari poti proti domu. Naenkrat sem zagledal pred seboj vojsko. Bili so ustaši, ki so prišli po cesti od Brežic. Nihče ni vedel, da so namenjeni na zločinski pohod na Planino. Ustavili so me, me preiskali in nato odpeljali v Raz-križe, kjer so imeli svojo komando. Tam sem zagledal znanca Ži-berta iz Velikega Mraševega, ki so ga ujeli na poti k vinogradu. Bil je begunec. Ko smo prišli v Razkri-že, so naju brez vsakega zasliševanja obsodili na smrt. Po obsod-
bi so naju gnali nazaj v Jarek do Gramčevega mlina. Zvezali so naju skupaj z vrvjo, ki sem jo imel pri sebi. Pobrali so nama denarnice, Žibertu pa so vzeli tudi ključ od zidanice, da so si šli po zločinu gasit žejo v njegovo zidanico.
Ob potoku sva se morala uleči. Žibert je prosil, naj ga pustijo, ker ima ženo in nedorasle otroke. Ustaš ga je udaril in grobo zavrnil: “Pri nas se tako odgovaija na prošnje!” Takoj nato sta padla dva strela. Skupaj zvezana sva se prevrnila v potok. Nato sta padla še dva strela. Potem sem dobil strašne udarce s puškinim kopitom. Nisem se več zavedel. Kako seje to zgodilo, da sem ostal živ? Se danes si ne morem prav odgovoriti. Ko sem se zavedel, sem potre-
sel Žiberta, ni se ganil, bil je mrtev. Z eno roko in z zobmi sem se osvobodil vrvi. Ustašev ni bilo več. Ves omotičen sem se priplazil do studenca pod mojo hišo. Tu sem zopet padel v nezavest. Zavedel sem se šele proti večeru.
K studencu je nekdo prišel. Bila je moja žena. Kriknila je, ko me je zagledala vsega krvavega. Domači niso ničesar vedeli, kaj se je z menoj zgodilo. Domov se me ni upala peljati, ker je bilo po vasi še polno ustašev. Prinesla je obveze, odejo in hrane. Vso noc sem prebil v goščavi pri studencu. Zjutraj sem se vrnil domov. Ustašev ni bilo več. Razlegal se je krik in jok žena in otrok s Planine, ki so prišli iskat zavetja k svojcem. Na Planini pa je ostalo strašno grobišče.'
Anton Štampohar
Leto 1942 na Dolenjskem12
Nedvomno najzloglasnejši italijanski plačani vohun in ovaduh je bil Ivan Mohar z Uršnih sel. Ker mu je grozila likvidacija, je šel v zaščitno internacijo na Rab, kjer je nadaljeval z vohunjenjem med interniranci. Po kapitulaciji Italije ga je sodišče taboriščne organizacije OF obsodilo na smrt. Pokopali so ga pred vhodom na pokopališče umrlih internirancev.
Vladimir Svetek, agent Stanko BN 12, se je iz Šmarjete konec leta 1941 umaknil v Novo mesto, od koder je naprej vodil svoje obveščevalce. Ob kapitulaciji svojih delodajalcev sije v strahu pred kaznijo vzel življenje.
Ivan Lojk iz vasi Dole pri Suhorju se je v pismu visokemu komisarju Grazioliju, v katerem gaje prosil za materialno pomoč, obvezal: “A jaz hočem biti zaveden Fašist in žrtvovati sam sebe in izdati vsakega, ki bi hotel količkaj škodovati Fašistični Italiji”. Izdajal je do srede maja 1942, ko ga je usmrtila partizanska krogla.
Enaka usoda je doletela podzemeljskega organista, katerega “ostudne ovadbe" niso prizanesle niti sorodniku. Njegovo izdajanje je bilo razkrinkano s pomočjo uslužbenke okrajnega glavarstva.
V prvih dveh letih so italijanski
vojaki zagrešili nekaj poskusov posilstva, pri čemer so svoje žrtve tudi pretepli. Znan primer posilstva se je zgodil avgusta 1942 pri Mirni.
Prihajalo je tudi do spolnih razmerij in celo prostitucije nekaterih žena in deklet z italijanskimi vojaki, kar je bilo povezano z ovajanjem in izdajanjem. V izjemnih primerih je bila nad njimi izrečena smrtna kazen, sicer pa je bila pogosta kazen za taka dekleta, da so jih partizani ostrigli ali pa so aktivisti OF izvedli napisno akcijo s primernim besedilom.
V neki vasi na osvobojenem ozemlju v Beli krajini so taka dekleta spomladi 1943 vključevali v delo mladinske organizacije. O tem so takole poročali: “K sodelovanju pritegujemo tudi bivše italijanske vlačuge. Tako smo tem dekletom določile delo na njivi, kamor je prišlo delo gledat 400 ljudi iz večih vasi. Deklet ni bilo sram, pač pa so izjavljale, da jim OF z delom daje možnost, da operejo svoj greh in se z delom lahko vključijo v narodno skupnost”.
Druženje žensk z italijanskim vojaštvom so obsojali skoraj vsi duhovniki. Frančiškanski kronist v Novem mestu je ogorčeno zapisal: “Zelo slabo so se skazala naša dekleta in tudi več žen, vse bo bodoč-
nost strogo obsodila. Odkar so ndprli za vojake blizu kandijske postaje zloglasno hišo, je morala /ojaštva in ničvrednic strahotno padla. Sramota za slovenska dekleta in sploh ženstvo!”
“Zloglasna hiša” je bila “Časa di tolleranza” (javna hiša), ki so jo za ljubljansko in kočevsko odprli v novembru 1942, v njej pa je “delalo” okoli 5 žensk, ki so prišle iz Italije. Nekaj potrebne opreme je prispevala tudi bližnja kandijska bolnišnica. Italijanske oblasti so javne hiše, v katere je bil dovoljen vstop izključno vojakom in oficirjem v uniformah, odpirale z namenom, da zmanjšajo stike vojaštva s slovenskim prebivalstvom in s tem možnost posredovanja vojaških podatkov. Vstop v javno hišo je bil dovoljen tudi belogardističnim oficirjem.
Po nasilni vzpostavitvi belogardistične postojanke v kartuziji Pleterje v novembru 1942 so nastopili “najbolj črni dnevi” v njeni zgodovini. Belogardisti pod poveljstvom komandanta Milana Kranjca niso
spoštovali hišnega reda. V kartuzijo, v katero dotlej še ni stopila ženska, z izjemo Pirkovičeve matere in njene hčerke iz Šentjerneja, so prihajale “kurirke” v vojaških plaščih in ostajale pri štabnih oficirjih do jutra. Prior dr. Edgarje zaradi tega
pri poročniku Kranjcu brezuspešno protestiral.
Bela garda
Priprave za ustanovitev oboroženih kolaboracionističnih oddelkov za boj proti narodnoosvobodilnemu gibanju pod okriljem združene buržoazije in vodstva ljubljanske škofije so dejansko tekle že v prvem letu okupacije. V črnomaljskem in novomeškem okraju sta bila do jeseni 1942 ustanovljena 2. in 3. bataljon “Legije smrti” ali MVAC (Mili-zia volontaria anticomunista - Prostovoljna protikomunistična milica). V svojem delovanju je bila ta vojska, med vojno splošno imenovana bela garda, njeni pripadniki pa belogardisti, podrejena uradu MVAC pri poveljstvu 11. armadnega zbora. Zvezni častnik za belogardistične oddelke na območju divizije “Isonzo” je bil podpolkovnik Fi-lippo Ubaldi.
Jeseni 1942 sta belogardistična bataljona štela blizu 1.200 mož. Parizanska narodnoosvobodilna vojska je v tem času uničila dve belogardistični postojanki: konec novembra na Suhorju 3. četo 3. bataljona “Legije smrti” z bataljonskim štabom, v prvi polovici decembra pa belogardistično postojanko na Ajdovcu.
General Gambara je cenil pomoč MVAC v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju, a se je zavedal, da lahko pomeni nož z dvema ostrinama, zaradi česar je treba nanjo budno paziti. Ko bodo dosegli glav-
ni cilj, t.j. uničenje partizanske vojske, bodo preudarili, kaj storiti z njo, dotlej pa velja: belogardistične enote se morajo “ravnati po naših ukazih. Mi smo tisti, ki komandiramo.”
Njegov predhodnik general Ro-botti se je pred odhodom na dolžnost poveljnika 2. italijanske armade zavzel, da bi MVAC za časa trajanja akcij kljub tveganju dodelili lahko in težko avtomatsko orožje, in dodal: “Ta milica je že prelila za nas veliko krvi..”.
S tem da je italijanska vojska MVAC oboroževala, oskrbovala z obleko in hrano ter plačevala, je postala tipična kvizlinška formacija, kiji celo njeni gospodarji niso nikoli zaupali. Sestavni del MVAC so bile tudi belogardistične vaške straže. Objektivno se je MVAC bojevala za zmago italijanskega fašizma in s tem posledično za uničenje slovenskega naroda. Ob tem dejstvu neargumentirana teza o državljanski vojni v Ljubljanski pokrajini ostaja le hipoteza! Realnost je tragičnost bratomornega boja, ki so ga zagrešili idejni organizatorji in voditelji tistih, ki so izpisovali gesla: “ V borbi za vero, Boga in domovino!” in “Legija smrti, naša nada - partizan naj krepa -tako naš narod sklepa!”
Že v začetnem obdobju so belogardistični oddelki zagrešili hude zločine nad pristaši narodnoosvobodilnega gibanja in partizanske vojske. Pri ubijanju so pogosto uporabljali hladno orožje, pri čemer ima največ žrtev na vesti četniško-belogardistični “Štajerski bataljon”,
zametek “Legije smrti”. Med njimi je bil uradnik Viktor Hajtnik, ki se je pred Nemci iz Štajerske zatekel v Novo mesto. Bil je povezan s “Štajerskim bataljonom”, prepričan, tako kot premnoge njegove žrtve, da je partizanski. Ko se je sredi julija 1942 napotil v partizane, so ga belogardisti pri gradu Zalog po mučenju ubili. Imel je “Na dveh mestih prebito lobanjo, prerezan vrat v dolžini desetih centimetrov in razrezane prsi”.
Kasneje so tehniko ubijanja “hu-manizirali”. Eden od zloglasnih belogardističnih kuratov topliški kaplan Jakob Mavec je na kočevskem procesu proti belogardističnim in plavogardističnim organizatorjem izdajalskih oboroženih oddelkov izpovedal, kako so usmrče-vali ujete partizane in aktiviste OF ob zidu cerkve sv. Duha pri Semiču. “Streljani so bili tako, da je vsakega streljalo po 5 mož, dva v glavo, trije v srce, in so bili takoj vsi mrtvi”. Zanikal je, da sojih pred tem mučili razen mlinarja na Krupi Nika Žuniča, sekretarja rajonskega odbora OF in rajonskega komiteja KPS Semič. Kurat Mavec se je oborožen udeleževal tudi vojaških pohodov. Emilijo Primožič iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah, ki je bila izdana, da je vozila hrano za roške partizanske bolnišnice, je zaradi tega med zasliševanjem sam pretepal. Ob nemški ofenzivi oktobra 1943 je bil skupaj z dobrepoljskim kaplanom Ivanom Lavrihom v skupini kaznjencev, ki so se rešili tako, da so zaklali partizanskega stražarja.

Vašo vlogo rešimo takoj!

ZLATOPOROČENCA BRADAČ IZ SOTESKE - Zakon se je obdržal predvsem z medsebojnim spoštovanjem, z odpovedovanjem in vzpodbujanjem.
Obljuba je držala
SOTESKA - Pred 50 leti sta se ob koncu poletja na skupno življenjsko pot podala Jože Bradač iz Loške vasi in Pavla Brankovič iz Cerkelj na Gorenjskem. Jože je kot izučen mlad mizar služil kruh v Ljubljani in na Gorenjskem, Pavla pa je kot tekstilna delavka zahajala v isti konec, vendar se nista poznala. Med vojno sta bila oba aktivna. Po vojni se je Pavla vrnila k staršem v Cerklje, Jože pa je služil vojake še na Gorenjskem. Prvič sta se srečala leta 1946 na zborovanju v Cerkljah. Jože seje kmalu za tem vrnil k staršem v Loško vas ter delal kot mizar v Soteski. Na svojo Pavlo kljub oddaljenosti ni pozabil, prijateljstvo se je se krepilo in Jože jo je zaprosil za roko. Za Pavlo slovo od gorenjskih vršacev, kjer je že samo iz jutranjih pogledov nanje vedela, ali rabi dežnik ali ne, ni bila lahka. Zanjo je bil dolenjski gričevnati svet z malo ravnic povsem nekaj novega. V prvem trenutku jo je očarala le lepa zelena Krka.
Skupno življenje sta začela v stari kmečki hišici, ki jo je Jožetu podaril njegov oče. Hiška je bila slaba, brez elektrike in vode, streha nad glavo pa je bila dovolj za začetek skupnega življenja. Oba sta trdo delala in dokupila še nekaj zemlje. Rodili so se jima trije otroci, tako da sta morala hišo dograditi. Veselila sta se vsakega uspeha in napredka. Lažje bi živeli, če bi se zaposlila tudi Pavla, a otrok ni imela kje pustiti.
Jože in Pavla kljub 79 oziroma 77 letom še vedno obdelujeta vrt, vinograd in večjo njivo, čeprav jima ne bi bilo treba, a od malega sta bila naučena, da je treba zemljo ljubiti. Jože je bil tudi med najbolj prizadevnimi, da so v Soteski dobili elektriko, vodo in kasneje asfalt.
A MLAKAR
asneje
OLG
Mestna občina Novo mesto
razpisuje prosta delovna mesta
a)	vodja službe za investicije
b)	višjega strokovnega sodelavca na področju investicij
c)	strokovnega sodelavca na področju investicij
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, in posebnih pogojev, določenih v 4. členu zakona o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS št. 15/90, 5/91,18/91, 22/91, 2/91-1 in 4/93), izpolnjevati še naslednje pogoje:
a) - visoka strokovna izobrazba (VII/1) gradbene smeri 8 let delovnih izkušenj strokovni izpit iz gradbene stroke poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnimi računalniki
visoka strokovna izobrazba (VII/1) gradbene smeri 5 let delovnih izkušenj
poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnimi računalniki oz. izpit iz gradbene smeri srednja izobrazba gradbene smeri 2 leti delovnih izkušenj
poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnimi računalniki.
Kandidati, ki še nimajo opravljenega upravnega strokovnega izpita, ga morajo opraviti najkasneje v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja.
Delovno razmerje s polnim delovnim časom bo sklenjeno s pogojem uspešno opravljenega 3-mesečnega oz. 2-mesečnega poskusnega dela.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati na naslov: Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, v zaprti kuverti, z oznako “Razpis delovnega mesta”, v roku 8 dni po dnevu objave tega razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Razvojno izobraževalni O center Sovo mesto p. o.
sprejema prijave za vpis v izobraževalne programe za leto 1997/98
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE
y 6., 7. in 8. razred, brezplačno
POKLICNE IN STROKOVNE SREDNJE ŠOLE
GOSPODINJSKA POMOČNICA (II stopnja izobrazbe) TRGOVEC (IV stopnja izobrazbe)
POSLOVNI TAJNIK (IV stopnja izobrazbe) GOSPODINJA - OSKRBNICA (IV stopnja izobrazbe) TRGOVINSKI POSLOVODJA
(nadaljevalni program, V stopnja izobrazbe) EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (diferencialni program.V. stopnja izobrazbe)
UPRAVNI TEHNIK (V stopnja izobrazbe)
POSLOVNI TEHNIK (3+2 program, V stopnja izobrazbe) TEHNIK GOSPODINJSKIH STORITEV (3+2 program, V stopnja izobrazbe)
PROGRAMI PREKVALIFIKACIJ
V	prekvalifikacija za poklic PRODAJALEC
V	prekvalifikacija za poklic TRGOVINSKI POSLOVODJA
V	prekvalifikacija za poklic EKONOMSKI TEHNIK
V program usposabljanja za poklic RAČUNOVODJA > program usposabljanja za poklic KOMERCIALIST
IZREDNI ŠTUDIJ
> EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Maribor
■ visokošolski strokovni program ‘Poslovna ekonomija”
V	VISOKA UPRAVNA ŠOLA Ljubljana
• visokošolski strokovni program 'Javna uprava”
V	FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kranj
1 visokošolski strokovni program "Organizacija in management”
Pniave in lnformaciie
R1C Novo mesto, Novi trg 5 telefon: (068) 326-319, 326-341
a pr
nosi. Dovolj zgodaj pride. (Einstein)
• Za branje med vrsticami ne potrebujemo očal. (Jurič)
PRVI ŠOLSKI DAN
Prvi šolski dan nam je učiteljica Mojca zaigrala lepo igrico. Po igrici smo zapeli pesmico “Mi se imamo radi”. Potem nam je učiteljica razdelila učbenike, urnike, liste za starše in velike sladolede s čokolado. Po končanem srečanju sem šel z mamico, Bredo in Piko na pico. Bilo je lepo.
MATIC LAMPIČ 2. r., OŠ Krmelj
MOJ PRVI ŠOLSKI DAN
Tako! Začel se je pouk. Sedaj hodim v drugi razred. Teh dni sem se veselila in se nanje tudi pripravljala. Z mamico sva zavijali zvezke in knjige ter urejali ostale šolske potrebščine. Tako sem komaj čakala na prvi šolski dan in na srečanje s sošolci in tovarišico Mojco.
DANIELA METELKO 2. r., OŠ Krmelj
Podružnica BREŽICE
30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
OGLEDALO
SLOVENSKE
USPEŠNOSTI
* * *
M©S
c 30 LET z
OtMIBALMl DOKIOVtnu
KOVINOTEHNA
VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 1998/99
OŠ BRŠLJIN, OŠ GRM, OŠ CENTER, OŠ ŠMIHEL
22.9.	od 8. do	17. ure	(z	začetno črko	priimka A do K)
23.9.	od 8. do	17. ure	(z	začetno črko	priimka L do Ž)
24.9.	od 8. do	14. ure
OŠ STOPIČE
22.9.	od 8. do 17. ure PODRUŽNICE:
BIRČNA VAS 25.9. od 10. do 16. ure DOLŽ	23.9. od 8. do 16. ure
MALI SLATNIK 24.9. od 10. do 16. ure PODGRAD 24.9. od 8. do 16. ure
Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1991, ter januarja in februarja 1992, pogojno pa tudi tiste, ki so rojeni od marca do vključno avgusta 1992.
K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov izpisek iz rojstne matične knjige, iz katerega bo razvidno otrokovo državljanstvo.
Le če rije sodi naj kopitar
•	časopisi v 24 urah * komercialni tisk •knjige
•	brošure • plakati • oblikovanje • marketing
•	trgovina • servisiranje računalnikov
S? 068/323-611; fax: 068/321-693
Zanimivo ?
Za dodatna informacije pokličite na telefonsko številko 0608 / 62-031!
"^Nova KBM
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
PROGRAMI USPOSABLJANJA pu končani V. stopnji__
UJEMITE SE POLETNE CENE!
Ugodna ponudba kurilnega olja po izvensczonskih cenah velja tudi v mesecu septembru!
Gotovinsko plačilo:
pri nakupu nad 1000 litrov pri nakupu nad 3000 litrov
Plačilo s kartico Magna: pri nakupu nad 1000 litrov
Obročno plačilo na 5 obrokov: pri nakupu nad 1000 litrov
Brezplačen prevoz!
Za naročilo kurilnega olja pokličite: skladišče Novo mesto 068/323-814 skladišče Brežice 0608/61 -1SX BS Kočevje 061/851-461 BS Črnomel j 068/53-245
46,10 SIT/litcr
45.60	SIT/litcr
46.60	SIT/litcr
47.60	SIT/litcr
PETROL
CELJSKI SEJEM, 12.-21.9.1997
verižna žaga, BLACK & DECKER, GK 430, moč 1500 W, dolžina meča 30 cm, _ darilo: rezervna veriga
enoročna sanitarna baterija za kad,
MLM-ARMAL, 58/550/130, s konzolo
peč na trda goriva, LOKATERM,
Planica, z medeninastimi obroči, mere: 550 x 840 x 400 mm, moč 7 kW, za ogrevanje površine od 35 do 50 m2
enoročna sanitarna baterija za korito.
MLM-ARMAL, 58/520/100 F
enoročna sanitarna baterija za umivalnik,
MLM-ARMAL, 58/510/100 F, s sifonom
električni kalorifer, CORONA, Maestral 101, moč 2000 W, termostat za regulacijo sobne temperature od 5° do 35° C I
toplotno - izolacijska fasadna obloga,
TIM Laško, Demit-plus, timstiropor plošča debeline 5 cm, malta za lepljenje, prvi sloj malte, armaturna mreža, udarni vijaki, drugi sloj malte, timprednamaz, dekorativni fasadni omet, bele barve
vibracijski vrtalnik, iskra ERO,
XSR 559 S, moč 710 W, hitrovpenjalna vrtalna glava 13 mm, vrtenje levo/desno
plinska peč, CORONA, F130, mere: 425 x 713 x 490 mm, moč 4500 W, poraba plina do 350 g/h, 3 stopnje gretja, varovanje z elektromagnetnim ventilom, avtomatski vžig
....1

obešalnik za brisače, CORAM, Jayana, 558, bele barve
vlažilec zraka za radiator,
REISCHL, 600052	^
posodica za milo, CORAM, Tayana, £55, bele barve	H
kotni brusilnik, ISKRA ERO,KB 69 A, z rezilno ploščo, premer plošče 115 mm, moč 800 W, 11.000 vrt /min
držalo za WC-papir, CORAM, Tayana, £59, bele barve , girft
kabina za tuširanje. KOLPA, TK 80/90, mere: 80 x 80 cm, bele barve
posoda za zobne ščetke, CORAM.
Tayana, 556, bele barve
obešalna kljuka, CORAM, Tayana, £67.2 kosa, bele h!lf''‘1 m a*l
- I "
udarni zavijač - set 1/2", RODCRAFT, 2201,10 nastavkov od 9 do 27 mm, podaljšek, naoljevalec in kovček
roljni radiator, PHILIPS, HO 3411, grelne stopnje: 750,1250 ali 2000 W, s termostatom, ogrevanje prostora do 45 m3, mere: 53 x 64,5 x 16 cm , affl
T WC-splakovalnik, SANFORM,
| Fontana-Nova, nizkomontažni,
OBNH . .
držalo za brisače, CORAM, Tayana, £57, okroglo, bele barve
kad za tuš, KOLPA, Tango 80, mere: 80 x 80 cm, bele barve.
bele barve
T'"" 1 I fi fl > »V
žično pletivo. DIRICKX, Axial Residence, v roli 25 m, višina 120 cm
žaga lokarica, URBAN, dolžina lista 762 mm
ker ima pestro izbiri: dobrega blaga, ~CV 1 ... ker mi pri nakupu znajo svetovati. J,
\j-jj... ker z Merkurjevimi karticami nakupujem še ceneje.
Z Merkurjevo kartico zaupanja PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU nad 5000 SIT ŠE OD 4 DO 10% CENEJE!
Pri plačilu s kreditno-plačilno kartico Diners-Merkur ŠE 4% CENEJE.
Cjpr ^ (4) .r @ ... ker lahko nakupujem tudi na 12 obrokov. Pri plačilu na čeke z odloženim plačilom, do 5 čekov BREZ OBRESTI! Pri nukujm na posojilo: do 5 obrokov BREZ OBRESTI!
Pri nakupu nad 5 čekov oz. obrokov pa so obresti naslednje:
6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%, 11-6%, 12-7%.
aluminijasta lofija za hrano, IMPOL, 1 kg, v roli, širina 40 cm
nerjavna posoda za mleko. LOGAR, prostornina 801
kovinski regal, VVEISS,
mere: 75 x 150 x 30 cm, bele barve
žično pletivo, DIRICKX, Axial Residence, v roli 25 m, višina 100 cm
ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno,
nerjavna posoda za mlako, LOGAR, prostornina 601	^
GRADAC: NOVOTEHNA GROSUPLJE Vimont. KOSTANJEVICA NA KRM: NOVOTEHNA. KRŠKO: NOVOTEHNA. NOVO MESTO: PC Železnina NOVOTEHNA - Glavni trg, NOVOTEHNA - Tehnični center in NOVOTEHNA - Gradbeni center.
ŠENTVID PRI SnČNt Agrograd. SLOVENSKA VAS PRI ŠENTRUPERTU: Kovinoprodaja TREBNJE PC Kovinoprodaja in NOVOTEHNA
... ker lahko kupljeno blago zamenjam za drugo, ker lahko najamem orodje in stroje za domača dela. £4
nerjavna posoda za mleko, LOGAR, prostornina 301
zložljiv zabojnik, ŠPILAK, iz PVC
b -

MERKUR JE MOJ SVET.
OBIŠČITE MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE
TRADICIJA ALI PRONEMŠKA USMERJENOST?
M
LABOD
ZAPELJIVOSTI
V ponedeljek, 15. septembra, bo ob 9. uri majhna svečanost v prenovljeni Labodovi prodajalni. Na ta dan pa vam omogočamo nakup z 10-odstotnim popustom.
Prisrčno vabljeni!
PRODAJALNA KRŠKO 8270 KRŠKO, Cesta 4. julija 28 telefon: 00386(0)608 231 290 fax: 00386(0)608 31 470
LABOD Konfekcija, d.d., Seidlova 35, Novo mesto
KOMUNALNO PODJETJE KOMUNALA - RIBNICA 1310 RIBNICA Tel.: 861-138
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO
direktorja podjetja za dobo 4 let (reelekcija)
POGOJI:
srednja ali višja strokovna izobrazba družboslovne ali tehnične smeri (gradbene ali komunalne)
-	tri (3) do pet (5) let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih
-	sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti iz dosedanjih zaposlitev
-	šola za poslovodne kadre
-	predložen izdelan program razvoja dejavnosti podjetja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov:
KOMUNALNO PODJETJE “KOMUNALA”, RIBNICA Breže 1/B
Razpisna komisija za imenovanje direktorja
AVTOKLINIKA
■S* 068/ 323-035
Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA tudi uradni zastopnik za športne vzmeti
'-JflMBfin amortizerieMOKROt
aP



tMONROEF
amortizerji
. . . VEČJA VARNOST NA CESTI
Netopir, ki daje jamam nemška imena
V Kočevju trenutno delujeta dve jamski društvi: staro Društvo za raziskovanje jam in mlado društvo Netopir. Medtem ko staro društvo “miruje" in so aktivni le posamezni člani, pa so člani še ne dve leti starega društva Netopir na novo odkrili in uradno registrirali že 56 jam. Zanimivo pri tem pa je, da novo odkritim jamam na Kočevskem dajejo kočevarska imena oziroma imena v nemščini.
“Prvi jamarji na Kočevskem so bili Kočevarji staroselci oziroma kočevski Nemci in naše društvo nadaljuje njihovo tradicijo. Zato ni nič čudnega, da jamam, ki jih odkrijemo, dajemo imena v nemščini. Tako so-namreč delali tudi Kočevarji,” pravi predsednik društva Netopir Drago Jolič. Tako imajo jame, med katerimi je najdaljša, kar sojih odkrili, dolga kilometer in pol, najgloblja pa 125 metrov, imena: Seiger, Schacht, ki je najgloblja, in Ebenthal, ki je najdaljša novoodkrita jama: Weis-se Eule, ki je ena najlepših, in Kleiner ter Grosser Žun in podobno. Prevedeno v slovenščino: Navpično brezno, Polom, Bela sova ter Mala in Velika ograja. Idej za poimenovanje jam jim ne zmanjka, saj jih poimenujejo po kakšni posebnosti, ki sojo opazili v bližini jame ali v njej. Zato imajo jame tudi imena po krajih, kjer so bile odkrite, kot, denimo, velja za jamo Ebenthal, ki je staro kočevarsko ime za vas Polom, ali pa po živalih, kot denimo jama Weisse Eule, v kateri so našli, ko so se v jamo prvič spuščali, sovo bele barve. Dejstvo, da dajejo jamam imena v nemščini, pa jim pri tem ne dela nobenih težav. Če

v
?'*	********
~ ™	J UL!
ja lani oziroma ob registraciji imen novoodkritih jam. Kljub začetnemu močnemu odporu so po vztrajanju članov društva Netopir tudi pri uradni registraciji novoodkritih jam z nemškim imeni na Zvezi popustili. Obveljalo je namreč pravilo, da ima tisti, ki jamo odkrije, pravico jami dati tudi ime, kot pravi Drago Jolič, pa nikjer ne piše kakšno in v kakšnem jeziku.
Drago Jolič
namreč česa ne vedo, preprosto pogledajo v slovensko-nemški slovar!
V želji, da bi nadaljevali tradicijo prvih jamarjev na Kočevskem, kot kočevskim Nemcem pravijo člani društva Netopir, so tudi svojemu društvu nadali nemško ime, vendar pa se kot Hollenve-rein Fledermaus Gottschee uradno niso mogli registrirati. Tako so se registrirali v slovenskem prevodu kot Jamarsko društvo Netopir, neuradno - na svojih oblačilih in opremi - pa uporabljajo ime v nemščini. Tisto, kar jim pri “državi” oziroma ob registraciji imena društva ni uspelo doseči, pa so dosegli pri Jamarski zvezi Slovenije, v katero so bili sprejeti juni-
Zaradi te svoje posebnosti, kiji člani društva pravijo “nadaljevanje tradicije prvih jamarjev na Kočevskem”, drugi pa “pronem-ška usmerjenost”, so ob že obstoječem jamarskem društvu v Kočevju ustanovili svoje društvo. Predsednik Jolič sicer pravi, da to ni bil glavni razlog, ampak “neaktivnost obstoječega društva”, vendar pa je bil razlog za “neujemanje” predvsem še precej mladih članov društva Netopir (najmlajši ima 16, najstarejši pa 38 let) z že nekoliko starejšimi člani takrat že obstoječega društva, vejetno vsaj ‘ deloma tudi v tem. Da pa je bilo tudi “mirovanje” starega društva nedvomno velikega pomena, pa 10 fantov in štiri dekleta, kolikor jih društvo danes šteje, dokazujejo že vse od ustanovitve društva. Na leto preživijo v jamah 221 dni po najmanj 4 do največ 24 ur skupaj, ponavadi po trije skupaj, nikoli pa nihče sam. Čeprav ljubiteljsko, se odkrivanja jam in njihovega raziskovanja lotevajo zelo resno, o njihovi požrtvovalnosti in pripravljenosti za pomoč pa priča tudi srebrni znak ČZ, ki so ga prejeli letos za izkazano požrtvovalnost pri reševanju ponesrečencev
Po pol stoletja zapuščajo Rako
Sestre zapuščajo propadajoči grad - Denarja ni - Velika izguba za prebivalce
RAKA - Sestre hčere krščanske ljubezni se po 49 letih bivanja v gradu odseljujejo po Sloveniji. Grad je namreč v zelo slabem stanju, za sanacijo pa nimajo denarja.
Njihovo življenje ni bilo lahko.
Po splošni “redukciji” sester leta 48 so morale tudi se
1948 so morale tudi sestre hčere krščanske ljubezni zapustiti delovna mesta po bolnicah, ambulan-
tah in šolah. Za stanovanje jim je takratna oblast dala grad na Raki, ki je bil brez vode in elektrike, z razbitimi okni in vrati. Elektriko so dobile šele naslednje leto. Za vse so morale skrbeti same. Tudi hrane ni bilo, iz Ljubljane so jim pripeljali le nekaj kilogramov moke, 60-im sestram pa je bilo dovoljeno prodati le dva kilograma mesa. Na pomoč so jim prisko-
čili dobri vaščani. Sestre jim niso ostale dolžne, saj so hodile k bolnikom, kjer sojih potrebovaji, jih negovale, jim nosile hrano in prale perilo. Nabirale so veje za kurjavo in zdravilne rastline.
Pred selitvijo jih je v gradu žive-
Pesmi, ki ljubijo življenje
Ljudska pesnica Micka Tomažin s Sel pod Rogom -S svojimi nastopi razveseljuje topliške upokojence
Upokojenka Micka Tomažin bi gotovo zaslužila naslov ljud-
ske pesnice, saj je napisala več kot 200 pesmi pa se veliko
gradiva za ljudska srečanja o narodnem slovenskem izročilu.
Ni dolgo, kar sem jo prvič videl in slišal na srečanju upokojencev na Jasi v Dolenjskih Topli-
cah. Na oder je prišla drobna ikrivih oči ii
ženska iskrivih oči in nam zbranim recitirala himno topliških upokojencev tako doživeto, da je prejela velik aplavz.
Micikine pesmi so vesele, i
pesm
pesmi, ki Ijuoijo življenje, svetlob	■
lobo, sonce in človeka. Prav vsaka je del nje same in del našega življenja. Micka je Gorenjka, rojena leta 1930 v Domžalah v delavski družini. Otroštvo je preživela kot pastirica. Tista čudovita jutra so ji dajala navdih. “Do vsega stvarstva sem imela spoštljiv odnos. Na paši sem tako lepo prepevala, da me je živina poslušala,” pravi. Ko so nacisti zasedli našo domovino, je bilo lepega otroštva konec. V nemški šoli je naskrivaj pesnila v slovenskem jeziku. Najlepša leta svojega življenja je pustila v tovarni Toko v Domžalah. Sodelovala je na proslavah, porokah, krstih, birmah...
“Dvakrat sem bila poroče-
Micka Tomažin
seiietji sem bila na Gorenjskem, presrečna,” pravi. Živ-
tukaj lepo. Večino svoji pesmi ima Micka ohranjenih v izvirniku, mnogo pa se jih je žal tudi porazgubilo, saj jih je Micka razdajala ljudem po gorenjskih vaseh kar brezplačno.
na,” mi pove. Zazrem se vanjo,
v njenih očeh najdem lesk srečnih zakonskih let, materinstva
in zvestobe, pa tudi lesk njene pastiričine ljubezni. “Pred de-
kar brezplačno. Težko razume, daje danes vsaka “gma” od teh novejših pesnikov tako draga, pa ni počenega groša vredna...
Upokojenci Dolenjskih Toplic so lahko upravičeno ponosni, da imajo v svoji kulturni sekciji ljudsko pesnico Tomaži-novo. Na svojih nastopih jih resnično razveseli, da pozabijo na starost.
TONE VIRANT
v breznu pri Livoldu. Lani so bili med 54 društvi v Sloveniji na 9. mestu po svoji aktivnosti in no- j voodkritih jamah, letos pa pričakujejo, da bodo v samem vrhu. Za društvo, ki je bilo ustanovljeno šele decembra 1995 in ki je letos začelo pridobivati podmladek tako, da je osnovnim šolam ponudilo pomoč pri izvedbi naravoslovnih dnevov, pa so to zelo lepi dosežki.
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
• Kaj bo z gradom, ki je v lasti lokalne skupnosti, župan krške občine Danilo Siter ni vedel povedati. Vsekakor bo poskušal z Zavodom za naravno in kulturno dediščino Ljubljana ugotoviti možnosti za ohranjanje in vzdrževanje gradu. Ob odhodu sester hčere krščanske ljubezni pa je poleg prebivalcev Rake žalosten tudi župan, saj se zaveda, kako težka in neprgetna je selitev zanje.
lo 28, sedaj jih je ostalo še 9, ki pospravljajo zadnje stvari. Pred gradom so lepo uredile vrt in sadovnjak. Zaradi slabega stanja gradu se morajo odseliti, saj nimajo denarja za sanacijo. Vsak dan se pride k njim poslovit kak domačin. Uidi sestre niso vesele selitve, saj so se navezale na kraj, prebivalce in skupno življenje.
A. JERNEJČIČ
MODNI KOTIČEK
Visoka moda in mi
Sodeč po oblačenju na ulici, v pisarnah ali na svečanih prireditvah, je njena prisotnost zelo majhna. To je vsekakor razumljiv pojav, saj so že dohodki posameznega Slovenca neprimerljivo manjši v primerjavi z dohodki prebivalcev zahodne Evrope. Le peščica ljudi je takšnih, ki si lahko privoščijo oblačila, ne da bi se pri tem obremenjevali s ceno. Visoka moda je priznana tako po kvalitetnih materialih in vrhunski izdelavi kakor tudi po visokem cenovnem razredu, ki je dostopen le redkim. Kljub vsem nevšečnostim, ki nam preprečuje nakupovanje
1
v dragih butikih evropskih velemest, se tudi Slovenija poskuša uveljavljati kot stabilna dežela, ki je tako kot druge sposobna gojiti kulturo oblačenja. Sem pa nedvomno sodi tudi visoka moda.
Tako so v slovenski prestolnici pretekli teden odprli novo trgovino, kjer prodajajo izdelke vrhunske nemške modne blagovne znamke Escada in je opremljena po svetovnih standardih. To pomeni, da je Ljubljana bogatejša za prodajalno, ki je enaka tistim v New Vorku, Londonu in Parizu. Pri nas se bodo svojim stalnim strankam, ki so lahko njihove izdelke kupovale že štiri leta, predstavili s tremi linijami izmed dvanajstih. JERCA LEGAN
ZDRAVNIŠKA RAZLAGA
prim. mag. dr. TATJANA GAZVODA
Kako živeti z rakom?
Dolgo smo gledali na raka kot na smrtno obsodbo. Čedalje več pa je tistih, ki to bolezen gledamo v povsem drugačni luči. Za mnoge to pomeni, da se morajo naučiti živeti s kronično boleznijo. Za to je potrebno obvladati bolezenske znake in načine terapije. Istočasno pa se je potrebno vrniti k normalnim dejavnostim vsakodnevnega življenja, če je le mogoče.
Pomembno je, da življenje s to boleznijo teče naprej, kolikor se da normalno. Morda se ne boste mogli ukvarjati s športno dejavnostjo tako intenzivno kot do sedaj ali pa ne boste mogli na načrtovane počitnice. Odločilno je, da se ne počutite kot nemočna žrtev usode. Če hočete ozdraveti, priti v remisijo ali vsaj izboljšati kvaliteto življenja,
morate postati agresivni.
Boj proti raku je skupen trud, deljena odgovornost med bolnikom in zdravstvenimi delavci. To partnerstvo temelji na odkritosti, sodelovanju, znanju in pripravljenosti, da vsak opravi svoj del. Zdravstveni delavci prevzemajo odgovornost za najučinkovitejše zdravljenje in nudenje duševne opore. Bolnik mora prevzeti skrb za ustrezno prehrano, ustrezno telesno aktivnost in ustrezno telesno
razpoloženje. Čf
_!e bo vsak opravil svojo nalogo, bo obvladovanje bolezni učinkovitejše, okrepljena bo volja do življenja in življenje bo postalo prijaznejše. Včasih utegne to biti podobno bojevanju, toda ali ni življenje en sam boj?
sli - mu itaže - i>rfci><kYki (Inmniko - zanimiv« «ti - rencrtaže - i»ii\i»<kYki «1« Pisnik« \
naši kraji in uudje
Luža, Lužaiji in Lužarjev breg
Lužarji so zadnja vas na Dolenjskem pred mejo z Notranjsko. Tu je tudi razvodje, saj teče en potoček proti severu v Iško, drugi pa proti vzhodu v pritoke Rašice. Do Lužarjev se da priti iz treh smeri: od Roba preko Rut, od Karlovice in iz Nove vasi na Notranjskem.
Alojz Drobnič, ki je bil rojen leta 1921, je plezal po lestvi in pri hiši obrezoval zelo visoko vrtnico in mi pojasnil: “Porejžem, kjer se posuši”. Beseda je dalo besedo in povedal je, daje vas dobila ime po luži. “A ne po tej, ki je na koncu vasi, ampak po oni, ki je bila sredi vasi, za drvarnico, in smo jo zasuli, ko je vas pred dobrimi dvajsetimi leti dobila vodovod.” Dodal je še, da je v Lužarjih deset hiš. Vse so naseljene, a je v treh le še Po en prebivalec. Veliko ljudi seje od tod odselilo v Ameriko.
Tik pred Lužarji je na hribčku lepa cerkvica. Alojz Drobnič je Povedal, da je to cerkev sv. Ožbolta, katerega kip je v stranskem oltarju, medtem ko je v glavnem kip Marije Snežne. Cerkev je zelo stara in je bila večkrat prezidana, nied vojno, leta 1943, pa so jo partizani požgali. Domobranci so namreč nameravali v njej imeti Postojanko. To je zvedel mežnar, kije bil doma iz Maršičev, se pravi od tam, kot je bil doma tudi partizanski duhovnik in po vojni Znani zgodovinar dr. Metod Mikuž. O nameri belih sta obvestila Partizane, ki so se odločili, da je cerkev bolje zažgati, kot da bi Postala sovražno oporišče. Prebivalcem pa so povedali, kaj bodo naredili, in so tako lahko odnesli iz cerkve najpomembnejšo opre-jno. Pred 21 leti so cerkev obnovili in odneseno opremo vrnili.
Luža z belimi lokvanji
Alojz Drobnič je šel nato pokazat lužo na koncu vasi. V njej so cveteli beli lokvanji, za katere se ne ve, kdo jih je tja zanesel. V luži so še žabe in ribice, ki jim pravijo domačini menki, ki pa niso podobni tistim v Krki ali Kolpi. Malo verjetno pa je, da bi bili to pravi menki (kapeljni), saj so veliki le po nekaj centimetrov. Gotovo bi “menke” in drugi živelj v tej luži z veseljem raziskovali strokovnjaki, če bi vedeli za to lužo, ki leži na nadmorski višini nad 700 m.
Ta luža je nekakšno rezervno napajališče za živino, če bi odpovedal vodovod. Ob njej je turistični kozolček z napisom: “Lužarji, košček slovenske dežele.”
Hace in črna roka
Lužarjev breg je bil od nekdaj
najprimernejša bližnjica in najnižja točka za prehod iz Dolenjske, se pravi od Velikih Lašč, na Notranjsko. Gotovo je bila ta cesta nekdaj zelo prometna, zato ni razumljivo, zakaj še danes ni asfaltirana. Za časa stare Jugoslavije, ko je bila pri Blokah meja med Jugoslavijo in Italijo, so prekupčevalci z živino iz Blok in Loža gonili preko Lužarjevega brega živino, ki so jo nakupili na Dolenjskem, jo doma poredili in jo nato z dobičkom prodali, najpogosteje “prešvercali”, v Italijo.
Ivan Prijatelj iz Retij je povedal dve zanimivi zgodbi, povezani z Lužarjevim bregom: o Hacetu in črnorokcu. Prva je taka:”Hace je bil v stari Jugoslaviji razbojnik, ki smo se ga vsi bali še bolj kot coprnic. Celo žandarji so trepetali pred njim. Nismo pa slišali, da bi kdaj komu kaj hudega naredil.
LUŽA PRI LUŽARJIH - Na fotografiji je luža pri vasi Lužarji in 76-letni Alojz Drobnič iz Lužarjev. (Foto: J. P. )
družina barle
Botaniki, sadjarji, učitelji
Prvi Barle iz naše družine, Ivan po ‘rrienu, je bil rojen v Pirničah pod šmarno goro kot sin tamkajšnjega učitelja in cerkovnika. Končal je takratno šolo za učitelja in njegovo Prvo službeno mesto je bilo v Budanjah nad Vipavo, nato je deloval kot šolski upravitelj v Podzemlju v Beli krajini in Šmihelu pri Novem mestu. Pdružini se je rodilo 13 otrok: dva sta amrla, ostalih 11 otrok pa se je šolalo in doseglo intelektualne poklice. Hed njimi so bile tri hčerke učiteljice. Fantje pa so imeli izredne sposobnosti ta naravoslovje in hortikulturne ftroke; rodili so se na deželi in se Vadili na šolskih vrtovih, ki jih je oče Lan urejal, in negoval.
Gustav Barle je po maturi študiral v Gradcu in na Dunaju pravo. Več let je bil sodnik v Mokronogu, »ato sodnik in predsednik Okrožnega sodišča v Novem mestu. Bil je °srednja osebnost v novomeški ■tieščanski družbi, njegov vrt pa je hil shajališče ljubiteljev sadja in cvetja. Njegov sin Ivan (Janez) je končal Srednjo tekstilno šolo v Kranju in si po končani praksi v tovarni Motvoz in platno v Grosupljem organiziral lastno tkalnico; po drugi vojni je bil postavljen za ko-Ousarja-delegata in imenovan za direktorja grosupljske tekstilne tovarne, vendar se je kmalu vrnil v Osebno tkalnico. Njegov brat Gustav (Gustelj) je tudi končal kranjsko tekstilno šolo, se vpisal na kemijo ter se kmalu zaposlil v tovarni Motvoz in platno, kjer je delal v apreturi in belilnici platna. Med drugo vojno je vstopil v NOV in Padel ob napadu na partijsko šolo v Cerknem. TVetja v tej družini je bila ftozalija (Ružka), kije končala srednjo vrtnarsko šolo in šolo za obliko-vanje vrtov in parkov ter o svojih stvaritvah pisala članke in prikaze. Poročila seje z znanim inž. Ogorevcem, ki je več let kot direktor Arboretuma in predavatelj na biotehniški fakulteti oblikoval skupaj z ženo fšužko številne hortikulturne objekte po vsej Sloveniji.
Janko Barle, glasbenik, zgodovinar, naravoslovec, botanik; rodil se je 12.3.1869 v Budanjah nad Vipavo, umrl pa 18.2.1941 v Zagrebu. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, maturiral leta 1877 v Magrebu, kjer je bil posvečen za duhovnika. Mladostne dni je preživi v Podzemlju v Beli krajini, do-raščal je v Novem mestu. Večinoma
je kaplanoval v hrvaških farah (Garešnica ob meji). Leta 1893 so ga povabili v Zagreb, kjer je živel do smrti: vodil je nadškofijsko pisarno, bil tajnik, kancler, ravnatelj pisarne in kanonik. Sprva je pisal v slovenskem jeziku pesmi, miadinske povesti, potopise, razprave in življenjepise. Sodeloval je v Angelčku, Dolenjskih novicah, Camioli, Domu in svetu, Slovencu, Lovcu, Vrtcu, Ljubljanskem zvonu, Koledarju MD. Ko se je ustalil v Zagrebu, je sodeloval s prispevki v hrvaških časopisih in revijah Katolički list, Obzor, Prosvjeta, Vjestnik kr. hr-vatskog, slavonskog i dalmatinskog zemeljskog Arhiva, Farmacevtski vjesnik. Od leta 1914 je urejal revijo za hrvatsko cerkveno glasbo Sv. Cecilija. Znana so njegova dela: Zgodovinske črtice iz Bele krajine do leta 1374, Povijest župa i crkava zagrebačkih, dalje TUropoljskih župa, Kuga u Hrvatskoj 1830-1845, Prinosi slovenskim nazivima bilja 1937, kjer kritično obravnava dela in pisce od Valvasorja in Scopolija dalje. Na svojem vrtu je negoval zbirko izbranih sadnih in okrasnih rastlin. Zaradi naravoslovnih, zgodovinskih, narodopisnih in muzikoloških razprav ga je takratna Jugoslovanska, sedaj Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti izvolila za dopisnega člana.
Konrad Barle, učitelj, čebelar, sadjar in vrtnar; rodil seje 19.2.1875 v Podzemlju v Beli krajini. Končal je osnovno šolo v Novem mestu, meščansko šolo v Krškem in učiteljišče v Ljubljani z zrelostnim izpitom 1895 za učitelje osnovnih šol s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Kot učitelj začetnik je štiri leta služboval v Robu pri Velikih Laščah ter 35 let v Metliki, kjer je bil upokojen. Vzorno urejen vrt njegovega očeta ga je spodbujal v Šmihelu pri Novem mestu, da se je zanimal in odločil za dopolnilni študij kmetijstva. V letih 1903 in 1904 je na Kmetijski šoli na Grmu obiskoval nadaljevalni tečaj iz sadjarstva, vrtnarstva, cvetličarstva in čebelarstva. V Metliki je uredil šolski vrt ter učil učence in kmetovalce sodobnega kmetijstva. Leta 1908 je od ministrstva za pouk in kulturo na Dunaju dobil posebno priznanje in 600 kron prispevka za šolski vrt za prirejanje tečajev in predavanj na podeželju. Za to je žrtvoval mnogo svojega čaa
in moči. Ustanovil je sadjarsko in vrtnarsko društvo Metlika in dal pobudo za ustanovitev čebelarskega društva. Leta 1923 je organiziral veliko sadno razstavo v Metliki, nato je medvojno razpadlo društvo reorganiziral in ustanovil podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva Slovenije. Leta 1929 je uprava Dravske banovine proglasila metliški sadni vrt za vzornega in kot primer vestnega oskrbovanja. Ob upokojitvi je Konrad dobil posebno priznanje od banovine, kot upokojenec pa je še naprej deloval, spodbujal zlasti učiteljstvo in napredne kmetovalce za sodobnejše načine kmetovanja. Zelo veliko je prispeval za precepljanje, uvajanje debeloplodnih sort domačega kostanja; preizkušal je nove sorte breskev in pomagal povsod tam, kjer so ga potrebovali. Umrl je 13.7.1951. Belokranjci se ga še danes s hvaležnostjo spominjajo.
Dr. FRANCE ADAMIČ Podatki so večinoma iz družinskega arhiva gospe Ružke Barle-Ogorevc iz Ljubljane, drugo od podpisanega avtorja in iz njegovega arhiva. Glej tudi zbornik 225 let Novomeške gimnazije, 1971.
^1
Kradel je konje pa tudi govejo živino. Zato smo hleve vedno zaklepali. Nihče ne ve, koliko konj je stiral v Italijo, s katero smo imeli mejo na Blokah. Pri Žužku v Gornjih Retjah je konje vzel, jih zajahal in jih tiral čez Lužarjev breg. Kradel je le bogatim, ki so imeli več. Dajal pa je tistim, ki so imeli malo, ki so bili revčki. Morda seje šel že tiste čase neke vrste komunizem.”
Prisluhnimo še drugi Prijateljevi zgodbi:
“Tisti črnorokec iz okolice naše vasi mi je požrl najmanj deset let življenja. Saj veste, črnorokci so bili tisti, ki so med vojno pobijali ljudi in nato za seboj pustili sled: narisano črno roko. Takrat sem bil v vojski in vso našo brigado so iz Ptuja premaknili v Ribnico in Sodražico, prav našo četo pa k Sv. Gregorju. Naši so bili takrat v Sodražici in takrat je tisti hudič-čmorokec, preoblečen v partizanskega političnega komisarja, na konju jahal skozi Sodražico. Najprej ga ni nobeden spoznal, končno pa gaje eden izmed stražarjev. In potem se je začelo.
En teden smo ležali po vseh križiščih v okolici. Vsa brigada je noč in dan “vahtala”, če se bo spet kje pojavil. En vod je stražil Lužarjev breg. Domačo hišo črnorokca smo imeli obkoljeno. Mene pa so z mitraljezom postavili prav pred njegovo hišo in mi naročili, naj ga kar počim, če ga bom zagledal. Vse skupaj pa je bilo zaman in se je spet izmuznil. To je bilo junija 1945, takrat so bile češnje zrele. Slišim pa, da zdaj prosto hodi v domači kraj in po okolici. Zdaj mu noben ne naredi nič. Pripovedujejo pa, da gaje strah in previdno pogleduje okoli...”
JOŽE PRIMC
Maske iz domače shrambe
Zelo hitro in na enostaven način si lahko s pomočjo živil, ki jih najdete v domači shrambi, pripravite različne maske za vašo utrujeno, občutljivo, izsušeno ali mozoljasto kožo na obrazu. S pomočjo maske iz enega kuhanega in polovice surovega naribanega krompirja, ki jo pustite na obrazu 20 minut, bo vaša utrujena in stresna koža zopet prepojena z energijo. Če ste utrujeni in neprespani, zmešajte lonček običajne polnomastne smetane z jedilno žlico medu. Masko na debelo nanesite na kožo, po 20 minutah pa splaknite s čisto vodo. Za izsušeno, bledo in utrujeno kožo je dobrodošla maska iz polovice pretlačenega avokada, ^dveh jedilnih žlic korenčkovega soka in ene žlice sladke smetane. Po 20 minutah mešanico izmijte z mlačno vodo. Proti mozoljem in razširjenim poram je zelo učinkovita nemastna skuta, zmešana s sesekljanimi zelišči. Masko, ki tudi pospešuje prekrvavljenost kože, nanesite na obraz enkrat na teden za deset minut.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkou prijatelj
■	Popadiada - Šmih. in Bavtovski župnik - oba brez kurbe in sploh poklicana v duh. stan. Mimopeški odmika nevestam zavratne robce, da vidi, če niso morda nosne!
•	Vaše gnade - Tone brbal po nosu o pogovoru, Ida po ustih in v kuhinji po vsaki jedi po mleku etc. enkrat i po papriki. Ida obžalova, da je tako bogatih roditeljev, bi bila raje oblečena po kmečko.
m Gosposka “dolžnost” - Langohr kmeticam dokazuje, daf... na vse strani zato, ker njemu to že stan naklada za dolžnost, to je šega, nobel pri gospodi. Pisamica v Kandiji - kurbamica. Petriča pošilja onda po kakem poslu proč - ali mu včasi tudi pokaže partijo. 5f. daje, vse eno če še gnjusneje. Enkrat s Tonetom oba eno kavsala.
•	Dober za sadje - Za sadje (jabolka, hruške, črešnje) je posebno dober kraj Rigelj pri Toplicah. Kočevci hodijo kupovat ga. Tudi v Polji raste vsako sadje. Vprečin. Župi ne.
■	Ženijo se brez ljubezni - Ko se v Zalogu v krčmi začudim in razjezim, da se ženijo tod sploh brez ljubezni. Bedasto pogleda me pošteni Pepe in praša: I kaj bi bilo bolj prav, ko bi hodile v cerkev neveste z otroci ali breje? Dolenec ne more si misliti ljubezni brez kurbarije.
SPRAY IN NOVO MESTO
Balzam ali nočna mora?
Kdor piše po zidu, bo že vidu. (Grafit)
Novomeški grafiti so žalosten izraz možnosti, kijih ponuja ta, lahko bi rekli, umetniška veja. Poleg tega jih niti ni kaj dosti. To je seveda v veselje tistih, ki jih morajo ali želijo čistiti.
Poraznost grafitov na nek način preseneča. Grafitiranje, če izraz razumemo čim širše, ima večdesettisočletno tradicijo in se torej prebudi že kar skupaj z jamskim človekom. Omeniti velja v svetovnem merilu znano dolino Dordonje, kjer še posebno izstopajo jamske slikarije kromanjonskega človeka, ki je naslednik neandertalcev. Tam najdemo več jam, med njimi tudi Font de gaume, kjer je naslikanih veliko podob mamutov, konjev, bizonov, severnih jelenov. Veijetno najbolj znana pa je - naredili so ji celo dvojnika - jama Lascaux, kjer so prebivalci pred okrog 17.000 leti na stene slikali bojda kar z brizganjem barve iz ust. Tako so nastale prave umetniške podobe nemajhnih dimenzij.
Seveda bi se lahko vprašali, kaj grafit sploh je. Ali so to tudi podobe v egipčanskih svetiščih, freske, mozaiki, morda celo tetovaža in še kaj? Odgovor bi lahko podkrepil zgodovinsko prisotnost in razvoj grafitov. Za naš trenutek pa ni neizbežno nujen. Grafite današnje dobe zlahka prepoznamo! V sodobnem času je gotovo najbolj buril domišljijo in kazalec na roki Berlinski zid, ki je bil prava enciklopedija hladne vojne.
Grafiti so način komunikacije, bolje povedano, izpoved, ki dopušča odziv. Pišejo in rišejo jih in so jih jeznoriti pionirčki, pijani mladinci, politični zatiranci in okupiranci, zdolgočasenci, zaljubljene najstnice, razočarani štrajkarji ali celo umetniki in intelektualci. Lahko so odziv na stanje v družbi, na odnose med ljudmi, izraz stanja človeka, njegovega iskanja sebe, njegovih strahov, sreč ali polomov, morda kar samopredstavitve, dokaz lastne eksistence v družbi brez oči za človeka, konfliktnosti in tudi nezmožnosti nastopanja v drugih prostorih. So provokacija, agresija, humor, ironija, sanjar-
jenja, izkazana lahko kot enostavne črtne rešitve, celo zgolj tekst, ali pa bogato kolorirane ploskve in torej pravi slikarski izleti v zavetju noči in daru lune ali baterijske svetilke, po katerih zid postane kar platno, ali pa ga zjutraj berete kot strip v mladosti. Nahajajo se na raznih mestih, vse od kracanja imen in še česa po šolskih klopeh in stenah na WC-jih, po zidovih tovarn, kjer pošiljajo nekam tatinske direktoije, na starejših pa se morda najde še kakšen OF ali Tito v vseh izpeljankah. Ponavadi so na ne najbolj izpostavljenih mestih, na vsak način pa jih oko pešca, voznika, kapitalista ali oblastnika ugleda in zazna moč njihove sporočilnosti. Avtorji ponavadi niso razpoznavni ali pa se skrivajo za imenom brez priimka.
Novo mesto žal nima skupine, kot so ljubljanski Stripko-rovci, ki so ozaljšali že kar nekaj zidov, ali pa duo Leben-Grgi-čevič, ki je z murali popestril nekaj požarnih zidov v Ljubljani, in, če verjamete ali ne, to celo v sodelovanju z Oddelkom za urbanizem in okolje MO Ljubljana. Tudi zato pri nas ni tega povsem logičnega in legitimnega izraza urbanosti, mestnega življenja v našem okolju. Vse skupaj ostaja na ravni nacionalizmov, vulgarnosti, “občudovanj” že nekoliko pozabljenega punka ter marihuane in nacistoidnih izbruhov. To grozo nekje na avtobusni postaji nekoliko omili poetičnost deklet in barvitost na sicer groznem Novem trgu.
Grafiti v takšni ali drugačni obliki seveda ne spadajo na kakršnokoli mesto. Odnosu do okolja bi morali verjetno reči “grafitarska etika”, kije neredko primanjkuje. Tako da se razne obscenosti, vulgarizmi in grdote znajdejo na nepravih mestih, na arhitekturi, ki jih sploh ne potrebuje.
Grafitarji so lahko balzam za mesto ali pa prava nočna mora. Lahko jih podpiramo ali zatiramo. Zagotovo pa bodo vsem konfliktom navkljub in prav zaradi njih vedno nekje na očeh.
TOMAŽ LEVIČAR
Pod Cvingeijem zlato tele
Nad Meniško vasjo utrjeno halštatsko gradišče
MENIŠKA VAS - Meniška vas, ki se razprostira pod pobočji nizkega in podolgovatega Cvingerja, je postala znana z mnogimi arheološkimi odkritji, katerih najdbe si je mogoče ogledati v arheoloških muzejih v Ljubljani in na Dunaju. Iz zgodovinskih virov je razvidno, da je bilo na Cvingerju v hal-štatski dobi utrjeno staroselsko gradišče. Vas je dobila ime po nekdanjem cistercijanskem samostanu malo nad vasjo, ki ga viri omenjajo iz leta 1256, kasneje pa je bil porušen.
Nad Meniško vasjo stoji cerkev Sv. Antona Puščavnika, ki je danes priljubljena izletniška točka. Sloves o vasi sega stoletja nazaj, ko je bil Sv. Anton Puščavnik čaščen svetnik in priprošnjik. Ob žegnanju 17. januarja so se k njemu zatekali mnogi romarji. Stari ljudje vedo povedati, da jim je pomagal pri bolezni živine, prav tako pa tudi dekletom, ki so se z glavo dotaknile stare lipe, dobiti ženina. Da so bile uslišane številne
prošnje, so ijudje darovali svetniku obilo mesnih in drugih dobrot, ki sojih na licitaciji prodali, denar pa namenili za vzdrževanje cerkve.
Pred prvo svetovno vojno je Cvinger raziskovala vojvodinja Mecklenburška, med vojnama pa Hrast. Šele leta 1946 je začel Narodni muzej iz Ljubljane strokovno raziskovati ilirske gomile. Okrog leta 1985 so bili na Cvingerju na delu arheologi s študenti, a so zaradi pomanjkanja denarja raziskave opustili. Tako niso našli zlatega teleta in zlata, ki se skriva globoko pod Cvingerjem. Vsaj tako pri-
tesači in gozdni delavci. Pred ,drugo svetovno vojno so ženske
letih 1937 in 1938. Čar starožit-nosti pa so Meniški vasi dajale s slamo krite hiše.
TONE VIRANT
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 11. IX.
SLOVENIJA 1
7.15-2.00 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA 9.55 VIDEORING
10.25 TEDENSKI IZBOR
HOGANOVA DRUŠČINA, amer. na-nU., 8/26
10.50 STEKLENA MENAŽERIJA, amer. film
12.35 DIVJA AVSTRALIJA, poljudno-znan. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
14.45	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.10	CADFAEL ponov.
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM SPREHODI V NARAVO
17.25 OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 21/26
18.00	PO SLOVENIJI
18.35 KOLO SREČE, tv igrica
19.10	RISANKA '
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	FORUM
21.15 FRASIER, amer. naniz., 14/24
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	OMIZJE
SLOVENIJA !
9.00 Euronews -13.45 Tedenski izbor: Izobraževalna oddaja; 14.15 Koncert simfonikov RTVS; 15.00 Grace na udaru, amer. naniz., 21 25; 15.25 Šport; 17.10 Pacific drive, 41. del -17.40 Tri krone, Šved. nadalj. -18.30 Očividec, angl. dok. serija, 3/11 -19.00 Računalništvo -19.30 Pacific drive, 42. del - 20.00 Svenova skrivnost, nem. film - 21.35 Zapik - 22.00 Jazz
KANALA
10.20 Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znaost -11.40 Korak za korakom (ponov.) -12.05 Oprah show (ponov.) -13.20 ’alo, 'alo (ponov.) -13.50 Mantis (ponov.) -15.10 Dannyjeve zvezde -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (naniz.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Elen (naniz.) - 20.30 Omadeževana nedolžnost (film) - 22.05 Remington Steele (naniz.) - 23.00 Avtovizija - 23.30 Vojak naj bo (naniz.) - 0.25 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.30 Krivda (serija, 28/80) -13.15 Santa Barbara (serija) -14.15 Skrita kamera -14.40 Izobraževalni program -17.40 Poročila -17.50 Obalna straža (serija) -18.35 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Izobraževalna oddaja - 20.45 Ekran brez okvirja - 21.50 Reševalci (dok. oddaja) - 22.40 Opazovalnica - 23.05 Seinfeld (hum. serija) -1.05 Filmska noč: Umor po naročilu
HTV I
14.00 Tv koledar -14.10 G - men (nem. film) -15.40 Potovanja (dok. oddaja) -16.35 Dvorec Hohenstein (serija) -17.30 Telo in duša (serija) -17.55 Risanka -18.05 Hugo (tv igrica) -18.30 Holliwoodski ustvarjalci akcije (serija, 10/20) - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.30 Dosje X (serija) - 21.20 Francoska revolucija (franc, film)
PETER, 12. IX.
Saga o McGregorjevih, avstral.naniz., 24/26 -18.35 Kraljičin nos, angl. nadalj., 1/6 -19.30 Pacific drive, 43. del - 20.00 Krokodili, ital,-franc. film - 21.40 Koncert Big Banda
KANALA
10.20 Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znanost (naniz.) -11.40 Korak za korakom (naniz.) -12.05 Oprah show (ponov.) -13.20 Charles je glavni (ponov.) -13.50 Remington Steele (ponov.) -15.05 Karma (ponov.) -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Očka major (naniz.) - 20.25 Smith in Jones (naniz.) «■ 21.00 Opolzke besede v mraku (film) - 22.30 Veliki slepar (film) - 0.20 Ulica ljubezni (naniz.) - 0.50 Karma
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.30 Krivda (serija, 29/80) - 13.15 Santa Barbara (serija) -14.40 Izobraževalni program -17.50 Zvezdne steze -18.35 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dok. oddaja - 20.50 Lepa naša (show program) - 22.20 Opazovalnica -
22.40	Potovanja (dok. oddaja) - 23.30 Resnični Divji zahod - 0.25 Poročila
HTV I
13.50 Tv koledar -14.00 Seinfeld (hum. serija) -14.20 Sneguljčica (film) -15.50 Hiše v cvetju (serija) -16.35 Dvorec Hohenstein (serija) -17.30 Telo in duša (serija, 110/160) -17.55 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Holli-woodski ustvarjalci akcije (dok. serija, 11/20) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Madson (serija) - 21.15 Popolni tujci (serija, 14/24) - 21.45 Pogum in pravica (amer. film) - 23.20 Detektivi (hum. serija, 5/12) - 23.50 Reši me (amer. film)
SOBOTA, 13. IX.
SLOVENIJA 1
7.15-0.05 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.00	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
9.15 TABORNIKI IN SKAVTI 9.30 SPREHODI V NARAVO 9.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.15	NAŠA PESEM 97
10.45	TEDENSKI IZBOR
SAGA O MCGREGORJEVIH, avst-ral. naniz., 24/26 11.35 HUGO, tv. igrica 12.05 TEDNIK
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA, nem. naniz., 18/28
15.10	NOSOROG OTTO, dan. film
17.00	OBZORNIK
17.10	PORTOROŽ: SREČANJE PREDSEDNIKOV VLAD DRŽAV CEFTE
18.00	4x4 18.25 OZARE
18.40	HUGO - TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	CORRINA, CORRINA, amer. film
21.45	ZA TV KAMERO
22.00	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.10	UTRIP
22.40	PORTOROŽ, prenos
23.05	RUNWAY ONE, angl. nadalj., 2/4
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.15 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.10	VIDEORING
10.40	TEDENSKI IZBOR
TRI KRONE, Šved. nadalj., 3/13 SVENOVA SKRIVNOST, nem. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE
13.35	OMIZJE
15.05	KONCERT ŠTUDENTOV, 2. oddaja
15.35	MED NEBOM IN ZEMUO, ponov.
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, 9/24
17.35 PRAVLJICA O CARJU SALTA-NU, 6/6
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	NAGRADA EVROPE
21.40	MARS: RDEČI PLANET, amer. dok. oddaja
22.35	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.15	MURPHY BROWN, amer. naniz., 19/2?
23.40	50 ČEVLJEV ŽENSKA, amer. film
SLOVENIJA S
8.00 Euronews -12.00 Krokodili, ital.-franc. film -13.35 Pomp -14.35 Pacific drive, avstral. nadalj., 43. del -15.00 Gimnastika -19.30 Pacific drive, avst. nadalj., 44. del - 20.00 Poletni festival Lent - 21.10 National geographic, amer. dok. oddaja - 22.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke - 23.00 V vrtincu - 23.30 Sobotna noč
KANALA
10.00 Kaličopko -11.00 Risana serija • 11.25 Kapitan Planet -11.50 Najstniki proti vesoljcem (naniz.) -12.15 Marco Polo (ponov. filma) -14.05 Vitez za volanom -14.55 Daktari (naniz.) -16.00 Alf -16.30 Mupet show -17.00 Aladin; Račje zgodbe -17.50 Miza za pet (nadalj.) -18.40 Atlantis -19.25 Dva neumna psa (risana serija) - 20.00 Brinkov posel (film) • 21.50 Roka pravice (naniz.) - 22.40 Steelova pravica (film) - 0.15 Ulica ljubezni - 0.45 Fantazije (erotični film)	«
SLOVENIJA I
9.00 Euronews -11.20 Tedenski izbor: Mostovi; 11.50 Slovenski utrinki; 12.50 Jazz; 14.15 Zapik; 14.45 Forum -14.55 Zgodbe iz školjke -15.25 Bivši, angl. film -16.50 Frasier, amer. naniz., 14/24 -17.15 Pacific drive, 42. del -17.45
NEDELJA, 14. IX.
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.50 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.55	OZARE
9.00	OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, risana naniz.
9.25 MED VETROM IN VODO, nizoz. nadalj., 5/8
9.40	KONCERT ZA MLADE
10.35	DIVJA AVSTRALUA, serija, 2/12
11.00	50-LETNICA PRIKLJUČITVE PRIMORSKE K SLOVENIJI
12.10	OBZORJE DUHA
12.40	4x4
13.00	POROČILA
13.05	LJUDJE IN ZEMLJA
13.55	NAGRADA EVROPE 15.25 SINGS OF LIFE, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	ZMENKI, amer. naniz., 2/16
17.35	PO DOMAČE
18.30	DOKUMENTARNA ODDAJA
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	ZOOM
21.10	INTERVJU
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.35	OBRAZI, amer. film
SLOVENIJA 1
8.00 Euronews -10.30 V vrtincu -11.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke -12.00 Pacific drive, 44. del - 12.25 Motociklizem za VN Španije -15.00 Dlan v dlani -17.55 Košarka -19.20 Pacific drive, avstral. nadalj., 45. del - 20.00 Jakovo otroštvo, ang. nadalj., 8/8 - 20.55 Alpe Jadran - 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, amer. dok. oddaja - 21.50 Šport - 22.35 Komorni orkester Mendelssohn Strings, 1. oddaja
KANALA
10.00 Kaličopko -11.00 Risana serija -11.25 Kapitan planet (risana serija) -11.50 Super samuraj (naniz.) -12.15 Mantis (film) -13.45 Atlantis (ponov.) -14.35 Miza za pet (ponov.) -15.30 Dva neumna psa -16.00 Alf (naniz.) -16.30 Muppet show -17.00 Boogedijeva nevesta (mlad. film) -17.50 Lovec na krokodile -18.40 Kung Fu (naniz.) -19.30 Sam svoj mojster (naniz.) - 20.00 Lepotica in Denise (film) - 21.40 Odklop - 22.15 Vonj po ciklonu (film)
PONEDELJEK, 15. IX.
SLOVENIJA 1
7.15-1.45 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.30	VIDEORING
10.00	TEDENSKI PROGRAM ZMENKI, amer. naniz., 2/16 10.25 OBRAZI, amer. film
12.30	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
13.35	ZOOM
14.35	LJUDJE IN ZEMLJA
15.05	VEČERNI GOST
15.55 DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.30	POUKA JE KONEC, niz. nadalj., 3/13
17.45	MEJNIKI, nem. dok. serija, 16/50
18.00	PO SLOVENIJI 18.40 LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3x3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TV KONFERENCA
21.00	TURISTIČNA ODDAJA 21.20 OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.50 HUDSONOVA ULICA, amer. naniz., 11/21
23.15	NASVIDENJE ŽELEZNIČARJI, fin. film
HTV 1
9.25 Tv koledar - 9.35 Poročila - 9.40 Program za otroke -12.00 Poročila -12.25 Skrita kamera -12.50 Tudi to je življenje (serija, 11/19) -13.40 Izzivalci (kan. film) -15.15 Risanka -15.35 Otroški film -16.35 To je Amerika (dok. serija, 11/12) -17.05 Neskončnost sveta (potopisna serija) -17.35 Poročila -17.40 Živa resnica -18.15 Masada (serija) -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Festival: Krapina 97 - 22.20 Opazovalnica - 22.40 Svet zabave - 23.10 Nočni program
NAGRADI
V SLOVENSKE KONJICE IN DRAGATUŠ
HTV!
. 12.30 Tv koledar • 12.40 Obalna straža -15.40 Telo in duša -17.30 Madson (serija) - 18.20 Dok. film -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Biti ali ne biti (amer. film) - 22.00 Hišice v cvetju (serija) - 23.15 Vidikon
SLOVENIJA !
9.00	Euronews -12.00 Na potep po spominu -
13.00	Tedenski izbor: Izobraževalna oddaja; 13.20 Šport; 14.05 Naša pesem; 14.35 Mesec, marš in onkraj, amer. dok. oddaja; 15.35 Obzorje duha; 15.55 Komorni orkester; 16.50 Jakovo otroštvo, angl. nadalj., 8/8 -17.40 Pacific drive, 45. dela -18.05 Lovejoy, ang. naniz., 1/ 13 -19.00 Recept za zdravo življenje -19.30 Simpsonovi, amer. naniz., 82/92 - 20.00 Banan ni, angl. nadalj., 1/10 - 21.00 Kri na snegu, amer. dok. serija, 3/10 - 21.55 Popmp - 22.55 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.20 Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znanost -11.40 Korak za korakom -12.05 Oprah show (ponov.) -13.20 Alf (ponov.) -13.50 Kung Fu (ponov.) -15.10 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.10 Rajska obala (nadalj.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom
-	20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Zet (film) - 22.10 Osumljeni (naniz.) - 23.00 'alo, 'alo (naniz.) - 23.35 Vražja novinarja (naniz.)
-	0.25 Klic dolžnosti -1.20 Dannyjeve zvezde
KANALA
10.20 Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znanost (naniz.) -11.40 Korak za korakom (ponov.) -12.05 Oprah show (ponov.) -13.20 'alo, 'alo (ponov.) -13.50 Osumljeni (ponov.) -15.10 Atlantis (ponov.) -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show (ponov.) -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -18.45 Čharles je glavni (naniz.) - 19.10Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Družinske zadeve (naniz.) - 20.30 Strašilo in gospa King (naniz.) - 21.20 Odklop - 21.55 Nenavadna doživetja - 22.40 'alo, 'ato (naniz.) - 23.15 Vročica noči (naniz.) - 0.05 Bergerac (naniz.) -0.55 Jezero pri Podpeči (dok. oddaja)
17.40 PORTRET MARJANCE JEMEC BOŽIČ
18.00	PO SLOVENIJI
18.40 KOLO SREČE, tv igrica
1Q i<j RKANKA
1930 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 CADFAEL, angl. nadalj.
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.50 GRACE NA UDARU, amer. naniz., 3/25 23.15 ZLATOLASKA, franc, film
SLOVENIJA !
9.00 Euronews -11.35 Tedenski izbor: Svet poroča; 12.05 Dober večer; 12.35 Faust, češ. film; 14.05 Hudsonova ulica, amer. naniz., 11/ 21; 14.30 National geographic, amer. dok. serija, 10/20; 15.20 Studio City; 16.10 Kir Royal, nem. naniz., 3/6; 17.10 Pacific drive, 46. del -17.40 Hoganova druščina, amer. naniz., 9/26 -
SREDA, 17. IX.
TOREK, 16. IX.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.05	VIDEORING
9.35 TEDENSKI IZBOR
LOVEJOY, angl. naniz., 1/13
10.25	BRUBAKER, amer. film 12.30 DOKUMENTARNA ODDAJA
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.55	TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE
14.50 TV KONFERENCA
15.40	TURISTIČNA ODDAJA
15.55	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	MED VETROM IN VODO, nizoz. naniz., 6/8
17.40	ZLATI PRAH
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	GORE IN UUDJE
21.00	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	KIR ROYAL, nem. naniz., 3/6
23.45	SVET POROČA
SLOVENIJA 1 7.15-1.30 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA 11.15 VIDEORING
11.45 TEDENSKI IZBOR
HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz., 13/25
12.30 PRELOMNI TRENUTKI ZGODOVINE, amer. dok. serija, 5/13
13.00	POROČILA
13.05 KOLO SREČE, ponov.
14.30	TEDENSKI IZBOR POLETNI FESTIVAL LENT
15.05 SLONICA ECHO, angl. poljud-noznan. serija, 2/2
17.00	OBZORNIK
17.10 OTROŠKI PROGRAM
ERAZEM IN POTEPUH, nadalj., 4/5
, 7/Lu -
18.05 Filmski triki -18.30 Karaoke -19.30 Pacific drive, 47. del - 20.00 Šport - 23.30 Evropska turneja APZ Tone Tomšič
KANALA
10.20 Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znanost -11.40 Korak za korakom (ponov.) -12.05 Oprah show (ponov.) -13.20 'alo, 'alo (ponov.) -13.50 Bergerac (ponov.) -15.10 Jezero pri Podpeči (ponov.) -15.40 Avtovizija (ponov.) -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Nora hiša (naniz.) - 20.30 Tujec čaka (film) - 22.05 Mantis (naniz.) - 22.55 'alo, 'alo (naniz.) - 0.00 Oprahinjost - 0.50 Življenje v mestu (nadalj.) -1.40 Živeti danes - 2.10 Vprašanje kave (dok. oddaja)
SLOVENIJA !
9.00 Euronews -10.35 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.35 Dlan v dlani; 13.05 Recept za zdravo življenje; 13.35 Murphy Brown, amer. naniz., 19/25; 14.00 Osmi dan; 14.30 Kri na snegu, amer. dok. serija, 3/10; 15.20 Alpe Jadran; 15.50 Banan ni, angl. nadalj., 1/10; 16.40 Simpsonovi, amer. naniz., 82/92 - 17.05 Havajski detektiv, amer. naniz., 13/25 -18.00 Dober večer -18.30 Pacifik drive, 46. del -18.55 Laško: 1. krog evropskega pokala v košarki - 20.40 Maribor: Nogomet za pokal UEFA - 22.35 Faust, češ. film
DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice,Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Marjani Pečjak iz Žužemberka. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(3) Pivo - JOŽE BURNIK S PRIJATELJI
2.	(1) Kjer ljubice spijo, so kratke noči - ANS. ROSA
3.	(5) Ne joči dekle - IGOR IN ZLATI ZVOKI
4.	(2) Ne pozabi - ANS. LABIRINT
5.	(4) Pod Gorjanci smo doma - MLADI DOLENJCI
6.	(8) Ljudje, ljubite se med seboj - SALOŠKI FANTJE
7.	(6) Laboda - ANS. LABOD
8.	(-) Spet konjičke so napregli (venček) - ANS. LOJZETA SLAKA
9.	(7) Fantje muzikantje - ANS. IVANA PUGLJA 10. (9) Dolenjski cviček - ANS. AKORD
Predlog za prihodnji teden: Srečni dan - ANS. KORENINE
f*š-----------------------------------------------------^
KUPON ŠT. 36
Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
Žreb je izmed reševalcev 18. nagradne križanke izbral Lučko Mestnik iz Slovenskih Konjic in Kristino Puhek iz Dragatuša. Mestnikovi je pripadla denarna nagrada, Puhkova pa bo za nagrado prejela knjigo. Obema nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 22. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 20*. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem
REŠITEV 18. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 18. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi:	OKTAVAN, PRIMERA,
PRORAČUN, LES, RABA, PORAZ, VIJAK, OKIT, KOL SRT, BOLIVAR, TAM, EMISIJA, ASIGNAT, NAV, VEKAČ, VDAJA, AKAD, EKRAN.
NAGRADNA KRIŽANKA 20
DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST
AVTOR:
JOŽE
UDIR
SKUPINA ZAH EVR. PLEMEN (UMIK PRED GERMANI)
REDKEJŠE
ŽENSKO
IME
PROPADLI
MARIBORSKI
INDUSTR
GIGANT
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
RODILNIK
(DRUGI
SKLON)
MANJŠI
KOS
POHIŠTVA
GOSTINSKI
DELAVEC
NAJVEČJI
MORSKI
SESALEC
IME MLAD PISATELJICE PEROCIJEVE
PRIPOVEDNA
PESNITEV
IME PEVKE PROONJ KOVE
TIPALKA PRI ŽUŽELKAH
SEMENIŠČE
GR. MIT DIONIZOVA ŽENA (NITI)
SVETIŠČE
BOGOV
SANITETNI
MATERIAL
IME VEČ POGORIJ NA APENINSKEM POLOTOKU
VEČANJE
ZARADI
NARAVNEGA
RAZVOJA
ODPORNA, A MANJ RODNA PŠENICA
FR PISATELJ (MARCEL, 1871-1922)
HRV MESTO NA ROBU POŽEŠKEGA GOROVJA
TRZLJAJ
GOSTA BOMBAŽNA TKANINA ZA BLAZINE
IGRAŠ
KARTAMI
APNENA
VODA
TUJE
MOŠKO
IME
NEKDANJI
BOLGARSKI
PREMIER
(GEORGU)
STARO
RIMSKI
SREBRNIK
VELIKA
AFRIŠKA
PTICA
INDUSTRIN
KULTURNO
SREDIŠČE
SIBIRIJE
DALMATIN SKO # ŽENSKO IME
Z^ERJE NJEM DOlO ČENA VIŠINA KAKE TOČKE
UGANKARSKO REKIAMNI USI
V o
ŠPICA
kJ *
068/323-706

DOLENJSKE jjj BELE KRAJINE j|			
	E		
■	isr^		■
fi			
		|Jo3.0 MHZ JI	


DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto
razpisuje delovno mesto
1. učitelja praktičnega pouka,
gradbeni tehnik s predhodnim poklicem tesar
Prosto delovno mesto razpisujemo za določen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po preteku roka za prijavo.
ZAHVALA
Življenje je kratko, spomini so večni.
Prezgodaj, v 61. letu, si nas zapustil, dragi mož,oče, dedek, brat in stric
ALOJZ
GORJANC
iz Tolstega Vrha
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto za trud in nego v času bolezni, g. župniku za opravljen obred, govornici za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi ter Čebelarskemu društvu Šentjernej. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Dolga leta z nami si živela, dolga leta zvesta nam bila ali smrt nas je ločila in v večnost si odšla.
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga teta
MARIJA BOHTE
iz Gribelj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje in sveče in izraženo sožalje ter vsem, ki ste našo teto pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se za poslovilne besede, ki jih je izrekla Marija štrucelj, ter domačim pevkam za lepo zapete pesmi. Hvala dr. Špecovi in patronažni sestri Minki za obiske na domu. Posebno hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoče nečakinje Marija, Anica, Zalka, Malka in Nada z družinami
ZAHVALA
v 69. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, dobri oče in stari ate
ANTON PEČAVAR
iz Kota pri Semiču 82
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih in žalostnih trenutkih. Posebno zahvalo želimo izreči dobrim sosedom, članom GD Kot-Brezje, govornikoma, cerkvenim pevcem in gospodu kaplanu, ki so pomagali pospremiti pokojnega v njegov poslednji dom.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
V SPOMIN
S cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin.
12. septembra minevata dve žalostni leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubi mož, ati, stari ata in tast
EDI
VOGLAR
iz Krškega
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje, prisrčna hvala!
Vsi njegovi
IMP PR0M0NT-ELEKTR0 SEGOVA 116 8000 NOVO MESTO Zaposlimo več KV elektro-monterjev s področja Dolenjske in Bele krajine. Informacije na tel. 068/ 322-327 ali mobitel 0609/ 649-137.
ZAHVALA
Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne kdo te vzdrami, ko zapreš oko, kadar si svojim dragim v roko segel. Nemara si za vedno vzel slovo.
Ob boleči izgubi naše drage
REZKE RADENKOVIČ
roj. LUZAR
Petelinjek 51
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa. Hvala vsem, ki ste našo Rezko imeli radi in jo spremili na njeni zadnji poti. Naj ji bo lahka domača zemlja.
Vsi njeni
V SPOMIN
Pet let mineva, odkar je odšel v pravičnejši svet moj ljubljeni mož
MATIJA
Hvala sosedom in vsem, ki se ga s prijaznostjo spominjate. Posebej hvala tudi nečakinji Marinki, ki skrbi, da na njegovem grobu gori svečka in diši cvetje.
Žalostna žena Marija Radeče, september 1997
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 43. letu nepričakovano zapustil dragi
ALOJZ
SAJE
Dol. Karteljevo 10
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za vsa izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala govorniku in vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti.
Pogrešali ga bomo.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
9. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš
ZDENKO
JORDAN
Podturn 78 a. Dolenjske Toplice
Hvala vsem, ki se z lepimi spomini nanj ustavite ob njegovem grobu in mu prinašate sveče in cvetje.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 67. letu nas je prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra
MARIJA VRČEK
roj. Bregar
Grmovlje 26, Škocjan
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darovane svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govornici za poslovilne besede in vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, ata, tast, brat in stric
ANTON
ZUPET
iz Slepška 20 pri Mokronogu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom za izraženo sožalje, podarjene sveče in cvetje. Zahvala osebju ZP Mokronog, PGD Beli Grič in vsem ostalim gasilcem, pevcem iz Mokronoga, g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala g. Mavru in Zupančiču za poslovilne besede in kolektivu Kovinoplastike Puščava. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Mimi, sin Miran in hčerka Mojca z družinama, sestra Vera ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 64. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in sestra
MARIJA
ZUPAN
roj. Berlogar
iz Gor. Podboršta 7
Z globoko žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste pokojnico spremili na zadnji poti. Še enkrat hvala!
Žalujoči: mož Polde, sin Dušan, hčerka Poldka z družino, brat Milan z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Življenje celo si garal, za svojce, znance vse bi dal.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 49. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in nečak
JANEZ
SLAK
iz Dol. Podboršta pri Mirni Peči
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za vsak storjeni korak in prevoženi kilometer, ki je bil namenjen lajšanju bolečin v času njegove bolezni. Prav lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali pokojnemu cvetje, sveče, sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju, njegovim nekdanjim sošolcem, Govedorejskemu društvu Mirna PeČ, kolektivu Beti iz Mirne Peči, duhovnikoma Za lep obred, govorniku ter pevskemu zboru iz Mirne Peči.
Žalujoči: žena Anica, sin Janez, hčerka Silva, mama, brat Martin, sestre Marinka, Lojzka, Anica in Jožica z družinami
'i , ' v:
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO ISCE - STANOVANJA - ZAHVALE - ZENITNE PONUDBE - ŽIVALI
TE0EIM ¥^i 1ANDMA
tedenski koledar
Četrtek, 11. septembra - Milan Petek, 12. septembra - Gvido Sobota, 13. septembra - Filip Nedelja, 14. septembra - Raslo Ponedeljek, 15. septembra - Nikodem Torek, 16. septembra - Ljudmila Sreda, 17. septembra - Frančiška
LUNINE MENE
16. septembra ob 20.50 - ščip
kino
BREŽICE: Od 11. do 14.9. (ob 18. uri in 20.30) ter 15.9. (ob 20.30) grozljivi film Izgubljeni svet. 17.9. (ob 20.30) komedija Sužnja ljubezni.
ČRNOMELJ: 12.9. (ob 20. uri) in 13.9. (ob 18. uri in 20.15) g^pzljivi Ulm Izgub-
ljeni svet. 14.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška ljubezenska komedija Sužnja ljubezni.
DOBREPOLJE: 12.9. (ob 20.'30) ameriška drama Sijaj. 14.9. (ob 15. uri in 20.30) ameriški akcijski film Metro.
GROSUPLJE: 12.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Metro. 13.9. (ob 20. uri) ameriška drama Sijaj.
KRŠKO: 12.9. (20. uri) in 14.9. (ob 18. uri) komedija Prijateljici. 16.9. (ob 18. uri in 20.30) grozljivi film Izgubljeni svet.
METLIKA: 12.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška ljubezenska komedija Sužnja ljubezni. 14.9. (ob 18. uri in 20.15) grozljivi film Izgubljeni svet.
NOVO MESTO: Od 11. do 17.9. (ob 16.30,18.30 in 20.30) film Možje v črnem.
RIBNICA: 13.9. (ob 22. uri) ameriški akcijski film Metro. 14.9. (ob 17. uri) ameriška drama Sijaj.
VELIKE LAŠČE: 13.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski Metro. 14.9. (ob 20. uri) ameriška drama Sijaj.
ROLETARSTVO
H Siji C IN
I ISV-V- KOVINOPLASTIKA
Novo mesto, Šentjernejska cesta 13
Razširjamo svoj proizvodni program še na
proizvodnjo PVC oken in vrat.
Zato razpisujemo nova delovna mesta:
•	DELAVEC V PROIZVODNJI (2 delavca)
•	DELAVEC NA TERENU (2 delavca) in VODJA MONTAŽE
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim časom 6 mesecev.
Osebe s podobnimi delovnimi izkušnjami in šolsko izobrazbo IV. ali V. stopnje imajo prednost pri zaposlitvi.
Pismene prošnje z življenjepisom pošljite do torka, 16.9., na naslov:
ROLETARSTVO IN KOVINOPLASTIKA MEDLE Novo mesto, Šentjernejska cesta 13
rr m	%
Ženske in moške
pričeske urejamo vsak delavnik
od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
*
Mira Rustja, s.p.
Marjana Kozine 3, Novo mesto
© 068/22-361
^	J)
um
AVTOSERVIS MURN, s.p.
Resslova 4,8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
CENTER
$ SUZUKI
•	prodaja vozil
•	rezer. deli in dodatna oprema
•	servis
•	kleparske in ličarske storitve
•	ugodni krediti 7 + 6%
Darilo od 500 do 10001 goriva za kupce nekaterih novih vozil!
*
BALENO 1.6 GLX WAGON -3&m- 25.990 + 5001 goriva + 20% popusta za klimo
V________________________________/
IDOLENJSKI LISTI
[TELEVIZIJA NOVO MESTO ]
liaVlal
s Trdinovega vrha
na kanalu
IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo meslo, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barteljf Mirjam Bezek-Jakie, Jožica Domit, Breda Dušii Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si lnlemethllp:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
DOLENJSKA.
BANKA
Posojila Dolenjske banke
Vrsta posojila	Odplačilna doba	Obrestna mera
za plačilo stroškov	do 6 mesecev	TOM + 7,5 %	.
šolanja in izobraževanja	od 7 do 12 mesecev	TOM + 9,0 %
za nakup računalniške	do 6 mesecev	TOM + 7,5 %
opreme	od 7 do 12 mesecev	TOM + 9,0 %
	do 12 mesecev	TOM +10,0%
gotovinsko posojilo	do 24 mesecev	TOM +11,0 %
	do 36 mesecev .	TOM +11,5 %
	do 48 mesecev	TOM +12,0 %
	do 60 mesecev	TOM +12,5 %
stanovanjsko posojilo	do 7 let	TOM +10,5 %
za mlade do 35 let	nad 7 do 15 let	TOM +11,0 %
stanovanjsko posojilo		
na podlagi namenskega	do 15 let	TOM + 9,5 %
varčevanja		
Informacije v kreditnih oddelkih Dolenjske banke d.d.:
Delovni čas	vsak delavnik	telefon
v Ljubljani, Tavčarjeva 7 v Brežicah, Cesta prvih borcev 42 v Črnomlju, Trg svobode 2 v Krškem, Kolodvorska ul. 1 v Metliki, Trg svobode 7 v Novem mestu, Trdinova 2 v Trebnjem, Gubčeva cesta 8	od 8. do 15. ure od 8. do 15. ure od 7. do 15. ure od 8. do 15. ure od 7. do 15. ure od 7. do 15. ure od 7. do 15. ure	061/133 31 35 0608 / 61 442 068/51 113 0608/22 762 068 / 58 132 068/391 159 068 / 44 279
kmetijski stroji
TROSILEC hlevskega gnoja in diferencial naTAM 130 prodam. »(068)83-373.	8900
TRAKTOR IMT 542. s kabino in kompresorjem, prodam. ® (0608)77-366.	8907
MOLZNI STROJ Vitex, koruzo v zrnju in silirano koruzo v sodih prodam. ® (068)27-843.	8918
ADAPTER za zakol in Zmaj 133 prodam. Franc Banovec, Dobliče 15, Črnomelj.	8920
SILOKOMBAJN Mengele 280, generalno obnovljen, in 3 komate prodam. V (068)76-178.	8958
CISTERNO za gnojnico Creina, 2200-litrsko, in nakladalno prikolico Sip, 19 m3, prodam. V (068)24-024.	8960
TRAKTOR Zetor 6245, letnik 1989, 1300 ur, in tele, staro 5 dni, prodam. * (068)45-598.	8963
CIRKULAR, priključek za BCS in dva kombajna, delovna stroja za les, potrebna manjšega popravila, prodam. ® (068)57-859.	8999
TRAKTOR TV 32 prodam. * (068) 51-064.	9034
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, s priključki, in hidravlično prešo, 200 litrsko, prodam. ® (068)81-261.	9036
KMETOVALCI! Nudimo rezervne dele za silokombajne Sip Šempeter, traktorje Tomo Vinkovič, Zetor, Ursus, Univer-zal, Torpedo, IMT, gume in akumulatorje, zgrabljače UTB- Fiat, 16.190 SIT. Agroizbira Kranj, * (064)324-802.
9042
KMETOVALCI, POZOR! Traktorji Univerzal še s popustom od 500 do 3000 DEM, ostali traktorji popust od 1 do 3 %, priključki s popustom od 3 do 20 %. Menjamo staro za novo! Rabljeni traktorji Univerzal 45 DT, Same 35, TV 732, TV 521, IMT 533. Agroavto Kranj, Ljubljanska 30, ® (064)332-111, od 8. do 16. ure.	9043
PREMIČNI PLUG Batuje, 10 col, prodam. ® (068)76-294.	9047
TRAKTOR GOSENIČAR, primeren za vožnjo in obdelavo v vinogradih, izravnavo zemljišča, kot buldožer ali za kopanje ozkih jarkov, prodam. ® (068) 81-116.	9064
TRANSPORTNI TRAK za koruzno si-lažo, dolžine 9 m, prodam. ® (068)83-522.	9104
TRAKTOR TV 523 in prikolico prodam. ® (068)48-302 ali (0609)624-044.
9143
kupim
NUDIMO NAJVEČ IN TAKOJŠNJE PLAČILO za delnice Krke B, Petrola B, Pivovarne Laško in Uniona, Save Kranj, Fructala, Droge Portorož in pooblaščenih investicijskih družb. * (064)361-300.
8141
DELNICE - AKTUALNO! Nove cene delnic podjetij Krka, Petrol, Laško, Sava, Color, Gorenje, Interevropa in drugih. Gotovino izplačamo takoj! Pridemo tudi na dom. * (0609)639-664, od 8. do 20. ure, ali (061)16-86-055.	8198
CERTIFIKATNE DELNICE Krke, Petrola, Pivovarne Laško in Uniona, Gorenja ter ostale odkupimo za gotovino in pridemo na dom! ® (041)669-221.
8721
DIATONIČNO HARMONIKO, cis, fis, ha, kupim. * (068)49-163.	8917
KAMIN, trajno žrečo peč ali štedilnik na drva kupim. * (068)65-762.
8956
VEČJO KOLIČINO grozdja šmarnice in puhalnik Grič kupim. ® (068)22-440.	8961
PLUG POSAVEC, 10 col, dobro ohranjen, kupim. ® (068)78-493. 8965 NOVO GUMO Michelin MXL 165/70 R 13 kupim. « (068)68-218.	8983
10 M bukovih drv kupim. ® (068)21-175.	9024
UGODEN ODKUP DELNIC Krke, Gorenja, Petrola, Save in skladov! Gotovina takoj! ® (0609)651-646.	9068
NUDIMO NAJVEČ IN TAKOJŠNJE PLAČILO za delnice Krke B, Petrola B, Pivovarne Laško in Uniona, Sava Kranj, Fructala, Droge Portorož in pooblaščenih investicijskih drižb. ® (064)361-300.
9075
GROZDJE ŠMARNICE na trti kupim, prodam pa avto AX, letnik 6/92, diesel. ® (068)24-320.	9096
50 BAL slame kupim. ® (068)85-684.
9114
UGODNO ODKUPIM delnice Krke, Petrola, Save, Uniona, Colorja, Pivovarn Laško in Union idr. Plačam z gotovino! ® (068)324-297.
9116
motorna vozila
GOLF JX D, letnik 1987, bel, ugodno prodam. ® (0609)628-851.	9052
MAN 22.281,letnik 1984, in prikolico ITAS,dvoosno,prodam. ® (068)83-789.
AX, letnik 1990, prevoženih 88.500 km, bež, 5V, registriran do 5/98, lepo ohranjen, prodam za 4800 DEM « (0608)20-056.	8894
Z 101 GTL, letnik 1985, registrirano do 5/98, dobro ohranjeno, prvi lastnik, 58.000 km, prodam. * (068)48-413.
8897
Z 128, letnik 1987, prodam. Jože Turk, Mali Orehek 12, Novo mesto.
8901
Z 750, letnik 1985, neregistriran , bel, prodam. * (068)323-468.	8903
MITSUBISHI LANCER 1500 GLX, letnik 1988, registriran do 8.4.1998, dobro ohranjen, prodam. « (068)25-278.
8916
JUGO 55, letnik 1989 in daihatsu cha-rade, letnik 1993, registriran do 6/98, ugodno prodam. Anton Pungarčič, Pri-lipe 14, Brežice.	8923
JUGO SKALA 55, letnik 1990, spredaj karamboliran, celega ali po delih prodam. ® (068)21-390.	8925
LADO SAMARO, letnik 1988, registrirano do 3.2.1998, generalno obnovljeno, prodam. Milan Bojane, Hmeljčič 17, Mirna Peč.	8929
ZARADI smrtnega primera v družini prodamo odlično ohranjen in garažiran nissan, letnik 4/94, prevoženih 46.200 km, 1400 ccm, 76 KM, in novo etažno peč za centralno kurjavo. ® (068)27-466.
8954
R 19 GTS, letnik 1989, registriran do 5/98, prodam. «(068)84-109.	8964
Z 128, letnik 1988, belo, prvi lastnik, ugodno prodam. Janez Conta, Tolsti vrh 1, Šentjernej.	8981
AX 1.1 allure, letnik 1992, registriran do 7/98, prodam. »(068)21-120. 8982 AUDI 80 D, letnik 6/88, 78.000 km, prvi lastnik, odlično ohranjen, prodam za 15.500 DEM. ® (0608)67-404. 8992 LADO SAMARO, rdečo, letnik 1987, 3V, lepo ohranjeno, prodam.«(068)57-628.	8995
ŠKODO 105 L, letnik 1988, 41.000 km, registrirano do 7/98, garažirano, ugodno prodam. ® (068)51-768. 8996 DAIHATSU APPLAUSE, kovinsko siv, prvi lastnik, letnik 1990,100.000 km, ugodno prodam. ® (068)322-331. 8998 FIAT PUNTO 55 S, letnik 1996, karamboliran, ugodno prodam ali menjam. «(068)26-022.	9003
FORD FIESTO 1.1 CLX, letnik-1990, 75.000 km, na novo registriran, servisna knjižica, 5V, kovinske barve, prodam.« (068)73-401.	9008
GOLF JGL D, S paket, letnik 1985, registriran do 6/98, rumen, zelo lepo ohranjen, 118.000 km, redno servisiran, prodam. ® (061)785-181.	9011
Z 101,4/84, brezhiben, registriran do 4/98, prodam. ® (068)75-569, po 16. uri.
9015
R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 5/98, v odličnem stanju, svetlo modre barve, prodam. « (068)49-525. 9017 R 19 1,8 RT, letnik 1993, registriran za celo leto, prevoženih 89.000 km, prodam za 14.300 DEM. * (068)73-720. 9018 R 5, letnik 1993, rdeč, registriran do 3/98, prodam. * (068)49-495.	9019
JUGO 65, letnik 12/89, rdeč, prodam. * (068)75-297.	9049
OPEL KADETr 1.5 TDI, letnik 1990, servisna knjižica, prodam. * (068)22-865, popoldan.	9054
FORD FIESTO 1.4 S, letnik 1990, črn, temna stekla, 80.000 km, prodam ali menjam. * (068)24-875 .	9060
ŠKODO FAVORIT, letnik 12/92, prodam. Alojz Kos, Šentjurij 12, Mirna Peč.	9065
MOTORNO KOLO Honda CBR 600 F, letnik 1988, rdeče-črno, prodam. ® (0609)617-235 .	9072
ALFA ROMEO 1.33, letnik 12/86, prodam za 2500 DEM * (068)75-068.
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1985, registriran do 8/98, prodam. » (068)60-521.	9079
GOLF 1.3, letnik 1981, prodam za 900 DEM. « (0608)51-094	9080
R 19 1.4 RT, letnik 1993, in 126 P, letnik 1989, prodam. * (068)89-162.
9086
GOLF JX D, letnik 1989, registriran do 12/97, ugodno prodam. ® (068)85-705.	9087
FIAT 126 P, letnik 1989, registriran do 6/98, 50.000 km, prodam. * (068)83-393.	9091
R 4 GTL, letnik 1990, kotno sedežno garnituro, otroško kolo in barvni televizor prodam. * (068)85-608 .	9099
R 19 GTS) letnik 1990, registriran do 6/98, kovinsko sive barve, lepo ohranjen, prodam. ® (068)84-295.	9100
CLIO 1.4 RT, letnik 1996, servisna knjižica, 18.000 km,in clio 1.2 RN,letnik 1993, rdeč, 62.000 km, prodam. ® (068)83-724 ali 81-488.	9101
JUGO 45, letnik 2/88 , 71.000 km, prodam. «(068)73-132.	9107
R 5, letnik 1993,66.400 km, registriran do 8/98, prodam. « (068)75-180. 9117 PASSAT 1.8, letnik 1993, registriran do 7/98, črn, prodam. « (0608)87-615.
9119	♦
BMVV 323 i, letnik 1982, registriran do 3/98, odlično ohranjen, prodam. * (068)67-326.	9120
R 19 CSE, letnik 1991,78.000 km, kovinsko temno zelen, dodatna oprema, nujno prodam. * (068)73-770. 9121 VW JETTO 1600 D, letnik 1989,
155.000	km, prodam. » (068)65-136.
9124
CITROEN BX 1.4, letnik 1985,
110.000	km, registriran do 5/98, zelo le-
po ohranjen, prodam. * (068)323-356, popoldan, Greta.	9127
FORD ESCORT 1.4 i, letnik 1989,
91.000	km, bel, CZ, električni pomik stekel, prodam. « (068)49-715.	9130
LADO 1200, letnik 1987, registrirano do 19.12.1997, ugodno prodam. * (068) 57-656.	9135
AX 1.1 first, letnik 1994, višnjeve barve, 37.000 km, prva lastnica, prva barva, prodam. ® (061)1581-371.	9136
ŠKODO 120 L, letnik 1988, registrirano do 7/98, prodam. ® (068)81-694.
9140
Z 850, letnik 1985, oranžno, zelo dobro ohranjeno, registrirano do 1/98, prodam za 1000 DEM. ® (068)59-694.
9142
JUGO KORAL 45, letnik 1989, odlično ohranjen, prodam za 1900 DEM. ® (0608)74-086.	9148
R MEGANE 1.6 e, rdeč, star 15 mesecev, garažiran, prodam. * (068)24-837.
9150
LADO SAMARO 1300, letnik 12/93,
50.000	km, prodam. * (0608)80-462, po
16. uri.	9154
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 5/98, prodam * (068)83-473.	9155
R 11, letnik 1984, registriran do 2/98, in traktor IMT 555, letnik 1980, zelo dobro ohranjen, prodam. «(068)53-803.
9157
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
i
l
i
Ime in priimek: ............................................... j
I
Ulica in kraj:	.. .■.........................................  i
Pošta: ........................................................ i
Naročniška številka:	..................... Podpis:
i
Datum:......................................................... j
OPEL ASCONO 1.3 S, letnik 12/83, registriran do konca decembra 1997, ugodno prodam, « (068)57-491.	8343
obvestila
SPREJEMAMO NAROČILA za bele piščance ter prodamo kombajn Deutz Fahr M 770, z obema adapterjema. ® (0608)89-038.	8933
FRIZERSTVO MARIJA iz Vavte vasi obvešča stranke, da bodo brezplačni pregledi lasišča 16. septembra popoldan.
9045
preklici
ANA KOCJAN, Klenovik 6, prepovedujem vožnjo po moji parceli v Zburah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.	8969
MAJDA STERMEC, Vavpča vas 5, prepovedujem vožnjo po moji parceli št. 1304/2, Viktorju Novaku, Vavpča vas 11, Dobrnič.	9000
OPOZARJAM DOTIČNE, ki širijo nesramne laži in ogovarjajo, da jih bom sodno preganjal. Boris.	9061
AVTOPREVOZNIŠTVO Andrej Divjak, s.p., Dol. Prekopa 19 a, Kostanjevica, obveščam, da zapiram dejavnost, registrirano pod Avtoprevozništvo Andrej Divjak, s.p., Dol. Prekopa 19 a, Kostanjevica na Krki, in sicer s 30.9.1997.
9132
pohištvo
KOTNO sedežno garnituro, raztegljivo v dvojno ležišče, ugodno prodam. ® (0608)77-479.	8908
DVE ENAKI otroški posteljici z jogiji in več kosov rabljenega pohištva prodam. ® (0608)64-096.	8921
OTROŠKO POSTELJICO in voziček s košaro, oboje dobro ohranjeno, proda po polovični ceni mama zdravnica. ® (068)69-313.	8930
ODLIČNO OHRANJEN kavč in 2 fo-telja prodam. ® (068)322-902.	8941
RAZNO POHIŠTVO in drugo zaradi selitve prodam. ® (068)321-691.	8949
POSTELJICO z jogijem ter odejico prodam. Marjetka Klemenčič. ® (068) 42-490, popoldan.	8973
ZIBELKO z jogijem v rjavi barvi prodam. ® (068)85-660.	9070
posest
STARO HIŠO na Mirni, Podlog 11, z zemljiščem, 2400 m2, prodam za 20.000 DEM. Ogled v soboto in nedeljo. ® (061)158-28-79.	8909
OPUŠČENO KMETIJO na dostopni razgledni legi, do 10 km od avtoceste Ljubljana -Zagreb, kupim. ® (061)1311-107, Laznik, služba, od 8. do 15. ure.
V	NOVEM MESTU prodam parcelo,
1000 m2, za 15.000 DEM. ® (068)22-924.	8927
V	NEPOSREDNI BLIŽINI Metlike
na atraktivni lokaciji ob glavni cesti zelo ugodno prodam starejšo hišo, primerno tudi za dejavnost. ® (068)58-280 ali 60-539.	8931
VINOGRAD na Vinjem vrhu, 12 a, na žici, prodam. Možna gradnja. Marjan Mesojedec, Drama 27, Šentjernej. 8945
STANOVANJSKO HIŠO z vrtom v Krmelju,prodamo. ® (0608)84-057, dopoldan, (0608)84-018, popoldan. 8987
Klub za konjski šport Šentjernej oddaja v najem najboljšemu ponudniku gostinski lokal na hipodromu v Šentjerneju. Ponudbe pošljite na naslov: Klub za konjski šport Šentjernej, p.p., 8310 Šentjernej, do 25.9.1997.
Informacije na telefon (068) 81-135 J
V NAJEM oddam gostinski lokal blizu Novega mesta. ® (068)21-043.
NJIVO, 30 a, ob asfaltni cesti, prodam, oddam pa prijaznega psa, mešanca med ovčarjem. ® (0608)78-368.	8997
Gradbeno parcelo, 762 m2,
vodovod, telefon, elektrika, asfalt ob parceli, prodam. ® (068)73-219.	9025
DVE PARCELI vinograda z zidanico po 6 a, grozdje in vino šmarnico ter hladilnik Bira Gorenje, 115 x 50 x 52, prodam. ® (068)79-692.	.9028
ŠMARJETA, v lepem, urejenem naselju prodam nedograjeno, delno vseljivo hišo (asfalt, telefon). ® (061)817-204 ali (068)73-334.	9125
STARO STAVBO, lahko tudi ruševino, z nekaj zemlje, na Dolenjskem, ob cesti, kupim. * (068)323-824.	9126
prodam
PREŠO ZA GROZDJE prodam za 33.000 SIT. ® (068)25-577.	8895
KVALITETEN CVIČEK prodam ® (068)24-456.	8896
RDEČE VINO prodamo po 120
SIT/1. ® (0608)79-809.	8898
KAKOVOSTNO belo vino rizling, pinot in rdeče vino prodam. ® (068)26-891.	8899
DALJINSKI TELEFON, dometa do 30 km, pralni stroj in dvojni plinski kuhalnik prodam. ® (068)25-662.	8902
SENO prve in druge košnje, balirano in razsuto, možna dostava, ter jelševa drva
prodam. ® (061)781-425.	8904
VINO ŠMARNICO in krompir za ozimnico prodam. ® (068)85-839. 8906 GROZDJE, belo, na rastilu, in belo vino prodam. ® (068)52-603.	8911
HRASTOV SOD, 500- ali 600 -litrski, odličen, prodam. ® (068)323-290. 8912 VINO CVIČEK in belo, brez samorodnice ter 3 kom. rabljenih vrat in 2 kom. oken orodam. ® (068)76-373. BATNI KOMPRESOR Omega Air,
300 litrov, pretok 650 l/min, nerabljen, prodam za 300 DEM. ® (068)326-157.
EKSCENTRIČNE strojne škarje za pločevino, 2 m x 3 mm, in ekscentrično stiskalnico (štanco), 45 t, oboje zelo ohranjeno, prodamo. Kop Longar, d.o.o., ® (068)83-147.	8915
SOBNI invalidski voziček (tudi za na asfalt) ugodno prodam. ® (068)44-553.
8919
VINO, namizno belo, po 300 SIT in slivovko po 800 SIT prodam. ® (068)60-460.	8922
ZBIRALCI STARIN! Prodam glavo šivalnega stroja Singer, star cca 100 let. ® (068)68-644.	8924
MALO RABLJEN sod, 1100-litrski, vino, belo in rdeče ter žganje prodam. ® (068)25-550.	8928
GROZDJE žametne črnine in frankinje ter 2 hrastovi novi preši za grozdje prodam. ® (068)68-203.	8934
CVIČEK in koruzo v zrnju prodam. ® (0608)87-611.	8935
GROZDJE šmarnice prodam. ® (068)73-228.	8936
GROZDJE šentlovrenko prodam. ® (068)59-082.	8937
5 CM hrastove plohe, zapravljivčka in silažno koruzo prodam. ® (068)30-156.
8939
ZA IMV KOMBI, letnik 1986, poceni prodam kompletni motor z menjalnikom, vsa stekla, leva in desna vrata, sedeže in streho. ® (0608)42-171, popoldan.	8940
IOOlLITRSKO prešo za grozdje, novo, prodam za 50.000 SIT. ® (061)310-871.
8943
KVALITETNO VINO cviček in koruzo, naravno sušeno, prodam. ® (0608) 59-435, popoldan.	8944
200 LITROV namiznega belega vina in potopni hladilnik za mleko prodam. ® (068)45-446.	8947
HRASTOVO KAD, 1200-litrsko, novo, prodam. ® (068)40-135.	8948
NA RASTILU prodam mešano grozdje šmarnico in drugo prodam ali menjam za telička ali koruzo. ® (068)73-443.
8951
PLANIRNO DESKO, vrtljivo, in elektromotor, 7.5 W, prodam. Ivan Pisek, Orehovec 53, Kostanjevica, ® (0608)87-649.	8952
« TRIFAZNI ELEKTROMOTOR, hladilnik in kompresor prodam. ® (068)79-763 ali (0609)621-512.	8953
BELO GROZDJE prodam. ® (068) 67-295.	8955
GROZDJE ŠMARNICE ugodno prodam. ® (0609)638-836, zjutraj in zvečer.
8959
VINO CVIČEK in grozdje žametne črnine in frankinje prodam. ® (068)42-598.	8962
OVES in žitni kombajn z grebenom 3 m prodam. Karol Miklavčič, Gor. Brezovica 20, Šentjernej.	8967
STREŠNO KRITINO Strešnik, za cca 180 m2, s krajniki in slemenjaki, ugodno prodam. * (068)58-034, dopoldan, 59-555, popoldan.	8971
AGREGAT TOMOS, 600 W, in 250-litrski sod za vino, hrastov, prodam. ® (068)85-767.	8975
AVTOPRALNICO Jeklo Ruše ugodno prodamo. Avtomoto, d.o.o., Zvvittro-va 1, Novo mesto, ® (068)322-159.
8976
1100-LITRSKI hrastov sod za 15.000 SIT in stiskalnico za grozdje za 27.000 SIT prodam. ® (068)67-367, zvečer.
8980
APARAT za avtogeno varjenje, rezanje, prodam. ® (068)44-878.	8984
4 HRASTOVE SODE, 2 po 300 litrov,
1	za 200 litrov in 1 za 60 litrov, prodam. ® (068)57-502.
LIČKALNIK, drva, frezo D, 14 KM, s priključki, prodam. ® (068)65-434.
MEŠANO rdeče vino po 150 SIT prodam. ® (0608)69-528 ali (0608)64-365, zvečer.	8991
2000 KG koruze v zrnju prodam. ® (068)73-634.	9002
TRGATEV ŠMARNICE na Ljubnu prodam. ® (068)79-605, po 20. uri.
9004
KORUZO za siliranje, 0.5 ha, ter cepljeno grozdje, belo in žametno črnino, prodam, « (068)47-645.	9006
GROZDJE šmarnice in vino prodam. Staniša, Vinja vas 34 A, * (068)89-717.
9014
DIATONIČNO harmoniko, staro 6 mesecev, duri C,F,Bc, prodam. ® (068) 44-417.	9016
15 m3 DRV prodam. ® (068)78-526.
9021
17 m BUKOVIH DRV prodam. S (068)324-579.	9023
ZABOJČKE za krompir in jabolka prodam po 350 SIT ter košare in žganje prodam. * (068)89-095.	9026
SODA,60- in 100- litrska, ter dvodelno RF' pomivalno korito ugodno prodam. ® (068)22-384,	9027
SODE, 100 do 300 litrske, prodam. ® (068)23-551.	9032
CEPLJENO belo grozdje in krompir sante prodam. ® (068)52-131.	9035
TRGATEV na Stražnjem Vrhu prodam. ® (068)52-433.	9037
OPAŽ, 690 SIT z dostavo, smrekov, suh, prve klase, in talnega po 1.150 SIT prodam. ® (063)451-082, Andrej. 9039 RABLJENO vinsko posodo (sode in kadi) prodam. ® (068)81 -492.	9041
SINTHESYZER YAMAHA PSR 210, 5 oktav, 100 zvokov, ritmi, ohranjen, ugodno prodam. ® (0608)87-716. 9044 RDEČE in belo grozdje ugodno prodam. ® (068)41-074.	9048
VINO ŠMARNICO po 90 SIT in grozdje šmarnice po 25 SIT prodam. ® (068)75-550.	9051
KRITINO SALONIT, novo, 8-valno, in slemenjake ugodno prodam. ® (068) 52-909.	9053
GROZDJE, rumeno šmarnico in strešne letve, 5x3 cm, prodam. ® (068)84-272 ali 25-254, po 19. uri. 9057
OBDELAN LES za ostrešje, enovalno betonsko kritino in nažagana drva, suha, prodam. * (068)73-104.	9058
JEDILNI KROMPIR sante prodam. ® (068)42-956.	9059
STISKALNICO ZA GROZDJE Gorenje Muta in mizarski stroj s tremi operacijami, 400 mm delovne širine, prodam. ® (068)85-698.	9062
VINO ŠMARNICO prodam po 110 SIT. ® (068)78-427.	9063
BELO in rdeče vino iz grozdja kvalitetnih vrst ugodno prodam. ® (068)42-356.	9066
7 M3 hrastovih plohov in 1 m3 plohov divje češnje prodam. Lešje star 2 leti. ® (068)42-058, po 15. uri.	9067
GROZDJE šmarnice in vino šmarnice prodam. ® (068)65-012.	9076
GROZDJE beli pinot, pozneje pa še laški rizling, kraljevino in žametno črnino, prodam. ® (068)76-414.	9078
DOMAČE ŽGANJE in konec meseca neškropljena jabolka domače sorte prodam. ® (068)22-025.	9082
KORUZO za silažo ali za zrnje prodam. ® (068)78-662, popoldan. 9083 BUKOVE kalane metre ali nažagane zelo ugodno prodam in dostavim na dom. ® (068)322-754.	9084
SOD za belo vino, 440 1, prodam. ® (068)73-451.	9089
RAZNO RABLJENO GOSTINSKO OPREMO prodam. ® (068)21-764, po 16. uri.	9090
LEPO silažno koruzo prodam. ® (068)44-383.	9092
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, opremljene, ugodno prodam. Možnost dostave in montaže. ® (061)751-432 ali (061)751-425.	9094
10 M bukovih drv, parceli, velikosti 86 a in 17 a, prodam. Parceli sta ločeni. ® (068)83-502.	9098
ŠROT AR za mletje žita, žago za obža-govanje grušta, hrastove sode in 3 desetdnevne teličke prodam. ® (068)26-726.	9102
NOV KLARINET Amati Special, novo 120-basno klavirsko harmoniko Deli-cija in agregat Honda, 1500 W, prodam. ® (068)87-214.	9103
VINO ŠMARNICO, 2 m3 bukovih, 3 m3 češnjevih in 4 m3 hrastovih plohov, 5 cm, ter 2 m3 smrekovih plohov, 8 cm, prodam. ® (068)65-624.	9105
SUHA bukova drva prodam, kupim pa klavirsko harmoniko, 72- ali 80-basno. ® (068)49-426.	9106
DOBRO belo vino prodam po 100 SIT. ® (068)25-044.	9108
GROZDJE šmarnico, otelo ter žametovko, frankinjo in rdeče vino prodam. ® (068)42-929.	9109
GROZDJE šmarnico prodam. ® (068)83-211, popoldan.	9110
SONČNE CELICE, komplet, ki pro-izvajajo električno energijo za osvetlitev vikend hišice, brunarice, garaže ali čebelnjake prodam. Delujejo tudi pozimi! ® (068)40-034.	9111
GROZDJE šmarnico prodam. ® (068)78-595.	9112
BELO in črno grozdje, šmarnico ter breje ovce prodam. ® (068)89-592.
9113
BRIKETE za kurjavo iz bukovega lesa ugodno prodam. ® (068)53-771.	9115
BUKOVA DRVA, suha, 10 m, prodam. ® (068)323-290.	9122
KORUZO v zrnju ter tepkovo žganje prodam. ® (068)42-193.	9123
CEPLJENO mešano grozdje in rdeče vino prodam. ® (068)42-071.	9138
POCENI PRODAM nov hrastov »ponk«. Tone Premru, Gruča 1, Šentjernej.	9139
BELO IN RDEČE grozdje prodam. »(068)59-634.	9141
70 LITROV vina frankinje in 400 litrov cvička prodam. ® (0608)75-190, zvečer	9144
200 LITROV rdečega vina in 100 litrov domačega žganja prodam. ® (0608)75-296.	9145
GROZDJE ŠMARNICO in 70 a koruze na rastilu prodam. ® (0608)33-628.
9147
STARINE, kredenco, mize, stole, omare, poslikano skrinjo, potovalni kovček, kolovrat, vprežne sani in okrasne predmete prodam. ® (0608)62-687.
GROZDJE GAME in druge vrste prodam. ® (068)68-158.	9151
2800 KOM. strešne opeke Mediteran, stare 10 let, ugodno prodam. ® (0608) 65-547.	9152
PREŠO na kamen poceni prodam. ® (068)76-165.	9153
razno
APARTMAJE v Novalji na otoku Pagu, v neposredni bližini morja, vam nudimo po posezonskih cenah. ® 0038553 661-458 ali 0038553 661-963.	8547
2	OTROKA sprejmem v varstvo. ® (068)25-492.	8926
INŠTRUKTORJA matematike za višjo strojno šolo (odvod, integral, vektorji) iščem. ® (068)75-638.	8938
NA UGODNI LOKACIJI oddamo v najem poslovni prostor, primeren za trgovinsko ali podobno dejavnost, v izmeri 10m2. Možna uporaba večjih parkirnih prostorov. Avto moto, d.o.o., Zwittrova 1, Novo mesto, «(068)322-159.	8977
V	NOVEM MESTU oddam v najem
poslovni prostor, 20 m2. ® (068)323-785 ali (0609)638-734.	9013
V	NOVEM MESTU oddam poslovni
prostor, 35 m2, za kakršnokoli dejavnost ali skladišče. ® (068)89-804	9056
OPAŽNE PLOŠČE, plohe in kovin-ske punte ugodno posodim ter prodam peč za CK za 10.000 SIT. ® (068)342-506.	9093
PREHRAMBENO TRGOVINO v obratovanju (ali podobno) na dobri lokaciji oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku.	9131
ZDRAVIM čustvene težave (stres, strah, žalost, skrb, jezo, ljubosumje, zavist, depresijo, bulimijo, anoreksijo, živčnost idr.). * (068)28-250.	9156
službo dobi
V OKREPČEVALNICI iščemo natakarico in kuharico, redno ali honorarno. ® (068)65-863 ali 21-279.	8950
NATAKARICO zaposlim. * (068)42-117.	8978
ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo dekle za delo v strežbi in KV kuharja. ® (068)57-502.	8985
KOLIKO TRUDA ste pripravljeni vložiti za cca 4000 DEM mesečno? Zahtevamo, da ste urejeni, dinamični, komunikativni in brez večjih obveznosti! ® (068)81-536.	9029
r Natakarico zaposli N B0
<Z7T
na Novem trgu v Novem mestu. Informacije po mobitelu
,	0609/628-385
BAR BOTER išče prijetno dekle za strežbo v lokalu ob vikendih. ® (068) 342-115 ali (0609)628-416.	9030
ŠIVILJO za šivanje otroške konfekcije iščemo. Možnost zaposlitve. ® (068) 22-981.	9046
ZA AKVIZITERSKO PRODAJO nagrobnih sveč honorarno ali redno zaposlimo komunikativne moške ali ženske z lastnim prevozom. ® (0609)622-668.
V KAVA BARU v Novem mestu zaposlimo natakarici. ® (068)321- 495, dopoldan, 22-748, popoldan.	9095
NATAKARICO in prodajalko s prakso zaposlimo. ® (068)321-520, dopoldan.	9097
ZA 70.000 SIT tedensko pokličite na »(0609)649-085.	9133
K SODELOVANJU vabimo sodelavce za vodenje in trženje zavarovanj večih zavarovalnic. Prijave s kratkim življenjepisom, naslovom in telefonom pošljite na naslov: PRIMIT, d.o.o., Dunajska 58, 1000 Ljubljana.	9134
službo išče
DEKLE išče zaposlitev. Ob delu študira za ekonomsko-komercialnega tehnika. ® {068)24-436.	8993
LAŽJE DELO na vrtu, dvorišču, sekanje drv ali kaj podobnega iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	9137
stanovanja
SLOVENSKO-FRANCOSKO PODJETJE potrebuje za več let za krajša in daljša obdobja stanovanja, stanovanjske hiše, garsonjere. Plačilo v gotovini! Ponudbe pošljite do 15.9.1997 na naslov: Room, d.o.o., p.p., 8321 Brusnice. 8942
ENOSOBNO STANOVANJE v Krškem, peto nadstropje, 42 m2, telefon, CK, KATV, dvigalo, prodam. ® (0608)
31-	910, zvečer.	8974
V	SEVNICI prodam pritlično stano-
vanje, novejše, lepo ohranjeno, primerno za otroke, starejše ali lažje invalide. ® (0608)42-036.	9001
V	KRŠKEM prodam dvoinpolsobno stanovanje. Cena 65.000 DEM. ® (0608)
32-	660.	9022
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu najamem. ® (068)324-396.	9069
TRISOBNO STANOVANJE v Smreč-nikovi ulici prodam za 97.000 DEM. ® (068)78-150.	9071
V	SMREČNIKOVI ULICI v Novem
mestu prodamo trisobno stanovanje, 73 m2, v odličnem stanju, CK, telefon. ® (068)78-030 ali (0609)643-999.	9073
DRUŽINA vzame v najem stanovanje ali hišo v Novem mestu ali bližnji okolici. ® (068)322-952.	9088
STANOVANJE v Mirni Peči oddam. ® (068)78-542, zvečer.	9128
V •	1 •
živali
BIKA, težkega 650 kg, prodam S (068)83-789.
4 KOZE, dobre mlekarice, prodam po ugodni ceni. ® (068)76-304.
3	KOZE in kozla srnaste pasme brez rogov prodam. ® (068)66-523.	8932
KRAVO za zakol prodam. Kavšek, Dol. Težka Voda 21, S (068)89-565.
8946
6 TEDNOV starega telička sivca in mlado kravo prodam. S (068)89-112.
8957
KRAVO SIMENTALKO za zakol prodam ali menjam za brejo telico ali kravo. ® (068)42-720.	8966
ČRNO-BELO TELICO, brejo 6 me-secev, v A-kontroli, prodam. * (068)81-769.	8968
9 TEDNOV starega sivega bikca in harmoniko Melodija, 48-basno, ugodno prodam. * (068)48-687.	8970
ZARADI BOLEZNI prodam kravo sivko s 7 dni starim teličkom. Karel Mirtič, Sela 39, Straža .	8972
20 JARKIC, starih 6 mesecev, začetek nesnosti, prodam. * (068)24-875. 8979 PLEMENSKEGA OVNA, starega 8 mesecev, prodam ali menjam za ovco. * (068)342-506.	8990
PUJSKE, stare 8 tednov, in 400 litrov cvička prodam. ® (068)81-181.	8994
KRAVO FRIZIJKO s teletoip in dobro vino šmarnico ugodno proHam. » (068) 89-830.	9005
KRAVO SIVKO, plemenskega kozla in kozličke prodam. ® (068)65-108.
9007
2 PRAŠIČA, cca 120 kg, in mlin kladi-var prodam. ® (068)40-164.	9009
TELIČKO, staro 10 dni, prodam. ® (068)76-291.	9010
2 BREJI telici frizijki prodam. ® (068)30-279.	9012
TELICO sivko, brejo 8 mesecev, težko 500 kg, prodam. ® (068)73-340.	9020
TELIČKE, od 200 DEM dalje, kravo za zakol in mlin s pecljalnikom prodam. ® (068)40-005.	9031
2 ČRNO-BELA bika, težka cca 350 kg, in 20 m drv prodam. * (068)66-512.
9033
KRAVO, brejo v osmem mesecu, grozdje amerikan in šmarnico prodam. ® (068)45-542.	9038
PURANE, samce, težke 12 kg, bomo prodajali 13.9.1997 na sejmišču v Šentjerneju. Cena 4000 SIT/kom. Naročila sprejemamo na * (067)88-058 ali (067) 88-114.	9040
BIKCA, črno-belega, starega 1 teden, prodam. * (068)64-372.	9077
TELIČKO SIVKO, staro 1 leto, težko ccda 300 kg, prodam. * (068)81-687.
9081
DVA PRAŠIČA, težka 80 do 150 kg, prodam. ® (068)76-554, zvečer. 9085 2 KOZLIČKA in kozico prodam. « (068)83-589.	9118
PUJSKE, stare 10 tednov, težke 25 kg, prodam. * (068)73-317 ali 76-696.
9129
KOZO molznico ugodno prodam. ® (0608)82-787.	9146
ženitne ponudbe
SEM FANT, star 29 let. Imam novo hišo in avto in sem zaposlen. Imam tudi nekaj zemlje. Spoznati želim dekle. Šifra: ..BODIVA SREČNA«.	8988
51-LETNI MOŠKI želi spoznati žensko z avtom. Šifra: »MARIJAN«. 9055
POPRAVEK
Pri zahvali za pokojno VIDO DRAGOSAVAC je prišlo do napake pri navedbi žalujočih. Pravilno je: mož Branko, sestra Marija, Dunja in Mica, družine: Dragosavac, Ludanji in Jo-vin iz Beograda, Bogdanovič in Molnar iz Zagreba ter Grubič in Basta iz Karlovca. Za neljubo napako se opravičujemo!
TERMOELEKTRARNA BRESTANICA
RAZPISUJE
javno prodajo (dražbo) naslednjih osnovnih sredstev:
1.	stružnica PRVOMAJSKA, tip: TS - 3/2000, letnik 1955 Izklicna cena: 100.000 SIT
2.	osebni avto RENAULT 4, letnik 1991, v voznem stanju (110.000 km)
Izklicna cena: 140.000 SIT
Javna dražba (licitacija) bo v ponedeljek, 15.9.1997, ob 8. uri v prostorih elektrarne. Ogled je mogoč v petek, 12.9.1997, od 12. do 14. ure.
Dražitelji plačajo 10-odst. varščino pred licitacijo. Vse pripadajoče davščine plača kupec. Kupec mora v 3 dneh po končani dražbi skleniti pogodbo in plačati kupnino.
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po tp 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
KAKOVOST 2000 Podjetje za raziskave, razvoj, svetovanje in izvajanje storitev, Novo mesto, d.o.o. Tavčarjeva 2 8000 NOVO MESTO fr /fax: 068/341-111	Podjetje je specializirano za: •	izgradnjo sistemov kakovosti po zahtevah mednarodnih standardov ISO-9000 (9001, 9002 ali 9003) •	presoje (auditiranje) sistemov kakovosti •	izobraževanja iz kakovosti in ostalih področij (FMEA, SPC, AUDITI, TRP, TIMSKO DELO, PROJEKTNO VODENJE...) ZAHTEVAJTE KATALOG IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 •B 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
PANASONIC FAKSI, TELEFONI, CENTRALE GSM FENIX TRADE, d.o.o. Kandijska 20, Novo mesto	faksi do 56.500 + p.d. telefoni od 7.490 GSM 79.990 + p.d. •B 068/322-126 fax: 068/322-145
I.S.E.R. Jakčeva 12, Novo mesto fr /fax 342-434	RAČUNALNIŠKA ŠOU ZA OTROKE IN MUDIN0 Vpis v zečetno, nadaljevalno in izpopolnjevalno stopnjo za šolsko leto 1997/98 vsak dan od 7.30 do 15. ure. Pričetek šole 22.9.1997.
TRAKTORJI IMT Ugodne cene in kreditni pogoji •B 064/211-891; 064/222-097 •	UGODNI NAKUP TRAKTORJEV - IMT 539: 12.200 DEM; IMT 549 4x4: 21.900 DEM; IMT 560 4x4: 28.565 DEM Akcijska ponudba IMT 577 4x4 (100 ur): 17.100 DEM. DOBAVA TAKOJ. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER IMT PROIZVODOV ZA SLOVENIJO: GOST LINE, d.o.o., KRANJ
TRGOVINA NOVOTEKS AKCIJA ZAVES	Od 15.9. do 27.9.1997 15% AKCIJSKEGA POPUSTA na zavese s proizvajalcem ZAVESA MARIBOR v prodajalni ZAVESA in KROJAČ v Novem mestu ter v prodajalni BREZA v Črnomlju. Nudimo vam karnise po naročilu, svetovanje in izmero zaves tudi na domu. “B 322-942, faks: 323-105
GLASBENA ŠOLA HENČEK Dobrava 35, Novo mesto TP 068/23-874, 85-682	Prosta mesta za naslednje instrumente: kitara, bas kitara, harmonika, sinthesizer, trobenta... Prisrčno dobrodošli!
GOSTINCI - ODKUP ODPADNEGA OLJA KBG, d.0.0., TP 0609/631-304	Odkup in odvoz odpadnega olja. Plačilo v gotovini, od 15 do 20 SIT/kg.
PORTRET TEQA TEcIlNA
Dane Mižigoj
Starejše ljudi običajno preveva strah, da bodo z upokojitvijo odrinjeni od sočloveka in od dogajanja v družbi. Za Daneta Mižigoja iz Krškega je dan, kljub temu da je tri leta upokojen, vedno prekratek, saj se je odločil, da bo prosti čas posvetil hkrati kar večim stvarem: delu na socialnem področju in konjeništvu.
Dane je mladost preživel v Stari vasi pri Krškem, kasneje pa se je preselil v Krško. Po poklicu je gradbeni tehnik in prav v gradbeni stroki je dosegel več vidnih uspehov. Zadnjih 18 delovnih let pa se je usmeril v povsem drugo delo: odprl je svoje podjetje kovinske stroke. Odločitvi, da bo dobro službo v gradbeništvu zamenjal s povsem drugim delom, je pripisati tudi dejstvu, da se mu je pred slabimi štirimi desetletji rodil delno prizadeti sin Danči.
“Ker ni bilo delavnic ali zavoda, kjer bi lahko otroka pustil v varstvu, sem prilagodil svoje delo, ”pravi Dane in prav neurejeno varstvo prizadetih oseb je bilo razlog, da je v Posavju razvoj te veje socialnega skrbstva tudi po njegovi zaslugi Bil je med prvimi pobudniki za ustanovitev delavnice, sicer pa je še vedno član sveta centra za socialno
delo, predsednik sveta staršev v varstveno-delovnem centru Leskovec in predsednik društva za pomoč duševno prizadetim osebam Posavja Sožitje.
Sicer pa je znan kot človek, ki rad priskoči na pomoč: pa naj je šlo za ustanovitev vseh treh obrtnih zadrug v Posavju (dvema je bil tudi na čelu), za pomoč v obrtni zbornici kjer je predsednik upravnega odbora obrtnikov, ali za pomoč v domačih krajih, saj ima zasluge tudi za prvo javno pralnico v Krškem, za organiziranje prvega dispanzerja za ženske in še za kaj.
Zadnja leta njegovo življenje močno oblikuje tudi ljubezen do konj, ki si jo je pridobil že v mladosti, zadnjih 5 let pa rad na ogled postavi tudi svoja dva višje raščena ponija, s katerima ne zamudi nobene konjeniške prireditve v Posavju. Celo v Celju je bil z njima na paradi, Daneta pa, kjer je le mogoče, spremlja tudi Danči. Dane je aktiven tako v konjeniškem klubu Posavje in Dobova kot tudi v rejskem društvu konj Posavje.
In kje poleg številnih hobijev najde čas zase? “Vsak človek je svet zase in je tudi odgovoren za svoje življenje, zato naj ga tudi živi, kot ga sam čuti. Sam v poležavanju pred televizorjem ne vidim nič. Človek mora biti stalno aktiven, če ne, nekako zarjavi in vidi samo tegobe življenja, ” razmišlja Dane, ki pravi, da kljub številnim aktivnostim, ki jih ima toliko, da smoga tudi za tale portret tedna komajda dobili, daje prednost humanim organizacijam, predvsem društvu Sožitje, kateremu predseduje štiri leta. Poudarja, da ne smemo pozabiti, da so prizadeti ljudje drugačni od rojstva do smrti, da je njihovo stanje ves čas enako, medtem ko jih razveseli že najmanjša pozornost. Zal za drobne stvari sodobna družba vse prevečkrat nima posluha.
TANJA GAZVODA
MLADI HARMONIKAR IZ HU-DENJ - Na srečanju obrtnikov novomeške obrtne zbornic minulo soboto v Škocjanu je v kulturnem programu nastopil tudi mlad harmonikar, Janez Lekše iz Hudenj, ki obiskuje 5. razred škocjanske osnovne šole. Janez je kljub mladim letom pobral že marsikatero priznanje na harmonikarskih tekmovanjih. S svojim igranjem pa je navdušil tudi tokrat, še posebej, ko je na harmoniko zaigral s pomočjo pivske steklenice. (Foto: J. D.)
FILATELISTI V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - V soboto, 13. septembra, bo v restavraciji Hotela Krka od 9. ure dalje 17. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov, ki ga prireja Filatelistično društvo Novo mesto. Novomeško društvo je ob izidu znamke “šentjernejski petelin” izdalo tudi razglednico petelina avtorice Danje Bajc.
KLUB V ČRNOMLJU VABI
ČRNOMELJ - V mladinskem kulturnem klubu Bela krajina v Črnomlju bodo v soboto, 20. septembra, s pričetkom ob 21. uri, nastopile skupine Žoambo Žoet wor-kestrao in Sirup za izkašljevanje plus presenečenje.
• Človek ne pozna nikoli mere svoje ljubezni. Ta je zmeraj prikrita in se odkrije le v danih trenutkih, in vsakokrat nas preseneti, bodisi s svojo majhnostjo ali s svojo velikostjo.
M. Kundera
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Napišite tudi, kje lahko kupimo knjigo - Kako je z odločbami o dohodnini? - Poročajte o smrti princese Diane - Denar za metliške prireditve - “Podpiram dr. Rodeta”
V uredništvo je najprej poklical Marjan Pavliha iz Domžal, ki je v Dolenjskem listu prebral zapis o Dularjevi knjigi Mesto nad Boji-co. “Večkrat objavljate v Dolenjskem listu, da izide kakšna publikacija, vendar ne zapišete, kje se kupi. Atlas Kolpe sem iskal vsepovsod, končno sem ga našel v neki gostilni.” Pripombo sprejmemo, vendar se sprašujemo, če ne bi bilo moteče, ko bi vsakič ob predstavitvi nove knjige najavili zraven sezname prodajnih mest, ki so lahko.kaj dolgi.
Zlata iz Novega mesta meni, da davkarija neupravičeno zamuja z odločbami o dohodnini. Rok za oddajo davčne napovedi je znan, rok za plačilo je tudi, roka za vročitev odločbe pa kot da ni.” Po mnenju iz davčnega urada Novo mesto, kamor smo sporočili vprašanje, bodo odločbe o dohodnini dobili davkoplačevalci do 31. oktobra, tj. do veljavnega roka. Vsaj za zdaj kaže, da ne bo zamud.
Marija Ruperčič iz Loškega Potoka je bila kar malo razočarana, ker Dolenjski list ni poročal o dogodkih v zvezi s smrtjo princese Diane. Dianina smrt je dogodek,
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
o katerem bi po njenem morali kaj napisati. “Po Marijinem mnenju bi Dolenjski list moral poročati tudi o dogodkih iz sveta, vsaj o največjih. “Kdor nima televizije, ima pa npr. samo Dolenjski list, bi rad v tem časopisu bral o takih dogodkih.”
Bralca iz Metlike so zbodla poročila o metliškem kulturnem dogajanju. Prireditve, “večeri, ki bogatijo duha”, po njegovem stanejo preveč. Vsekakor bi bilo prav, če bi prireditelji objavili, koliko davkoplačevalci dajo za te prireditve. “Tam toliko denarja za te večere, vasi v KS Metlika pa brez vodovoda!” se je hudoval. “Večeri naj bodo, a ne taki, kot so zdaj, ker je vse to predrago. Prireditve niso množično obiskane, saj prebivalci nimajo toliko denarja, da bi lahko cele družine hodile tja.”
Nekdo, ki se je pozabil predstaviti in je kmalu odvrgel slušalko, je povedal svoje o konoplji. K temu ga je spodbudil zapis o tej rastlini v Dolenjskem listu.
Bralka, naročnica Dolenjskega lista iz Krškega, je sporočila, da se strinja z bralko iz Sevnice, ki je v tej rubriki časopisa prejšnjič povedala svoje mnenje o splavu in nadškofovih besedah. “Podpiram dr. Rodeta. Vsa čast gospodu nadškofu, da pravi tako, kot pravi. Nerojeni otroci se ne morejo upreti, zato se moramo zanje mi upreti nasilju nad njimi. Splav bi smeli dopustiti izjemoma, ne pa kar vsevprek.
Ignac Hrovatič iz Stranske vasi
je v svojem klicu priporočil bratu in sestri, naj ga naposled pustita pri miru. “Če ne bo miru, bomo sami obračunali,” je sporočil.
L. M.
NAJTEŽJI GROZDJE PRINESLA SONJA BOGOVIČ-Tednik Kmečki glas je v sodelovanju z novomeškim Agroservisom na Zadružnem sejoiu na Grabnu minulo nedeljo izpeljal že drugo akcijo zbiranja najtežjega grozda. Grozde je prineslo na tehtanje prav toliko vinogradnikov kot lani - 28. Zanimivo pa je, da je najtežji grozd prišel na tehtnico zadnji, prinesla pa ga je Sonja Bogovič iz Dolenje vasi pri Krškem. Tehtal je 1.555 g, še vedno pa je bil za slabih 400 g lažji od lanskega zmagovalca. Sonja in njen mož (na fotografiji na sredini) sta dobila za nagrado 100-litrski sod za vino iz nerjaveče pločevine in steklenico Veljaka 96. Drugi najtežji grozd je prinesel Jože Fabjan iz Dolenje vasi pri Mirni Peči (desno), tehtal je 1.505 g, za nagrado je dobil majoliko s kompletom kozarcev in knjigo dr. Julija Nemaniča Spoznajmo vino. Tretji najtežji grozd pa je prinesel Belokranjec Jože Kuzma izAdlešičev (levo), tehtal je 1.415 g. Nagraditi pa so ga s paketom škropiv za vinsko trto in knjigama Brajde in Varstvo vinske trte. (Foto: J. Domiž)
Preteklost povezali s sedanjostjo
22. ribniški semenj privabil na tisoče obiskovalcev - Bogat program tridnevnih prireditev
RIBNICA - Tradicionalni ribniški semenj suhe robe in lončarstva je tudi letos prvo nedeljo v septembru Ribnico dodobra napolnil z obiskovalci od blizu in daleč. Čeprav so mu ohranili tradicionalno obliko s povorko in programom, pa je bil letošnji že 22. semenj zapovrstjo, če že nekoliko manj oblikovno, pa zato toliko bolj vsebinsko drugačen kot prejšnja leta.
Čeprav so v turističnem društvu Ribnica že lani začeli razmišljati o tem, ali naj bi semenj ohranili v tradicionalnem okviru prikazovanja najbolj značilnih ribniških obrti in z njimi povezane preteklosti Ribniške doline ali pa naj bi ga posodobili, so slednje uresničili šele letos. Tako so iz tradicionalne povorke, s katero se je semenj ob 9.30 pričel, izključili stare kmečke vozove, ohranili pa narodne noše in na skoraj vsaki večji ribniški prireditvi domala obvezne ribniške krošnjarje. Ti so se kot simbolični prikaz ribniške preteklosti v povorki, v kateri je sodelovalo okoli 300 ljudi, uspešno združili s predstavitvijo sodobnega utripa Ribniške doline, ki gaje s svojimi uniformami, dresi, značilnimi oblačili in drugo opravo
ter opremo “pričaralo” 25 od približno 30 društev in klubov, ki danes delujejo v ribniški občini.
Povezanost preteklosti s sedanjostjo pa je bilo na semnju čutiti tudi drugače. Šeškova ulica je bila tudi letos namenjena izključno prikazovanju opravil mojstrov domače obrti, prodaji suhorobar-
skih in lončarskih izdelkov ter domačih zdravilnih izdelkov in medu. Sicer pa je vrvež na drugih ribniških ulicah spominjal bolj kot na tradicionalni semenj, na sodobne sejemske prireditve, na katerih lahko vsak obiskovalec dobi kaj primernega zase.
M. LESKOVŠEK-SVETE
RIBNIŠKI SEMENJ - Na največjem ribniškem prazniku, ki sodi med največje etnološke prireditve v Sloveniji, je bilo v lepem sončnem vremenu tudi letos zelo živahno (Foto: M. L.-S.)
Cmoja presenetil raketaije na SP
V Katowicah član ARK Vega Sevnica, Novomeščan Crnoja, tretji, njegov klubski kolega Štricelj pa je s 4. mestom zadržal vodstvo v SP - (Pre)malo denarja za 01 in EP v Tiirčiji
KATOWICE, SEVNICA - Na predzadnji izjemno zanimivi in razburljivi tekmi raketnih modelarjev za svetovni pokal v kategoriji S6A (rakete s trakom) v Ka-towicah na Poljskem so se spet izkazali slovenski tekmovalci. Vodilni v svetovnem pokalu v tej kategoriji, Sevničan Igor Štricelj, je tudi po tej tekmi v samem vrhu najboljših raketaijev in ima lepo priložnost, da osvoji ta svetovni pokal še drugič zapovrstjo, kar doslej še ni uspelo nikomur.
V Katovvicah je za prijetno presenečenje poskrbel član ARK Vega, Novomeščan Kristjan Crnoja, ki seje zavihtel kar na 3. mesto in osvojil bronasto kolajno, za Poljakoma Jossom in Joszefom Boniekom. Četrti je bil Igor Štricelj.
Od 13. do 21. septembra bodo v Turčiji Olimpijske igre in hkrati Evropsko prvenstvo raketnih modelarjev za člane. Teh tekmovanj se bosta udeležila tudi člana ARK Vega iz Sevnice in slovenska
GROF PRED GRADOM - Jože Tori v grofovski opravi pred vhodom v otoški grad. (Foto: A. B.)
Otoški grof
Animator Jože Tori vodi goste po gradu v starodavnem oblačilu
Skupine otoških gostov in obiskovalce Otočca po gradu in njegovi okolici popelje sam otoški graščak, ki jim, odet v opravo, kakršno so nosili pred stoletji, razkaže ta prelepi romantični grad na otoku sredi Krke in jim pove marsikaj iz njegove bogate zgodovine. Seveda to ni pravi grof, saj so njihovi časi pri nas dokončno minili, ampak animator v Hotelih Otočec Jože Tori.
“Sprva smo se v starodavna grajska oblačila, kijih je izdelala šivilja Vesna Barbo iz Kardeljevega, natakarice, natakarji in jaz oblekli samo ob pomembnejših dogodkih na gradu, ob raznih sprejemih in prireditvah. Zaradi nepraktičnosti so natakarji opustili to navado - zlasti poleti jim ni bilo prijetno v težkih in debelih oblačilih -grajska stražarja in jaz kot grof pa si jih še nadenemo,” pripoveduje zgovorni Jože.
To, da po Otočcu skupine obiskovalcev in goste vodi sam
“grof”, se je hitro razvedelo in zanimanje za tak vodeni zgodovinski ogled gradu je vse večje. Najavljajo se skupine iz cele Slovenije, med njimi je največ šolarjev, upokojencev in seveda tistih, ki na Otočcu preživljajo del svojih počitnic oziroma dopusta. “Goste popeljem na ogled gradu in jim ob tem pripovedujem o njegovi zgodovini, ki jo umestim v širše zgodovinsko dogajanje na Dolenjskem od leta 1.000 naprej. Ogledamo si grad odzunaj in njegovo notranjost, viteško dvorano pa lovsko sobo; ljudi to zelo zanima, prav tako, kako so urejene grajske sobe in apartmaji.’5
Animator Tori gostom pove tudi marsikatero zanimivo anekdoto v zvezi z Margheriji, zadnjo rodbino, ki je bila lastnik gradu Otočec in bližnjega Starega gradu. O tem Tori precej ve tako rekoč iz prve roke. Na Otočcu je bil namreč od leta 1989 do 1994 župnik in ga je večkrat obiskal potomec zadnjih lastnikov grof Karl Villavi-cenzio Margheri. Ta rodbina ima na otoškem pokopališču svojo grobnico, ki sojo pravzaprav dali zgraditi Schvveigerii, prejšnji lastniki otoškega gradu in zavedni Slovenci. Preden pa je Jože Tori prišel za župnika na Otočec, je bil več let kaplan v Šentjerneju, tako da dobro pozna te kraje, njihove zanimivosti in znamenitosti ter zgodovino, ki je tesno povezana s številnimi gradovi v tej prelepi deželi pod Gorjanci. To svoje znanje naprivlacen način vključi v delo animatorja.
“Z otoškimi gosti gremo tudi na obisk sosednjega gradu Struge in tamkajšnjega konjeniškega centra, kjer imajo šolo jahanja. Peljemo jih na izlet na Trško goro, kjer jim pripravimo večerjo v zidanici, včasih pa se tja z Otočca mimo Starega gradu odpravimo tudi peš. Mimo Gracarjevega turna jih popeljemo na ogled kartuzijanskega samostana Pleterje in naprej v Kostanjevico, ki slovi po tem, da ima več umetniških del kot prebivalcev. Seveda je na našem programu tudi ogled Novega mesta in njegovih znamenitosti in še marsikaj,” na- j števa Jože Tori.
A. B. i
državna reprezentanta Drago Perc in Igor Štricelj, ki je sicer še vedno mladinec. Za to veliko tekmovalno preizkušnjo je žal še vedno premalo sponzorskega denarja, posluh za tehnično kulturo in Šport pa so doslej pokazali: Občina Sevnica, Pharmaco Ptuj, Pekama Kruhek Sevnica, Instalomat Krško, Kozmus - strojenje kož Sevnica in Magic NOl Sevnica.
P. P.
NARAVA USTVARJA - Da je narava res pravi umetnik, je spoznal tudi Bogomir Longar iz Rumanje vasi, ki je na njivi za hišo pridelal rumeni korenček, ki je izrezana roka. Da se v zemlji skriva nekaj nenavadnega, je spoznala že žena Anica, saj je koren zelo težko spravila iz zemlje. Sicer pa to ni edina posebnost pri Longarjevih: iz semena sončnice, ki ga je Anica kupila za miniaturne, so zrasle kar 4 metre visoke rastline. (Foto: T. G.)
Vadi teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Utrudljivo predavanje
Pred leti, ko so bili nabavljeni prvi računalniki, smo imeli člani strokovnega kolegija GG Novo mesto predavanje iz računalništva. V osnove in skrivnosti tega novega področja sta nas vpeljavala mlada, zelo sposobna predavatelja. Delovala sta kot dobro usklajena sodelavca. Zaradi pestre vsebine sta kar naprej predajala besedo eden drugemu. Na primer: “Sedaj pa vam bo Ciril povedal... " Nakar je čez čas drugi zaključil: “Sedajpa vam bo Žiga razložil... ”
Po končanem utrudljivem poslušanju je neki naš starejši kolega rekel: “In kaj smo si sploh zapomnili?"
“Jaz najbolj to, da je bil eden Ciril, drugi Žiga, ” je odvrnil šaljivec Janez Šebenik iz Črmošnjic.