KATOLIŠKI SHOD Pred dvema letoma so nameravali postaviti za pomočnika dunajskemu nadškofu msgr.dr.Jachyma, ki je odklonil visoki cerkveni položaj z izja Vo?. da se ne čuti sposobnega nositi to čast in breme. Po osebnem posre= dov-nju sv.očeta je svoje stališče kasne.je. spremenil. _ . Tedaj so napovedovali v avstrijski katoliški Cerkvi velike dogodke. Ti so dobili revolucionaren izraz na letošnjem avstrijskem katoliškem shodu v septembru. * e predkongresno študijsko zborovanje pod geslom "Svo Lodna Cerkev v svobodni družbi" je ugotovilo? da je _Cerkev, popolnonia ss dostojna družba? odvisna sama od sebe» Mostovi nazaj so porušeni?nj. vet. Povratka k državni Cerkvi minule dobe, ni več odvisnosti Ceukve od ce = s.srja ali kake politične' stranke niti ne od kapitala ali^socialnega raz beda. Toda svobodna Cerkev more ^’veti le v svobodni družbi. "Za svobc= do in dostojanstvo človeka" se je nato izjavil katoliški shod?na kate = bem je nadškof dr.Jachym izpovedal, da sta "svoboda in človekovo dosto -^nstvo večni vrednoti,ki jivje treba rešiti, preko vseh časov." Cerkev Ae sme braniti teh vrednot s sredstvi,ki so morda veljala za preteklost. Cerkev danes ne more biti nekak nočni čuvaj propadajočega socialnega re da. Ne sme ji biti cilj borba za tak ali drugačen okvir? temveč_le za duhovno vsebino teh večno veljavnih vrednot. More in mora se prilagoditi Vsakemu družabnemu redu, ako ta spoštuje svobodo in dosto janstvo _ člove.--ka, "Cerkev ima pravico govoriti v čisto človeških zadevah?četudi segs-jo preko cerkvenega prostora ali zakristije-D' Zloraba človekove svobode Privede v teptanje lastnega dostojanstva.Ker v svojih srcih ljudje ne ho si jo dostojanstva božjih otrok? izgubljajo' čut za resnično svobodo.Sa^ ho po naši osebni svobodi in osebnem dostojanstvu more postati tudi dm svobodna in dostojanstvena ter se more tako razvijati v naravna občestva družine,stanu in naroda. Ne iz brezizrazne mase ampak_iz svobod= hih posameznikov, svobodnih družin se bo ves narod presnovil in obnavljal. Zto je "država last vseh državljanov brez vsake protekcije in brez ozr ra na članstvo pri kakršnikoli stranki; država ne sme in ne more biti lastnina strank," je ugotovil katoliški shod. Nekaj tednov prej so imeli Slovenci v Argentini svod katoliški snod ^ot spomin na 1,slovenski kat0shod predo60 leti.-Modro je ugotovil glavni pobornik tega shoda prelat dr.Cdar,da "se mora vsak katoliški shod Pečati z razmerami ljudstva,za katerega se prireja'"*»' Shod,ki bi v Argen lini hotel govoriti za vse katoliške Slovence bi pomenil nespametno m krivično izločanje Slovencev drugod po- svetu in v sami domovini,kjer na rod živi kljub komunizmu» V resnici bi pomenil,da se shod sam izloča^iz slovenske skupnosti. Argentinski shod je mogel biti krajevna slavnost 2a obletnico* je govoril za ljudi?za katere je bil prirejen. Od prvega slovokat«shoda je poteklo 60 let.Sj-ovenci so potem šli skozi vo jno,'prevrat, svo jo dr~ av _ ? spet vojno, okupacijo? revolucijo in se znašli v komunistični oblasti'. Tako svet idej kot svet znanosti in teh= hike se je vrtil naprej v teh 60 xetihB Liberalizem?proti kakršnemu se je postavil prvi shod, je zatonil. Grozeče sta vstala nacizem in komuni 2em.Demokracija? ki je nasprotje totalitarizma, je postala ščit krščan.,= stva,Napačno bi bilo tedaj, ako bi tedaj za nove razmere hoteli kljubo^ Volno ali lubosumno uporabljati stara ali le prikrojena sredstva iz pre ■teklosti.Ko se bo mogel katoliški shod spet vršiti v domovim?bo treba 2a slovenske prilike postaviti novo obliko katolištva v povsem novih rn Zrnerah, preteklosti je avstrijski katolicizem močno vplival na slovenske M mvi zdn-j spet nudil kaj v premislek. KCrarSIIČKI KONGRES .Pc štirih letih oklevanja ae Ije jugoslovanska komunistična .■ strankia odkrito izrekla za sodelovanje: s Zapadem. lis ti trenutek, ko 1 j e postalo js sne:, da jugoslovanskemu primeru ne; ho sledila nohena druga komunistična partija, oziroma da je bleščeče omamljenost med Vzhodom in Zgpadom neino^ go ča, j e približanj e Za p a du po s tal o ./nujno «Mnogih akrobacij vajenim Slano® Politbiroja .fSe najbrž ni zdelo' težavna naloga, kako opravičiti skok v de sno in kakp':,_dp,se'či odobravanje kongresa .Ker so Tito in do glavniki odvisni od partije,ki jih dr^i na oblasti,in ker je srz komunistične partije prav marksistično-lenini-stieni nauic, je bilo potrebno obrazložiti novo politično linijo v okviru te komunistične doktrine.Tako se je rodila kongresna ideja o !1 tretji sili" socialističnih strank, katerim f>o Jugrsls vija posredovala pravilno pojmovanje marksizma-leninizma ter jih oboga= tila z izkušnjami, ki jih je Jugoslavija dosegla na socialističnem sektor ju. Geslo "Proletarci vseh de^el,združite se!" naj bi pridobilo novo si Po.Namesto zbirokratizirane Sovjetske zveze naj' bi bo spet plavalo na vrhu. Kot 'vse' drugo, so -tudi to. kongresniki sprejeli enoglasno, ni pa jasno, kako globoko so. videli. Kova Pro-nta -naj bi bila kulisa proti Zapodu in-če" mogoče tudi trojanski konj,-ki‘bi titovoe pri^ peljal.v Socialistično internacionalo ali zaradnr družbo na- sploh. Od tega bi Zapad pač -ne imel nobene škode.Titovskih idej, se .mu ni treba bati,pač‘pa; se more Tito beti'svobodoljubnih idej,ki se/jih bodo nalezU njegovi v stiku z 'Zapedom.Vsekakor se .zanaša na policijo in vojsko ter čredo ;ciničnih oblastnikov, ki' jim je s Titom vred ja..sno,da morajo drsati skupaj,če še"hočejo obdržati no vladi.Marx in Lenin pa sta za spremljave na harmoniko,da partijcem ni dolgčas. Toda s tem notranje"težave -nikakor niso odstranjene.Partija se danes nahaja v takšni zadregi,da ni mogla dolomiti svojega programa.Če se kongres.sestal le zatćgd^ bi poslušal " črevaste goverahoe partijskih mi^ nistrov,ni jasne, zakaj imajo potem parlament. Zadnjič smo pisali o bolezni src^ pri starih partij e-ih.Zapadel ji C® član Politbiroja Neškovid in 11.128' aretiranih partijcev-kominformisto^* Novi Statut notranje krize ne more rešiti: P j ur id, ki se je zanašal na ;• člen ("Član partije ima pravico na partijskih sestankih.kritizira ti vsa kega člana Parti j e, ...in'se obračati z vprašanji in predlogi na kongres Parti je."), j e ob- samem 'ro j stvu statuta občutil njegovo stvarno st .Z, petnf njem stanjem partije" sc se levili štirje vodilni komunisti in naglasa!® nujnost ideološke vzgoje,budnosti in prevzgoje ljudstva. Tudi Katoliški Cerkev je bila tarča napadov:ker enako kot Rusija "skuša pos-egati v nsf še notranje zadeve" je zaključek lahak,da se."nikdar poprej v zgodovin® nista dve sili nasprotnih skrajnosti tako med seboj povezali,kot sta ti dve proti naši državi" kot smo slišali v ,Ti tovem govoru. Tako je vu^ di .za bodoče ohranjeno .vzdušje nevarno sti,Ne. bo .težko najti žrtev, katedre bedo kurile ogenj komunističnega sovraštva, ki bo dr Kal-paro. .pod pri51 .tiskom in gnal. titovski državni stroj-. ;■ ■ -.- Odmev pc zapadnem tisku je bil razveseljiv.Zelo dobre bi se nam'jZde-lc,5e bi Tito šesto prirejal kongrese.Ob takih prilikah jasno pokale ----------------------------------- svojo rdexo barvo tudi bikom na KLIC TRIGLAVA. zapadu,ki sicer- slabo vidijo. 53,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton, Warmckshire Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu. Na mesto umrlega dr .Ramovša -1e Slovenska akademija znanosti in u-metnosti izvolila za predsednika _ Josipa Vidmar ja, preds.Prezidi ja B-> skupščine Slovenije. r ' "MI SMO TI TO VI, TITO'JE NAŠi " Na' 6.kongresu Komunistinne partije .Jugoslavije,ki se je pričel v ne= deljo I.novemlorB v veliki dvorani zagrebškega velesejma, se je zbralo 2008 delegatov, ki so zastopali blizu 779.000 članov.Iz odra jih. je po = zdravi jal napis "Proletarci vseh de* el, združite se-! "-—te-r-Štirje doprsni kipi Marxa,Lenina, Engelsa in Tita, Po večminutnih. ovacijah, je generalni sekretar Tito otvoril kongres in takoj predlagal delovno predsedstvo 15 članov z njim samim na čelu.Nato so še izvolili nekaj kongresnih, odborov - vsakagß le z eno listo.Med pozdravi "bratskih" organizaaij (Fronte, 7. F" itd) je govoril tudi Koča Popovi d, generalni polkovnik in načelnik glav= nega štaba o vzgoji 12.00.0 .novih aktivnih in 50.000 rezervnih častnikov od zadnjega kongresa leta 1946. Značilna je bila odsotnost Blago ja Neškovi da,b.predsednika srbske vla de.^po 1.1948 pa podpredsednika zvezne vlade, generalnega sekretarja Ljud ske fronte in člana Politbiroja CK KP <1. Sprva so to tiho komentirali, češ da ni bil izvoljen kot delegat.Kasnej e pa so objavili,da je til nedavno izločen iz Politbiroja zaradi, hesoglasja z ostalimi osmimi člani glede taktike do Sovjetske zveze.Pjilas je izjavil,da Neškovid ni bil in nebo aretiran, da je še vedno član Parti je.Zanikal.je tudi,da bi Leskošek,tu= di Politbirojevec,padel v nemilost.Ta je bil navzoč na kongresu. Pet ur in pol je naslednji dan bral svoj govor Ti tč»Predlagal je preimenovanje Parti= je v "Zvezo komunistov Jugosl^vije" ten Ljudsko frontP v "Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije". Rusijo je obtožil kot "državnoka ,pitalistično" in "imperialistično" silo,ki je izdala čisti Marxov in Le ninov nauk.Tega zdaj zastopa samo jugoslovanska partija,ki je s svojo e dinstveno borbo proti sovjetskemu imperializmu ohranila med naprednimi silami sveta in predvsem socialističnimi strankami vero,da je socializem mogoč brez uporabe sovjetskih metod,ki se jih svet boji. Zato je potreb no organizirano sodelovanje z socialističnim gibanjem sveta.Ti to je pri pisoval svoji partiji zaslugo ža upad števila komunističnih članov in volivcev na Sapadü.Zapadna pomoč ni dana Jugoslaviji iz ljubezni,ampak zaradi;? skupnih interesov.O stro je obtočil Vatikan, ki' se vmešava v notra nje jugoslovanske-zadeve.Lelno zgrešeno gospodarstvo'Jugoslavije bo v bodoče moralo biti skromne jše'in sloneti na stvarnih'mo^nostih.Parti jo je opozoril proti vtihotapljanju zapadnih tujih idej vanjo,kar je posle dica napačnega pojmovanja novo uvedenih svoboščin.Za obrambo je Jugosla vi ja potrošila v petih letih. IC'-OL':.'mili jard dinarjev. Nato je Rodoljub Öolakovič,predsednik zveznega sveta za kulturo in znano st,priznal, da primanjkuje državi primernih učnih moči,.ki.bi imele "kvalifikacijo za jouk v socialistični državi". Napovedal je revizijo šolskih učbenikov,ker.je v njih še vedno mnogo idealistične navlake.Pre gledati bo treba kritično vse znanstvene ustanove,kaj ti "buržoazija ne sme obvladati vzgojo,pro sveto in znanost." 0 zunanji politiki je v torek govoril Edo Kardelj.Omenil je,dabi pod gotovimi pogoji in v slučaju nevarnosti.' vstopila Jugoslavija v Atlantski pakt.Vsekakor pa., je treba ojačati sodelovanje s tistimi silami,ki ji., je iz'enega ali _ dru gega razloga do ohranitve jugoslovanske neodvinosti.O svojih sektorjih so nato govorili Boris Kidrič,preds.zveznega gospodarskega sveta,Vukma= novic, preds. sveta za industri jo ,I .Regent podpredsednik prezidija slov-, skupščine (kot Sovjetija je tudi Italijo soviračnica miru) ter Osman Ka = rabegović,preds.zveznega sveta za blagovni promet. Komisijo- za sestavo partijskega programa je naslednji dan, 5 . no v., pr edlag.al iz partijskih voditeljev Pjilas.Iz svojih področij so nato govorili Pr. Gr egoričf zdravstvo ), Belini d( dela v ski sveti),Mosn Pi j ad'e( us ta vna reorganizacija), Baki <5,Maslarić, Bego-vič, 7 eno mu je ukradel , •. ■ Ko je govoril generalni sekretar zvezne vlade Ljubodrag Pjuric,je . naglašal potrebo visoke morale med komunisti -v partiji.Voditelji mora= jo’dati zgled! Nato je izbruhnil:"Peter Stambolič je.zapeljal mojo že= no!" S tem je mislil na predsednika srbske vlade,ki je medtem mirno se dei med člani predsedstva,kot da se ga stvar nič ne tiče. Začuli so se klici "Izdajalec;provokator,lačnivec!", nekateri delegati so-planili na Djarids in'ga s' silr spravili z odra., zvočniki so prenehali oddaja ti,radio postaja enako, Ljilas je takoj predlagal tročlansko komisijo,ki naj pre= išče ves slučaj, Djuric pa se je šel hladit v arest. Razburjenj je nato pomiril Tito,ki je bil .z.e....pr,epriČ5:n.,..d:a ..je..:za_...in.c.i:d.e.ntoin sovražna roka Ko minforme, ki je hotela s takšno provokacijo zadati moralni udarec Kongres?. Pred zaključkom kongresa je o preiskavi poročal Pjuro Salaj in Djuri= ca je kongres izključil iz par ti j e. 11. novembra mu :je-Prezidi j PLRo' o-dvzel položaj generalnega sekretarja zvezne vlade.', ■ , ■ 15.700 aretiranih po letu. 19-4o • . . ' , je naslednji dan naznanil' Leka'Rankovič,Od: t';eh'11.120 -zaradi kominfo:r= mizma.Vsi razen 40'89 so bili izpuščeni'.Stambolid-Pjuride.vega .slučaja' se je anonimno do'ta'kni.I s tem, da je prishdil''partiji pravico do intervenci je v .privatnem'živi j en ju partij ca,''"kadar je 'to 'v •sramoto par ti ji'" ,Ob' pred ločitvi novega statuta je poudaril dve pr e.dno sti': sta tut zagotavlja nepre kidno vzgajanje partijcev in ljudstva ter 3 tem krepitev socialistične zavesti; popolna javnost delovanja onemogoča birokracijo’ .in'nečednosti Za Rankovicem so govorili preds.črnogorske vl.ade'Blažo' Jovanovič o pra= vilni .vzgoji par ti'j ca, Bori s Ziherl o borbi .proti' kominformizmu, predsed= nik hrvatske vito d, e tlado .Bakarič o kmečkih' težavah in problemih, član na-cedonskega Politbiroja Boljko Temeljvkovski pa je spet napadel religijo',, ki je nezdružljiva s partijskim članstvom. lir ek to r i j še s ti h - . ' ■ • Na zadnji dan kongre-sa 7'.novembra- je- Golakovič naznanil, da- -bo odslej namesto Politbiroja voljen Izvršni komite Centralnega komitej.a.Kasneje je Pijade poročal o poimenskem izidu volitev za CentralniPksomi:te( loS^ čl ) ter Cent.ral.ho 'revizijsko komisi jo( 25’ članov). Centralni komite je nato izvolil Izvršni komite 13 članov: Josip Broz. Ti to,Edvard Kardelj,Kilovan Dj'ilas., Aleksahd.er Ra'nko vid, Boris Kidrič,Moša Pijade,Ivan Gb šn j ak, Svetozar VukmanoVid-Tempc, Fjuro. Sala j/ljuro Pucar-Stari,Bazar Koliševski, j • Prane leskošek in- Vladimir Bakarid. Za generalnega sekretarja ‘stranke oz. Zveze komunistov Jugoslavije je bil z vsemi glasovi,razen svojega,izbran Tito.O’ž'ji sekretarijat,ki dejansko .predstavijo vsemogočno vlado 'J‘ug0 3la = vij e, pa bodo" sestavi j ali : Ti to, Kar del j-, 1 jila s, Ranko vi d,P^idric, Gošnjak.Ta= ko so. pod Titovim .vodstvom združeni r esor ji: zunan j a poli tika, propaganda in ideološka vzgo ja, poli ci j a, go spodar s.tvo', vo j ska. V novem Izvršnem komiteju so’.'vsi nekdanji .člani Poli o bi roja razen Re'škovida. Zaključna' resolucija v 10.točkah ponavlja linijo Titovega govora in naroča,da ZKJ' v bodoče ne sme biti neposredni akcijski voditelj, kar bo odslej preimenovana Ljudska fronta; par ti ja se naj omeji na ideološko' vplivanje v Pronti' in prepričevanje ljudskih množic. . ’ Tuj e''mnenj e o kongresu (Od londonskega dopisnika) Tukajšnji resnejši tisk'je o jugo slovanskem^komunističnem kongresu precej poročal od dne do dne.Posebno se je‘zanimal za odraze nasprotstva do Sovjetov "in praktičnega približevanja k Zapadu.Pisali so, da je ideolo ški spor med Moskvo in Beogradom za zunanje- opazovalce dolgočasenja ima praktično vrednost v mrzli vojni."Štiri leta^mrzle vojne.so prepričala jugo slovanske-vodi tel j e, da je državni kapitalizem današnje Rusije^večja nevarnost za mir, kot-pa kapitalizem, k^krš'en je. na zapadn.To prepričanje ...v glavnem določa jugoslovansko izbiro prijateljev," piše'TIMES.z a p a d ni pomagal Titu., "iz občudovanja do avtoritarnega sistema,ki je sovražen veri, temveč ker bi bpez te pomoči Jugoslavija ž.e davno padla v satelitski položaj,pod še bolj temno in gotovo bolj nevarno obliko tiranije ", piše DAILY TELEGRAPH; '.'.-.toda nekoliko ske'šno si. je predstavljati zapadne socialiste,da bi sprejemali (Titovo)pokroviteljstvo." - "Vsaj dvpje je potegnil maršal Tito iz orožarne sovjetskih komunističnih vodi-teljev,ka terih dela sicer zavrača - oboževanj e, ki so. ga deležni in-go s to besed ros n j ih0*vih govorov," začenja svoj uvodnik MANCHESTER GUARDIAN . Tednik ( ECO-NCMI.ST ie mn.enj-a,da kongresni napadi na' Sovjete uspešno .o,d-pravijo goio ri'ce,ki se- še po javi ja jo, da bi maršal Tito utegnil sprejeti kompromis s Sovjetsko zvezo." Vsi časopisi so z neprikrito ironijo omenjali je na kongresu in .D juri deva pritožba o zapeljevanju ^ ene .se jim ^!e .b,_? la posebno zanimiva.V precejšen strah pa je morala pripravi ti okra j,k. ga je izvolil za delegata *, brž so,poslali br zo j ^vko, da mu j eml j e j o msnas • lo Duoe, Puce . Ko. je Tito otvarjal kongres, je 8.minut.Ko ga je zaključeval,so vzklikanj e,ploskanj e in petje traja-potegnili-na 10 minut,morda iz vese (Dal j e: naslednja stran,) STRPNOST IN PRISRČNOST London, 13 •novembra .( Od nagega dopisnika ). Bilo je naznanjeno, da je Tito sprejel Churchillovo povabilo za obisk Velike Britanije.Lan sicer Se ni določen,a ga predvidevajo za zgodnjo po mlad,da tako ne bi sovpadal 's kasnejSimi pripravami za kronanje angleške kraljice oziroma s predvidenimi ustavnimi spremembami v Jugoslaviji, pri katerih naj bi Tito postal predsednik republike. Ko je parlamentarni podtajnik za zun.zadeve g.Nutting sporočal Spod njemu domu Titov odgovor,ga je prosil poslanec g.Stokes,odlični angleški katolik,naj bi jasno povedal maršalu Titu,da bi bil mnogo bolj prisrčno sprejet,Če bi pred svojim prihodom pokazal malo več tolerance do prlpad= nikov katoliške veroizpovedi.G.Nutting je odgovoril,da ne dvomi,da bo Stokesova pripomba zabeležena na pristojnih mestih. CATHOLIC HERALL še vedno razpravlja o Titovem obisku.Öitatelji od = svetujejo kakršnekoli demonstracije, pač pa nekdo priporoča do stojanstve= no manifestaci jo za . ver sko 'svobodo, drugi pa delegacijo vidnih britanskih katolikov,ki naj tedaj poseti Tita in protestira proti njegovi verski po litiki.- Iz istega časopisa posnemam nepotrjeno vest neke nemške katoliš ke. agencije, da bo prišlo več Jugoslovanov, tudi duhovnikov, pred sodišče, ker so ministru g.Edenu hoteli izročiti .spomenico,ko se je mudil v.Jugoslaviji..Preden so to mogli storiti,so jih oblasti aretirale.Po 'isti ve= sti naj bi nadškof Stepinac prosil"Tita za sestanek z brit.zunanjim mini strom,toda Tito na prošnjo ni odgovoril. SPET AK0LI TRSTA Ker bodo v tržaški coni B volitve za ljudske odbore istočasno kot^v Sloveniji in na Hrvatskem,je Italija v noti jugoslovanski vladi predloži la,naj bi haaško mednarodno sodišče razsodilo o veljavnosti ukrepov,ki jih ž.e gest let podvzema jugoslovanska okupacijska oblast v coni B. Jugoslavija je 4.novembra v noti italijanski vladi protestiral^ nad itali jansk® kršitvijo mirovne'pogodbe,ker Italija postopoma vključuje cono A v svoj državni okvir.Na Titovo in; Regentovo ostro izjavo glede 1rsta na zagrebškem komunističnem kongresu je odgovoril predsednik vlade .g.Le Ga speri na-vojaškem pokopališču v Sredipolju nedaleč od Trsta.Tu je sicer priznal odgovornost italijanskih državnikov za italijanske avanture, pro ti Jugoslaviji,Pranciji,Abesiniji in Grčiji v zadnji vojni,toda je_zani kal,da bi odgovornost za to padala na italijansko ljudstvo.Pozval je Ti ta,naj ponudi roko iskreno in odprto in pokaže dobro voljo pri reševa. «u krivice,ki se s Svobodnim ozemljem dela Italiji. V zvezo s Trstom,pre.d= vsem pa z izdatnejšo vojaško pomočjo Amerike Jugoslaviji spravljajo \ zvezo tudi obisk italij.obrambnega minisrra g.Pacclardija v lashingtpnu. Šepetalo se je namreč,da bo Jugoslavija dobila Patton tanke,ki sp bali sprva namenjeni Italiji in da želi Amerika zgraditi vojaško oporiš.če^v Purlani ji,da bi bila v slučaju potrebe takoj na razpolago, hitra in ucin kovita vojaška pomoč Jugo slaviji,ker je Tržaško ozemlje v tem pogledu pretesno. ■ . ... Bivši laburistični podtajnik zun.ministrstva g.Lavies j e .v.britan= skem Spodnjem domu svetoval, naj poskusijo posredovati med Italijo m_ Jugoslavijo tretji neprizadeti ,ker obe prizadeti državi tako dolgo nž-moreta najti sporazumne rešitve.’G.Nutting je v imenu vlade predlog zn-beležil, obenem pfl izjavil,da pri nedavnih razgovorih z g.Le Gaspenjem ih maršalom Titom minister g0Eden nobenemu ni stavil določenega predloga,ampak so bili razgovori povsem informativnega•značaja. _ Dunaj je obiskal 6.novembru italijanski podtajnik^za zun.zadeve in z avstrijskimi državniki razpravljal o stališču Avstrije glede Trsta.ra nimtvo ife.da sta bili pred njim tam češkoslovaška in madžarska..delegacijo,ki"sta razpravljali o olajšanju prevoznih tarif za njuno trgovino skozi tržaško luko krenili ne bo-mo ." Poslušaš tul j enj e _ tisocglavega zbor^.Poslušaš ritmi c no rjovenje množice.Lasje^ti^vstajajo na glavi. Koliko človeške nespa meti ie vpreženo v divje česa enje: PARTIJA JE JAVNA Četudi se marsikomu enostavno upira poslušati .ali "brati govore ju= goslovanskih komunističnih prvakov, so'-vendar ti govori ppmemh?n vir-na ^ih informacij. Iz njih bo zlasti odkar je "celotna dejavnost'KPJ po pra vilu javna" mogoče razbirati težave komunističnih oblasti,pa tudi kaj' se dogaja za kulisami in kakšne namere imajo. Prav zanimive podatke nam nudi slovenski,notranji minister in član Jo litbiroja CK KPS Boris Kraigher v svojem govoru na mestni partijski kon ferenci v Ljubljani 7.oktobra. Katoliška Cerkev komunistom še vedno de= la velike preglavice.Čkoli nje se je Kraigher neprestano lovil:- Daši je sicer treba "v naših partijskih vrstah dosledno in rigorozno razčistiti versko vprašanje" je vendar izven partije treba "ločiti vpra šanje religije in klerikalne poli tike...Mi to borbo poenostavi jamo,kar nam lahko škoduje,ker moramo računati s parolo reakcije v inozemstvu in ker moramo gledati,da se naše pozicije v inozemstvu utrdijo..." Jugosla vi ji se sicer ni-treh« bati kakega pri tiska,ampak "ker je naša interna«' cionalistična&ol^nost krepiti socialistične sile v svetu in ker mi s ta kimi slabostmi in napakami dajemo reakciji modnost,da tam, kjer ima bur čoazija oblast v rokah,onemogoči razvijanje [socialističnih sil" .je tre ba voditi "brezkompromisno borbo proti klerikalizmu, da ,pa pri tem ne sektašimo v odnosu do vere in cerkve kot čisto verske organizacije.Cer= kev moramo onemogočiti kot politično organizacijo".Točne meje med enim in drugim Kraigher seveda ni potegnil.Sklepamo lahko le,da bi se morala Cerkev "omejiti zgolj na izvajanje-verskih obredov"..Nastop proti duhov= niškim društvom - to je če poli tika.Enako škofovske konference,kjer so razpravljali o teh društvih. Ker se v partiji vse preveč "obrekuje,opravi ja in intrigira", "s tora marsikdaj postajamo neke vrste komunistični tercialci,...kar izvira iz nezadostne politične ideološke osnove". Takozvano "razkrinkavanje je mnr sikdaj tudi precej krivično...Zakaj je treba človeka,ki na svojem polo= vaju'ne ustreza,razkrinkati kot sovražnika?" Vse te stvari je treba po= staviti "načelno...Bori ti se moramo predvsem za večjo prodorno st,za več jo politično perspektivnost celotnega dela partije,boriti•se moramo za to,da znamo na pravo mesto" postaviti pravega človeka.V industri ji *je to lahko:tam imamo opravka ali s saboterji, s kriminalci, ali pa nespoSöb= nirni ljudmi.Prve je treba izročiti sodišču, zadnjim pa je treba povedati da .so sicer "čisto dobri in pošteni ljudje",da pa so nesposobni.Toda iz ven industrije.pa je.to če teč je. Tam pa pri razkrinkavanju sovražnika često naletimo "prav v n^ših partijskih in frontnih organizacijah na ne razumevanj e:mnogokrat se zaletava jo,češ,saj nimate dokazov." Tu je tre ba pogledati globi je,raziskati je treba resnični odnos do "ljudske obla sti" in do " socializma". Na to je Kraigher nadaljeval konkretneje: S pred postavko,da sta Akademija znanosti in pa Univerza "torišči,na katero Partija ni.sposobna prodreti" so se tja vgnezdili različni reakcionarni elementi, kjer "naprej vodijo svojo politiko..,kakor da se po letu 1941 ni nič spremenilo, (misleč) da lahko vodijo v znanosti naprej svojo sta= ro politiko".Tu se je Kraigher spodtaknil ob prof.dolarja,ob redakcijo Slovenskega biografskega leksikona,(ki da je po letu 1945 ostal-prav tak kot je bil pred vojno,četudi se je skril pod "ime resnično naprednega znanstvenika Franceta Kidriča") in ob različne "klike v nekaterih znan= stvenih ustanovah,ki čisto sistematično razpravljajo o tem,kako je nošo celotna politika zgrešeno,ki govore o tem, da bi če davno dobili Trst,. če bi.bilo leta 1945 tako vodstvo,ki bi odcepilo Slovenijo od Jugoslavije".^ je Kraigher omenil,da se v teh "klikah" govori o formiranju' srednjeevropske katoliške" države (KT 103). "Med temi ljudmi se govori:, moramo paziti,da zadržimo svoje pozicije,moramo gledati,da'se Akademijo znanosti he umaže, s sodelovanjeöi z ljudsko oblastjo,da bo lahko,ko pri dejo Angleži oz,Amerlkanci formirala novo slovensko vlado,da bo lahko-zagotovila,da bodo Slovenci končno dosegli svojo samostojnost...Ti-ljud je vzdržujejo stalne zveze n.pr.s slovensko emigracijo v Trstu,kjer -ima mo danes celo gibanje,ki se tam zbira okrog kierofašista Mirka Javornik ka...Ljudje,ki tam dela jo,prihaja jo v Ljubijano in se povezujejo s toni ljudmi v Ljubljani..." Vse to' pa je mogoče,ker so "resnični znanstveniki,(ki vodijo te usta nove) na žalost apolitični ljudje.Na žalost nimamo resničnih znanstveni kov - komunistov,- Ti resnični znanstveniki, Samec in nekateri drugi, ne. gledajo na to reakcionarno politiko in jih to niti ne.zanima,česar jim ne more .nihče očitati", znto po Toliko rožni klerikalni politiki, ki prn= vijojđo so znanstveniki,o ■ to nikdar bili niso, lahko vodijo svojo poli= tiko. "Morda boste'rekli,ker vam to govorim-jaz kot notranji minister: zakaj pa^ j'ih ne zaprete,"če to veste?' lo je vprašanje politične borbe", v kateri se mora-izvršiti "resnična diferenciacija.Ne smemo in nočemo iti na ra zkriiiko vaflja tiste "vrste, ko je treba nategovati razne izjave in jih ne vem kako dokazovati. Mi moramo to reakcijo spraviti- na čisto...V teh institucijah se đoramo boriti za našo politično lini jo,-se moramo ..bori ti za socialiSem,se moramo 'boriti,da bodo vse institucije pri nas.aktivno angažirane v"borbi za socializem." "Naša dolino st je,da znamo te insti = tucije tako angažirati,tako zaposliti v aktivni borbi za socializem, .da se bo moral vsak''posameznik izraziti, ali je za socializem ali ni.To je naloga naših partijskih organizacij.S tem bomo razkrinkali naše’sovraž=. nike,naše nasprotnike in-s tem bomo tudi dosegli,da ne bodo mogli dela= ti drugega kakor preiti na našo stran,ali pa se spustiti v direktno di= verzi jo, direktno sabotažo in takrat bo no tranje . ministrstvo na s topilo ..J' __________ (ds) RAZGLEDI IRAŠKI T POL ELI , Öe- sledimo nasvetu, g.Strgar ja ("Tržaška dilema",Razgledi,KT 104), naj bomo realisti, moramo sprevideti dejstva in nekoliko popraviti dane možnosti za reševanje tržaškega vprašanja,ki jih navaja. Svobodnega tržaškega ozemlja danes v celoti ni."Status quo" bi po= menil stvarno,če že ne legalno, delitev oz.emlja med Italijo in Tugo sl a= vi jo. STO je vedno bolj le na papirju. Cona P pod Jugoslavijo nikdar ni bila svobodna (kakor ni svobodna Jugoslavija) in cona A drsi v Italijo., Kolikor so vredna ugibanja, se zdi, da bo najbolj verjetno to končno-le galizirano. Druga manjša možnost je večje odstopanje ozemlja' Italiji'. Tretja možnost je STC v celoti in resnici. Ni verj etnosti,da bi Jugo sla vija ali -Slovenija dobila Trst. Najboljša rešitev,na katero moremo upa= ti, je STC . Nadaljnje dejstvo je,da Italijani v mestu po številu presežejo Slo vence na celotnem ožemi ju,k^r . j e nadvse naravno zaradi razlike med mest no in podeželsko naseljenostjo. Zato tudi odklanjajo plebiscit tako tr= žaški Slovenci kot uradna Jugoslavija. Öe bi do plebiscita prišlo in bi se odločalo o c.eloti, bi bilo vse skupaj' izgubljeno in bi vsi -Slovenci mogli voliti za Jugo slavi jo, ne d-1 bi se morali bati in ne da bi mogli u Pati,da br prišla. Öe bi pa odločali po posameznih občinah,bi bil izid silovito pester in razmejitveno nemogoč. Tako iz strahu pred Italijani kot iz strahu pred komunizmom bi mnogi Slovenci volili za Italijo.Prvi strah jim more -pregnati res tajno glasovanje in človečanska vzgoja.Drugega strahu jim ne bodo’ pregnale pobožne želje; krivi so titovci. Ker Praktično plebiscit- ne prihaja v poštev, so razprave o precepu,V katerm bi se znašli zavedni Slovenci, popolnoma teoretične .Kot nalašč morejo služiti l.e, da 'razburi jo protikomuniste rahlejših žp-fcev in’ ožjega razgle da - in nič drugega. Spet je dejstvo,da je režim v današnji Jugoslaviji nekaj posebnega: komunistična diktatura. Kot.takemu se ni treba mnoge no žira ti na narodne koristi in čustvovanja.Za tržaške Slovence bo -storil- le toliko, kot mu bo slučajno padlo v glavo. Tc velja, da bi se zapomnilo .Pr edvčera j.šnjim. je Jugoslavija vpila o zatiranju koroških sl ovencev.Včera j je z Jvstri = jo sklenila prijateljstvo.Danes se ne godi kor.Slovencem nič bolje kot Preje, a Jugoslavija je zadovoljna.Kdo bo Tita klical na odgovor? Kdo ga bo prijel za besedo? Zelo nemodro (milo rejeno) -bi se bilo zanašaoi na Uradno Jugoslavijo.Predvčerajšnjim je z morilsko politiko zapravila pri kožno st, da dobi Trst.Danes ji- ni mar edinost tržaških Slovencev jpro ti I kali jahom, temveč spet (kot med vojno) le edinost v kimanju Titu.Ju uro. .m. bo morda tako všeč,da bo z Italijo sklenila sporazum in ji prepustila • irst( inhAmerlkanci jo bodo nagradili s kanoni).Ti tovski Slovenci bodo u "ivali visoko zaslombo,o stali ubogi Slovenci pa bodo na milost iaročeni italijanskim rabljem in uradna Jugoslavija ne bo,ni ti mrdhila zanje.Na = Ši potomci se bodo ob tem lahko postavijali'na glavo. M.Tav*ar šir a ■ t n o m n - e ■ n j e "Stvarnost J- &«^or e. dni k! Ko 3 em. Lr al vašo kritiko tr^a^kega zbornika, in Jezine razprave o osvobodilni voj= ni, sem se spomnil norveškega .filma "0 p ena ci'j'a' 1 a sto vi ca,", ki, pr ikazup e z izvirnimi junaki ko t. igral cini vi . čenj.e tr varne, za te^ko vodo v-Tele. marku na Korveškem.KnIikp. intelige nce in odgovornosti na eni strani, a koliko idiotizma in. sebičnosti m drugi,naši strani* T.K. G,urednik! G.Jeza v svoji razpra vi,ki ste ji posvetili' pozornost,ni posebno stvaren,če gleda pri parti zanih le na dobre strani,Nihče mu sicer ne more oxitati komunizma za radi ostrega obsojanja povojne vla de.Toda "kulturnikov" "Glas iz Slo veni j e" kakor ■. tudi . gledališki pre= gledi.so■bo ječi ali pa nestvarni, saj komaj opazijo povsod navzočo re alnost komunizma.Zelo ^aiostno bi bilo.ako bi kdo rekel,da so .tisk v titovski tiskarni morali plačati ne le z lirami,ampak tudi s stvarnost jo in svoboda, G.urednik! Prav z ulitkom prebi= ram zbornikStvarno st in svoboda1.' Zato mi je tudi res ne ti bil objektiven.S svojimi pogledi v slivensko problematike lahko precej stori za ozdravljenje emigracij e, ki se še duši v zatohlem ozračju sta= rih ' časov.Ko t je pisec glavnega oiHi ka v nekaterih točkah problem sije j no prikazal,tako je bil v drugih ne dosleden.Zelo malo in nič posebnega ni naštel na rovaš komuniste v, Ö e ri-noč drugega,je bil ve*ji slepec kot mno gi. K c Jh "Belogardizem"- G.urednik! Sajeto-va "zgodovina" je pisana v zelo ni zkem čurnalističnem slogu lil.razr. Toda vsebuje ogromno gradiva in j e strašna obtožba.Mislim,da bi bilo absolutne potrebno,-da bi se kak be■ gunec lotil te stvari rr^v pošteno in pcstavil .stvari na svoje mesto. Panes jih je še mnogo, ki so te skvari od blizu ...do šivi j ali- in niso še vsega -pozabili .To 'so emigranti dol* ni sebi-in zgodovini. Izdati bi mo rali.- pc mojem - vsekakor kratek Iregied .zgodovine komunistične revolucije doma ter utemeljiti svoje stališče.1 doslej pravzaprav ni^.rr* drugega kotvgcla pavšalne obdolžil ve.Le msgr.Skerbec je dal par gosto besednih slik. M.K, V okviru sarajevske univerze so ustanovili sedmo fakulteto - ekorom sko . VESTI IZ PlMpjVTNE — L.eto3 bodo' gradbena dela na novi bolnišnici zs -jetiko pri Selani za kijučena»Imela bo lil postelj._ « Ne. 2.o.b*nem zboru Cirilmetodijrke ga, društva katoliških duhovnikov Slovenijo or naznanili, da. ims 525 . članov', izstopilo je-" J- duhovnikov, izključenih pa je bilo 7»Tajnik ^r gsr je poročal, da oO slovenski š.koi jo obvestili odbor,da ne bodo več zavzemali negativnega stališča d-društva. Isto poročajo tudi iz Za= ' greba o škofu Šali s-Seevisu gl.a a e hrvatskegs društva. = teem srednješolskih in univerzi= tetnih profesorjev je obiskalo A j= liko Britanijo ter se seznanilo e njenim vzgojnim sistemom. = V novem zekonu o univerzah,ki b predložen skupščini,se zahteva, morajo biti študenti vzgajani."v. 'ljubezni in predanosti do socislis tične domovine" .* tako ni nevarnosti, da bi se mogli obdržati-precavate--•lji,ki so sicer strokovno sposot-ni, a nimajo kakovosti, ki se zgoraj z,a htevajo.V 2-3 letih bodo prerešeta li vsakega predavatelja,če*ustreza novim določilom. = V malem parku za bahko "Slavijo'' v Ljubi j ani,ob Kidrič evi( Gs j evi)u= ^ 'lici,so odkrili spomenik "Ilegalcu" delo v bronu prof dr,Smerduj a = Na Banji"! pri Beogradu gradijo • na prostoru 100 ha športni stadion za 120,000 gledalcev in 15.000 te= lovadcev.Gradnja v treh obdobjih naj bi bila končana- do l?5l'. SLOVENSKO TEKSIVO’ bo imelo redni občni zbor v soboto 27 c decembra 1952 v dvorani sv.dtra v Bedfordu.Pnevni red!:1 .branje in odobritev zapisnika lanskega zbora, 2 .porodilo odbora;sveta in nadzor= nikov; 3 • Kfe-so vanj e o razrešniei; 4.volitve novega odbora in nadzor= nikov; 5.razprava o predlogih čla= nov tredlošenih odboru vsaj tri eni pred'obč.zborom; 6.določitev člana rine zs prih-.leto ; 7. sluča jno s ti ■. Podrobnosti’ slede v- Bruštvenem v-ot ni ku. + Iva angleška rušilca sta obiske Is Dubrovnik„ Viceadmiral Josip Cer ni pa je vrnil admiralu Mountbatte nu obisk na Malti. ‘ ....^KLIC TRI Glivi = Naročnina za eno leto 24, -.za sed leta 6/-.Za inozemstvo odgovarjaj0 čs vsota z doplačilom za leta.: .-»c do stavo.