m GLASNIK GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA FEBRUAR 1979 LETO XIII. ŠTEVILKA 2 PREŠERNOV DAN — SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Vsak narod si v dobi svojega obstoja postavlja mejnike — mejnike iz svoje revolucionarne, politične in kulturne preteklosti. Manjši je narod, toliko, pomembnejši so taki mejhniki — prazniki. Zlasti pa so še pomembni, kadar pride tak narod v preizkušnjo ali obdobje ogroženosti, kakor je to primer z nami Slovenci. Tisoč let tlačeni, a nikoli potlačeni, smo doživeli svoj rojstni dan v obdobju zmagovitega revolucionarnega in osvobodilnega boja v letih 1941—1945. Takrat smo črpali moč za boj in obstanek prav iz svoje kulturne preteklosti. Prešernova pesem je donela v gozdovih — peta in recitirana. In ni naključje, da je prav v tistih dneh vzniknil predlog, da bi bil Prešernov dan smrti — 8. februar — slovenski kulturni praznik. S Prešernovimi pesmimi, smo se Slovenci uvrstili med narode z visoko kulturo. Le malo je velikanov besede na svetu, ki bi bili tako visoko dvignili svoj materin jezik, ga razvili iz nič. Celo izobraženci, Prešernovi sodobniki, so trdili, da je slovenščina trd, okoren jezik kmetov. Genij je dokazal nasprotno — domača beseda je zazvenela kot najžlahtnejša kovina, njen zven slišimo še danes, čeprav včasih v tempu potrošništva nekoliko manj zveneče. Toda ob tihih večerih, če vzamemo drobno knjižico Prešernovih pesmi v roke, spregovori čista beseda, lepša od najlepše glasbe, globlja od najglobljih studencev. Oblika in vsebina sta se zlili v občečloveško resnico, tako občo in tako človeško, da se njena vrednost ne bo mogla nikoli izgubiti. V teh pesmih se slovenski narod ogleduje, kakor v svoji podobi, saj govorijo za sedanjost in prihodnost. In pesem, ki govori tako, je večno živa, je življenje samo. o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda Osmi februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, slovenskega književnega genija, se proglaša za kulturni praznik slovenskega naroda. Ta dan se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih usta- novah ter zavodih. Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje. Dne 1. februarja 1945. Za predsedstvo SNOS: Sekretar: Predsednik: Boris Kidrič, 1. r. Josip Vidmar, 1. r. IMP GLASNIK V LETU 1978 Stroški: papir in tiskarske storitve raster posnetki honorarji odprema v tiskarni ostali stroški Stroški skupaj poprečna cena izvoda 265.232,55 din (+23%) 25.856,00 din 42.554,57 din (—5%) 21.714,20 din ( + 37%) 6.671,00 din * 362.028,32 din (+21%) 4,10 din (+ 8%) (Odstotki v oklepaju pomenijo primerjavo z letom 1977.) Uredniški odbor je imenovala Skupščina SOZD IMP maja 1978. Kljub spremembi uredniškega odbora sredi leta bomo obravnavali vseh 12 letošnjih številk. Problematika se z novim uredniškim odborom ni bistveno spremenila. Uredniški odbor se je sestal po izidu vsake številke, jo ocenil, določil višino honorarja in predlog vsebine za naslednjo številko. Izšli sta tudi dve izredni številki (za DO EMOND in PROMONT). FINANČNO POSLOVANJE V letu 1978 je izšlo 12 rednih številk v skupni nakladi 88.350 ali poprečno 7362(+13%) izvodov vsak mesec. Sedem številk je izšlo na 16 straneh, 5 pa na 24 straneh, poprečno pride na številko 19 strani (ena več kot v letu 1977). Rdeči križ občine Šiška je ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva, dne 13.12. 1978, pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine inž. Dejaka organiziral proslavo s podelitvijo zlatih plaket in diplom zaslužnim organizacijam združenega dela in posameznim krvodajalcem. Na proslavi so sodelovali družbenopolitični predstavniki občine Šiška ter s tem poudariti zasluge krvodajalstva in organizacije rdečega križa, ki organizira in vodi to humanitarno dejavnost. Prav tako so obiskati proslavo predstavniki rde- Poprečna cena izvoda je sorazmerno ugodna. Med stroški je treba posebej omeniti honorarje, ki so v letu 1978 za 5 % nižji kot leta 1977 ob istočasnem povečanju honorarja za tehnično ure- čega križa Savski venac in Zavod za statistiko Beograd kot pobratena občina. Ne nazadnje moramo poudariti, da je ob tej priliki tudi naša TOZD prejela zlato plaketo za izredno aktivnost pri organiziranju krvodajalskih akcij. Od posameznikov, ki so dali kri več kot petindvajsetkrat, so prejeti zlato plaketo krvodajalstva naslednji tovariši: — tov. Jure AŠIČ — tov. Marko DOLEŽAL — tov. Anton PANČUR jan je, ki znaša v celoti 50 % vseh honorarjev. Višino honorarja je sredi leta 1975 določil časopisni svet in so od takrat ostali nespremenjeni. ANALIZA VSEBINE Uredniški odbor se je trudil, da bi bila vsebina čimbolj pestra. Poprečno smo v vsaki številki objavili 24 fotografij in 31 naslovov sestavkov (zajete niso edino zahvale). Močno izstopa 6. številka, ki je s 33 fotografijami in 56 naslovi verjetno ena najboljših letnika 1978. Predstavili smo deset TOZD in vseh 8 delovnih organizacij, objavili smo 9 osnutkov predlogov oz. sprememb samoupravnih aktov. Poročali smo o vseh pomembnejših dogodkih v SOZD IMP. Redno mesečno smo obveščali o izvrševanju planov vseh TOZD. Nekoliko manj kot leto poprej je bilo vesti iz športa, veliko pa o planinstvu. Premalo smo pisali o stvareh, oz. akcijah, ki smo jih na različnih ravneh pripravljali. Zgodilo se je, da smo obšli težave, ki so nas mučile in pisali o njih, ko jih že ni bilo več. Več prispevkov bi moralo biti o delu družbenopolitičnih organizacij (te nam zapisnikov sploh ne pošiljajo) in o delu samoupravnih organov, ki z redkimi izjemami (TOZD TIO, TOZD OV, DS PROMONT, DO LIVAR) ne pošiljajo niti zapisnikov sej svojih delavskih svetov. Več bi morali pisati o življenju naših delavcev, o njihovih prizadevanjih zunaj delovnega mesta, o problemih, s katerimi se srečujemo, in o možnostih njihove rešitve. Zapise, napisane v preteklem času, bi morali spremeniti v prihodnji čas. Prav bi bilo, da včasih najdejo svoje mesto v našem glasilu tudi težave občin, kjer so naše TOZD, oz. PE. (trenutno v 14 slovenskih občinah). OPRAVIČILO V zadnji številki Glasnika (1-79) nam jo je na 9. strani zagodel tiskarski škrat. Podpis pod fotografijo se pravilno glasi: Proizvodnja ventilatorjev do pogona in ne proizvodnja klimatov, kot je bilo pomotoma zapisano. Bralcem se opravičujemo! SLAVKO HRŽENJAK V IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 8.200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Borut Gržinič, Borut VVildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije'IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov. y PRAZNIK KRVODAJALCEV Organizatorji krvodajalstva in krovodajalci TOZD Trata DOGOVORI IN STALIŠČA KOMUNISTOV NA PROBLEMSKI KONFERENCI SOZD IMP 14. XII. 1978 Na podlagi razprave o stanju samoupravne organiziranosti SOZD IMP na problemski konferenci komunistov SOZD IMP 14. decembra 1978 v Ljubljani smo izoblikovali naslednje dogovore in stališča: I. SREDNJEROČNO PLANSKO (IN RAZVOJNO) OBDOBJE) 1. V okviru priprav za naslednje srednjeročno plansko obdobje bomo komunisti v OOZK vseh TOZD in DS obravnavali uresničevanje celotnega SRP 1976—1980 predvsem na naslednjih področjih: — realizacija investicij — doseganje rezultatov in uspešnost poslovanja — razvoj samoupravnih odnosov v luči nove samoupravne organiziranosti (zlasti razmerja TOZD-TOZD, TOZD—DO, TOPZD—SOZD DO—SOZD) — vzpostavljeni dohodkovni odnosi pri pridobivanju dohodka. 2. Komunisti bomo zavzeli stališče v zvezi s sklepi skupščine SOZD in Koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP glede na podlagi — obravnave programskih izhodišč (gradivo za skupščino 28. 10. 1978 v OOZK) — ocene OOZK izdelanega programa njihove TOZD oz. DS, ki bo predlagan za usklajevanje na skupščini SOZD IMP. 3. Komunisti bomo v OOZK razčistili stališča glede nujnosti združevanja sredstev v IMP za investicije v osnovne in obratne naložbe na podlagi naslednjih načel: — delavci TOZD (DS) morajo biti v celoti seznanjeni z razvojnimi potrebami in problemi celotne SOZD IMP — pravilna obveščenost delavcev TOZD o širšem družbenem pomenu skupnega nastopanja in nadaljnjega razvoja v okviru SOZD IMP, — dolgoročno združevanje sredstev v Interni banki SOZD IMP temelji na podlagi usklajenih in sprejetih razvojnih programov. 4. OOZK se bodo s svojo aktivnostjo v letu 1979 in na podlagi analize SRP 1976—80 stalno in tvorno vključevale v priprave planskih dokumentov za naslednje srednjeročno plansko obdobje 1981 —1985, pri čemer pa ne bodo zanemarjale spremljanje rezultatov gospodarjenja v letu 1979. II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST 1. Komunisti ocenjujemo, da je SOZD IMP nova kvaliteta, v kateri vsebina (družbenoekonomski in samoupravni odnosi) in oblika (organizacijska forma) vsaki DO, združeni v SOZD IMP in vsaki TOZD, združeni v posamezni DO, zagotavljata v obstoječi in trajnejši povezanosti ter postavljenem konceptu nadaljnji skupen in vsestranski razvoj, zato bomo v OOZK stalno spremljali — kako se uresničujejo cilji združevanja in sploh SS o združitvi v SOZD IMP in drugi samoupravni splošni akti na nivoju SOZD — kako se uresničujejo cilji in sploh SS o združitvi v DO in drugi samoupravni splošni akti v DO in če je to v skladu s prejšnjo alineo — kako se uresničujejo sklepi in dogovori v organih upravljanja in drugih telesih SOZD IMP. 2. Postavljen poslovni, razvojni, samoupravni in organizacijski koncept bomo dograjevali na že skupno dogovorjenih načelih, pri čemer bomo posebno pozornost posvetili: — nadaljnjemu preciznemu razmejevanju funkcij TOZD, DO in SOZD in spremljanju komuniciranja med njimi — čim racionalnješemu združevanju del skupnega pomena v delovnih skupnosti, pri čemer moramo »du« ali celo »tripliranje« funkcij docela izkoreniniti — vzpostaviti čim ugodnejšega razmerja proizvodnja—režija — nadaljnjemu preciznemu razmejevanju funkcij TOZD skupnega pomena (zlasti TOZD Inženiring izvoz—uvoz) nasproti TOZD, DO in SOZD — enotnemu in skupnemu nastopu na trgu (posebej inženiring) ter enotni poslovni politiki — izkoreninjenju nezdrave konkurenčnosti, ozkosti, podjetniške miselnosti in drugih negativnih elementov iz naše prakse. 3. Komunisti smo si povsem enotni, da bomo postavljen koncept SOZD IMP menjali oz. spreminjali samo sporazumno, če bomo poprej tako ugotovili tudi razloge in vzroke za spremembe. 4. Problem TOZD Montaža Koper naj rešijo delavci te TOZD, TOZD OV in DS DO Premont sporazumno v skladu s cilji združevanja v SOZD IMP. III. DOHODKOVNI ODNOSI 1. Naše enotno stališče je, da edino v celoti izpeljani in »živi« dohodkovni odnosi na vseh področjih v SOZD IMP, kjer so možnosti za njihovo vzpostavitev, zagotavljajo enakomeren in enakopraven družbenoekonomski položaj vsakega subjekta v SOZD IMP, s tem pa SOZD IMP kot celote, zato jih bomo aktivno uresničevali. Isto velja za dohodkovne odnose izven SOZD IMP. 2. Dohodkovne odnose bomo nadalje vzpostavljali na naslednjih načelih: — skupne osnove in merila dohodkovnih odnosov sporazumno določamo na nivoju SOZD IMP — v vsaki DO morajo zaživeti vse dohodkovne povezave — naša skupna skrb in še poseben interes bodo dohodkovni odnosi — med TOZD skupnega pomena oz. DS in TOZD, za katere te opravljajo dela skupnega pomena — med TOZD iz različnih DO (fazna proizvodnja: skupni proizvod, proizvodnja — montaža, pri čemer smo si enotni, da celotna proizvodna dejavnost SOZD v prvi vrsti služi montažni dejavnosti SOZD IMP). IV. MEDSEBOJNI ODNOSI Enotni smo si v stališču, da smo tudi na področju medsebojnih odnosov komunisti prvi, ki bomo morali s svojo borbo, aktivnostjo in vzgledom naredili še več za boljše medsebojne odnose v SOZD IMP in za preraščanje majhnosti, zaprtosti, ozkosti, sebičnosti in nezaupljivosti v medsebojno tovariško sodelovanje z zdravimi medsebojnimi odnosi, ki so predpogoj, da se bo poslovni sistem, kot je danes SOZD IMP, uspešno razvijal tudi kot zdrav in homogen kolektiv. V. NADALJNJE OBLIKE DELA IN POVEZOVANJA KOMUNISTOV V SOZDIMP 1. Komunisti ugotavljamo, da je bila problemska konferenca izredno koristna in dobrodošla, zato se bomo te oblike dela v skladu s statutom ZKJ in ZKS ter statutarnimi sklepi občinske konference ZKS še naprej posluževali, zlasti pa — kot obliko dogovarjanja in usklajevanja stališč komunistov v SOZD IMP — kot obliko dogovarjanja, ko gre sicer za problem v posamezni TOZD oz. DO, pa je narave, ki je pomembna za celotno SOZD — za obravnavo bolj konkretnih področij oz. tem (npr. inženiring, zunanja trgovina, proizvodnja in montaža...) — problemsko konferenco bo(do) sklical(i) sekretar(ji) OOZK, ki problem čutijo s tem, da organizira(jo) pripravo ustreznega gradiva. 2. Temelj našega dela sta sporazumevanje in dogovarjanje. Kar se na problemskih konferencah in drugih oblikah povezovanja komunistov dogovorimo, OOZK pa to sprejmejo, pomeni orientacijo našega nadaljnjega dela, ki ne dopušča odstopanja. 3. OOZK v vseh TOZD in DS v sestavi SOZD IMP naj obravnavajo te dogovore in stališča ter vsebinska vprašanja, ki so povezana z njimi, v mesecu januarju 1979. 4. Sekretarji OOZK se dogovorimo, da bomo zaradi evidence sprejemanja tega dokumenta v posamezni OOZK sklepe o njegovem sprejemu do 5. 2. 1979 poslali tov. Semolič Viljemu (sekretar OOZK DS SOZD IMP). KOMISIJA ZA IZOBLIKOVANJE DOGOVOROV IN STALIŠČ PROBLEMSKE KONFERENCE r X # DO KLIMA Novo iz TOZD Montažna proizvodnja Našo delovno organizacijo sestavljata dve TOZD in sicer: TOZD Industrijska proizvodnja in TOZD Montažna proizvodnja — slednja zajema celjski in ljubljanski sektor, ter delovna skupnost skupnih služb. No, in ker je delo montažne proizvodnje vezano predvsem na delo na terenu, sem povprašala tov. Branka Brežnika, operativnega vodjo ljubljanskega sektorja, koliko je zaposlenih, na katerih objektih delajo in s kakšnimi težavami se srečujejo. Prejela sem naslednji odgovor: »V našem sektorju je zaposlenih 22 delavcev in trenutno delamo na več objektih. Poslovni center Ljubljana, Saturnus Ljubljana, Svilanit Kamnik, Stanovanjski blok S-8 Vrhnika, Gorenjski tisk Kranj, stolpnica S 8/6 Škoija Loka. Povsod montiramo centralno kurjavo, vodovod in prezračevanje. Da je delo otežkočeno, mi najbrž ni treba posebej poudariti, saj je jasno, da se težave pozimi povečajo. Delavci na vseh objektih nimajo urejene malice in skrb za topli obrok prepustimo kar iznajdljivosti vsakega posameznika. Seveda pa vsak monter prejme terenski dodatek, oziroma znižano dnevnico, ki pa je ob hitrem porastu cen v današnjem času, zelo nizka. Kljub temu, da se srečujemo s takimi ati podobnimi težavami, skušamo v rokih dokončati dela na vseh objektih, kar pa nam seveda ne uspe vedno. Ponekod ga žal prekoračimo; v večini primerov zaradi pomanjkanja materiala, predvsem iskanega materiala, pri katerem je dobavni rok včasih tudi več mesecev. Sicer pa kot sem dejal, v večini primerov uspemo dela pravočasno zaključiti«, je dejal tov. Brežnik. E. M. x_________________________________________v • TOZD INŽENIRING ZAHTEVNE IZVOZNE NALOGE Kako pomembna je obveščenost se vedno bolj zavedajo tudi v TOZD Inženiring. Ob razpravah o njihovem planu za letošnje leto so organizirali sestanke v okviru naših delovnih organizacij s predstavniki vseh TOZD. Namen teh sestankov je bil jasen — uravnati želje in potrebe TOZD z načrti in možnostmi TOZD Inženiring. Tako so obravnavali problematiko uvoza, izvoza, vlogo predstavništev, medsebojna poračunavanja, itd. Ocena teh razgovorov je, da so bili zelo konstruktivni in uspešni, saj so jasneje pokazali želje TOZD, kako naj se razvija Inženiring kot celota, kako njegovi posamezni deli in kje so pomanjkljivosti. Začrtane so tudi poti, kako naj bi potekalo fizično poslovanje. O problematiki TOZD Inženiring bomo odslej pisali redno v vsaki številki Glasnika. Tokrat bomo podrobneje spoznali poslovanje izvozno-uvoznega oddelka. Sledili pa bodo zapisi s področja investicijskih del doma in v tujini, prodaja proizvodov, problematika predstavništev, o delih, ki jih bodo šele organizirali v okviru TOZD Inženiring, problematiki finančne službe, itd. IZVOZILI BOMO VEČ KOT UVOZILI O izvozno-uvozni problematiki nam je pripovedoval tov. Ferdinand Volovec, dipl. oec., direktor sektorja za blagovni promet. »Razgovori s TOZD so bili koristni. Letos smo prvič resneje začeli usklajevati materialne bilance. Vse do leta 1978 je IMP sorazmerno malo svo- jih izdelkov izvažal. Leto 1978 pomeni na tem področju velik skok, ki so ga povzročila investicijska dela v tujini (predvsem Irak in DDR). Tako smo v letu 1978 ustvarili dovolj deviznih sredstev za naše potrebe. Največji delež ima tu blagovni izvoz v Irak, manj pa v DDR. Jasno je, da imamo med TOZD čiste »neizvoznike«, ki pa za svojo proizvodnjo potrebujejo devizna sredstva. Tem jih odstopajo druge TOZD, ki jih niso porabile. To je tudi velika prednost ekonomskega povezovanja OTZD, ki omogoča akcije znotraj SOZD ali z drugo besedo: omogoča proizvodnjo tudi nei-zvoznicam. Na izvoz je vezan uvoz. Uvažamo pa lahko: reprodukcijski material za potrebe TOZD IMP in opremo za lastne potrebe ali pa za končne investi- KAJ BOMO DELALI V BODOČE Iz TOZD Inženiring obveščajo o sklenjenih pogodbah in pripravah za sklenitev nekaterih novih pogodb: — TOZD TEN je podpisala pogodbo v vrednosti 306 tisoč dolarjev za izvoz pretvornikov v Nemško demokratično republiko. — 32. januarja je bila podpisana pogodba za projektiranje za Kol-3 (Irak). Samo projektiranje bo veljalo 1,2 milijona dolarjev. — TOZD Montaža Maribor že montira instalacije v Železarni Oranienburg. Vrednost del (pogodbena) je 11 milijonov din. — Zaključujemo razgovore za izgradnjo sodobne kotlarne v Kulkwitzu pri Leipzigu. Vrednost del bo okrog 10 milijonov dolarjev. — Od 27. 1. do 4. 2. 1979 se bomo v Bagdadu dogovarjali in pripravljali ponudbo za projekt Kol-201 (Irak). — Skupaj s TOZD PB smo podpisali pogodbo za projektiranje instalacij v ljubljanskem Vulonu. Projektirata TOZD PB in Slovenija projekt. Pogodbena vrednost znaša 14 milijonov dinarjev. — Podpisali smo pogodbo za projektiranje instalacij za Rudnik urana Žirovski vrh. Pogodbena vrednost del 8,4 milijona din, izvajalec pa je TOZD PB. — Podpisana je pogodba za projektiranje in izvajanje vseh instalacijskih del za Kulturni dom Ivan Cankar v Ljubljani. Celotna vrednost del bo okrog 200 milijonov din, projektira pa TOZD PB. — Znani so pogoji investiranja za izvajanje instalacijskih del v novomeški Krki. Predvidevajo za leto 79/80 okrog 150 milijonov investicij na instalacijah. Širše bomo o tem obvestili komercialne službe TOZD, potencialnih izvajalcev. — Pripravljamo ponudbo za izvajanje druge faze instalacijskih del na zgradbi Slovenijalesa v Ljubljani. — S Siemensom je DO Livar podpisala pogodbo za izvoz odlitkov za belo tehniko. Vrednost pogodbe za leto 1979 je 3 milijone mark. — TOZD TRATA bo letos za miinc-hensko firmo Speck izvozila za 1,4 milijona mark svojih izdelkov, kar je 100 % več kot v letu 1978. — Preko tovarne Peko v Tržiču, ki konkurira za gradnjo tovarne čevljev v Al-žiru, smo oddali ponudbo za vsa instalacijska dela. Imamo lepe možnosti, da delo pridobimo. — Oddali smo ponudbo za montažo instalacije v železarskem kombinatu v Eisenhiten-stadtu, kjer sodelujemo preko RUDIS-a z japonskim inženiringom NSC. — Podpisali smo pogodbo za gradnjo 40 km plinovodnega omrežja in sicer odseka: Anhovo—Gorica in Trojane—Hrastnik. Premer cevi bo na obeh odsekih 200 mm. — V imenu SOZD IMP je TOZD Inženiring podpisala samoupravni sporazum o sodelovanju z Rudisom. — Naše največje gradbišče v tujini dobiva končno podobo. Primopredaja objektov v Iraku začenja 1.5. in mora biti končana do 1.7. 1979. Dela potekajo v dogovorjenih rokih. Trenutno je na gradbišču okrog 200 naših delavcev. TOZD Inženiring želi še večje sodelovanje vseh udeleženih TOZD, da bomo obveznosti opravili v rokih. Kadrovski oddelki TOZD morajo poskrbeti za pravočasen odhod delavcev, obenem pa je treba pravočasno dobaviti tudi materiale. torje, kadar imamo sklenjene inženiring pogodbe.« — Kolikšen je plan izvoza in uvoza za leto 1979? »Celotni izvoz (blagovni, kooperacija in investicije) naj bi letos znašal 350 milijonov dinarjev, celotni uvoz (blagovni, kooperacija, stroji in oprema) pa 244 milijonov din. Saldo naj bi torej bil za več kot 100 milijonov pozitiven. V letu 1979 bomo uvažali v okviru obstoječih predpisov in samoupravnih aktov, sklenjenih na republiški ravni v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino (SI-SEOT). Tako bi morale naše TOZD do 20. 12. 1978 podpisati Samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979. Naše TOZD bi morale v tej SI-SEOT aktivneje sodelovati. S podpisom sporazuma bi svoje delegate vključile v delo posameznih enot ali skupščine SISEOT. Omenjeni sporazum pa vsebuje: pogoje za razpolaganje z devizami članic, ki jih ustvarijo dovolj za svoje potrebe; enotna merila in postopke za pridobitev pravice nakupa deviz za tiste članice, ki jih ne ustvarijo dovolj za svoje potrebe ali pa jih sploh ne ustvarjajo; enotna merila in postopek za plačilo uvoza opreme. Ker je osnova za pridobitev uvoznih pravic izvoz, bi morali temeljito premisliti o internem stimuliranju izvoza in obremenjevanju uvoza. Nekatere OZD v Sloveniji so tak način že izvedle.« — Ali smo za uresničitev tako zahtevnih izvoz-no-uvoznih nalog tudi dovolj dobro organizirani? »Razgovori s predstavniki TOZD so pokazali, da smo. Že leta 1977 so vse takratne TOZD podpisale Samoupravni sporazum o medsebojnem odstopanju pravic za uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje lastne opreme. S TOZD LSL pa so nekatere TOZD podpisale Samopravni sporazum o skupnem vlaganju v novo investicijo. Na osnovi teh vlaganj pa pridobivajo razpolagalno pravico z devizami, ki jih z izvozom ustvarja TOŽD LSL. To je višja in po mojem tudi boljša oblika dogovarjanja. Da bomo dosegli planirani izvoz, se bomo morali vsi pošteno potruditi.« V okviru izvozno-uvoznega oddelka v TOZD Inženiring je zaposlenih trenutno petnajst delavcev, 4 delajo pri izvozu, 11 pa pri uvozu. Največja težava oddelka je njegova odmaknjenost od sedeža SOZD in večine ljubljanskih TOZD. Po preselitvi DO Promont v Črnuče se bo tudi ta oddelek Inženiringa preselil nazaj na Titovo 37. • TOZD INŽENIRING RAZPIS PROSTIH DEL IN NALOG TOZD Inženiring, izvoz — uvoz išče sodelavce v oddelku za investicijska dela doma. Od bodočih sodelavcev pričakujemo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri. Delo bo na področju prodaje storitev projektivne in montažne dejavnosti IMP. Dodatna pojasnila daje in prijave sprejema petnajst dni po objavi, kadrovsko splošna — organizacijska služba delovne organizacije IZIP, Ljubljana, Titova 37. NASI JUBILANTI IVAN HRIBAR Bo letos dopolnilže enaintrideset let neprekinjenega dela pri IMF. Njegova pot monterja, za katerega se je izučil pri privatniku v letih 1938—1942, je nekaj posebnega, nekaj neobičajnega. Pa pojdimo od začetka. Rodil se je 30. marca 1923. Slape pri Polju so njegov rojstni kraj. Po končani osnovni šoli se je šel učit. Po končani vojni 1. 1945 je moral za 3 leta k vojakom. Po vrnitvi se je zaposlil pri Toplovodu v Kranju. Njegovo prvo delovno mesto je bilo na vili Bled. In potem so se vrstila številna gradbišča po vsej Jugoslaviji: Novo mesto, Maribor, Ljubljana, Lendava, Dekani, Štip. Že leta 1951 je postal vodilni monter. Leta 1959 je odšel na specializacijo v Nemčijo, kjer je bil pet mesecev. Po vrnitvi ni šel več na montažo, ampak na Trato. »Težave so imeli z avtogenim varjenjem, jaz pa sem imel precej prakse. Dve leti mi je bilo težko, potem sem se končno le navadil. Na montaži se človek počuti čisto drugače,« je dejal. Pogoji dela so na montažah mnogo težji kot v delavnicah, a kljub temu. Če bi mu v tistih dveh letih kdo samo namignil, pa bi zopet vzel svoj monterski »kufer« in odrajžal. Danes dela kot ključavničarski mojster in pravi: »Kvaliteta je padla. Včasih smo delali drugače, ni nam bilo vseeno. Danes je vse preveč takih, ki ob besedi kvaliteta zamahnejo z roko. Rad bi tudi pri mladih vzbudil občutek, da je kvalitetno delo potrebno še danes.« Leta nazaj so mu hitro minila. In če je človek zdrav, lahko tudi v njegovi dobi še marsikaj naredi. JUBILANTI DO EMOND Kakor vsako leto v IMP smo tudi v letu 1978 delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti delovne organizacije EMOND med seboj poiskali člane kolektiva, ki so dosegli deseto — dvajseto ali trideseto leto dela v IMP. Natanko 60 jubilantov smo našteli v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, od tega jih je bilo 26 dvajsetletnikov in 34 desetletnikov. Da bi tem sodelavcem čestitali, jim izrekli priznanje ter jih spodbudili za še nadaljnje napore, smo priredili skromno svečanost s podelitvijo priznanj, z govori in z kulturno-umetniškim programom. Zbranim jubilantom sta podelila priznanja ter jim v imenu sodelavcev čestitala predsednik konference sindikata delovne organizacije — tov. Marjan Žagar in glavni direktor tov. inž. Franc Kumše. V svečanem govoru, ki je sledil podelitvi priznanj je tov. Kumše najprej na kratko povzel pot razvoja IMP in zlasti še njegovih delov, ki so danes temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije EMOND. Brez dvoma je bila v tridesetletnem razvoju sedanje sestavljene organizacije IMP postavljena trdna zasnova in realna razvojna usmeritev tudi za naše temeljne organizacije — ELEKTROMON-TAZO, TOVARNO ELEK-TRONAPRAV, DVIGALO IN INDUSTRIJO STIKALNE OPREME iz Slovenskih Konjic. Prav tako pa ne moremo mimo dejstva, da sta razvoj družbenoekonom- Srečanje naših upokojencev Kot vsako leto. smo se tudi letos spomnili naših nekdanjih sodelavcev, ki uživajo zasluženo pokojnino. Upokojenci ljubljanskih TOZD in iz Livarne v Ivančni gorici so se zbrali v petek, 22. decembra, v ljubljanski »Plavi laguni«. Vsi so prejeli koledarje in darilo za novo leto — 850 dinarjev, kot je sklenil naš sindikat. »Uradni« del srečanja so začeli pevci moškega pevskega zbora IMP; zbranim pa je nato v imenu koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP spregovoril tov. Anton Lah, ki je kratko orisal dosežke SOZD IMP v letu 1978 in poudaril, da je v vsem, kar imamo delavci SOZD IMP danes, vtkano delo naših predhodnikov, naših upokojencev, ki so vsak po svojih močeh prispevali k razvoju in uspehom IMP. Upokojence je nato pozdravil še generalni direktor SOZD IMP tov. Stanko Krumpak in poudaril, da čeprav upokojeni, niso pozabljeni. O vsakdanjih dogodkih jih obvešča naš Glasnik, vsako leto pa je zanje pripravljeno srečanje. Pevci so zapeli še nekaj pesmi in po »uradnem« delu je bilo dovolj časa za obujanje spominov na skupno delo, na vesele in žalostne trenutke. Pa tudi o tem, kaj delajo sedaj, so si imeli kaj povedati. In ko so se razhajali, so si poleg »Srečno 1979« voščili še: nasvidenje prihodnje leto, saj je to srečanje enkratna priložnost v letu, da se vidijo in malo pokramljajo nekdanji sodelavci. Na slikah: v imenu koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP je upokojencem spregovoril Anton Lah, za njim so naši pevci (zgoraj levo), upokojenci v pogovoru z generalnim direktorjem Stankom Krumpakom skih odnosov in proizvajalnih sil zahtevala spremembo organizacijske oblike in načina poslovanja nekdaj enotne organizacije IMP. Z organizacijo temeljnih organizacij, še bolj pa z združitvijo le-teh v delovno organizacijo v okviru sestavljene organizacije IMP smo se tesno približali obliki organiziranega združenega dela, ki bo zagotavljala kar največjo poslovno učinkovitost, preglednost in fleksibilnost ob največji možnosti za povečanje dohodka, ojačitev materialne baze in razvoj sa-r ntoupravnih odnosov. V naši novi, močni delovni organizaciji EMOND bomo z združenim in koordiniranim delom Srečanje upokojencev TOZD TIO Idrija Kot vsako leto, smo tudi letos pripravili srečanje upokojencev naše TOZD. Zbrali so se pred upravno stavbo TOZD. kjer jih je pozdravil vodja splošno-ka-drovske službe tov. Milan Kostanjšek in predsednik osnovne organizacije sindikata tov. Ivan Šuligoj. Na željo, da bi si ogledali novo tovarno, smo jih popeljali v Godovič, kjer jim je tov. Kostanjšek opisal razvojno pot naše TOZD od priključitve k IMP pa do danes. Z zanimanjem so si ogledali proizvodnjo cistern, posod in ostalih izdelkov ter se pogovarjali, kako so takšne izdelke izdelovati v tistih časih, ko so bili še na delovnih mestih. Po končanem ogledu smo se vrnili v Idrijo in jih povabili na večerjo. Ob dobri kapljici so začeli obujati spomine na prehojeno pot in leta, ko so še delali. Zadovoljni so bili, da se minulo delo, ki so ga tudi oni vložili, tako bogato obrestuje. Generacija za njimi uspešno izpolnjuje naloge, ki jih pred nas postavlja naša socialistična samoupravna družba. Razšli so se veseli z željo, da se drugo leto ponovno srečajo in želijo vsem zaposlenim srečno in veselo novo leto ter veliko delovnih uspehov v letu 1979. IVAN ŠULIGOJ skušali zadostiti vsem gornjim zahtevam, kakor še drugim, ki nam jih nalagajo smernice razvoja naše družbe ter njeni predpisi. Osnovna težnja nam je tudi zagotoviti enakopraven, dinamičen in dolgoročen razvoj vseh temeljnih organizacij v sestavi naše delovne organizacije. Delavci novo ustanovljene delovne skupnosti bomo prispevali svoj delež-strokovnega in administrativnega dela k delu delavcev vseh temeljnih organizacij ter tako krepko pripomogli k realizaciji planov, ki smo si jih zastavili. Današnji jubilanti in drugi delavci, ki so s svojim dolgoletnim minulim delom prispevali k graditvi IMP, naj nam bodo za svetel vzgled. V zagotovilo prisrčnosti in iskrenosti svojih besed je tov. Kumše pri kasnejšem prigrizku prvi dvignil zdravico v čast jubilantom in delovni organizaciji. Za kulturno-umetniški užitek in slovesnost trenutka je ves čas svečanosti skrbel zelo uspešno moški pevski zbor IMP, ki je končal svoj nastop z mehko: Plenice je prala... Za konec pa seveda še obvezni prigrizek in tovariško srečanje ob kozarčku in godbi, kakor se že takim rečem spodobi. Proslava delovnih jubilejev delavcev naših temeljnih organizacij naj bo še naprej vez med nami in opomin le še bolj zagnanemu in vestnemu delu. Spoštovani kolektiv! Ne vem zakaj, da čas tako hiti, zakaj se mu tako mudi — ne vem — ne vem. Zopet minulo je leto dni in mi upokojenci smo zopet za eno leto starejši vsi. Kako to, da tudi vi, mlajši, za nami približujete se, zakaj tako hitite? Ne hitite, malo še počakajte! Iznenada sprejeli smo vabila, udeležimo naj se zopet snidenia. Vodilni kader vse od sebe dal je, da to snidenje nam bo v zadovoljstvo in veselje, a srca naša polna so hvaležnosti za to. Mene osebno usoda letos grdo doletela je, solze žalostne, skrite v očeh, v bisere so spremenile se; a dedek Mraz nenadoma pojavi se in pravi: »Ne skrivajte teh biserov, obilo zdravja, sreče in uspehov vam želim in boljše novo leto.« upokojenka REZIKA GROBELNIK Kdaj izobraževalni center? V___________________________ TO IZOBRAŽEVALNI CENTER Domžale opravlja zaenkrat še vedno le naloge dijaškega doma, to je zlasti storitve, ki se nanašajo na oskrbo in vzgojo učencev, zagotavljanje njihovega organiziranega učenja in družbenopolitičnega izobraževanja ter organiziranje in izvajanje interesnih dejavnosti, v katere se učenci prostovoljno vključujejo. TO IC izpolnjuje svoje naloge tudi v skladu s planiranimi potrebami TO uporabnikov s svojimi razpoložljivimi kadri in kapacitetami posebej pa tudi naloge, ki jih glede na smotre vzgojno-izobraževalnega procesa določajo pristojne družbene institucije. Povem naj, da smo v času organiziranja te TO zamislili v perspektivi njen razvoj v mnogo širših razsežnostih. Z organiziranjem TO IC naj bi dobili obenem že zametek bodočega izobraževalnega centra z vrsto storitev strokovnega, družbenopolitičnega in samoupravnega izpopolnjevanja kadrov v TO in delovnih organizacijah SOZD. Takšen perspektiven koncept bodoče organizacije TO je bil takrat tudi jasno izražen z izbiro njenega novega imena, ki pravzaprav označuje pomen te TO v tej njeni novi dejavnosti. Vendar je treba takoj opozoriti, da je bil pri sami pobudi in ustrezni analizi za organiziranje TO IC jeseni 1977. leta prvotno skromneje zamišljen njen vsebinski pomen, saj naj bi po tej zamisli postala TO le pri opravljanju svoje dejavnosti v dotedanjih obstoječih okvirih, to je nudenja storitev dijaškega doma za potrebe TO uporabnikov. Razširitev te dejavnosti tudi na opravljanje nalog izobraževanja za potrebe TO je bila predložena šele naknadno s posebno dopolnitvijo analize pogojev za organiziranje TO. S to dopolnitvijo analize smo resda pogumneje začrtali bodoči položaj TO IC v okviru SOZD; vendar pa pri tem ne smemo prezreti dejstva, da za izvrševanje tako razširjene dejavnosti na področju nudenja izobraževalnih storitev takrat nismo bili ustrezno opremljeni in usposobljeni in da to niti danes še nismo. Predvsem je očitno, da TO IC za izvrševanje teh novih dejavnosti nima zadosti in ustrezno opremljenih prostorskih kapacitet, kvalificiranih kadrov, niti ne ustrezno jasno konkretiziranega programa. Prav iz teh razlogov obravnava samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med našo TO in TO uporabniki, opravljanje te razširjene dejavnosti popolnoma ločeno v posebnem določilu, v katerem je tudi jasno povedano, da bo TO opravljala te dodatne dejavnosti le ob pogoju, če ji uporabniki zagotovijo potrebne materialne pogoje dela. Pri tem sporazum prav posebej poudarja kot predpogoj za opravljanje teh storitev, zagotovitev ustreznih prostorskih kapacitet in dodatno potrebnih sredstev ter kadrov. V sporazumu pa smo v omenjenem določilu tudi jasno začrtali možen okvir opravljanja storitev na področju izobraževanja, ki obsega zlasti: — pripravljanje osnutkov oz. predlogov, programov in drugih samoupravnih splošnih aktov s področja izobraževanja, — izvajanje politike izobraževanja, ustreznih analiz za programiranje izobraževanja, organiziranje izobraževanja ipd., — nudenje storitev pri uvajanju delavcev na delo, — izvajanje potrebnih opravil in postopkov pri uresničevanju posameznih izobraževalnih programov, — izvajanje in organiziranje funkcionalnega izobraževanja delavcev (strokovnih seminarjev in tečajev, družbeno-ekonomskega izobraževanja, izobraževanja za varno delo), — izvajanje potrebnih opravil in postopkov pri vodenju potrebnih evidenc o izobraževanju in priznavanju internih kvalifikacij. Možen program aktivnosti naše TO na področju izobraževalnih dejavnosti je tedaj jasno začrtan. Tako so sedaj TO uporabniki na potezi, da predvsem najprej v okviru navedenega programa konkretno definirajo svoje potrebe in da v okviru svojih tako definiranih potreb skupno planirajo z našo TO izvrševanje storitev s področja izobraževalnih dejavnosti ter seveda zagotovijo potrebna sredstva. Šele s konkretno definicijo potreb TO uporabnikov v okviru navedenega širšega, možnega programa je mogoče opredeliti dejanski obseg in kvaliteto storitev s tega področja, zagotovitev potrebnih sredstev oziroma materialnih pogojev dela pa sploh šele stvarno omogoča njihovo realizacijo. V tej zvezi naj samo nakažem potrebe naše TO, če naj bi uresničevala navedeni program nalog na izobraževalnem področju le v minimalnem obsegu, to je samo na čisto omejenem in neposredno praktičnem nivoju. Za sam pristop k uresničevanju teh nalog bi TO v vsakem primeru potrebovala vsaj enega referenta za izobraževanje in predavateljski aktiv (z možnostjo, da so njegovi člani zunanji sodelavci) ter primerno opremljeno predavalnico. Zavedati se namreč moramo, da so vse obstoječe prostorske kapacitete, oprema in kadri komaj zadostni za pokrivanje sedanjih storitev dijaškega doma, katerih obseg in kakovost nikakor nista majhna. Glede na takšno stanje je tedaj očitno, da bo moral biti prehod na opravljanje navedenih dodatnih storitev na področju izobraževanja nujno postopen. V začetni fazi bi TO lahko namenila samo v dopoldanskem času za potrebe izobraževanja delavcev eno obstoječo učilnico s kapaciteto cca 60 stolov, s tem da bi bilo mogoče v tej prvi fazi s pritegnitvijo potrebnih predavateljev kot zunanjih sodelavcev organizirati predvsem ustrezne seminarje in tečaje za delegate, samoupravne organe in sploh družbeno-eko-nomsko izobraževanje delavcev. Takšen začetek uresničevanja nove predvidene funkcije naše TO na izobraževalnem področju pa bo seveda nujno ostal nezadosten, če ne bomo že danes resno začeli uresničevati navedene minimalne pogoje za opravljanje teh njenih dejavnosti. Pri tem bo treba tudi jasno opredeliti funkcijo strokovnih služb SOZD in DO do naše TO kot izvajalca nalog izobraževanja delavcev, še posebej kadrovskih služb, ki bodo nujno morale biti koordinator vseh potreb. Razreševanje in ureditev vseh teh vprašanj pa terja dejansko celovito obravnavanje te problematike in resnično angažiran pristop vseh odgovornih strokovnih delavcev. P. KOŠIR Varjenje cisterne na Voglu • ZANIMIVOSTI Idrijčani zvarili cisterno na Voglu Kako in na kakšen način sestaviti štirideset kubično cisterno na 1595 m visokem Voglu pri hotelu Ski, je bilo osrednje vprašanje treh naših delavcev, ki so oktobra dobili to zahtevno nalogo. Že samo dejstvo, kako spraviti ves potrebni material na Vogel, do hotela Ski, do katerega ne pelje noben kolovoz, kaj šele cesta, je vzbudilo veliko razmišljanj. Nalogo, ki smo jo sprejeli, smo morali opraviti. S trdno voljo — cisterno moramo narediti do roka, ki gaje postavil naročnik, so se naši delavci lotili pripravi. Zavedali so se, da gre za ugled TOZD in celotnega 1MP. Zavihali so rokave. V delavnici so pripravili in narezali pločevino, zakrivili plašče, pripravili še vse ostalo in prepeljali v Bohinjsko Bistrico. Kaj sedaj, kako vso to »ropotijo« spraviti na Vogel, na mesto, kjer bo stala cisterna. S tovorno žičnico je bilo nemogoče, saj so bili plašči z dva metra premera, pretežko in preveliko breme. Ko nam je vozila lažji material, se je žičnica pokvarila. Na pomoč je priskočil buldožer. Ta je krepko grabil metre po strmini. Počasi nam je prepeljal iz doline vso potrebno »ropotijo« za sestavo cisterne. Cisterno smo sestavili in spravili v jašek pred predvidenim rokom, kljub muhastemu vremenu, gosti megli in zavijajočemu vetru, ki je rezal do kosti. Naši delavci: Mirko Sedej, Janez Muravec in Srečko Gnezda niso mogli skriti veselja, ko je cisterna stala na podstavkih v jašku. Brez dvigal sojo izdelali pred rokom in verjetno naj višje nad morjem v Sloveniji doslej, kar je vsekakor lepa delovna zmaga. IVAN ŠULIGOJ 24 »kubično« cisterno so ob hotelu SKI na Voglu zvarili delavci TOZD TIO iz Idrije TOZD Klima — montaža 1. aprila letos v PROMONTU Proti koncu decembra so se delavci delovne organizacije Promont odločali o združitvi TOZD Klima — montaža v njihovo DO. O izločitvi iz delovne organizacije Klimat in združitvi v DO Promont, pa so se odločali delavci TOZD Klima — montaža. Večina se je odločila z »da«, tako da je prižgana zelena luč za uresničitev zgoraj omenjenih sklepov. proizvodnje nimajo nobenih stičnih točk in so specifični montažni. Z združitvijo v DO Promont smo potrdili ideje, ki je ni bilo mogoče uresničiti ob ustanavljanju SOZD IMP. Danes je popolnoma jasno, da je naša perspektiva v mon-O nadaljnji usodi TOZD kupiti v prihodnjih dveh letih, tažni delovni ogranizaciji. V Klima-montaža je bilo slišati Ob študiju tehnologije se nam Promont se bomo vključili s več možnih inačic, Da bi iz je jasno pokazalo tudi dej- 1.4.1979. Finančna, kadrov-prve roke izvedeli, kako po- stvo, da se bomo morali od- ska in komercialna služba tekajo priprave za »reorgani- ločno usmeriti v izvoz naših bodo za nas organizirane v zacijo«, smo za razgovor pro- storitev. Računamo, da bo tu delovni skupnosti. Prvotno sili direktorja TOZD Klima TOZD inženiring odigrala smo mislili, da bo projektiva v — montaža, dipl. ing. Janeza svojo vlogo. Prvi tak primer TOZD, a smo pozneje ugoto-Trosta. so sedanja dela v Iraku, vili, da bo bolje, če bo tudi ta v — Ali se bo vaša temeljna Doma bo objektov premalo, prodajno-projektivnem sek-organizacija selila iz Vojko- predvsem pa velikih, kjer torju delovne organizacije. pride organizacijski sistem Tako bo v temeljni ograniza- ciji ostala celotna tehnična funkcija, nabava in avtopark. Srečevali se bomo s problemom, kje bodo razporejeni »V začetku smo se pogo- IMP popolnoma do izraza.« varjali, da bi se preselili. Poz- „ „ .... neje smo ugotovili, da to ne Z montažo Khma na- bo možno. Prostori v Črnučah P™ “ uk™JaJ0 . -V —---------------------------- bodo za TOZD OV in za nas Montaža pfourodnja delavci, ki jih bomo nujno po- premajhni. Sedaj že vemo, da v V”1.'se b°st.e s trebovali. Menim, da pri zaenkrat ostanemo tu. Raz- *° ^aJ dogovarja 1 o takšni organizaciji ne bi smelo delili smo tudi prostore med delitvi programov. prihajati do problemov.« TOZD Klima-proizvodnja in ... — Kako oceniuiete izid re- Klima-montaža. Dejansko »Z njimi smo se dogovoril, ferenduma? delitveno stanje je 60:40. za sestanek, dogovarjali pa zornih kotov V Nkmn na se še dogovorili ka smo se tudi ze doslej. Na tem zornin Kotov, v Nismo pa se se dogovorili, ka- ^ tako kratkem času nismo ten prostori pripadajo mon- PouroLJu imajo oni precej - d podrobnosti ohve-, Vakr, nh hnmn ra^dplili manj monterjev, SO pa tudi .V , P0,, nosil oove tazi, kako jih bomo razdelili. d če usmerjeni stil. vseh delavcev. Naša ocena o obveščenosti in mne-— Kolikšen je vaš plan za nju delavcev je bila optimi-letošnje leto? stična. Res je, da izid ni po- poln, ker nismo mogli upošte-»170 milijonov dinarjev vati glasovnic iz Iraka, ki so V proizvodnji ni več dilem Vprašanja zadevajo samo poslovne prostore. Res je, da proizvodni prostori niso funkcionalni, zato je treba vedno iskati nekatere kom- celotnega prihodka naj bi prispele prepozno Prevelik je promise. Mislim, da smo pri ustvarilo 240 poprečno zapo- bij tudi odstotek tistih, ki niso reševanju teh problemov po- slenih delavcev. Vendar glasovali, kazali veliko dobre volje. De- imamo z zaposlovanjem Na drugi strani pa ne lavcem TOZD Klima-proi- novih delavcev v neposredni smemo pozabiti, da so neka-zvodnja smo omogočili do- proizvodnji težave, ker jih tera medsebojna trenja še iz stop v novo delavnico skozi enostavno ne dobimo. Tre- časov razdelitve TOZD OVK naše prostore, ker bi sicer nutno je petdeset naših mon- prisotna in so vplivala tudi na imeli velike težave s transpor- terjev v Iraku, prav toliko bi ta referendum. Na sestankih tom. S TOZD Elektromon- Jih moralo delat, v jedrski smo spraševali; če so še taža se dogovarjamo, kako elektrarni v Krškem. Ker pa kakšna nejasna vprašanja. Na urediti sedanjo nakladalno delamo se na drugih objektih, zboru ni bij0 njkogar proti, rampo, ki povzroča trikratno nam monterjev primanjkuje. Ne vem, kaj bi bilo če refe-prekladanje materiala. Sose- Menim, da bi se morali za rendumne bi uspel? Menim ski smo oddali elaborat, kjer dela, ki jih prevzema inženi- da združitev v drugo delovno smo ugotovili naše bodoče ring tudi dogovarjati, kako organizacijo ne sme biti prostorske potrebe, in te niso bomo reševali vprašanja de- povod za poslabšanje odno-ravno majhne.« lovne sile. V najkrajšem času sov s TOZD Klima-proi- — Ali ste skupaj s prosto- moramo preskrbeti 25 delav- zvodnja, ampak celo nasprot-rom planirali tudi tehnologi- cev, ki jih brez dogovarjanja z no « jo? ostalimi TOZD ne bomo Tako torej v TOZD Naredili smo perspektivni mogli dobiti. Pomanjkanje Klima-montaža. Pred njimi tehnološki program TOZD v delavcev bomo vsaj nekoliko njso ma;bne naloge Zave-grobem za obdobje petih let. lahko omilili z dobro predpri- dajQ se> da se tudj v Dq prQ Program je možno uresničiti pravo v delavnici.« mont, ne bosta cedila med in tudi prej in to bomo poskuša- _ Kakšne možnosti ima mleko. Pa saj zato tudi niso h. Takoj smo zaceli z akcijo, - -pozD v delovni oreani- prišli. Računajo le, da bodo v da hi dvignili tehnologijo, čim- ^11 Promont? teh okvirih lažje reševali več montažnih del moramo svoje probleme. Upajmo, da pripraviti v delavnici. Posta- »Prav gotovo večje kot v bodo to kmalu spoznali tudi vili bomo linijo za izdelavo Klimatu, kjer razvoju te te- tisti delavci v TOZD Klima-kanalov, ki bi jo že pri seda- meljne organizacije niso po- montaža, ki so na zboru dvig-njih delih v Iraku še kako po- svečali posebne pozornosti, nili roko »za«, na referen-trebovali, a jo bomo uspeli Naši problemi s problemi dimu pa glasovali »proti«. Direktor TOZD Klima-montaža dipl. ing. Janez Trost (levo) se pogovarja z vodjem delavnice Ivanom Lapuhom V delavnici TOZD Klima-montaža je velikokrat premalo prostora Takšnih kanalov doslej še niso nikoli izdelovali Posebne vrste kanali 01 — V kateri TOZD oziroma delovni skupnosti ste zaposleni? 1 — Elektromontaža 2 — TEN 3 — Dvigalo 4 — ISO —'Slovenske Konjice 5 — Trata 6 — SK1P 7 — ITAK 8 — LBK 9 — HVA 10 — LSNL 1 1 — Klima — proizvodnja 12 — Klima — montaža 13 - TIO 14 — Panonija 15 — jO V 16 — Montaža Koper 17 — Montaža Maribor 18 — IB 19 — Elektrokovinar 20 — Blisk 21 — PB 22 — Zastopstva 23 — Inženiring 24 — Izobraževalni center 25 — Industrij, proizvod. 20 — Montažna proizvod. 27 — delov, skupit. Emond 28 —• delovna skupnost PROMONT 29 — delov, skupn. IZ1P 30 — delov. skup. KLIM AT 3 1 — delov. skup. PMI 32 — delov, skupn. IKO 33 — delov, skupn. LIVAR 34 — delov, skupn. KLIMA 35 — delov, skupn. SOZD 36 — delov, skupn. IB 02 — Končal sem eno od naslednjih šol: 1 — do 6 razredov osnovne šole 2 — 8 razredov osnovne šole 3 — dvoletno srednjo šolo 4 — triletno srednjo poklicno šolo 5 — štiriletno srednjo šolo 6 — višjo šolo 7 — visoko šolo 8 — nič od navedenega 03 — Spol: 1 — moški 2 — ženski 04 — Starost: 1 — do 20 let 2 — od 21—30 let 3 — od 31 —40 let 4 — od 41 —50 let 5 - od 51 -60 let 6 — nad 60 let 05 — Delam na enem od naslednjih delovnih mest: 1 — sem delavec (monter) v neposredni proizvodnji 2 — delam na režijskem delovnem mestu 3 — sem učenec v gospodarstvu 4 — sem upokojenec 5 — nič od navedenega 06 — Sem član (delegat) naslednjih organov, oz. organi- zacij: 1 — član Zveze socialistične mladine Jugoslavije 2 — član Zveze sindikatov 3 — član Zveze komunistov 4 — član Socialistične zveze 5 — član Zveze borcev 6 — delegat (član) delavskega sveta TOZD 7 — delegat (član) delavskega sveta DO 8 — delegat (član) delavskega sveta delovne skupnosti 9 — delegat (član) skupščine SOZD 10 — delegat (član) samoupravne delavske kontrole 11 12 13 14 15 16 17 07 — delegat (član) komisij(e) pri delavskem svetu (skupščini) delegat (član) delegacije za zbor združenega dela občinske (mestne) skupščine delegat (član) delegacije samoupravnih interesnih skupnosti delegat (član) Sveta krajevne skupnosti član kulturno-umetniškega društva član društva, ki povezuje delavce iste stroke nič od navedenega (obkrožite vse ustrezne odgovore!) Kdo in kako vas obvešča o delu samoupravnih organov? Kdo 1 dobro 2 delno 3 slabo 1 — vodilni delavci (direktor, sekretar) 2 — operativec 3 — delegati (člani) samoupravnih organov 4 — IMP Glasnik 5 - bilten 6 - nihče od navedenih (odgovorite na vsa vprašanja!) — — 08 — 3 4 5 Kako ste obveščeni o finančnem in materialnem položaju vaše TOZD, oziroma delovne skupnosti? zelo dobro podrobno delno nisem obveščen me ne zanima OBRAZ IZ KOLEKTIVA STEFAN LUKSA Štefan Luška se je rodil 21. 12. 1948 v Donjem Vidovcu pri Čakovcu. Leta 1963 je končal osnovno šolo in moral od doma. Bil je v skupini sto mladih fantov, ki so se šli učit k takratnemu Toplovodu. »Stanoval sem v raznih dijaških domovih: na Gerbičevi. Titovi in nazadnje v Domžalah. Od vseh domov je hil ta najboljši. Všeč mi je tudi kraj in sem tu ostal.« Našel si je življenjsko družico in si ustvaril svoj dom. Letos mu je uspelo dobiti prostor za dva otroka v vrtcu, najstarejša hodi že v šolo. Na delo se vozi iz Domžal, kjer sta z ženo kupila stanovanje. Obe organizaciji, kjer sta zaposlena, sta jima pomagali s krediti. »Učil sem se za monterja klimatskih naprav. Bili smo prva generacija in za nas še ni bilo podrobnega učnega načrta. Po izučitvi sem delal na terenu, dokler nisem leta 1976 odšel k vojakom. Leta 1968 sem nameraval v okviru IMF na montažo v Nemčijo, a zaradi dogodkov na Češkoslovaškem nismo odšli. Tako sem ostal v delavnici.« Sedaj je skupinovodja pri proizvodnji toplotnih izmenjevalcev v TOZD Klima-proizvodnja. Dela samo dopoldne. »Zjutraj najprej poskrbim, da gotove izdelke odpeljemo v ek-spedit. Če je na delu mojster, potem plamensko varim. Če pa mojstra ni, uredim evidenco prisotnosti in poskrbim, da dobimo ustrezen material in da lahko nemoteno delamo.« — Ali je kakšna razlika, če dodelite delavcu delo vi ali pa mojster? »Nobene. Vsa dela so normirana in to delavca vzpodbuja. Pa tudi sicer težav s sodelavci nimam, težje je z materialom. Vezani smo drug na drugega, in če ga zmanjka prvemu delavcu, bo kmalu vsa skupina brez dela.« Pogovarjali so se že. da bi delali v dveh izmenah, da hi proizvedli še več. Ni mu preveč po godu in tudi pove. zakaj ne: »Urediti je treba prevoze na delo. Nekateri naši delavci prihajajo iz krajev, od koder odpelje delavski avtobus zjutraj in se vrača popoldne. Popoldanska izmena mora imeti zagotovljeno toplo malico. Otroke imam dopoldne v varstvu. Zaposlena je tudi žena in le popoldne sem lahko vsaj malo z njimi. Hči je v celodnevni šoli, mlajša dva pripeljem iz vrtca in tako se zberemo okrog 15.30, ko kosimo in potem ostane pravzaprav še malo časa.« Razmišljal je tudi že o izobraževanju ob delu. »Doslej nisem mogel. Ob delu se je izobraževala žena, oba hkrati. ob treh otrocih, nisva mogla. Verjetno pa se bom sedaj odločil.« Verjetno ne bo ostal samo pri načrtih, ampak jih bo tudi uresničil. Zaveda se. da je edino v izobraževanju bodočnost. V prejšnjem delegatskem mandatu je imel številne funkcije. Sedaj je predsednik delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine, član komisije za medsebojna razmerja in stanovanjske zadeve, delegat pa je tudi pri Komunalni skupnosti občine Bežigrad. O delu komisij, katerih član je, poroča svojim sodelavcem. »To je delegatova dolžnost. Dobim zapisnik seje, ki ga lahko vsakdo prebere.« Delo dopoldne in družina popoldne je njegov delovni dan. Prostega časa skoraj nima. A še vedno rad igra nogomet in namizni tenis. Stroji v delavnici so monotono peli svojo vsakdanjo pesem. Ropota, ki je v mejah dovoljenega, delavci niti ne slišijo. Tov. Lukša je dejal, da bolj uspava kot moti, ker je tako monotono. To je delček iz življenja enega naših delavcev. 1 2 3 4 5 6 7 8 10 2 3 4 5 6 7 11 1 2 3 4 5 12 I v 3 4 5 Kje oziroma od koga izveste največ o dogajanjih v vaši temeljni organizaciji, oziroma delovni skupnosti? strokovnih služb delegata (člana) delavskega sveta sodelavcev sindikata biltena Glasnika od nobenega navedenega me ne zanima Katera od navedenih oblik informiranja je za vas najboljša? bilten Glasnik napisano gradivo za sestanek sestanek samoupravne skupine sestanek samoupravnega organa (delavskega sveta. komisije itd.) zbor delavcev nič od navedenega (navedite dve obliki!) Od kdaj posluje IMP kot SOZD? od 30. 6. 1977 od I. L 1978 od 30. 6. 1978 od 1. 1. 1979 od nobenega navedenih datumov Kolikšen je bil plan realizacije SOZD IM P za leto 1978? 2 milijardi 3 milijarde 4 milijarde 5 milijard plan za SOZD ni bil izdelan Tokrat objavljamo anketo. Želimo, da na zastavljena vprašanja odgovori vsakdo, ki prebere naš časopis. Odgovore bomo obdelali in rezultati naj bi pokazali, kakšna je obveščenost naših delavcev in kako naj razvijamo sisteme obveščanja. Rezultati pa bodo uporabni, če bomo dobili čimveč odgovorov iz vseh sredin. Zato prosimo vodilne monterje, da poskrbijo, da bodo vsi delavci izpolniti anketni list in jih potem skupaj pošljejo ati oddajo operativcem, ki naj bi jih dostaviti na naš naslov. Prosimo tudi mojstre v oddelkih, da poskrbijo, da bodo delavci izpolniti čimveč anket. Kadrovske službe TOZD pa prosimo, da ankete zberejo in nam jih pošljejo na naslov: IMP Glasnik, Titova 37, 61000 Ljubljana. Vsem se za sodelovanje najlepše zahvaljujemo. Rezultate bomo objaviti v eni prihodnjih številk Glasnika. P.S. Na vprašanja odgovarjajte tako, da obkrožite številko pred odgovorom, oz. vpišete znak (X) v ustrezno polje. 13 — Koliko delovnih organizacij je združenih v SOZD IMP? 1 — 1 2— 5 3— 7 4— 8 5 — v SOZD se ne združujejo delovne organizacije 14 — V kateri občini je sedež SOZD IMP? 1 — Ljubljana-Center 2 — Maribor 3 — Ljubljana-Bežigrad 4 — Murska Sobota 5 — v nobeni od navedenih 15 1 2 3 4 5 16 — .1 — 2 — 17 — 1 — 2 Ali berete IMP Glasnik? redno včasih nikoli ne berem me ne zanima Kako bi želeli prejemati IMP Glasnik? na delovno mesto domov Ali bi želeli sodelovati pri oblikovanju vsebine IMP Glasnika? da ne Ig - Česa je v Glasniku dz?v£lJiJLj3reveč^ preveč dovolj premalo 'I - poročil o poslovanju TOZD, DO, SOZD 2t- poročil o športnih tekmovanjih in rekreaciji 2>- poročil o delu družbeno političnih organizacij 4- poročil o delu sam upravnih organov T- tabel zapisov o razstavah in kult.prire= ditvah v TOZD, DO. SOZD 7- zapisov z gradbišč - predstavitev delavcev - predstavitev TOZD in DO (0- strokovnih $^apk(?y H- humorja <1- križank 19 - O dem naj bi v bodoče pisali v IMP Glasniku ? (vpišite ustrezne odgovore v vsa polja) • Kulturna prizadevanja Naš pevski zbor začenja četrto leto delovanja Želja, da bi imeli svoj pevski zbor, je bila v IMP že precej stara. Leta 1976 pa je osnovna organizacija sindikata TOZD OV sklenila, da ga ustanovi. Pobuda je nato prerasla meje TOZD in na pobudo predsednika konference osnovnih organizacij sindikata tov. Jožeta Šubica in generalnega direktorja tov. Stanka Krumpaka, je začel moški pevski zbor vaditi v okviru delovne organizacije IMP. Prvi zborovodja je bil Marij Kogoj, ki pa ga je kmalu zamenjal Miro Rozman, ki zbor vodi še danes. Tako je imel zbor že leta 1976 18 vaj, leta 1977 58 vaj in lani 56 vaj. Danes naši pevci zapojejo okrog dvajset pesmi. Za seboj imajo že kar lepo število nastopov: dvakrat so že peli na srečanju bežigrajskih pevskih zborov, za Dan žena v IMP in Slovenija vinu, na vseh desetih proslavah našega jubileja leta 1977, na proslavi ob Dnevu gradbincev, na proslavi ob jubileju v Astri in pa udeležili so se 9. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Posnetek tega nastopa smo videli tudi na televiziji. Ob ustanovitvi je bilo v zboru včlanjenih 40 pevcev, sedaj jih je še 29, na vaje pa jih redno prihaja še nekaj manj. Doslej z nastopi tudi med delovnim Na enem od nastopov za naše delavce Z ' X V letu 1979 ima pevski zbor IMP naslednji program svojega dela: Naštudirali bomo skupaj 10 do 15 narodnih, umetnih in borbenih pesmi. Nastopali pa bomo: — ob proslavi 8. marca, — ob prazniku gradbenih delavcev še z drugimi pevskimi zbori gradbenih podjetij, — nastopali bomo tudi na proslavah v drugih podjetjih za 8. marec in 29. november, — v okviru zveze kulturnih organizacij Bežigrad bomo nastopali na srečanju MPZ, — nastopili bomo ponovno na taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, — za delavce IMP bomo priredili samostojni koncert. V_______________________________________________________________________y časom niso imeli težav — poudarjajo pa, da največje breme pade na TOZD OV in TOZD TEN, od koder je največ pevcev. Na račun nastopov je bilo v teh dveh TOZD precej izgubljenih ur. Pevci so že leta 1977 dobili enotne obleke in v glavnem so materialna vprašanja zbora rešena. Doslej so imeli svoja sredstva v okviru sindikata, z registracijo zbora pa bodo imeli svoj žiro račun in bodo tudi materialno in finančno poslovanje urejali sami. Repertoar našega zbora je že precej obsežen. Med dvajsetimi, že omenjenimi pesmimi, ki so jih naštudirali doslej, so partizanske, narodne in umetne pesmi teržalostinke. Vaje imajo enkrat tedensko (ob torkih ob 16.30 v sejni sobi IMP Titova 37-IIII), pred pomembnejšimi nastopi pa tudi pogosteje. Pevovodja Miro Rozman pravi: »Da doseže moški zbor tisto, kar od njega pričakujemo, mora imeti od 28 do 35 pevcev, ki redno prihajajo na vaje. Pri nas nam najbolj primanjkuje prvih in drugih tenoristov. Naša želja je, da bi čimveč nastopali, ker bi tako kvaliltetno raven zbora dvigovali. Želimo pa v naš zbor vključiti čimveč novih pevcev, saj vemo, da je v IMP še veliko takih delavcev, ki bi lahko prihajali redno k vajam.« Naj še enkrat ponovimo: vaje so vsak torek ob 16.30 in trajajo dve šolski uri. Pevci pričakujejo v svojih vrstah »okrepitve«. Vsi, ki imate veselje do petja se oglasite že prihodnji torek ob navedenem času na Titovi 37, kjer vas bodo z veseljem sprejeli. Skrb za kulturo ne sme biti čisto zadnja! 1111111 '•* " Prvi nastop našega pevskega zbora Na proslavi 30 let IMP Planinci začenjamo pohode Tudi letos se bomo udeležili spominskega pohoda na Stol, ki bo 17. — 18. februarja. Vendar smo se pri nas odločili za soboto, ko bomo skupno odpotovali z vlakom iz Ljubljane do Žirovnice ob 4. uri zjutraj, drugi pa se bomo pridružili na ostalih postajah proti Gorenjski. Udeležence pohoda moramo obvestiti, da je pohod zahteven, zato je treba imeti potrebno kondicijo in zimsko opremo, po možnosti tudi smučarske palice, morda celo dereze. Nekaj tednov pozneje se bomo podali na Pore-zen. Ta pohod spada tudi v program našega društva, zato je številna udeležba zaželjena, čas odhoda in kraj bosta določena pozneje. Z N Planinsko društvo IMP organizira 25. februarja prvi izlet v naravo. Ob 9. uri se bomo zbrali pri črnuškem mostu, od koder se bomo podali proti Rašici in naprej do Mengeške koče, od tam pa sredi popoldneva proti domu, seveda če tisti dan ne bo preveč snega in prehladno. Pričakujemo številno udeležbo. Enako si bomo izbrali pot v naravo tudi 11. marca v smeri Topol—Grmada—Polhov Gradec. Zbrali se bomo ob končni postaji mestnega prometa v Vižmarjih (SKIP) ob 9. uri, pot bo trajala 6 ur in bo dobra priprava za bodoče odhode na planinske poti. Privoščimo si ogled prebujajoče narave! X________________________________________J Z A H V A L E Ob smrti očeta se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD ELEKTROMONTAŽA in svojim sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja, posebno pa še tistim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. MARKO DOBROVOLJC Ob smrti sina in brata Jožete Žota se zahvaljujemo njegovim sodelavcem, vodstvu TOZD OV in pevcem moškega pevskega zbpra IMP, za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. MAMA, BRAT SILVO IN SESTRA FANI Ob smrti mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ter osnovni organizaciji sindikata delovne skupnosti DO Promont za darovano cvetJe- TEREZIJA HARL TRETJI ZBOR INTERNE BANKE Delegati zbora interne banke IMP so se sestali 22. decembra 1978 v sejni sobi DO Klimat v Ljubljani. Dnevni red je obsegal: — poročilo o delu poslovnega odbora — poročilo o finančni situaciji IMP — sprejem sklepa o višini obrestnih mer za posamezne vrste depozitov združenih sredstev in kreditov iz združenih sredstev — razpravo o predlogu za združevanje investicijske sposobnosti in sposobnosti zadajanje avalov, garancij in blagovnih kreditov v skladu z 51. in 52. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v IB — sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi združenja bank Slovenije — imenovanje direktorja Interne banke. V zboru interne banke ima vsaka TOZD enega delegata. Seje niso zelo pogoste, obravnavana vprašanja pa pomembna. Kje je torej vzrok, da je bilo na zboru odsotnih kar deset delegatov iz naslednjih TOZD: Projektivni biro, Inženiring, Izobraževalni center, Montaža Koper, Inženirski biroji, Blisk, Dvigalo, Trata, Hladno-vodne armature in Livarna barvnih kovin. Glede na to, da ima vsak delegat tudi namestnika, opravičila skoraj ni. Zato je zbor sprejel sklep, da bodo odslej obveščali delavske svete TOZD, katerih delegat ne bo na seji ali pa za odsotnost ne bo imel tehtnega razloga. Delegati zbora Interne banke so najprej ugotovili, da so sklepi 2. zbora uresničeni. Poročilo o delu poslovnega odbora IB je podal njegov predsednik tov. Zoro Volk. Zaradi tehtnosti vsebine in nakazanih problemov ga objavljamo v celoti. Poslovni odbor je bil izvoljen na zboru interne banke dne 4.4. 1978 in je od takrat dalje imel 5 rednih sej, to je po eno sejo mesečno. Na sejah so bili obravnavani samoupravni akti interne banke in imenovanje komisije oziroma drugi samoupravni organi, ki so potrebni za nemoten potek dela IB. Ni še zaključen postopek z registracijo IB zaradi tega tudi niso bila vsa opravila, ki sodijo v okvir poslovanja IB tako vodena kot je načrtovano. Z ureditvijo registracije bodo odpravljene tudi te težave, ki so pogojevale poslovanje. Na sejah se je obravnavalo problematiko tekoče likvidnosti in spremljava finančnih tokov. Veliko pozornosti je bilo namenjeno prav planiranju finančnih prilivov in odlivom sredstev, vendar se nekatere TOZD do tega vprašanja obnašajo skrajno neodgovorno, ker kljub opozorilom podatkov ne pošiljajo oziroma jih pošiljajo le občasno. V kolikor se bo ta praksa nadaljevala, lahko nastanejo tudi težave z zagotavljanjem likvidnosti in s tem povezane obveznosti za zagotavljanje plačil dobaviteljem v zakonitem roku. Iz tega sledi, da bo potrebno podvzeti določene ukrepe preko samoupravnih organov proti tistim delavcem TOZD članic IB, ki svojih obvez ne izpolnjujejo. Poleg tekoče finančne situacije so se razreševala in odobravala premostitvena sredstva tistim TOZD, ki so jim začasno primanjkovala likvidna denarna sredstva. Ta sredstva so se odobravala le za nekaj dni ali tednov in še to v manjših zneskih, ker je sama vsota teh sredstev nizka. Za večje zneske posojil za pokrivanje likvidnosti so se sredstva posojala v skladu z dogovori med TOZD preko IB. Nekatere TOZD imajo veliko pomanjkanje trajnih obratnih sredstev, zaradi česar imajo stalne težave z likvidnostjo (TRAA in TEN), ki se je reševala s posojili iz združenih sredstev in posojili drugih TOZD. Z večanjem obsega proizvodnje in temu primerno povečano vezavo sredstev v zalogah ob istočasno prenizki stopnji akumulacije nimajo možnosti same pokrivati teh potreb. Druge TOZD pa nimajo toliko sredstev prostih, da bi jih lahko v tolikšnem obsegu združevale oziroma posojale, ker so se lastna sredstva v posameznih TOZD usmerila v naložbe. Zaradi nastale situacije so delavci IB že pokrenili potrebno, da bi pridobili dolgoročne kredite za obratna sredstva izven IMP (zavarovalnica, banka). Vsa ta vprašanja je odbor IB reševal skupaj s TOZD, o čemer so bila predložena in obravnavana poročila, katerih zaključki so v zapisnikih poslovnega odbora, ki so bili poslani vsem TOZD. Obširno so bila obravnavana poročila o tekočih investicijah v TOZD in prav tako so bile vodene diskusije na informacije o predvidenih naložbah. Posebna pozornost je bila namenjena tistim investicijam, ki kažejo na prekoračitev s poudarkom na zagoto- vitev manjkajočih sredstev, da bi začete investicije lahko neovirano pripeljali do zaključka. Obravnavane so bile tudi predstoječe investicije TOZD TEN in TRAA s posebnim poudarkom zagotovitve lastne udeležbe, ki je potrebna za založbe ob že obstoječih težavah s pridobivanjem manjkajočih trajnih obratnih sredstev in možnostjo nadaljnjega združevanja v okviru IMP. Dokaj uspešno je bilo razrešeno vprašanje pri zagotovitvi sredstev za naložbe oz. obratne namene na TOZD Dvigalo in Mursko Soboto. Ta problematika je aktualna do tolikšne mere, da se obravnava na vsaki seji ravno tako kot vprašanje tekoče likvidnosti. Tudi problematiki okrog kreditiranja montažne dejavnosti je bilo namenjeno precej skrbi. Glede na to, da TOZD IMP proizvajajo in montirajo dobršen del opreme v investicijske naložbe naročnikov v gospodarstvu kot v negospodarstvu, ki pri oddajanju del oziroma iskanju možnosti kreditiranja pridobivajo izvajalce, ki bi bili sposobni združevati sredstva. To problematiko bo potrebno proučiti in ji nameniti več pozornosti. Vsa ta opravila, s katerimi se je srečeval poslovni odbor IB, pa sodijo bolj v okvir tehničnih opravil ne pa toliko v vsebinsko organizacijski. Res je, kot sem že na začetku omenil, nastalo nekaj težav, ker še ni zaključen postopek z registracijo, vendar to ne bi smela biti ovira za prehod k vsebinski preobrazbi poslovanja interne banke. Tu sem želel opozoriti, da bi lahko organizirali hranilno službo pri IB in si z njeno pomočjo pridobili veliko prostih likvidnih sredstev, s katerimi bi razpolagala IB (tu je mišljena hranilna služba interno v IMP, saj je ca. 8.000 zaposlenih) in jih potem plasirala v TOZD kot kratkoročne in delno tudi kot dolgoročne kredite. S sprejetjem posebnih dogovorov (pogodb) za opravljanje del dinarskega plačilnega prometa in nalog, ki se nanašajo na promet z menicami in drugimi vrednostnimi papirji ter z reguliranjem obrestnih mer na depozite in poslovanja z menicami se je želelo doseči zbiranje razdrobljenih ali odvečnih sredstev TOZD z namenom, da bi se ta sredstva posojala tistim, ki jim primanjkujejo. Vedeti moramo, da interna banka in njena vloga ni samo v tem, da opravlja neke naloge oziroma funkcije finančne operative za TOZD, temveč, da pomaga pri oblikovanju razvojne in gospodarske politike. Ta potreba se kaže posebno sedaj, ko so nastali novi odnosi v samoupravni preobrazbi IMP (SOZD, DO, ukinitev centralnega delavskega sveta in odbora za gospodarjenje in razvoj, pridruževanje novih DO v SOZD in TOZD v DO itd.). Temu vprašanju bodo morali delavci interne banke posvetiti vse napore ter jih s pomočjo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov na vseh nivojih tudi realizirati. Razreševanje teh nalog bo terjalo veliko angažiranosti in le tako bomo lahko sledili hitremu in dinamičnemu razvoju. Drugo, na kar bi želel opozoriti, pa je vprašanje združevanja določenega odstotka sredstev ustvarjenega dohodka. Pred leti so se združevala sredstva v centralni sklad, ki je bil odpravljen. Temu vprašanju bi kazalo poiskati primerno obliko oz. možnost združevanja v okviru interne banke. Tako zbrana sredstva bi članice IB sporazumno usmerjale v skladu z že vnaprej pripravljenimi smernicami (za razvoj, osvajanje programov) naložbe, kreditiranje oz. združevanje sredstev za investicije investitorjem). S tem poročilom so podani povzetki o gradivu, ki ga je obravnaval PO IB in težnja, v kaj naj bi v prihodnje usmerjali delo. Pregled finančne situacije SOZD IMP z dne 18. 12. 1978 je obrazložil tov. Viljem Semolič. Iz pripravljenega gradiva je razvidno, da nelikvidnost tare predvsem TOZD TEN, ISO, LSL in TRATO. V TOZD TEN povzroča nelikvidnost prekomerna (nadplanska) vezava sredstev v zalogah, za ostale pa je treba iskati vzroke v premajhni akumulaciji za tako velik porast proizvodnje in bi bilo nujno potrebno pridobiti kvalitetne (dolgoročne) vire zaradi velike vezave sredstev v obratnih sredstvih. Glede na to, da so TOZD v okviru IMP že v preteklih letih združevale določena sredstva, bomo morali nekaj podobnega organizirati tudi v sedanji obliki organiziranosti. Zato je Zbor interne banke zadolžil tov. Kosija, da pripravi do februarja 1979 osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev. Združevanje naj bi zajelo sredstva poslovnega, rezervnega in sklada skupne porabe. Zbor je sprejel sklep o višini obrestnih mer. Sprejet je bil tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi združenja bank Slovenije, za delegata so imenovali tov. Viljema Semoliča, za njegovega namestnika pa tov. Tatjano Hla-čar. Razpisna komisija je predlagala Zboru interne banke, da imenuje za direktorja IB tov. Alojza Kosija, mag. oec. Predlog so delegati soglasno potrdili. Zaradi novih delovnih obveznosti so delegati na predlog tov. Volka razrešili dosedanjega predsednika Zbora IB tov. Vlastimira Boha. Za predsednika Zbora IB so delegati imenovali tov. Franca Lešnika ( TOZD IB — Maribor), za njegovega namestnika pa Iztoka Muniha (TOZD LSL). OBJAVA Delovna skupnost SOZD IMP — Komisija za delovna razmerja — objavlja prosta dela in naloge za počitniška domova na Velem Lošinju in v Fiesi. ZA VELI LOŠINJ: — upravnika počitniškega doma — pomožne kuharice — točajke ZA FIESO: — pomožne kuharice — 2 servirk — točajke — sobarice Dela in naloge se razpisujejo za čas sezone. Možnost dela in zaslužka za nezaposlene žene in upokojenke! Prijave pošljite do 15. februarja na naslov: IMP Ljubljana, Titova 37 — kadrovsko splošna služba DS SOZD. J JAVNA RAZPRAVA O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU Svet porabnikov in izvajalcev uslug počitniških domov je na seji 23. 1. 1979 obravnaval osnutek Samoupravnega sporazuma o počitniški skupnosti SOZD IMP in ga dal v javno razpravo, ki bo trajala do 15. 2. 1979. Vse pripombe pošljite svetu do konca javne razprave. določbe SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med DS SOZD in TOZD, za katere ta opravlja dela skupnega pomena, če s tem SS ni določeno kaj drugega. II. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA POČITNIŠKO SKUPNOST Na podlagi SS o združitvi v SOZD IMP je skupščina SOZD IMP na — seji dne..........na podlagi soglasja de- legacij vseh TOZD in delovnih skupnosti sprejela naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O POČITNIŠKI SKUPNOSTI SOZD IMP 1. člen Delavci SOZD IMP sklepamo ta SS / namenom, da razmerja družbenega standarda — počitniške skupnosti, ki so v našem skupnem interesu, enotno in sporazumno urejamo ter da jo izkoriščamo pod enakimi pogoji. 2. člen S tem SS urejamo: — status počitniške skupnosti — združevanje sredstev za počitniško skupnost — organ počitniške skupnosti — pogoji pvsiti.atija počitniške skupnosti — formiranje cene in plačevanje I. STATUS POČITNIŠKE SKUPNOSTI prašil:i poslovanja počitniške skupnosti druge določbe 5. člen Dejavnost počitniške skupnosti (gostinske in prenočitvene storitve v počitniških domovih odprtega tipa) kot pomemben del družbenega standarda delavca je v našem skupnem interesu, s katero se zaposlenim v SOZD IMP zagotavlja cenejšo, kakovostno in organizirano izrabo dopusta. 4. člen Na podlagi SS o združitv i v SOZD IMP dejavnost počitniške skupnosti organizacijsko združujemo v delovno skupnost SOZD IMP. Dejavnost počitniške skupnosti obsega: — skrb za organizacijo letnega oddiha delavcev — gospodarjenje s počitniškimi domovi — skrb za dodatne zmogljivosti prenočevanja in prehrane — načrtovanje novih naložb v počitniške objekte. 5. člen Počitniško skupnost IMP tvorijo v sa osnovna sredstva (počitniški objekti z zemljiščem, oprema....), pridobljena na podlagi združevanja sredstev TCZD v ta namen. Seznam objektov in višina združenih sredstev za počitniško skupnost sta sestavni del tega sporazuma. Počitniška skupnost ima v okviru delovne skupnosti SOZD samostojen obračun poslovanja in tudi poseben žiro račun. 6. člen Sredstva za počitniško skupnost, ki jih prispevajo TOZD, so združena sredstv a, združena namensko in se vračajo oz. razdelijo le v primeru, če se objekt, njegov del ali oprema, proda. 7. člen S sredstvi počitniške skupnosti upravljajo vsi delavci SOZD preko organa počitniške skupnosti. Če gre za razpolaganje s sredstvi počitniške skupnosti (oddaja v najem, odsvojitev), morajo imeti delegati organa počitniške skupnosti predhodno soglasje delavskih svetov SOZD, ki so združevale sredstva v objekt, ki je predmet razpolaganja. 8. člen Strokovno-administrativna, finančno-računovodska in druga dela za počitniško skupnost opravljata delovni skupnosti SOZD in IB. Za vsa razmerja med DS SOZD in TOZD v zvezi s počitniško skupnostjo se uporabljajo 9. člen TOZD, združene v SOZD IMP, združujejo sredstva za počitniško skupnost — tekoče — na podlagi programa. TOZD z združevanjem sredstev v počitniško skupnost prevzemajo naslednje obveznosti in pravice: — da z združevanjem sredstev preskrbijo osnovna in obratna sredstva, ki so potrebna za poslovanje počitniške skupnosti in razširjanje njenih kapacitet skladno z rastjo SOZD IMP — prispevajo raliko med ekonomsko in znižano ceno za svoje delavce v skladu z določbami tega SS — krijejo eventuelno izgubo, nastalo v poslovanju počitniške skupnosti — upravljajo počitniško skupnost v skladu z določili tega SS — nadzirajo finančno in materialno poslovanje počitniške skupnosti. 10. člen Tekoče združevanje sredstev pomeni, da vsaka TOZD za počitniško skupnost (gradnja počitniških domov in rekreacijskih objektov ter za njihovo vzdrževanje) združuje 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu in sicer iz programiranega dela svojih sredstev skupne porabe. Združevanje opravi vsaka TOZD do konca maja vsakega leta in sicer akontacijo na planirano višino regresov v tekočem letu in proračun za preteklo leto. 11. člen Združevanje na podlagi programa pride v poštev ob gradnji ali nakupu novih kapacitet — osnovnih sredstev počitniške skupnosti. Sredstva iz tega člena združuje vsaka TOZD na podlagi sprejetega programa in sicer v enakem odstotku od letnega dohodka TOZD. S programom je lahko določen tudi drugačen način združevanja, kot ga določa prejšnji odstavek tega člena. 12. člen Sredstva iz 10. člena tega SS sov prvi vrsti namenjena za vzdrževanje osnovnih sredstev počitniške skupnosti. V kolikor so sredstva iz prejšnjega odstavka večja kot stroški letnega vzdrževanja oz. v vseh primerih neanga-žiranih denarnih sredstev, se razlika oz. ta sredstva združujejo v Interni banki za namene v skladu s SS o združitvi v IB. V kolikor pa so sredstva iz prvega odstavka tega člena manjša kot stroški vzdrževanja, TOZD krijejo razliko po enakem sorazmerju kot so združevale ta sredstva. III. ORGAN POČITNIŠKE SKUPNOSTI 13. člen Organ počitniške skupnosti zagotavlja, da jo skupno upravljajo delegati delavcev, ki združujejo sredstva in uporabljajo njeno dejavnost ter delegat delavcev, ki izvajajo njeno dejavnost. Organ počitniške skupnosti — svet počitniške skupnosti — zagotavlja izvrševanje tega SS in drugih skupnih aktov, sprejetih na podlagi tega SS. 14. člen V svet občinske skupnosti delegirajo: — vsaka TOZD, združena v SOZD IMP, po enega delegata — DS SOZD IMP enega delegata, — koordinacijski odbor sindikata SOZD IMP enega delegata, Delegati sveta se izvolijo za mandatno dobo organa, ki jih je delegiral. 15. člen Svet počitniške skupnosti ima naslednje pristojnosti: — obravnava razvojni plan in naložbe počitniške skupnosti — predlaga način združevanja sredstev za realizacijo razvojnih programov, — sprejema letni program vzdrževanja objektov in nabav opreme ter drobnega inventarja počitniške skupnosti, — pripravlja osnutke skupnih aktov v zvezi s tem SS — spremlja izvrševanje tega SS in drugih skupnih aktov v zvezi s tem SS, — skrbi za obveščanje delavcev in pristojnih organov upravljanja o vprašanjih iz svoje pristojnosti, — obravnava predloge, ki se tičejo izvrševanja tega SS in sprejema stališča oz. odločitve — usklajuje stališča glede skupnih zadev počitniške skupnosti — sporazumevanje o cenah in določanje cen storitev in pokrivanje razlik med ekonomsko in znižano ceno — planira letno koriščenje kapacitete v okviru počitniške skupnosti in izven nje (pogodbene kapacitete) — nadzira poslovanje počitniške skupnosti — določa pogoje, pod katerimi se smejo sklepati pogodbe s tretjimi za dodatne— pogodbene — kapacitete — pred sezono izdaja »pogoje poslovanja počitniške skupnosti«, — opravlja druge zadeve, ki zadevajo počitniško skupnost, — sprejema zaključni račun z razporeditvijo dohodka in pokrivanje eventuelne izgube. 16. člen Svet odloča na sejah. Svet je sklepčen, če je na seji navzočih večina vseh delegatov sveta. Svet sprejema sklepe z večino glasov vseh delegatov. IV. POGOJI POSLOVANJA POČITNIŠKE SKUPNOSTI 17. člen Poslovanje počitniške skupnosti temelji na naslednjih načelih: — vsakemu delavcu IMP in njegovi družini mora biti omogočeno letovanje preko počitniške skupnosti IMP v skladu z razpoložljivimi kapacitetami, — dejavnost počitniške skupnosti je odprtega tipa le v mejah razpoložljivih kapacitet, upoštevajoč prejšnjo alineo, — zunanji koristniki dejavnosti počitniške skupnosti plačajo ekonomsko ceno storitev in sicer vnaprej, — delavec IMP plača ceno storitev počitniške skupnosti zase in za člane svoje družine, ki je nižja od ekonomske cene storitev in sicer v sorazmerju z regresom za letni dopust; razliko prispeva TOZD, v kateri je delavec v delovnem razmerju. 18. člen Glede na število prijav v zadnjem letu, povečanje števila zaposlenih v SOZD IMP in čas opravljanja dejavnosti počitniške skupnosti (začetek — konec sezone), svet planira potrebne kapacitete za naslednje leto. Upoštevajoč planirane kapacitete iz prejšnjega odstavka in kapacitete počitniške skupnosti, svet odloči, kakšne in v kolikšnem obsegu se bodo sklepale pogodbe s tretjimi za dodatne — pogodbene kapacitete in postavi pogoje. 19. člen Pred začetkom sezone svet vsako leto izda »pogoje poslovanja počitniške skupnosti.« ki vsebujejo zlasti: — vse oblike dejavnosti počitniške skupnosti z navedbo objektov (lastnih in »dodatnih — pogodbenih«) — cene storitev, pri čemer so navedene cene za delavce IMP, njihove družinske člane in za druge z navedbo, kdo se šteje za delavca IMP in kdo za njegovega družinskega člana, — termine letovanj — način in rok prijave in plačila (rezervacije) — navodila, obvestila in informacije, ki so pomembni za poslovanje počitniške skupnosti oz. za letovanje. V. FORMIRANJE CENE IN PLAČEVANJE 20. člen Ekonomska cena počitniške skupnosti mora pokriti vse njene stroške. Ekonomsko ceno storitve (letovanja) v počitniški skupnosti sestavljajo: — celotni materialni stroški počitniške skupnosti (vključujoč počitniško takso) — amortizacija — davki in prispevki in druge obveznosti iz dohodka — OD delavcev, ki delajo za počitniško skupnost, v kolikor ne pridobivajo OD na podlagi SS iz 8. člena tega Posebne storitve se zaračunavajo po dejanskih stroških. 21. člen Svet delavskim svetom TOZD predlaga, kolikšen del od cene iz prejšnjega člena prispeva delavec IMP sam, pri čemer upošteva višino regresa za letni dopust (znižana cena). Razliko med ekonomsko in znižano ceno prispeva TOZD (DS), v kateri je delavec v delovnem razmerju v .breme sredstev sklada skupne porabe in to v okviru družbeno dogovorjenega dela teh sredstev. 22. člen Zunanji koristniki storitve počitniške skupnosti plačajo v celoti vnaprej, delavci TOZD (DS) IMP pa v skladu z 2. odst. 43. člena tega SS. Razliko iz zadnjega odstavka prejšnjega člena prispevajo TOZD (DS) po mesečnih obračunih. 23. člen Koristnik storitve počitniške skupnosti, ki vseh predvidenih storitev ni koristil, plača ceno v skladu s 40. členom tega SS. 24. člen Ostale primere in detajle v zvezi s cenami in plačevanjem določi svet in jih po potrebi priobči v »pogojih« iz 19. člena tega SS. 25. člen Dejavnost počitniške skupnosti je skupnega pomena, kjer ni elementov pridobitnosti, zato morajo hiti njeni stroški pokriti. \ kolikor se po koncu sezone ugotovi pozitivna razlika. se le-ta uporabi v skladu z 10. oz. 12. členom tega SS. V kolikor pa se po koncu sezone ugotovi negativna razlika. jo morajo TOZD v roku 15 dni pokriti in sicer v sorazmerju s številom opravljenih storitev za njene delavce oz. na njen račun. M. PRAVILA POSLOVANJA POČITNIŠKE SKUPNOSTI 26. člen Za posamezen počitniški objekt (dom) podpisuje upravnik \ mejah posebnih pooblastil. — skrbi za ažurno dostavljanje dokumentacije računovodski službi IB za prejeta živila, opravljene storitve in blagajniško poslovanje. 31. člen Upravnik počitniškega doma ne sme nabavljati osnovnih sredstev in drobnega inventarja, najemati kreditov ali sklepati pogodb, ki bi finančno obremenjevale počitniški dom in presegale redno ter tekoče poslovanje počitniškega doma. Za nabavo osnovnih sredstev in drobnega inventarja skrbi strokovna služba počitniške skupnosti v DS SOZD v skladu s sprejetim planom in sklepi sveta počitniške skupnosti. 32. člen Upravnik počitniškega doma je dolžan sproti obveščati svet počitniške skupnosti o posebnih spremembah v počitniškem domu in predlagati primerno rešitev (npr. ob nastanku škode). V kolikor so potrebni takojšnji ukrepi, je dolžan storiti vse, da se zavarujejo življenja in zdravje koristnikov ter premoženje počitniškega doma (elementarne nesreče). 33. člen Upravnik je v mejah razpoložljivih sredstev dolžan organizirati nabavo vseh naprav v počitniškem domu, ki služijo varnosti pri delu, kolikor je to mogoče, glede na vrsto in značaj dela (kuhinjski in gospodinjski posli). Predvsem morajo biti zavarovane vse naprave, oprema in aparati v kuhinji, ki so v zvezi z električnim tokom. Dolžnost vseh delavcev, ki te naprave uporabljajo je, da se točno ravnajo po danih navodilih. Splošno veljajo glede higiensko-tehnične varnosti pri delu vse določbe predpisov in splošnih aktov o higiensko tehnični varnosti pri delu. 34. člen Storitve počitniškega doma imajo pravico uživati: 1. člani delovnega kolektiva 2. družinski člani oseb pod 1. in osebe, ki jih te vzdržujejo 3. upokojenci IMP. Za člane ožje družine se štejejo: žena, mož, otroci, starši, posvojenci. Vsem osebam iz prejšnjega odstavka se priznava znižana cena penziona, ki jo za vsako leto določi svet počitniške skupnosti, razliko do ekonomske cene plača TOZD, v kateri je delavec — koristnik v delovnem razmerju. 35. člen Doba koriščenja počitniškega doma traja za vsakega koristnika in njegove družinske člane največ 10 dni v letu. Za ta čas plača koristnik znižano ceno, če pa koristi storitve počitniške skupnosti v trajanju nad 10 dni, plača za ta čas ekonomsko ceno. 40. člen Če koristnik ali njegov družinski član neupravičeno prekine koriščenje počitniškega doma in se ne najde koristnika, ki bi preostali čas koristil počitniški dom, mora poravnati 50 % cene dnevnega penziona. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za primere iz prejšnjega člena. 41. člen Strokovna služba počitniške skupnosti je dolžna, da 10 dni pred odhodom izda koristniku napotnico za koriščenje uslug počitniškega doma. Napotnica je osebna in se ne da prenašati. Napotnica se izdaja v 3 izvodih, od katerih prejmeta koristnik in upravnik počitniškega doma po en izvod, en pa ostane v arhivu. 42. člen Napotnica mora obsegati: 1. ime in priimek koristnika, TOZD oz. DS, kjer je v delovnem razmerju, 2. ime in priimek družinskih članov 3. čas koriščenja (10 dni, od ...do_____) 4. stavba, nadstropje, številka sobe. 43. člen Najmanj 7 dni pred odhodom na dopust koristnik dvigne napotnico v recepciji počitniške skupnosti DS SOZD oz. v kadr. splošnem sektorju zunanjih TOZD. Ob dvigu napotnice mora biti obvezno vplačana najmanj akontacija v višini pripadajočega regresa, razlika pa takoj pri prvem naslednjem izplačilu OD. 44. člen Za notranji red v počitniškem domu predpiše svet počitniške skupnosti hišni red, ki je sestavni del tega SS. Hišni red ureja zlasti: 1. postopek pri prihodu v počitniški dom in pri odhodu po končanem koriščenju 2. določila o načinu koriščenja storitev v počitniškem domu. 45. člen Koristniki morajo v času, ko so v počitniškem domu, spoštovati določbe hišnega reda in odredbe upravnika počitniškega doma. Če se koristnik ne strinja z odredbo upravnika, ima pravico, da vpiše svoje pripombe v knjigo predlogov. Upravnik počitniškega doma je dolžan obvestiti svet počitniške skupnosti o pripombah v knjigi predlogov. Ta odloči o upravičenosti pripomb ter o tem obvesti pritoži-telja in upravnika počitniškega doma. 46. člen Koristnik odgovarja materialno za inventar in ostale predmete, ki jih uporablja v času koriščenja počitniškega doma. Vsako okvaro in izgubo mora takoj sporočiti upravniku. 47. člen Prijava za koriščenje počitniškega doma in napotnica pomenijo, da je koristnik pristal na ceno storitev. 27. člen Počitniški domovi so sezonskega značaja in praviloma poslujejo od I. junija do 30. septembra. 28. člen Za poslovanje počitniške skupnosti odgovarjajo vodja splošne in kadrovske službe DS SOZD in upravniki. 29. člen Poslovanje počitniškega doma vodi neposredno upravnik, ki je za svoje delo odgovoren svetu počitniške skupnosti. 31). člen Upravnik počitniškega doma ima zlasti te-le pravice in dolžnosti: — predstavlja počitniški dom — sklepa pogodbe za potrebe počitniškega doma v mejah pooblastil — skrbi za pravilno in udobno namestitev koristnikov — organizira prehrano za koristnike — skrbi za red in čistočo v prostorih in okolici počitniškega doma — skrbi za vzdrževanje in čuvanje zgradb ter inventi-ranja — vodi prijave in odjave koristnikov, pri pristojnih organih — vodi — skrbi — skrbi piti administrativne in finančne posle za pravilno izpolnjevanje hišnega reda , da se izpolnjujejo higiensko sanitarni pred- 36. člen Razporeditev koriščanja počitniškega doma za tekočo sezono opravi strokovna služba počitniške skupnosti v DS SOZD na osnovi prijav koristnikov. Prednost pri letovanju v počitniških domovih imajo člani kolektiva s šoloobveznimi otroci, dalje člani kolektiva, ki v preteklih letih niso letovali v počitniških domovih in drugi v skladu s »pogoji« iz člena 19 tega sporazuma. 37. člen Razporeditev se lahko spremeni in dopolnjuje med počitniško sezono le v primerih odjav že prijavljenih koristnikov in novo prijavljenih koristnikov. Spremembo razporeditve sestavi služba iz prejšnjega člena. 38. člen Strokovna služba počitniške skupnosti v DS SOZD obvesti vsakega koristnika posebej o razporedu. Razpored in njegove dopolnitve ter spremembe mora prejeti tudi upravnik počitniškega doma. 39. člen Koristnik lahko prijavo odpove najmanj 14 dni pred odhodom. Krajši rok odjave se upošteva v izjemnih slučajih, kakor: 1. smrt v družini 2. bolezni (njegove ali družinskih članov) 3. orožne vaje 4. preložitev dopusta na zahtevo TOZD oz. DS 5. višja sila, 48. člen Koče na Veliki planini in Pohorju je možno koristiti preko celega leta, vendar brez organizirane prehrane. 49. člen Koristniki so dolžni upoštevati hišni red v kočah ter v času koriščenja odgovarjajo za inventar, red in čistočo. 50. člen Vsako okvaro na koči ali inventarju ter druga zapaža-nja so koristniki dolžni sporočiti odgovornemu delavcu ob predaji ključev. 51. člen Finančno in materialno poslovanje počitniškega doma mora biti urejeno in vodeno po veljavnih finančnih predpisih. Računovodski oddelek Interne banke izda natančnejša navodila za organizacijo finančnega poslovanja v počitniški skupnosti. Vsakih 10 dni mora upravnik počitniškega doma sestaviti finančni obračun o poslovanju in ga predložiti oddelku iz prejšnjega odstavka. VII, DRUGE DOLOČBE 52. člen Če se ugotovi že med sezono oz. ob opravljanju storitev (dejavnosti) počitniške skupnosti, da se z ekonom- Nadaljevanje na 14, strani • DOPUSTI — LETOVANJA • DOPUSTI — LETOVANJA 0 DOPUSTI — LETOVANJA 0 DOPUSTI — f ------------------"X MOŽNOSTI ZA LETOVANJE BO DOVOLJ x___________________________________________________ Oba naša domova bomo tudi za letošnjo sezono dobro pripravili, tako da gostje ne bodo razočarani. Lošinj priporočamo predvsem astmatikom. Milo lošinjsko podnebje je znano po vsej Evropi. Fiesa postaja zopet tista dobra, stara Fiesa. Res je, da kopanje v jezeru ni možno, lahko pa lovite ribe. Morje je sedaj že zopet zelo čisto. Velika prednost je bližina ambulant, ki jih ob nenadnih boleznih otrok še kako potrebujemo. Verudelo najbrž ni treba posebej predstavljati. Lani smo imeli 61 ležišč, letos smo jih s težavo uspeli pridobiti še deset. Po zagotovilih Arenatu-rista bodo letos usluge podobne dosedanjim. Letos bomo lahko prvič letovali v Rabcu, ki je za nas še bližji kot Verudela. Najeli bomo 46 ležišč, v turističnem naselju St. Andrea. Rabac spada s svojo riviero v labinščino — kraje okrog Labina. Za Rabac pravijo, da je čarobni sredozemski vrt na Kvarneru. Rabačka riviera je center turizma vzhodne obale Istre in nudi turistom izredne možnosti odmora. Tu je ustje Raše, v no- tranjosti pa slikovite vasi, ki jih je treba videti. Za širše območje »labinščine« so značilne tri klime. Obalni pas ima blago sredozemsko podnebje, v osrednjem delu prevlada kontinentalna, a na obronkih Učke je pravo planinsko podnebje. La-binščina ima v poprečju letno 143 sončnih dni. Prometne zveze, predvsem cestne, z Rabcem so ugodne. Rabac je oddaljen samo pet kilometrov od jadranske magistrale. Od Reke do Rabca je 65 km, od Rabca do Pule pa je 42 km. Deset ležišč bomo imeli letos več tudi v Vodicah pri Šibeniku. Zanje pravijo, da je to Dalmacija v malem. Vse kar je potrebno za doživetje prave Dalmacije je tu: morje, otoki, blizu so planine, dalmatinski krš, intimnost borovih gozdičkov, lepota vitkih cimpres, vonj sredozemskega rastinja, tipična pomorska arhitektura. Prometne zveze so ugodne. Jadranska magistrala omogoča predvsem dobre avtobusne zveze s številnimi kraji v naši državi. Delavci, ki so lani tu preživljali svoj dopust, so povedali o Vodicah vse najboljše. Plaža jv Fic*si. Puščica označuje naš dom. Do dopustov in letovanj je še precej daleč, vendar že tečejo intenzivne priprave za letovanja. Tako kot lani, bomo sklenili nekatere pogodbe in povečali počitniške zmogljivosti. Letovanje naj bi bilo omogočeno vsem našim delavcem, ki bi želeli letovati v okviru naše počitniške skupnosti. Odprta bosta oba počitniška domova: na Lošinju in v Fiesi, dodatne pogodbe pa bomo sklenili v Veru-deli. Tisti, ki raje dopustujejo v hribih pa imajo možnosti na Veliki Planini, Rogli in Pohorju. * - v Predlog cen za letošnja letovanja Svet porabnikov in izvajalcev uslug počitniških domov je na seji 23. 1. 1979 obravnaval predlog cen za letošnja letovanja. Svet predlaga delavskim svetom TOZD, da predlog potrdijo. Razliko med predlagano in ekonomsko ceno bo treba doplačati iz sredstev na način, ki ga določa 21. člen Samoupravnega sporazuma o počitniški skupnosti SOZD IMP. PREDLOG CEN ZA SEZONO 1979 od 22. 6. GLAVNA SEZONA do 21. 8. 7» 1. Člani kolektiva 150,00 2. Ožji svojci članov kolektiva z lastnim dohodkom 170,00 3. Za otroke članov kolektiva od 1—5 let 75,00 4. Za otroke članov kolektiva od 5—10 let 110,00 od 10. 6. do 22. 6. 79 od 21. 8. PRED IN PO SEZONI do 20. 9.79 1. Člani kolektiva 110,00 2. Ožji svojci članov kolektiva z lastnim dohodkom 130,00 3. Za otroke članov kolektiva od 1—5 let 55,00 4. Za otroke članov kolektiva od 5—10 let 80,00 VODICE IN ANKARAN 1. Člani kolektiva 120,00 2. Ožji svojci članov kolektiva z lastnim dohodkom 140,00 3. Za otroke članov kolektiva od 1—5 let 60,00 4. Za otroke članov kolektiva od 5—10 let 80,00 Tuji gosti v vseh počitniških domovih v predsezoni 170,00 v sezoni 220,00 VELIKA PLANINA — samo nočitve 1. Za člane kolektiva in njihove svojce 20,00 2. Za tuje goste 40,00 3. Za otroke do 7 let brezplačno X________________________________________________V Nadaljevanje s 13. strani sko ceno stroški ne bodo mogli pokriti ali da so prijave bistveno manjše od razpoložljivih kapacitet, svet nemudoma sprejme ustrezne ukrepe. Svet mora prav tako takoj ukrepati, če pri dejavnosti počitniške skupnosti nastanejo večje težave (premajhna zasedenost potrebnih delovnih mest, utemeljene pritožbe koristnikov v večjem številu___) 53. člen Delavcem v DS SOZD, ki opravljajo dela in naloge za počitniško skupnost, so sklepi sveta in drugih organov, pristojnih upravljanja, vodilo in obveza pri njihovem delu. 54. člen DS SOZD sklepa delovna razmerja in pogodbe o delu z delavci za potrebe počitniške skupnosti v skladu s stališči in sklepi sveta na podlagi pravilnika o delovnih razmerjih DS SOZD. 55. člen Osnutek tega SS izdela Svet uporabnikov in izvajalcev in ga pošlje delavskim svetom vseh TOZD in DS, ki v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti organizirajo obravnavo osnutka. Svet iz prejšnjega odstavka na podlagi pripomb iz obravnave pripravi predlog SS in ga dostavi delavskim svetom vseli TOZD in DS" 56. člen Ta SS je sprejet, če delegacije vseh TOZDin DS v skupščini SOZD glasujejo zanj, veljati pa začne z naslednjim dnem. Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po enakem postopku, ki je predviden za njegov sprejem. 57. člen DO in DS SOZD morajo imenovati delegate, Svet ročitniške skupnosti pa se mora konstituirati najkasneje io 30. 3. 1979. • REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMF • REKREACIJA V IMF • REKREACIJA V IMF • Rabac: turistično naselje St. Andrea, kjer bomo lahko letovali Radi bi opozorili še na letovanje v predsezoni in posezoni. Zdravniki ga priporočajo ljudem, ki ne prenesejo velike vročine. Prav tako naj bi v teh izmenah letovali delavci, ki nimajo šoloobveznih otrok in naši upokojenci (ki letujejo pod istimi pogoji kot člani kolektiva). V juliju in avgustu imajo prednost delavci s šoloobveznimi otroki V predsezoni in posezoni so tudi cene ugodnejše. Želimo vam dobro vreme in prijetno počutje, da bi si nabrali novih moči za vsakdanje delo. DO KLIMA VELESLALOM Celjska koča, 17, I. 1979 V sredo je bilo na Celjski koči kar veselo, saj so se v smučarskih veščinah pomerili mlajši in starejši člani naše delovne organizacije v okviru priprav za zimske športne igre SOZD IMP. Na startu se je javilo 20 tekmovalcev, ki so v še dokaj ugodnih vremenskih prilikah, vendar za pojme jugoslovanskega vrhunskega smučanja na premehkem terenu, dosegli naslednje rezultate: 1. SADAR 2. VERHOVC Tine 3. KOVAČIČ 4. ŽGAJNER 5. PETRINA 6. ZEME 7. FRECE 8. FISTER 9. POTOKAR 10. POČKAJ 11. ZUPANC 12. MURGELJ 13. FAZARINC Ostali tekmovalci pa žal niso nastopili na obeh progah, zato njihovih rezultatov nisem zabeležila. E. M. DO EMOND NA SNEGU Člani DO EMOND so bili izredno zadovoljni z organiziranjem smučarskega tekmovanja 13. I. 1979 na Rogli. Organizacijo in izvedbo so prevzeli člani TOZD ISO iz Slovenjskih Konjic s smučarskim klubom Žreče, in so s požrtvovalnim delom uspeli po novo zapadlem snegu »preštan-fati« več tisoč kvadratnih metrov površine za progo veleslaloma in jo tako zaviti, da je bilo več kot polovico tekmovalcev diskvalificiranih zaradi prevelike hitrosti in izpusta vratič med vožnjo. Tudi teki na smučeh so izredno uspeli saj so tekmovalci zelo hitro tekli, ker je bilo zelo mrzlo in so se vmes ogrevali ter dosegli dobre rezultate. Po tekmovanju je bilo tovariško srečanje, razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj in praktičnih daril, ki jih je pripravil pokrovitelj. Direktor TOZD ISO tov.Grabner pa je vsem prisotnim zaželel še dosti tako prijateljskih srečanj, pa čeprav nismo vsi med uvrščenimi. REZULTATI: TEKMOV ANJE NI E D skupina nad 40 let TOZD IMP V LETU 1979 1. Meštinšer Dušan 2. Bezjak Anton 3. Jamnikar Andrej TOZD TEN TOZD TEN TOZD Dvigalo Naš dom na Lošinju Organizatorji posameznih športnih tekmovanj v letu 1979 so naslednje DO. ŠAH: 10. 3. DO EMOND NAMIZNI TENIS: 17. ali 24. III. PMI MARIBOR KEGLJANJE: 7. IV. DO PROMONT STRELJANJE: 14. IV. DO KLIMA CELJE ODBOJKA: 6. V. DO IZIP BALINANJE: 6. V. DO KLIMAT MALI NOGOMET: 19. V. DO IKO Posamezni organizatorji tekmovanj bodo pravočasno razposlali prijavnice in propozicije vsem TOZD v SOZD IMP. ŠIG 79 Tudi letos bomo člani IMP sodelovali na ŠIG in sicer v naslednjih mestih, pri organizaciji posameznih športnih panog. ŠAH: 17. III. (v Radovljici) NAMIZNI TENIS: 24. ali 31. III. (v Hrastniku) STRELJANJE: 21. IV. (v Ajdovščini) KEGLJANJE: aprila (v Mariboru) ODBOJKA: 12. V. (v Celju) BALINANJE: 12. V. (v Ljubljani) MALI NOGOMET: 26. V. (v Ljubljani) Našim tekmovalcem na ŠIG 79, želimo čimveč uspeha in tovariško preživetih uric. DELAVCI SOZD IMP NA SMUČEH Pod pokroviteljstvom DO LIVAR in glavnega direktorja tov. Mandiževec Valentina bo 10. II. 1979 organizirano za SOZD IMP (repezentance DO) tekmovanje v veleslalomu in tekih na smučeh. Prijavnice so dobile delovne organizacije in prosimo, da jih v ropku izpolnjene vrnejo tehnični komisiji DO LIVAR v Ivančno gorico, da bo pravočasno Žrebanje in nrinravile cfaftno Kcto SKUPINA OD 33 DO 40 LET 1. Grabnar Bruno 2. Vidigar Rajko 3. Šobar Franc 4. Žen Lovro 5. Radovan Rudi 6. Polanec Stane SKUPINA DO 33 LET 1/2 Bauman Davorin 1/2 Martinc Anton 3. Kline Dominik 4. Klančnik Branko 5. Treven Franc 6. Juhart Franc 7/8 Križnič Janko 7/8 Udovič Nace 9. Završan Božo 10. Trantelj Rajko TOZD ISO TOZD TEN TOZD EM TOZD EM TOZD TEN TOZD TEN TOZD ISO TOZD EM TOZD ISO TOZD ISO TOZD EM TOZD ISO TOZD ISO TOZD TEN TOZD TEN TOZD TEN ŽENSKE NAD 30 LET 1. Setnikar Veselka TOZD EM TEKAČI ŽENSKE SKUPINA DO 33 LET čas 55,2 78,8 96,0 51.0 54.4 57.4 60.4 74.0 88,6 50.0 50.0 50,4 51.0 51.1 51.8 52,0 52.0 53.8 56.0 65,0 PROGA dolga 2 kilometra 1. Jurša Majda DS 8,21 2. Kušaver Ida TOZD TEN 9,80 ŽENSKE NAD 33 LET 1. Jelačič Marija TOZD TEN 8,33 MOŠKI OD 33 DO 40 LET 1. Oven Anton TOZD TEN 5,50 2. Hribar Rihard TOZD TEN 6,17 3. Križaj Franc TOZD EM 7,15 4. Petek Janez TOZD TEN 7,22 5. Zoretič Ivan TOZD TEN 7,23 NAD 40 LET 1 T n\ ntrtn Trvzn pu O 11 Družbena imovina je last nas vseh, je last družbe. V njej je delček dela posameznikov te družbe. Družba daje to imovino posameznikom v upravljanje, daje jim določeno razpolagalno pravico, ne daje pa lastninske pravice. Ravno pri upravljanju družbene lastnine pa se večkrat srečamo s problemi. Nekateri smatrajo, da je to njihovo, drugi, kot da se to njih ne tiče. In kakšen je odnos do k zidu skladišča na zadnji družbene lastnine v IMP. V strani v Vojkovi ulici. Zakaj glavnem dober, se pa včasih čaka na popravilo kar sredi zgodijo malenkosti, saj je za snega ne vem, vem pa, da jo njihovo odpravo potreben le uporabnik, če bi bila njegova, delček več zavesti, odgovor- ne bi tako zapustil. Očitno nosti, čuta do skupne imovi- bodo morali samoupravni orne. Tokrat navajamo nekaj gani, ki odobravajo nakupe negativnih primerov, ki jih ne avtomobilov, tudi povprašati gre posploševati. tiste, ki jih uporabljajo, kje in Za novoletne praznike je kakšni so in koga poklicati nekdo »pozabil« katrco Lj tudi na odgovornost. 190-005 kar na cesti ob par- kirnt n prostoru v Likozar- . In za konec še en, mogoče jevi lici, ob poslovni stavbi v nevsakdanji primer odnosa Lju jani. Katrca je stala do družbenega premoženja, osamljena ob prazničnih V petek, 19. januarja, so v neh, po praznikih pa je zapi- TOZD LSL v Ivančni gorici la že tako ozek prehod v Li- naložili zasebnemu avtopre-*arjevi . Šele po večih ur- vozniku jermenice za TOZD ah so našli delavca, ki je Klima-proizvodnja. Vozniku žen zanjo. Uporabljal je so naročili, da se mudi in da , ampak nekdo drug. In naj pohiti. Ta je naročilo i parkirnem prostoru ni upošteval in ob dvanajstih se rostih boksov, jo je mož je že javil v Vojkovi in želel, i kar na cesti. Svojega av- da mu tovor takoj razložijo, jbila najbrž ne bi. Ce bi Dobil je odgovor, da bo do ^e moral, bi ga ob prvi pri- sobote že raztovorjeno. Čez i umaknil. Službena katrca uro in pol je. po nekajkrat-ga po končani vožnji ni Za- nem voznikovem spraševa-mala več. nju, tovornjak še vedno stal O nepravilnem parkiranju (popolnoma sam) naložen v na istem parkirnem prostoru Vojkovi. Voznik in njegov pa bi veliko lahko povedali spremljevalec nista skrivala ratarji. Mimogrede bi našli nejevolje in sicer upravičeno: še kakšen »pozabljen« avto- ob petnajstih je bila zapora za mobil. Tako že kar lep del tovornjake in če so ju takoj po zime (sklepam po snegu, ki ga mojem odhodu začeli razkla-ima na sebi) stoji na prostoru, dati, v Ivančno gorico tisto vi je namenjen poslovnim popoldne najbrž nista prišla, ,trankam dacia 1300 z ljub- ampak šele pozno zvečer. Ob Janško registracijo, ki je petnajstih pa bi se morala po-»baje« last TOZD Projek- novno javiti v Ivančni gorici, tivni biro. Sicer na njej ni no- kjer ju je že čakal nov tovor, bene oznake, da je lastnik Dejala sta, da bosta zahtevala družba oz. IMP. Tudi o ozna- stojnino za vse ure, ko bosta kah tako imenovanih »služ- morala čakati — in jo bosta benih« avtomobilov bi veljalo najbrž tudi dobila, ker ta ne reči besedo. Označene imamo »gre iz žepa« tistega, ki je to s vse tovornajke in kombije, svojim malomarnim odnosom osebne avtomobile, pa kakor povzročil. Pa gre iz njegovega kje. Označene niso niti vse in tudi iz žepa njegovih sode-katrce, da o drugih ne govo- lavcev! Bolj kot za materialno rimo. stran, pa gre za odnos do dela, Mimogrede smo odkrili še odnos do poslovnega part-eno pozabljeno katrco. Sra- nerja in tako poceni proda-mežljivo skriva svoj skriven- jamo težko pridobljeni ugled, čpni in ic Hnkai zarjaveli nos T. ŠTRUS Ali je res že odslužila? Tovornjak je čakal v Vojkovi ulici že skoraj dve uri, da bi ga razložili Takole je stala »katrca« med novoletnimi prazniki in še tudi nekaj dni pozneje