Slev. 194.
V Trst«, ¥ pMDfc H Jiillla 191«,
Letnik XLI.
Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah !n praznikih,
ob 5 zjutraj.
I/reoBiStvo: Hici Sv FrančiJka Aat?kega št 20, L nadstr. — V* i orisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nelrankirana pisma te m
anreie^iajo in rokoolai « ne vračajo.
Telefon credn«tva fn uprave itav. 11-» Naročnina zna is: Za celo leto ....*•». K
Za pol leta.................
» tri neseca........ •
ta ncdeljak« ladaj« ca c* MM. m H kali.................
IZr-d,—
Posametn: Številke „Edinosti* se prodajajo po 9 vinarjev.
rsrfjr?'« ^tevffke po 10 vinarjev.
f^ S5» se računaj"* na milimetre v "irofcosil ene kolon* Cene: Oglas! trgovcev in obrtnikov . . . . . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogHsi denarnih zavodov . . ...................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Hsia do n-t vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta .*.....2.—
Mali oglasi po vinsrje baseda. najmanj pa 40 vlnarjtv.
Oglase sprejema in s c rat nI oddelek ,Edinosti*. Naročnini Id reklamacije se pošiljajo upravi Usti. Plačuje ss izključno la upravi .Edinosti*. — Piača in toži se v Trsta.
Ujcevs ta issentzU oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški a 2k — FoctoeteanUalčai račun fit 841.651
MM nojnovejlifi dogodkov.
Ruska bojišča. — V Bukovini in južno Dnjestra nič posebnih dogodkov. Zapadno in severozapadno Bučača Rusi odbiti z velikimi izgubami. Ob železnici Sarni— Kovel Rusi zavrnjeni. Neresnično rusko poročilo o zajetju 266.000 mož.
Italijansko bojišče. — Med Brento in Adižo laški napadi odbiti. _
Zapadno bojišče. — Angleži zavzeli Contal Maison. Francoski napadi odbiti s
krvavimi izgubami.
Balkansa bojišča. — Nič novega. Turška bojišča. — Nič poročil._
Naše Mšm poročilo.
DUNAJ. 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. julija 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — V Bukovmi in južno Dnjestr? ob neizpremenjenem položaju nič posebnih dogodkov. Zaoadno In severozaoadno Bučača je sovražnik ponovno z močnimi silami napadel zvezne čete pod poveljništvom generala grofa Botfcmerja. Dočira je del napadajočih kolon razpadel že pred našimi ovirami, se je posrečilo drugemu delu, da je vdrl v ozek kos naših postojank, vendar pa Je tudi tu takojšen ^rotisunek nemških in avstro-oreskih rezerv vrgel Ruse, tako da so se izjalovi« vsi sovražni napadi. Veliko število ruskih ujetnikov. Ob Stohodu so naše čete odbile nanad na obeh straneh železnice iz Sarstov v Kovel. Drugače nič pomembnega. Poročilo ruskega generalnega štaba 11. julija se povzpenja do trditve, da ie bojna sila generala Brusiiovega od začetka ruske ofenzive zajela 266.000 mož. Dasiravno je nezanesljivost ruskega poročanja že davno dovolj znana, naj se poudari ponovno, da število ujetnikov, kakor je navajajo Rusi dosega skoraj vse-vkupno število onih čet naše severovzhodne fronte, ki so bile v minulih petih tednih stale v resnem boju.
11 a 11 i a n s k o b o j i š č e. — Na fronti med Brento in Adižo je bilo bojno delovanje včeraj zopet živahneje. Na Pasubiju smo zavrnili italijanski ponočnl napad. V poskusiti dolini ob trajnem močnem sovražnem topovske*" ognju ponovni sunki mnogoštevilnih patrulj. V teh bojih Smo enega častm* a in 103 može. Po skrajno srditi artiljerijski pripravi so včeraj popoldne močne sovražne sile zopet napadle naše postoiankc v okolišu Monte Rasta— Monte Interrotto. Kakor orejšnje dni so se tudi tokrat izjalovili vsi napadi ob najtežjih italijanskih izgubah. Tudi dalje proti severu so bili brez uspeha vsi sovražnikovi poizkusi, da bi vdrl v naše postojanke.
Jugovzhodno bojišče. Ne-izpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega slaba: pl. Hofer, fml.
Loški mzi m Poreč.
RIM, 12. (Kor.) Agencija Štefani javlja: 11 t m. v jutranjem svitu ie skupina navil enot uspešno bombardirala sovražno postajo povodnih letal v Poreču vkljub močnemu ognju tamkaj v obrambo nameščenih baterii. Štiri z juga prihajajoče enote so se izogibale stika z našimi ter so se takoj umeknile v smer, iz katere so prišle. Naše enote so se vse nepoškodovane vrnile v svoje izhodišče. (Glede tega poročila opozarjamo na včerajšnjo uradno objavo c. in kr. poveljništva brodovja.)
Italijansko uradno poročila.
DUNAJ, 12. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 10. julija: Med Adižo in Brento artiljerijsko in letalsko delovanje. Sovražne granate so v Pedescali in drugih krajih v gornji astiški dolini povzročile požarje. Sovražni napadni poizkus proti Monte Seluggiju smo takoi zavrnili. V tofanskem okolišu v gornji bojt-ski dolini so se alpinski oddelki polastili v noči na 9. t. m. s spretno kretnjo velikega dela doline med Tofano Primo in Totano Secondo, severozapadno koče in močne,
dolino obvladujoče postojanke na Tofani Primi. Sovražno posadko so obkolili m prisilili, da se Je vdala. Zajeli smo 190 mož, med njimi nekoliko častnikov, s 3 strojnimi puškami in bogatim plenom orožja in municije. V gornji butski dolini artiljerijski dvoboe in manjši pehotni boji na Zellenkoflu. Na gričevju severozapadno Gorice je sovražnik po močni artiljerijski pripravi 8. t. m. zvečer napadel z znatnimi močmi naše postojanke ob gornjem Sabotinu, a smo ga ustavili z našim ogniem, nakar so na*i udarili iz jarkov in sovražnika odbili z Uijonetom. Zadali so mu težke izgube in zajeli nekaj mož. Sovražni letalci so obmetavali z bombami Cittadello In nekatere kraje ob dolnji Soči, ne da bi bili povzročili človeške žrtve. Storjena škoda Je majhna. Naš letalec je po kratkem boju vrgel sovražno letalo na zemljo.	_
tiemšbo uradno poročilo.
BEROLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. JuHJa 1916.
Zapadno boflšče. — Severno So»—« se je posrečilo Angležem,, da so se ustanovili v Contal Maisonu. Artiljerijski ogenj se nadaljuje z največjo silovitostjo. Južno Somme Francozi tudi včeraj s svojimi napadi, ki so jih večkrat zastavili na obeh straneh Barleuja in pri E&tree-ju ter zapadno odtod niso imeli uspeha. Vrniti so se morali večinoma že v našem učinkujočem zapornem ognju ob težkih krvavih žrtvah. Vzhodno Moze je bil artiljerijski bo# živahen. Pridobljeno pehotne postojanke smo zbolišali. Število ujetnikov se zvišuje od 17 častnikov in 243 mož na 56 častnikov in 2349 mož. Pri Frellmrhienu, ob latoasseeškem prekonu, ob griču La Fllle Morte, vzhodno Radonvillersa in pri Hlrzbachu so se posrečila nemška patruljska podjetja. Neverno Soissonsa smo prisilili francoski dvokrovnik, da je pristal v naših črtah.
Vzhodno bojišče. — Pri armadi generala grofa Bothmerfa so bili z obko-1 je valni m protlsunkom nemških čet pri Oleši (severozapadno Bučača) in severno odtod vrženi Rusi, ki So vdrli v našo postojanko, in je bilo zajetih nad 400 mož.
Balkansko boflšče. — Nič novega.	Vrhovno armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
PARIZ, 12. (Kor.) Včerajšnje vojno poročilo: S fronte ob Sotnmi se ne da poročati nič. Na desnem bregu Moze so Nemci zjutraj izvršili močan sunek v smeri proti utrdbi Souviile. Po mogočni artiljerijski pripravi je sledil močan napad šestih polkov iz vasi F!eury ter vauškega in cha-pitrskeera gozda. Kljub srditih napadov mas se je sovražniku le za ceno ogromnih izeub posrečilo, da je pridobil nekoliko tal proti dohodom h kapeli St. Fine in ob križišču cest v Fleury in Vaux. V glavnem okolišu Suiville—Chenois in Lauffee se nadaljuje zelo srdito obstreljevanje.
Angleško uradno poročilo.
LONDON, 12. (Uradno.) Hudi krajevni boji na raznih delih ironte. V mameškem gozdu smo zopet pridobili ves zadnjo noč izgubljeni svet in imamo v posesti ves gozd. Napredovali smo tudi v troneškem gozdu. Veliko število mrtvih Nemcev na bojišču kaže, kako drago so plačali napad. Zadnjo noč sta dva močna napada na Contal Maison popolnoma razpadla v našem ognju.
Nemški podvodnlk obstreljeval angleško obal.
LONDON. 12. (Kor.) Včeraj ob 9Vg zvečer se je pojavil nemški podvodnik pred malim nebranjenim pristaniščem v Seaha-nu Harbouru in je iz razdalje nekoliko sto vatlov izstrelil trideset tripalčnih šrapne-lov. Neka žena je bila resno ranjena in je umrla prihodnje jutro. Ena kroglja je zadela neko hišo. Drugače ni bilo človeških izgub in tudi nc stvarne škode.
Ententna finančna konferenca.
LONDON, 12. (Kor.) Francoska ministra Ribot in Thomas in ruski finančni minister ; Bark so dospeli semkaj.
P (J D L
TEK
Laž.
Iz ruščine Leonide Andrejevega.
Nahajala sva se daleč izven mesta in dolgo snežno polje je gledalo v tem a okna sobe. Nad nama, okoli in okoli — 13 tema — gosta, nepremična, molčeča. In vendar je tisto snežno polje izžarialo neko čudno svetlobo — kot v tmini mrzli obr<*. dobrega človeka.... Samo ena sveča je gorela v veliki, močno zakurjeni sobi in bilo je, kakor da na nje tenki rdeči platne i mrtvo snežno polje tam zunaj meče bled odsev...
> Naj je resnica za-rne še tako žalostna, še tako strašna — hočem jo vedeti! Morda umrem na tem — vendar mi je smrt ljubša, nego to neizmerno nepoznavanje resnice. V tvojih objemih fn poljubih čj-tim laž — vidim jo v tvojih očeh. Rotim
ie: le resnico mi povej! — Ne storim ti i< 2 zalega — za vedno poidem od tebe!« sem jej govoril.
Ona pa je — molčala. Nje pogled, mrzel. brzdan in kombinujoče raziskujoč, ml ie prodiral v globino srca, mi je preobračal dušo, in zdelo se ie, da me še opazuje radovedno-mrzlo — morda z namenom, da bo smeje se pripovedovala onemu drugemu, kako je bilo tam notri--Zakričal sem: »Odgovori, ali te ubijem!«
»Ubij me . je odgovorila mirno, »sita sem življenja... Z grožnjami ne izveš
resnice!«	, ,	,
In padei sem pred njo na kolena. Plaka-joe sem stisnil nje roki, prosil sem usnti-lienia — in resnice.
»Ubožec! je rekla in mi položila roko pa glavo, »ubožec!«
>.Usmili se rr,e! — Saj hočem vedeti le
rcsHico.-
In zrl sem na nje čisto čelo in dozdevalo se mi je, da saj ne more biti drugače, ampak da uioru zar to nežno ločilno sten ;
Angleška ne priznava podvodnika »Dentschland« za trgovsko lad!o.
LONDON, 12. (Kor.) »Daily News« poročajo iz Washhigtona: Amerikanska vlada najbrž razsodbe carinskega urada v Baltimore, da je »Deutschland« smatrati za trgovinsko ladjo, ne sprejme brez pomisleka, temveč uvede natančnejšo preiskavo. Ententne vlade so najbrž v tej stvari vložile zelo resno pritožbo, zlasti Angleška se baje upira, da bi priznala podvodnik za trgovinsko ladjo, a čaka odločitve državnega tajnika Lansinga, preden stori nadaijne korake. Ententa poudarja, da ima podvodnik, če je le količkaj oborožen, prednost pred navadnimi trgovinskimi ladjami, da se more pogrez-niti in priti zopet na površje v bližini sovražne ladje ter jo potopiti brez posvarria. — Angleški in francoski veleposlanik sta pri državnem oddelku protestirala zaradi podvodnika »Deutschlaud«, poudarjajoč, da je podvodnik, tudi če je določen za trgovinske namene, potencijalno vojna ladja.
Irske stvari.
LONDON, 12. (Kor.) V dolnji zbornici je izjavil minister notranjih stvari Samuel, da odsek, ki je preiskaval obtožbe proti irskim ujetnikom, priporoča izpustitev 460 ujetnikov, ker so bili zapeljani in se nahajajo že tri mesece v^aporu.
Španska nevtralnost.
BEROLIN, 12. (Kor.) Proti madridskemu poročevalcu »Humanitfc« je izjavil ministrski predsednik Romanones o španski nevtralnosti: »Stvar je izven vsake razprave. Celo če bi hoteli opustiti nevtralnost, bi je ne mogli, kajti preprečeval bi nam to notranji položaj v deželi in vsakovrstna vprašanja, ki zahtevajo takojšnje rešitve. O potrebi naše nevtralnosti sem prepričan tako, da bi ne ostal niti trenutka na svojem mestu, če bi jo politika mojega kabineta spravljala v nevarnost.« Od-nošaje napram Portugalski je označil ministrski oredsednik kot zaupne in najpri-srčnejŠe.__
Nizozemske priprave.
HAAG, 12. (Kor.) V drugi zbornici je izjavil vojni minister Bosbom pri razpravi zakonskega načrta o črni vojski: Cim bolj se uveljavlja mirovna misel pri vo-jujočih se državah, tem previdnejši mora biti Nizozemska. Imeti mora armado vedno pripravljeno in zavračati vse poizkuse kršenja nizozemske nevtralnosti. Minister notranjih stvari Cort van der Linden je dejal, da vojna ni nikdar divjala tako kot ravno sedaj. Ta okolnost more postati nevarna v marsičem. Gospodarski pritisk na Molandsko vedno narašča. Smatral bi za neopravičljivo, če bi se sedaj zmanjšala oborožena sila. Vlada bi vsak ^las proti zakonskemu načrtu smatrala za nezaupnico. Predloe na takojšnji odpust treh zadnjih letnikov domobranstva Je bil odklonjen z veliko večino. Nato je bil zakon o črni vojski sprejet brez glasovanja.
Velika nevihta na Ogrskem.
VELIKI VARADIN, 12. (Ogr. kor.) Danes dopoldne je bil tu kakih deset minut tra jajoč hud vihar s točo. ki je napravil v mostu veliko škode. Več ljudH na ulicah je bilo poškodovanih po opeki^ ki Je padala s streh, fn razbitih steklih. Število ranjencev še ni ugotovljeno. Veliko telefonskih in brzojavnih napeljav Je razdejanih.
Drobne vesti.
Zaseženi nevtralni parnild. Iz Kodanja poročajo, da je v južnem delu Sunda neka nemška stražna ladja zasegla parnik »Jo-hann Siem«, ki je last dansko-ruske paro-brodne družbe in je vozil iz Stockholma na Angleško les in papirno snov. Stražna ladja je odvedla parnik v Swinemiinde. Skoraj istočasno je neka nemška vojna ladja ustavila neki švedski parnik in ga odvedla s seboj v južni smeri.
Francoska kritika o vojnem položaju.
Pariški »Temps« piše v svoji kritiki vojnega položaja: Razume se pač lahko, da operacijski načrt ne more imeti togih, ne-
bivati resnica... Le povedati je ni hotela. In v blaznosti sem želel, da bi zdrobil :o drobno lupino, da bi tam zalotil resnico in jo uzrl... In tu, zakrito od belih prsi, bije nje srce — in v blaznosti sem zažel-1, da bi jej raztrgal prsi, da bi videl razkrit; srce ... In nepremično je dogorel rmeni plamen sveče do konca. Izgubljajoč se v tmini, so se stene umikale daleč v ozadje____ in neizmerno žalostno mi je postajalo v duši--samotno, grozotno!--
»Ubožec!« Je ponovila, »ubožec!«
Hkratu se je plamen sveče stresel, postal modrikast in padel doli ter popolnoma ugasnil — in globoka tema me je zajela Nisem videl več nje obraza, ne nje očes, le njeni roki ste mi držali glavo in bilo mi je, da tudi laži ne čutim več. Trdno zatisnivši očesi, nisem več mislil, ne živel in poželjivo sem srkal va-se dotike njenih rok. In še vedno se mi je zdejo, da ne čutim več laži... V tmini je zvenelo nje tiho šepetanje — plaho čudno: »Objemi me tesneje.. - bojim se!«
izpremenljivih oblik. Napoleon sam je svoje načrte izpreminjal po sovražnikovih kretnjah. Naše operacije so se pričele dobro; ne poizkušajmo pa predvidevati njihovega nadaljevanja. Na ogromni fronti, na kateri smo v boju s sovražnikom, se bodo dogodki izpreminfali. Naše vrhovno poveljništvo bo izpreminjalo svoje prve namene po teh dogodkih, seveda ne da bi opustilo svojo vodilno misel.
Francoska bo rekvirirala vse trgovinsko brodovje. Francoska poslanska zbornica se je v torkovi seji bavila s predlogom poslanca Bouyssona, ki jc predlagal, da naj francoska vlada za ves čas vojne rekvirira vse francosko trgovinsko brodovje. Zbornica je z 250 proti 207 glasom odkl .lila predlog, da naj bi se Bouyssonov predlog vrnil odseku in je nato sprejela Bouyssonov predlog z majhnimi izpre-uiembami.
Razdor v madžarski opoziciji. V seji neodvistiostne stranke, v kateri se je vzel na znanje izstop več poslancev z grofom Mihaelom Karolvjem na čelu, je izjavil novoizvoljeni predsednik stranke, grof Albert Apponyi, da ga niso prepričali razlogi. s katerimi je grof Karolyi utemeljeval odložitev predsedništva in izstop iz stranke. Izjavil pa je tudi grof Apponyi, da stremita oba, i on sam i grof Karolyi, za tem, da bi bilo vkliub razdoru v stvareh, ki se tičejo programa stranke, mogoče skupno delovanje.
Kritičen položaj na Grškem. Iz Lugana poročajo: Milanski listi javljajo, da grožnje ^roti četverozavezi naraščajo od dne do dne v grških polttičnih in vojniških krogih in da jih niso mogli odstraniti niti v Solunu. Bukareški »Universul« objavlja razgovor s članom bukareškega grškega poslaništva o volitvah na Grškem. Leta je deial, da je stvar najtežja za deino-bilizirance. Će bodo glasovali za Venize-iosa. bodo zopet mobilizirani in bodo morali v vojno; če pa pade Venizelos, pa pritisne zopet ententa z blokado in sest rađanjem, Pariški »Temps« pa pravi, da se bo ententa vkljub nasprotnim zatrjevanjem vmešavala v grške volitve.
Ogrski Izdatki tekom vojne. V zadnji seji ogrske zbornice je sporočil finančni minister pl. Teleszky, da so v prvih mesecih vojne znašali ogrski državni izdatki po 450 do 460 milijonov kron na tnesec. sedaj pa že dosegajo svoto 560 do 600 milijonov kron. Redni dohodki zadoščajo za -skrivanje rednih izdatkov, izredne tedatke pa je treba pokrivati z različnimi vojnimi operacijami.
Meseca junija potopljene ladie. Meseca junija letošnjega leta je bilo okoli 101.000 ton sovražnih trgovinskih ladij potopljenih po podvodnikih osrednjih držav ali pa po minah.
Finančna konferenca v Londonu. Italijanski zakladni minister Carcano je odpotoval v London, da se udeleži tamošnje finančne konference ententnih držav.
Rusi zasegli dva nemška parnika v švedskih vodah. Kakor poročajo švedski listi iz Skellesteje, so Rusi zasegli nemška parnika »Lissabon« in »Worms« v švedskih vodah. Bilo je okoli poliene ponoči, ko sta se pojavili dve ruski torpedovki srednje velikosti. Izstreljen je bil strel. Parnik »Lissabon« je dobil ukaz, naj plove proti vzhodu. Kapitan je energično opozarjal, da se parnik nahaja v švedskem vodovju. Rusi se pa niso menili za to. »Worms« je dobil nato tudi ukaz, naj plove proti vzhodu. Posadka obeh parnikov je morala v čolne, ne da bi bila smela vzeti s seboj svoje imetje. Eden »Worm-sovih« čolnov, v katerem je bilo 24 mož, je izginil. Najbrž so ga zadržali Rusi. Torpedovki ste obstreljevali čolne, a poškodovan ni bil nihče. Moštvo je dospelo v Skelestejo.
Strahoviti vihar, oziroma vetrni smrk, ki je v ponedeljek zvečer okoli 6 ure divjal nad predmestjem Dunajskega Nove-gamesta, Josefstadtom, je zahteval velikanske žrtve. Doslej so našli 39 oseb mrtvili, nad 200 pa jih je ranjenih. V prizadetem predmestju bivajo večinoma de-
lavci, in med žrtvami se nahaja zlasti veliko otrok, mrtvih in ranjenih. Nekatera poslopja so skoraj popolnoma porušena. Močno poškodovana je ljudska šola, delavske hiše in neka tovarna čilpek. Mesto samo pa vrtinca skoraj niti čutilo ni. Vse skupaj je bilo tudi končano v nekaterih minutah. V sredo se je vršil ministrski svet, ki je naložil ministru za notranje stvari, da uporabi za prvo pomoč 100.000 K. Isti dan se je tudi ob ogromni udeležbi vojaštva in civilnega prebivalstva vršil pogreb žrtev, ki so jih položili v skupen častni grob, za katerega je poskrbela občina.
Položaj.
In zooet tišina... Potem zopet tiho, čudno šepetanje: »Resnico hočeš vedeti."
— Ali — mari jo vem jaz sama?----
Mari bi je ne poznala rada tudi jaz sam.;0 Ščiti ti mene!... bojim se tako...
Odprl sem oči. Obledela tmina sobe je bežala od visokih oken in se zbirala na stenah, v kotih sobe, a v okna je zrlo nekaj velikega, smrti podobnega bledega . . . Bilo je, kakor da naju sedaj gledate neizprosno dve mrtvaški očesi s svojim ledenim pogledom ... Tresoča sva se pritiskala drug k drugemu in še vedno je šepetala: »O, kako se bojim!... Kako se bojim*.... «
IV.
Ubil sem jo. Ubil sem jo, in ko je nena-peto in ploščnato ležala na tistem oknu, za katerim se je belo raztezalo mrtvo snežno polje, stopil sem z nogo na nje U lo in se smejal... Ne mislite, da je bil to smeh zblaznelega — o ne! Smejal sem <?e. ker mi ie dihanje lahko in svobodno
13. julija.
O ruski ofenzivi piše major Morah t v »Berliner Tageblattu«: »Ruska ofenziva se kaže traiueja, nego je pričakoval svet od nje. Po pavzi se je zopet ojačila na jugovzhodni fronti, a istodobno se je obrnila tudi proti Hindenburgovi vojni grupi. Dosedaj so se vsi ti navali razbili ob cesto izskušani steni. Nasprotno pa so novi navali dne 5. t. m. in pred tem proti izbočeni naši fronti pri Czartorijskem imeli za posledico, da so se nekateri deli Lin-singenove vojske umaknili. Sovražniki so svoje navale naperili proti obema kriloma naše tamošnje fronte pri Rafalovki in Kolkih. Sedaj smo jim postavili nasproti ravno fronto. Boji v prostoru zapadno od Lučka si drže tehtnico, a napade na Sokul na Stiru smo mogli odbiti. Pač pa se je moral umakniti del Bothmerjeve fronte. Z obali Strype se je umaknila na tok Koropieca. Istotako so Rusi pridobili terena zapadno od Kolomeje pri Sadžavki. Njihovo prizadevanje gre za tem, da bi prišli do gorske ceste, ki južno od Jablo-niškega klanca vodi v Marmaros Sziget. Tu se je morala fronta naših zaveznikov na obeh straneh Pruta nekoliko nazaj zaviti. Od tu teče linija vojske Pflanzer-Baliina zapadno od Kula v obmejnem področju zapadne Bukovine, izpred mest Kirlibabe in Jakobenija do obmejne reke Dorne. Ta vojska se je rešila katastrofe, da bi bila udušeua od vsaj šestkratne premoči, in poslednji dnevi so pokazali sposobnost, odblvši ruski naval s težkimi izgubami za sovražnika. Vojno vodijo Rusi dalje v smislu velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in doprinašajo ogromne žrtve. Pred Karpati ta vojna politika iii dovedla do cilja in mi se nadejamo, da se tudi sedaj izjalovi najkasnseje v Karpatski šumi!«
To pričakovanje opravičujejo vsi sedanji dogodki na severovzhodnem bojišču. Boji so hudi, boji so težki, ali odbojna sila vojska centralnih vlasti ne upada, marveč narašča od dne do dne in le številna premoč sovražnika jo zadržuje, da ni še mogla zadati odločnega udarca. Težišče dogodkov je sedaj na ozemlju Stohoda. Tu so Rusi pritegnili velika ojačenja, govori se o treh do petih zborov.
Tudi na severozapadnem bojišču ne more angleško-trancoska ofenziva doseči večjih uspehov. Niti pričakovanje Francozov, ua se s to ofenzivo položaj pri Verdiiuu razbremeni, se ni izpolnilo, kajti Nemci nadaljujejo tudi tu z zmagovitimi operacijami.
Slednjič kažejo dogodki na južnozapad-nem bojišču, da so se Italijani kruto prevarili, meneč, da se po skrčenju avstrijske fronte začne njih napovedovani zmagoslavni pohod proti severu. Zmagovali so, dokler so naskakovali postojanke, ki jih Avstrijci — niso več branili. In potem se je zopet ustavilo ob steni, ob kateri si Italijani razbijajo glave. Izgube, ki so jih imeli Italijani pri napadanju naših novih pozicij, iznašajo že dobrih 30.000 mož na mrtvih in ranjenih.
Položaj je torej na vseh bojiščih tak, da morete centralni vlasti s polnim zaupanjem zreti v bodočnost.
To dejstvo razumejo in cenijo tudi na — Ogrskem, kar nam pojasnjuje, zakaj je nastop enega dela opozicije pod vodstvom grofa Karolyija ostal tako brez vsakega vtisa na ogrsko javnost, sicer rado dostopno za vsak politični radikalizem v
balo prsi — ker mi je bilo tako vedro in mirno pri duši, in ker mi je bilo srce osvobojeno črva, ki me je tako dolgo razjedal. In pripognivši se, sem zrl v njeni mrtvi očesi. Veliki, pohlepni po luči, ste ostali odprti in ste spominjali na očesi punčike iz voska — istotako okrogli in motni, kakor da ste z blestilom prevlečeni. Mogel sem se s prsti dotakniti teh očes, ju odpirati in zapirati, in nisem občutil nikakega strahu pri tem — kajti v črni, neprodirni zenici ni živel več tisti demon negotovosti in laži, ki mi je tako poželjivo srkal kri iz srca.
In ko so me prijeli, sem se še smejal... in tistim, ki so me prijeli, se je to očividno zdelo čudno in strašno. Eni so se z gnusom odvrnili od mene in niso več pristopili k meni; drugi so se mi bližali naravnost in grozeče, z navalom očitanj na ustnicah, in so potem obstali nepremično, ako je moj jasni in vedri pogled srečaval njih temno, grozeče oči.
(Koncu uriu.)
Sfrsn n.
„EDINOST" Stev. 194.
V Trstu, dne 14. Julija 1916.
smislu madžarskega imperijalizma. Povraćamo se še enkrat k tej politični krizi, izzvani po ljudeh, ki so hoteli preklinjati sedanjo vladno politiko — v kolikor je v £vez.i z vojnimi dogodki —, a so jo le blagoslovili. Premogočna je beseda one druge polovice monarhije v stvareh naše vna-nje politike, da ne bi z zanimanjem zrli na vrvenje v tamošnjem političnem življenju.
Zanimiv dokument, ker se - daje iz Iijega posneti nekoliko pojasnila glede Vzrokov, ki so bili odločilni za grofa Karo! y i ja in njegove tovariše, da so izstopili iz stranke neodvišnjakov, je pismo, ki ie je rečeni politik pisal podpredsedniku stranke Juliju Saghyju. Grof Karo!yi pri-zna\ a izrecno, da obstoje med njim in večino stranke globoko segajoča nasprot-:&tva, nanašajoča se na vprašanja, ki so v zvezi z voino. Vnanja politika, kakor bi Jo hoteli oii in tovariši, je orijentirana v • Smislu, da bi se napetost med evropskimi : Darodi ublažila in da bi se omogočilo zo-petno zbližanje skupin velesil ki si sloje sedaj nasproti. Zato ga je osupnil načrt, po katerem naj bi se opozicija pritegnila
In Izpopolnjena šolskega leta 1914—1915 z odpretjem osmega razreda, in c. kr. državna gimnazija v Kopru, tudi z italijanskim učnim jezikom, zadovoljujete popolnoma potrebi srednješolskega pouka v Istri. Nadaljnji obstanek deželne realne gimnazije s 7 razredi v Pazinu se radi tega ne kaže več potreben, kakor potrjuje to tudi — pojava hiperprodukcije opazovana zadnja leta v deželi, — srednješolskih dijakov, katerih mnogi so dovršili, a mnogi ne dovršili naukov. Ker se znatni troški, potrebni za vzdrževanje tega zavoda, ne kažejo več opravičeni, je deželna upravna komisija odredila, da se rečeni zavod s koncem tega šolskega leta. to je, z dnem 15. septembra 1916. odpravi. Deželna upravna komisija vzame v pretres vprašanje ustanovitve nižje poljedelske šole v Pazinu. — Predsed.: Lasciac.
Kriza v »Slovenski Ljudski stranki«? —
Razni nemški, češki in tudi hrvatski listi objavljajo naslednjo vest iz Ljubljane: »6. t. m. se je vršilo v deželnem dvorcu zborovanje zaupnikov »Slovenske Ljudske Stranke« za Kranjsko. Po poročilu načelnika stranke, deželnega glavarja posl. dr.
pu n.«ucicni na j vi .Ji/M^v.j«	-----; uma suaimt, utituiv^«	j—
k vodstvu vojne politike in naj bi se de! j §uSieršlča o notranjih strankinih vpraša-odgovornosti preložil na rame opozicije, j „j^ se je po živahni razpravi izreklo posl. Zato je sodelovanje med njim, oziroma guSteršiču popolno zaupanje, poslancema njegovimi pristaši, in večino stranke po- ^ Janezu Kreku in prof. Jarcu pa neza-
stalo nemožno, in zato da je neizogibno potrebno, da si on in somišljeniki ohranijo svobodo akcije. V bližnji bodočnosti pridejo v razpravo naivažneja življcnska vprašanja naroda: vzpostava miru, integritete dežele, demokratičnega preporoda in uresničenje narodnih stremljenj. Vest mu ne dopušča, da bi se dal pri reševanju teh vprašani kakor si bodi ovirati. Ce sem si svoječasno — tako zaključuje grof Karoiyi svoje pismo — prizadeval, da bi obvaroval narod pred veliko kon-flagracijo in se nisem ustrašil nezasluženih obtožb, ki so mi jih metali v obraz, pa me tudi danes ne morejo oziri na edinstvenost stranke odvračati od izpolnjevanja moje dolžnosti.
Komentarja,
kakor bi ga hoteli, seveda ne moremo napisati. Konstatirati pa smemo menda, da iz vsega Karolyijevega pisma jasno izhaja, da ta politik in njegovi somišljeniki gledajo skozi drugačne naočnike na sedanjo vojno in nje vzroke, nego pa ogromna večina državljanov v Avstriji in na Ogrskem. Njihovo stališče je seveda strogo in skrajno madjarsko, ali pri tem tudi precej — komodno. Odgovornosti nočejo nositi nikake, pač pa si izgovarjajo rpopoino svobodo akcije«. Posebno bi opozorili na naglašanje Karolyija. da si je pred vojno prizadeval, da bi obvaroval narod pred veliko konflagraciio! Iz tega naglašanja Je pač povsem jasno, kake naravi so bili vzroki za ta nastop Karolyijeve skupine ravno v tem trenutku. Pri tem pa ne moremo zamolčatt da ie tudi ljudi, ki ne morejo verovati, da bi bil res tako nepremostljiv prepad med naziranji secesijoni-stov in med onimi večine stranke neodvišnjakov, oziroma tistih krogov, ki vodijo vladno politiko, in ogromne večine javnosti, marveč da je grof KaroIyi dobil le svojo — posebno vlogo v varovanje koristi madjarstva. ___
MmiU m\l
Poslovni odbor IV. vojaškega dneva.
Čim dalje traja vojna, tem večje so zahteve, ki se stavliajo do vojno-oskrbnih organizacij. Začetkom vojne so imele te or-ganizacjie predvsem nalogo, da so nabirale za naše na bojišču se nahajajoče čete milosrčne darove, da so jim s tem napravile od časa do časa kako veselje ter jim pokazale, da se jih v zaledju neprestano spominjamo. Tej nalogi so se pridružile sedaj večje in težavnejše naloge: skrb za žene in družine na bojišču se nahajaiočih, za vdove in sirote padlih vojakov in za one vojake, ki so se bolni ali invalidni povrnili domov. Ako naj se te naloge rešijo, potem treba za to bogatih denarnih sredstev in ta sredstva je mogoče dobiti samo potom javnih zbirk. Zato se mora vedno zopet apelirati na požrtvovalnost javnosti. Sredstva, ki so na razpolago tržaškemu vojno-oskrbnemu odboru, so izčrpana. Kar je bilo še gotovine, se je porabila za nakup milosrčnili darov, ki se odpošljejo povodom cesarjevega rojstnega dne. Potrebno je torej, da se poskrbi za nova sredstva, ako naj se nadaljuje delovanje vojno-oskrbnega odbora. — Na željo vojno-oskrbnega urada se je sestavil odbor gospodov, ki si je stavil za nalogo prireditev vojaškega dneva dne IS. avgusta. livažje patrijetični namen, je namestnik ekscelenca dr. baron Fries-Skene prevzel pokroviteljstvo nad fo prireditvijo. — Na ustanovni seji poslovnega odbora se je sklenilo, da se vojaški dan priredi na sličen način, kakor se je 2. decembra lanskega leta. Mlade dame bodo prodajale cvetlice. Ženska mladina našega mesta, zlasti one mlade dame, ki so se že udeleževale sličnih prireditev, se naprošajo, da se javijo v odborovem lokalu, pri čemur se pripominja, da bodo daine nabirale darove po dve in dve, ter je iz tega razloga tudi želeti, da bi se tudi javljale po dve in dve Financijalno izvedbo prireditve je kakor
nrDtflO f L' r ri rl if^l ««. . ^ J i	.
upanje. Obenem se je sklenilo, da se oba zadnje imenovana poslanca ne smatrata več za člana izvrševalnega odbora stranke. O tej izjavi doznava »Češka korespondenca^ s poučene strani: Nasprotja med obema voditeljema Slovenske Ljudske Stranke, dr. Šusteršičcin in dr. Krekom, so že starejšega datuma, a so se še znatno poostrila v vojni zaradi raznih narodnostnih in gospodarskih vprašanj. Radikalno krilo dr. Krekovo je zadnje mesece odkrito frondiraio. Kriza se je še poostrila z ustanovitvijo nove banke^ »Ilirske banke«, ki ji stoji na čelu dr. Suster-šič, dočim so pa dr. Krek in tovariši, ki imajo v rokah kranjsko zadružništvo, vložili pravila za »Kranjsko zadružno banko«. Govori se tudi, da je škof Jeglič dr. Kreka zaradi njegovih političnih nazorov suspendiral kot profesorja moralke v ljubljanskem duhovniškem semenišču.«
Ljubljanski »Slovenec« odgovarja na te vesti: »Graška »Tagespost« poroča o dozdevnem »razporu« v S. L. S. Kdor pozna S. L. S. na Kranjskem in njen železni ustroj, ve, da o »razporu« ni govora. — Kranjska S. L. S. je popolnoma edina in složna. Kaka razlika v načelnih vprašanjih je v stranki brezpogojno izključena, ker so ta načela tako trdno pribita, da je vsaka debata o tem nemogoča. Docela neresnično je seveda tudi, da bi obstojala v S. L. S. kaka razlika v naziranju glede razmerja Slovencev do Hrvatov. Kar se pa tiče osebnili vprašanj, jih stranka re-šuie na zelo enostaven način: Ureditev takih vprašani prepušča zaupljivo načelniku stranke in še na misel ji ne pride, da bi se radi ene ali par oseb razklala. Stranka se zaveda, kakšnega pomena je njen nedotaknjen obstoj na jugu monarhije vobče, zlasti pa še v sedanjih veleresmh časih. "Zato je stranka danes bolj edina kot kdaj poprej in to bo vsakdo videl in občutil, kakor hitro se zopet povrnejo normalne razmere in ž njimi normalno kretanje strank. — Neresnično je tudi poročilo listov da se je vršil pred kratkim »shod zaupnikov« S. L, S. Shod zaupnikov v današnjih razmerah že zato ni mogoč, ker večina zaupnikov S. L. S. stoji v fronti v junaškem boju za cesarja in domovino. — Deželni glavar je smatral v zadnjem času kot umestno, zgovarjati se z nekaterimi gospodi z dežele v deželnih zadevah. 111 razgovori, ki se nadaljujejo, ker še nikakor ; niso zaključeni, so dali povod za označeno pomotno novico.«
Umrl je včeraj v mestni bolnišnici po nedolgi in mučni bolezni Lovrenc Pregelj, šolski sluga na c. kr. pripravnici za srednje-šole v Trstu. Pokoinik je bil znan zlasti tudi v naših društvih, kjer je z vnemo opravljal marsikateri posel. Zapušča vdovo z nedorastlim sinkom. N. v m. p.
Podporni sklad c. kr. domobranskega pešpoika Ljubljana št. 27. Ta sklad, ki je bil ustanovoljen v minulem letu pri imenovanem polku in iz katerega je bilo doslej izplačanih podpor v znesku K 8.920, je do izčrpanja — sedanja glavnica znaša K 14.390 — namenjen invalidnemu moštvu polka, dalje onim vdovam, sirotam, očetom in materam padlega polkovnega moštva, ki so posebno potrebni materijalne podpore, ali ki nimajo pravice do zakonito določene preskrbe. Nameravana je enkratna podelitev podpor v zneskih med 50 in 300 kronami. Osebe, ki se v smislu gori navedenih določeb smatrajo upravičenim do te podpore, naj vpošljejo svoje prošnje, potrjene in priporočene od županstva in dušnega pastirja, najkasneje do 15. avgusta t. 1. povellništvu nadomestnega bataljona c. kr. domobranskega pešpoika št. 27 (Ersaizbaonskommando Lir. 27) v ADMONTU na Štajerskem.
Voiaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnici Rdečega križa v ulici Fabio Se vero je 12. t. m. umrl prrstak Lajoš Kolompar honvedskega pešpoika št. 0. na posledicah pred sovražnikom zadob-ljenih ran. Pogreb se vrši danes ob 5. popoldne iz omenjene bolnice na vojaško po-konahšče.
Podružnica CMD v TrSlu 0ri Sv. Jako-
klamacija. Iz prijaznosti svirata ra glasovir gg. Josip Lah st. in ml. Po nastopu pogofcfcenje Šolskih otrok z malinovcem in kruhom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz Rocola. V nedeljo, 16. julija, bo daroval prvo sv. mašo v Inomostu g. dr. Anton SJamiČ, rocolski narodnjak.
2vepIo. Kmetijska družba naznanja, da je prejela še 100 kilogramov žvepla, katerega oddaja kilogram po K1'20 v malih množinah vinogradnikom tržaške okolice, ki izkažejo potrebo.
Ker je »Otroška veselica« na Vrdelci najpovoljneje ugajala poslušalcem, se na občno željo ponovi 16. t. m. v vrtu otroškega vrtca ob 6 pop. Ker je prireditev v blag namen naše mladine, se nadejamo obilne udeležbe.
Družba sv. Cirila in Metoda za Istro in nje delo. Iz Istre: Šolsko leto se bliža svojemu koncu, ali tistih 35 družbinih šol in zavetišč bo nadaljevalo svoje blagotvorno delo tudi preko počitnic. To delo je zares blagotvorno, ker sedanji težki Časi stavljajo dan za dnem večje zahteve do naše šole in do našega domoljubnega uči-teljstva. Tako so mnoge naše šole prejele od več strani lepih pohval za svoje delo v vojne svrhe. Istrske matere, ki so jim možje na bojišču, blagoslovljajo naše učitelje in učiteljice, ki v teh težkih časih skrbe za življenje in vzgojo njihovih otrok, pa tudi najmanjih. Skoro po vseh šolah so odprte takoirnenovane narodne pisarne, v katerih družbino učiteljstvo vrši lepo in hvalevredno službo. Tja prihajajo nepismene matere, žene in otroci, da čujejo, kaj jim njihovi dragi pišejo z bojišča. Tu se pišejo pisma bojevnikom v daljnih krajih, kjer uboge matere in žene ne bi mogle storiti tega. Tudi drugače gredo naši učitelji in učiteljice narodu na roko — seveda vse brezplačno. Hvaia jim! Bo to ena naj-lepšfh strani njihovega dela. Bodi naša družba najtopleje,priporočena — vsem!
Čast jim! Prejeli smo: V proslavo našega narodnega praznika godu sv. Cirila in Metoda, pošiljamo v dar naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda v Trstu svoto 41 kron. Znesek 29 K 26 v. je bil nabran potom nabiralnika; primanjkljaj do 30 K je v poravnavo 74 v. dodal g. Anton Frank. Nadalje so darovali gg. Janko Čeh 5 K, Franulič Ivo iz Zenice. Bosna, 1 K, Jure Rogič iz Sv. Jurja kod Senja 1 K, Mate Cvitanić iz Bola, otok Brač 1 K, Fran Oblak 1 K, Rado C. 2 K. — Skupaj K 41. Zabeležiti moram, da je nabrana svota nabrana skoro izključno od vojakov, kateri so si odtrgali od svoje skromne plače. — Imel sem priliko obiskati tudi več odličnih in premožnih oseb, kateri bi lahko znatno svoto darovali, ne da bi se jim količkaj poznalo, a žalibog, bil sem kratkomalo odvrnjen. Iz njih ust se slišijo vsakojake govorice, seveda sami izgovori, kakor n.
pr.: vojska je in se ne sme; .
"'ti t
„ " — Čutim se dolžnega, na te obžalovanja vredne govorice odgovoriti. Kdo naj bi bil oni, ki bi mogel naši šolski družbi ovirati njen razvoj — t. j. oni družbi, katera si je priborila s svojim neumornim delovanjem nevenljive zasluge ne samo za narod, ampak tudi za državo. Kdo }e največ deloval proti razvoju ire-dentovske »Lege Nazionale«? Ali ni bila ta naša družba, ona, katera se je brez odmora vedno bojevala proti onim najgršim veroDomnim sovražnikom? In sedaj, ko so njeni nepremagljivi sinovi neustrašeno borijo za našo domovino Avstrijo — ali jim ni ta družba tolažnjca, ki po materinsko skrbi za njih deco?
.. ' s Oni, kateri tako govori, ne ljubi svojega naroda, in kdor ga ne ljubi, tudi domovine ne ljubi. Samo oni, kateri svoj narod ljubi, more ljubiti tudi domovino. Ob tej priložnosti pa kličemo našim tovarišem, kateri po večkrat pošiljajo svoje pozdrave v razne časopise (to ne velja za one, kateri res ne morejo svojcem pisati in zato odpravi eden za več). Ali se ne bi Vaša imena lepše glasila, ako bi ob tej priliki počastili našo družbo z malenkostnimi darovi? Naša družba ima v sedanjem resnem času zelo težko nalogo. Zatorej ne posnemajte onih, ki z zgoraj navedenimi izgovori opravičujejo svojo sebičnost in skopost. Ponavljamo^ pod-pirajrno vsak po svoji moči ono družbo, ki po materinsko opravlja težko nalogo v težkem času. —'
Mestna zastavljalnica. Jutri, 15. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca aprila 1915. na modre listke, m sicer od štev. 53.700 do štev. 54.200.
Vesti IZ Mslie.
S Tolminskega. Koliko podpore gre po zakonu za tri osebe: moža z materjo in hčerko? Ta družina je spadala pod politični okraj Tolminki. Sedaj se nahajajo kot begunci v Cerknem in žive izključno le od podpore. Dokler so bili doma v svoji lastni hiši, je prejela moja sestra po 2 K na dan od 2K avgusta 1914 pa do aprila 1915. Za mesec majnik ni več prejela — ne ona in ne nobeden iz naše vasi. Ko so morali zapustiti svoj dom dne 26. maja 1915. so se nasthli v Cerknem, kjer se nahaja iudi c. k. okiajno glavarstvo iz Tolmina. Ko se jim je izpiačovala podpora za mesec juni, so prosili, da bi jim izplačali tudi za maj. Uradniki so odgovorih, da oni niso krivi, če ga niso prejeli.
Ooomba uredništva: Svetujemo Vam da naprosite kakega človeka tam v bližini, bodisi g. župnika, g. učitelja ali koga drugega, da naj Vam napravi vlogo na dotično podporno komisijo, pod katero prizadeta družina sedaj spada. V vlogi naj se posebej omeni, da je morala prizadeta družina vsled vojnih dogodkov zapustiti svoje do-movje ter da ie sedaj izključno navezana na podporo. Ako mora sedaj plačevati najemnino, mora podporna komisija vsakemu članu družine, pri katerem so dani zakoniti predpogoji za podporo, to se pravi, ako se izkaže da je bilo preživljanje dotfč-nega člana družine res odvisno od zaslužka vnoklicanca. prisoditi tudi najemninski prispevek. — Vzdrževalni prispevek je določen po krajevnih razmerah. V Trstu n. pr. gre osebi, ki je stara nad 8 let, 1 K 31 vin. na dan, osebi stari pod 8 let, od 13. majnika 1916. dalje po 99 vin. pred 13. majnikom 1.1. pa 66 vin. na dan. To seveda le, ako plačuje najemnino. Ako ne plačuje najemnine, pa 87, oziroma 44 vin. na dan. Za vaš okraj bo prispevek znašal menda 1 K 20 vin. za osebo nad 8 in 90 vin. (od 13. majnika 1916. dalje, do 13. majnika 1916. pa 60 vin.), ako dotična družina plačuje najemnino. Ako ne plačuje najemnine, znaša prispevek 80 vin., oziroma 40 vin. Ako je torej prizadeta družina do 26. majnika 1915. bivala v svoji lastni hiši in hčerka še nima 8 let, potem ji je bila podpora po zakonu pravilno odmerjena (za 2 osebi nad 8 let po 80 vin. in 1 osebo pod 8 let 40 vin., to znaša ravno 2 K). Ako bivajo sedaj v najetem stanovanju, bi jim šlo: za moža in mater po 1 K 20 vin., za hčerko pod 8 let 90 vin. od 13. maja 1.1.; pred tem časom za hčerko po 60 vin. — Skupna dnevna podpora za družino bi morala torej danes znašati 3 K 30 vin., od 26. maja 1915. do 13. maja 1916. pa 3 K. Pripomniti pa je, da skupna podpora ne more nikoli presegati povprečnega dnevnega zaslužka vpokiicanca. Utemeljite torej prošnjo v smislu teh podatkov. Prosite tudi za vso zastalo vzdrževalnino. Ne pozabite pa na prošnji navesti številke plačilne pole. — Ako v Cerknem ne bi bilo nobenega, ki bi Vam napravil prošnjo. Vam stvar radevolje uredi vojno-pomožni urad političnega društva »Edinosti«, ki mu morate seveda poskrbeti vse potrebne podatke. Pošljite stvar na naslov: Vekoslav Mrak, urednik »Edinosti«, Trst.)_
V)K/lffff se dober voz, ki nosi 10-1 Ti FkvinUlov. FlUUU Valle di Rozzol St. 7i'), Antončie. 504
ffllMlfOm vrlno' bomba!. pokrivala, volnlno^ kiUmUJKIII in kovino po dnevni ceni. — TTlica Boschetto št. 19.
fHSrtfffff iivilja, Id zna Šivati, vezati in krojiti VL>mm obleke za goipe in otro>	priporoča za delo na domu- Ulica Picar	-vr. g t. 5.	'821
Fotograf
*tev. 10.
Anton Jer ki 5 posluje zojKt v sv ateljeju v Trstu. Via delle Po s
244H
tla debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kri2a* krema za brado, žlice, razna rezila, roba!, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke .Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica 8. Nieolo štev. 19.	62
ZDRAVNIK
mi Or, M Omilil
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 lil. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 30, 1. od 3 do 4 pop. za notranja, nervozna In otrolke bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
trna
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
ieilo društvo»Vipavi
Ima sacSaj veflo zalogo
belega, dobrega namiznega vina
po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedaniimraztneram primerno nizka.
RliMone AtfsMiea ti! Slcurtfl o Trstu
(Lastna palača)
ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti Škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suh^ra. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63
Stanje zavarovalne glavnice na življerye (31. 12
1914» K 558.907.957. Odkar obstoja dražba, je bilo v v^eh branšah izplačano na škodah K 844.121.187 60.
Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, refošk, peneči in desertni moškat. iVtalinovec, žganje, rum, maršala, vermouth, grenčine od 56 1 naprej. — Velika množina modre galice. PARČ1NA, Kavarna „Armonfa** — Trst.

9
3 iS
NALI OGLASI
BB!
sb;
r~IF~l I BO radunajo po 4 stot. benedo. | r i t—s ilftstno tiskane besede se rača- |	s
S aajo enkrat r*2. — Najmanjša 5 c—it—g j ULJ 5: pristojbina xn&Ša 40 stotink. :}LJLJ-
Jivo in mrtvo v vsaki množini se dobi pri ST£YER, nlica Acouedotto S4. 428
Prašiči
se prodajo. Boršc St. 1.
430
Ms
proda se. — Mirodilnica CTTJJA, Trst,
ulica delle Poste 6.
431
HFlfcSIffp*3 potrpežljiva poučnje nemško, ita-uCllbljitll lijan^ko in varuje otroke celi dan ali samo popoldne.	425
IMoursine
štev. 36.
žaklje kupuje J. Stebel, Trst, ZalogA žakljev ulica Torrente
42ft
ff!inHif»K3 cunje» Tolno. bembaž, volnena in ImU^UJlSili vatirana pokrivala in volnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane štev. 45.	427
fnlrlffl	vrste kupuje prva slovenska trgo-
ZrUIlKjC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	404
Mnriicfinfff z r~e	delo točno in ele
nOulalllliU gantno po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 49:3, vrata 8, Pendice Scorcola.
p
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Cerm
se le preselil In ordinira
v Trstu. ul. Poste vecc vogal ulice delle Posu.
[MSEje v&Mm fteMM Plošiiiiiffij i UMiTUi Z6li£.
__ ____^J
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, Hker* lev In razprodata na drobno in debelo
Trs«, Via delta Acque S«. 6
(Nasproti kas arne Edison.)
Yelik izbor vsakovrstnih vin. Rum, koniak, ra/isa iganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrst«, došli iz različnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se- po povzetju. — Oeniki na zahtevo iD franko.
--Razprodaja od pol litra naprej---
V ..V ------ t \r---1- -	vt w	J\dJ\U
lfzTl0Drnik"Lri™d', S k0tie,■ i»u p7i'redi"v"nideljo. Ml julija 1916,'ob Counrafeier pSvtl S"
----------- _ ■----- M---- prične v
pondeljek. 17. t. m., svoje delovanje ter se bodo, pričenši s tem dnem, vsak dan od 5. do 7. zvečer sprejemale prijave v Vo!-pichevem hotelu »Pri Črnem orlu«. *
Deželna realna gimnazija v Pazinu — odpravljena. Deželna upravna komisija za mejno grofijo Istro nam javlja: C. kr. državna realna gimnazija z italijanskim uč-
stavo ročnih del v dvorani »Delavskega konsumuega društva pri Sv. Jakobu«. — Spored: 1. »Krasen pogled < petje. 2. »Len-čico ljubim« prizorček. 3. »Kdo je to?« deklamacija. 4. »Modri nauk« prizor. 5. »Zapuščena« prizor. 6. »Crni kos« petje. 7. »Sem deklica mlada« prizorček. 8. »Pridne perice« prizor. 9. »Ribenčan« prizorček. ^v.i" .vuum ......~ -----10. »Ko pomlad« prizor. 11. »Cesarska peni;:! jezikom v Puli, ustanovljena leta 1908. sem« prizor s petjem. 12. »Zahvala« de-
Danes dan prodaje od
M. WEISS
CORSO 7-9.
3 serije bluz
1752 2052 2352
tsosno prodajali DANES ¥ i. nadstroplu.