589. Štev.
V Ljubljani, četrtek dne 14. avgusta 1913.
Leto
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkib pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, * dostavljanjem na dom K T50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1-70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
it:	Telefon	številka	118.	*	:::
Ib—r s« i -■ r--1	■	■	■	i	—Magma us e—
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»t	Uredništvo in upravnlitvo:	.jj'
UCiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. e.
Dopisi te pošiljajo uredništvu. Netamkirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vražajo. Im, oglaao ■e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po* «» pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, at
Telefon številka 118,
tu
k:
Renegatstvo in klerikalizem.
Kako piše Janez Trdina o slovenskem renegatu Dežmanu?
Janez Trdina, ta pristni narodni Slovenski filozof, je napisal mnogo misli, ki jih bo treba dati naši mladini, da se jih nauči kot zlate resnice življenja. Tako se je Janez Trdina dotaknil tudi naše t. zv. narodne inteligence, ki se je nalezla raznih švabskih navad in se pokvarila.
Posebno je udaril po onih gospodih, ki so se družili z nemškutarji.
Silno hud pa je bil na renegata Dežmana, o katerem piše v pismu dr. Turnerju sledeče:	Ranjki Dež-
man je bil ljubljanskim narodnjakom celo jako važna avtoriteta. In v slovenskih časopisih brali smo o njem jako laskave nekrologe. Slovenci so ga na vseh straneh zlatili in lepoti-čili, samo to soobžalova1i,dagajelo-čila od našega naroda »nesrečna politika«. Kaj boli podlega nego je bila ta hvala, sc more lahko misliti. »Nesrečna politika«. Ha. ha, ha. — Ako sc bo ubogi naš narod iztrgal kdaj iz davečih ga sovražnih parkljev, rešila bo ga politika, ne pa nadeti srako-perji in pravilno posušene zeli pro-kletega Dežmana. On je bil najgrji in naš najnevarnejši nasprotnik in hudodelec, dokler je živel in za lopova in hudodelca moramo ga imeti tudi po smrti njegovi. Na grob trebalo bi mu postaviti črn steber z gadovo podobo in napisano: »Tukaj počiva najgnusnejši izmed vseh sinov, koje ie rodila mati Slovenija, njen črni izdajalec in morilec, pravi naslednik Jude Iškai ijota, Dragotin Dežman. Popotnik, ki bereš to vražje njegovo ime, pljuni mu na grob in prekolni ga ter hvali božjo pravičnost, ki je začrtala v srce vsemu človeštvu sveti zakon, da vsakega izdajalca domovine zaničuj, črti in preklinjaj rod za rodom zdaj in do konca vekov.« —
—	Tako bi morali častiti take svinje, kakor je bil Dežman, ne pa pisati jim nekrologe kakor najzaslužnejšim rodoljubom. Politično življenje ne da se odcepiti od društvenega; kjer Je to ostrupljeno, boluje in propada tudi ono.«
Tako je pisal Janez Trdina o naši politiki, o inteligenci in o rene-gatih.
(Besede smo povzeli iz Ljub. Zvona 7. št.)
Janez Trdina je umrl pred par leti in je čutil že tudi zmago klerikalizma na Slovenskem. Klerikalci so danes prevzeli pri nas nekdanjo ulogo nemčurjev in so v marsičem še slabši. Klerikalizem in renegatstvo sta dve hudi bolezni narodov. Slovenci smo komaj preboleli eno, že
smo padli v drugo. Na meji se rane renegatstva še niso zacelile, (tudi v notranjosti je renegatstva in nem-Čurstva še dovolj!) — že smo padli v kužno bolezen klerikalizma, ki uničuje naše zdravo življenje, ob času, ko bi ga najbolj potrebovali.
Ko bi danes vsem nemčurjem postavljali nagrobne spomenike, kakor svetuje naš Janez Trdina! Kako bi izgledalo po naših grobiščih? In ko bomo enkrat spoznali grozne posledice klerikalizma, kako bi izglodalo, če bi dobili vsi odpadniki, kori-tarji in klerikalci take napise, kot jih zaslužijo?
V	dneh renegatskih proslav in klerikalnih slavnosti se nam je zdelo potrebno širši javnosti pokazati besede prave slovenske duše, kakor je bil Janez Trdina. Njegove besede imajo veljavo glede družbe, in inteligence — glede renegatov in klerikalcev.
Štajerskim Slovencem!
Vsem našim bralcem je znano, da se koncem tega meseca v Mariboru slovesno otvori novi državni most preko Drave. Zgodilo sc bo to najbrže dne 23. t. m. — v soboto — v navzočnosti mnogobrojnih domačih in tudi tujih gostov.
Štajerski Slovenci! Ker kroži v zvezi s to slovesno otvoritvijo tudi govorica, da se ima slavnostne otvoritve novega državnega mostu udeležiti tudi član najvišjega dvora, član cesarske rodbine, a hoče brezzna-čajno štajersko, v prvi vrsti pa totalno izprijeno renegatstvo Maribora, tega po vs.em svojem notranjem življu dvojezičnega mesta, izrabiti ta dan v vsenemško manifestacijo, je na Vas, rojaki, ležeče, da pridete na ta dan iz bližnje in daljne okolice v čim le mogoče velikem številu v Maribor, v to našo največjo manjšinsko postojanko ob severu naše narodne meje.
Štajerski Slovenci! Ta dan bo odet dvojezični Maribor v stotine, da tisoče frankfurtaric. Brezvestna mariborska mestna klika hoče na ta dan pokazati zastopniku cesarske hiše s pomočjo nemške, znane perfidije, da je Maribor nemška last, da je Maribor izključno nemška posest! S tem hoče ta klika na skrajno lopovski način varati oficielnega zastopnika našega vladarja! Hoče, da bi o tej priliki oril od Južnega kolodvora skozi vse mesto tja, do predmestij ono stran Drave en sam klic, klic — da je Maribor nemška, dedna nemška last! Ali smemo to pripuščati? Nikakor ne! Moralna dolžnost vsakega zavednega Slovenca ie, da prihiti na ta, za Maribor, vso njegovo bližnjo in daljno okolico velepomemben dan
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»V času, ko ie tako lahko, spraviti ubogo mlado žensko in bednega dojenčka brez kazni s poti... pa še, ko Človek vidi, da imajo v rokah oblast takšni lopovi in ničvredneži... Ah, moj Bog, moj Bog!«
In spet je ponavljal Marti:
»Skrivajte se dobro ... ne hodite ven ... pod nobeno pretvezo... in počakajte z mano vred reči, ki se morajo zgoditi kmalu ...«
»Kaj pa potem?« je vprašala ona tesnobno.
»Potem? Ali, kaj je enostavnejšega? Kadar bo konec te grozote in bo Pariz spet mesto, kjer bodo jedli ljudje kruh, ne pa smradljivega kleja ... mesto, kjer ne bodo tekali po ulicah sami obupani norci kakor zdaj... in kjer se bodo ženske lahko izprehajale po ulicah, ne da bi jih kdo aretiral, češ, da vohunijo za Nemce ... takrat bo kmalu vse v redu.«
Program starega Florestana Je bil že ves gotov:
»Najprej vas spravim na zrak, -Martiča; tega vam je najboli treba.«
»Kaj ne da? Tudi meni se zdi tako.. Dihati svobodno... to bi mi
sem med nas mariborske Slovence in pomaga mirno in dostojno manifestirati proti nemčurski neznačajno-sti, proti nemčurski nakani.
Štajerski Slovenci! Ta dan naj pokaže, da žive mariborski Nemci na slovenskih tleh, ki si jo po krivici la-ste kot svojo posest. Ta dan naj bo za nas tudi protest proti onim nem-čurskim trditvam, ki govore o me-šovitem slovenskem Stajerju. Čim bolj bo zastopan Slovenec iz .ostalega spodnjega Štajerja, tim bolj bodo ti naši spodnještajerski renegati na laž postavljeni, tim očitnejša bo neznačajnost onih par peščic, ki žive od naših žuljev, ki jedo naš kruh. Ta dan bo pa tudi pokazal, da Slovenec na Spod. Štajerskem ve. da je novi državni most preko Drave po vsej pravici njegova lastnina!- Pokazali boste, da je ta nova prometna žila v prvi vrsti zgrajena za Vas, ki na tisoče in tisoče prihajate po kupčiji v Maribor in tamkaj puščate stoti-sočc Vašega poštenega slovenskega denarja v korist onim, ki so prodali svoj rod in svoj jezik! Vi ste ona masa. sorojaki, ki bo najbolj rabila in kateri bo najbolj služil novi državni most. Zato pa tudi pokažite s svojo navzočnostjo, da veste to uva-ževati in dasi svojih pravic ne puščate kratiti in jemati od nikogar, najmanj pa takrat, kadar skuša mariborsko nemčurstvo potlačiti nas Slovence, med katerimi žive, od katerih dobivajo to vse, kar za življenje rabijo.
Prav posebno pomemben pa ho ta dan za mariborske Slovence. Sicer ie tričetrti mariborskega prebivalstva slovenskega pokoljenja, ki nemški niti do polovice ne zna go-voruti in kojega »nemštvo« datira v najboljšem slučaju za 15 do 20 let, v najslabšem pa za 1, 2, komaj 3 leta nazaj, ki pa tem fanatičneje skuša svoje rojstvo prikriti. Na ta dan naj se pokaže vsak Slovenec kot, to kar je po svojem značaju že sam sebi dolžan: Kot Slovenec!
Ravno na ta dan je dano vsakomur dokumentirati svojo narodnost javno in očitno, saj bo med njimi član vladarske hiše, torej oseba, ki je na varovanju državnih osnovnih zakonov najbolj soprizadeta. Če se nas ie skozi toliko lOletij metalo in teptalo ob tla. tokrat je priložnost, kot je ne bo kmalu v td da pokažemo, da je urnebesna laž trditev, da je Maribor nemško mesto.
Štajerski Slovenci* Vi. kar vas Je iz dežele, ostalih trgov in mest itd., in vi, kar vas je v Mariboru! Na dan slavnostne otvoritve novega državnega mostu pridite v čim najsijajnejšem številu v Maribor. A ne, prikrivajte ni eden ni drugi, t}a ste tu! Kot bo orli takrat po mestnih ulicah nemški pozdravni klic, tako, j„ ge mogočnejše naj ori slovenski! Seveda se morsi pa pri tem vsakdo vzdržati, vsakega, tudi najmanjšega izzivanja; Izzivali bodo mariborski in
drugi r< ne&at}e, ml pa — manifesti- [ rajmo, manifestirajmo ta naše narod- I ne svetinje, ki Jih i>o ravno ta dan skušala renegatska nezn&f-ajnost prikriti, oziroma kot neobstoječe — va>-tretl.. .j	—a.
Slovenska zemlja.
SLIKE IZ CIRKNICE.
(Nabira P. T. v ilustracijo naših razmer.)
I.
Ura je enajst zvečer. Vse že spi ali vsaj: vsi pošteni krščanski ljudje že spe spanje pravičnih in nepravičnih, kakor ie komu srce. Od »Vage« geri jo pritolče nočni čuvaj1 Gašper. Težko hodi, prileten je že, eno nogo ima pohabljeno in partlža-no nosi. (Mislite, da ne? Da lažem? Pridite sc pri priliki prepričat sami. Izletnikov in zunanjih gostov je itak k nam vsako leto manj, dasi imajo imena: Cerknica, Cerkniško jezero, Javornik, Snežnik i. dr. nekaj na sebi. Posteljo boste torej čisto lahko dobili!) Od »Vage« gori tedaj pride Gašper, se ustavi vštric Zumrovega hotela in: »U-u-ra je-e e-na-ajst!« se raztegne s strahovitim glasom skozi noč. Podobno ob 12. uri zv., ob 1. in 2. uri zjutraj. Celo za tiste, ki so domačini in imajo kot Kraševci zdrave živce, nekaj, kar jih mora spraviti vsaj — iz postelje, če že ne iz — kože! Kaj pravijo k temu ev. se tu mudeči gostje?! (Mi bi rekli: Kontrolne ure!)
II.
Torek 12. avgusta popoldne. Po ulici z glavne ccste proti cerkvenemu trgu koraka četvorica godcev. Eden razteza mehove, trije trobijo na čisto nove lepo poniklane trobente. Ali čudni so ti »muzikontarji«. Oblečeni so v nedeljsko obleko, nič ne prosijo in samo pred hišami se ustavljajo, kjer Bog roko ven moli. Tudi takta njihovi marši ne poznajo nobenega! Zagodejo »štikelc« pred vrati, vstopijo, izpijejo liter vina in hajdi naprej do prihodnjega »cagra«. Jurca in Zrimšek z dvema tovarišema, znani veseljakovimi in vinski patroni. ki so bundali nad leto dni jemljejo slovo. Gredo v Ameriko za »delom«, za »zaslužkom«, za »kruhom«.
III.
Stopim v prodajalno, kjer se toči žganje. Dvoje, troje dedcev se nadihuie in oddihuje poleg »pudlja« in babnica, ki že s poldrugo nogo stoji v grobu. Pred vsemi tremi žganje. Pride v štacuno pobalin, star morda deset, enajst let! »Za en groš ta hudega«. Postreže se mu. Mislim, domov ga ponese poba. No, on od-niaši stekleničico in ga strese kakor vodo. »Ma-a-a«, se oddahne in žalostno pogleda prazno posodo. — In
Poučna zgodbica za volilce.
(S Trsta.)
Poslušajte vi volilci, kandidatovi častilci, kaj se lahko prigodi, če pošten volil ec ni.
Pirič bil je kandidat,
(mož je slaven renegat) rad bi za poslanca bil,
da Slovencem kri bi pil.
Da bo pri volitvah zmaga, Pirič kmalu si pomaga,
.ie glasove kupoval, svetle kronce zanje dal.
Vsak se danes trdo ukvarja, da zasluži si denarja,
Pirič pa je dal zastonj
celih tisoč dvesto kron.
«0*1
Ko volitv e so končane.
Pirič pride med Taljane, cel račun jim predloži, svoj denar nazaj želi.
So Tal jani se smejali osle Piriču kazali — rekli so mu: kai nam mar, kam si spravil svoj denar.
Kdor nam v Trstu kandidira mošnjo polno naj odpira. Komoraši le tako delamo — politiko.
vendar! Zob se mu drži še materi-' no mleko, pod nosom je še moker!
—	Ljudje! Kri vaša in vaših otrok' naj pride nad — vaše glave!
IV.
Zvečer gredo delavci s polje*. Izkjučno so ti delavci ženskega spola. Že si voščijo med sabo in gospodinji lahko noč. Gospodinja: »Stojte
vrnilo življenje... Če se ne motim, ste govorili nekaj o Batinjolih? ...«
»Da, ali pa v Belvilu, ali na Momnartru... kadar ne bodo več vlačili kanonov nanj. Tam vama najdem kotiček, kjer se vama bo godilo dobro, vam in vaši mili dragici... In jesti bo tudi spet dovolj — o. nič se ne bojte; še je nekaj grošev na strani za pečenko in za mleček te male gospodične ...«
»Kako ste dobri... kako vam bova enkrat hvaležni!...«
»Ne govorite vedno o tem — kvarite mi veselje ...«
»Preselim vaju. nato pa se odpravim takoj... saj veste, da je tre-ba misliti pred vsem na bodočnost vase male... Da, vzamem si osem .dni dopusta in postavim Kazimirja za svojega namestnika — tistega veste, ki poje gospoda Popihanega! On je poleti režiser v nekem kazinu tam blizu Ruana... Burginjonu je prava figa, ali je v službi Kazimir ali Florestan, samo da je režija v redu. Pojdem torej tja dol ter se vrnem z vsemi papirji... vsemi podatki... izvlečki iz matičine knjige... In potem,« je dodal, preplašen sam nad ogromnostjo svoje želje, »kaj ne da, kadar postane mala pravcata majhna grofičica... kaj? ... Prehudo bi bi bilo ...«
In umolknil je, ves zmeden, da je povedal to svoje srčno hrepenenje.
»Saj me vendar ne boste imeli za izkoriščevalca,« ie dejal nato... »kajti, če bi vedel to, bi rajši... nc vem kaj...«
Toda Marta je rekla prijazno:
»Ne, ne, prijatelj... prijatelj najin dragi... skupaj smo trpeli, in ločimo se nikoli več, nikoli več ne!«
Nepopisna bi bila groza Flore-stanova, ako bi bil vedel, kaj se je godilo ta hip pri »Sto norostih« po njegovem naglem odhodu... njegovem begu pred Teodorjevo šalo!...
Eden izmed tistih, ki so se zvijali smeha, samec, ki se je nazival na plakatih Tator in pel smešne pesmi, se ie približal zmagov;tlcu:
»Kaj ne, gospod kapitan, vi ne slutite niti sami. kako imenitno ste zadeli s svojo šalo ...«
»Kako to? . • •«
»Ker ima Florestan res eno pri sebi... žensko ima, da ...«
»Šališ se ...«
»Tako gotovo, kakor sem tu... in še lepa je, mlada... plavolasa ...«
»Kako veš? Stari hinavec vendar ni črhnil niti besedice o vsej tej reči...«
»Ni je. O, tega se ni bati, da bi pravil on o svojih poslih.
A Jaz sem jo videl, njegovo plavolasko.«
»Kfe to?«
Videl sem !o najmanj desetkrat:
zjutraj, ko je hodila čakat pred pekarno ...«
In razložil je Teodorju:
»Pekarna Je ravno tik poleg gostilne, kjer jem in kjer imam svoje stanovanje. In tako sem videl prihajati plavolasko z njenim otrokom.«
»Pankrta ima tudi!«
»Dojenčka... In slišal sem jo, kadar je kazala svojo nakaznico: — Dve porciji, je dejala vedno, porciji gospoda Roajaneja ... Nemara je pa njegova hči, kdo ve?«
Toda Teodor se je smejal le še s koncem ustnic; trd blisk se je bil utrnil v njegovem očesu...
»Plavolaska,« je dejal kakor sam pri sebi, »lepa, mlada plavolaska.., in otroka ima... glej, glej. to je kaj čudno...«
Zanikamo je rekel Tatorju:
»Pa je že dolgo, odkar si videl to plavolasko?...«
Baš ta hip pa je planila v zbiralnico Parižanka kakor burja.
Njena obleka je bila danes precej čudna.
Vsled neke fantazije, ki se je morala laskati Teodorjevemu samoljubju, sc je bila javila dolga črnolaska kot kantinerka k bataljonu svojega ljubimca; sprejeta z navdušenjem ni odložila od tistega dne nikdar več svoje uniforme.
V	rdečih hlačah, kratkem krilu, suknjiču s kovinskimi gumbi — torej v uniformi, ki je vse prej kakor žen-
ska — je ohranjala vendar še nekaj! elegance, tako da je Burginjon rad omenil:
»To vam je junakinja! Vrečo moke bi ji naložili na rame. pa bi se znala še postaviti.«
Vdrla je po svoji stari navadi kakor veter in prašala takoj, slišav-ša poslednje besede Teodorjevega vprašanja:
»Kakšno plavolasko?«
»Nič, nič,« je deial Teodor, mr-šeč nehote obrvi.
Toda Tator, ki je vedel, da je dobro biti prijaznemu s Parižanko, je hitel pojasniti:
»Res ni nič, madam Regina. Govorili smo o očetu Florestanu in O mali plavolaski, ki jo ima skrito pri sebi.«
»Glejte ga no. starega nečistnika!«
»In leiv ic, madam Regina, lepa ...«
»Pa še celo pamža ima ta lepa plavolaska.r. je dodal neki pevec, »dojenčka ima... To je vsekakor častno za Florestana... Tator je videl v»e 'o na svoje lastne oči...«
Toda čudno — tudi Parižanka se je smejala samo s konci svojih rdečih' ustnic. Prašala je komika, inotreŠ hkrati Teodorja od strani, z nezaupj ljivim pogledom:
»Plavolaska, malce bleda, z velikimi modrimi očmi in sladkim oti-razkom, kaj ne da?«
vendar! Kam greste!«. »Domov!« »Ne, z mano vse še na požirek »grenkega*. Vse krenejo v štacuno.« — Da. mesto domov na skledo krepko zabeljenih poštenih kranjskih žgancev!
V.
Zadnjič se je vršilo ustoličenje novega gospoda dekana. Pri pozdravu pred cerkvijo želi obermarjanca novemu gospodu: »Mnogo lajt!«
(Zbirka se nadaljuje.)
TEŽEK POROD.
(Dopis.)
Q o r i c a, 8. avgusta 1913.
Se ni dodobra potekla sedmina zmage nad novostrujarji. že so trkale na duri ožje volitve med kamoristi in italijansko klerikalno stranko. Odločevali so slovenski glasovi, in odločili bi bili popolnoma, da se ni našlo nekaterih ljudi, ki so stali nekoč v ospredju politike goriških Slovencev, ki pa so danes izgubili ves ugled radi sramotnega izdajstva V deželi smo hoteli mir in delo in to tudi v enem oziru dosegli: v tem namreč, da so padli stebri, ki bi razdirali pozneje med kmečkim ljudstvom. Hoteli smo, da pride na krmilo stranka, ki ne bode živela v naprestanih političnih intrigah zagrizenega fanatizma. Delo nam je bilo mari, ne prepir. Kamora je padla, čeprav so bili izvoljeni njeni kandidati. He, prijatelji, Pajerja ni več. kajne? Lisjaka, kakršnega bomo imeli v spominu še dolgo časa, ker je razumel cilj politike, čeravno je bil nam nasproten do skrajnosti. Hočemo tajiti — toda mož zasluži priznanje. Ostalo je sicer še nekaj žalostnih podpor, tu so le sebi v škodo, preglasno zarožljale z denarjem v žepu, kar bo imelo bržkone zanje neprijetne posledice. Dejanje, kakoršnega nismo doživeli še tako kmalu, je bilo to, kar so vprizo-rili kamoristi z beganjem naših ljudi. Seveda, koristil je Italijanom »Narodni odbor«! Ker so se kamoristi lahko pcslužili sramotne zvijače glede njegovega ukrepa. Saj se ni šlo niti za sto glasov! — Boljših časov smo čakali, boljših časov za naše šolstvo, za deželo. Zato smo hoteli izločiti vse tiste elemente, ki so se potivili. Mladostrujarska pasma je doživela sramoten poraz, ravnotako zdaj goriški kamoristi. V svesti so si namreč lahko, da ne bodo rodile prošte volitve za nje predobrih sadov. Ns bo več na razpolago stranke, ki se je prošla leta vezala ž nii-mi. Mladostrujarske kaše, ki nosilo ponosno na prsih svoj znak — grozd z listom in svetel srebrnik — so izginile v torbo neodvisnih volilcev. Pihajo sicer in sikajo kakor strupeni gadi — pa ne pomaga čisto nič. Poraženi so. Edinole Rojca imajo, pa še ta je bil izvoljen s par glasovi večine. Fona in Grgiča (dovoljujemo si vprašanje: ali n> bilo bolj inteligentnega kraškega kmeta za kandidaturo na razpolago?) so itak pobrali tedaj, ko ju je Gregorčič postavil med kandidate stare struje. Mladini niso torej dobili pravzaprav nič kakoi krepko zaušnico od neodvisnih volilcev. Če bi se bila cepila stara in mlada struja tudi pri izbiri in volitvi kandidatov splošne kurije, bi bila Kremžarčkova stranka pretakala danes Brecljeve solze, kakor delajo to danes drugi propadli mla-dostrujarski kandidati na Goriškem. Težki udarci so doleteli letos doslej vladajočo strujo v goriškem deželnem zboru. Eno krilo je popolnoma izginilo s površja, in tudi propad ka-more bi bil gotov, če ni bilo žalostnih izdajic, katerim je ponudila stranka. ki so se ji majala tla pod nogami, slepečih zlatov. Izdajic ne bomo sodili dovolj jih je obsodilo občinstvo samo. Vsa gonja bi bila brezuspešna, vsako podkupljenje zastonj; ali srebro ji bilo težko in vabeče! Vrhu-tega je zeval neutrjeni značaj, ki je danes zavednim volilcem le v posmeh. Priznanje volilcem, ki so ostali trdni in neomajani, ker so hoteli, da pride čas, ko olajšamo svoje tež-žnje! Tistim pa. ki so ohranili v sebi toliko efijaltskega izdajstva, da so sc tidali zvenečemu denarju, naše iskreno obžalovanje! In pa, še nekaj: da je bil kljub njihovi pomoči porod skoro smrtiiOnevaren in grozeč, da ugonobi in obsodi vse tiste, pred katerimi smo do tistega dne mogoče spoštljivo privzdignili klobuk. (Nismo nameravali priobčiti, ker se pa v »Izjavah« blati »Dan« po vseh časopisih. dasiravno mi nisn^o niti najmanj krivi, prinašamo še en ljudski glas. Pa bomo še. če bo treba.)
Štajersko.
Na »Siidslawische Rundschau«
se jeze naši klerikalci, ker prinaša jizpod peresa K. Theimerjeve par jprav poštenih o kranjsko-klerikalnem (kristalu dr. Šušteršiču. Ne gre jim
iv	glavo, da piše »S. R.« tudi še o čem drugem, kot zgolj le o splošnih .slovenskih oziroma jugoslovanskih težnjah. Ce bi po njihovi volji šlo.
bi morala »S. R.« o vsiem kar Je proti slovenskemu klerikalizmu, In naj-skrajni njegovi perfidili, molčati in ogrinjati v plašč molčečnosti. Poznamo se, in vemo, zakaj »S. R.« smrdi našim klerikalnim gospodom! Rabili smo nemško pisani slovenski list. zato, da informira vsestransko slovenske težnje. Ena naših glavnih pa je. očistiti slovenstvo njegovega najhujšega sovražnika, slovenskega klerikalizma, tem bolj, ker pride pri nas le ta v poštev kot politična' stranka, ki s svojim ravnanjem širi šiloma v naš narod pogubo, če pa trde naši gospodje okrog »Straže«, da se »S. R.« ne bavi z ničemur drugim, pa zopet enkrat vedoma lažejo. Ali pa so tako površni, da vsega druzega nočejo videti in vedeti, kar je doslej prinesla »S. R.«? Pa če bi bilo budi temu poslednjemu tako: čemu vedno le v svojo obrambo raznašati — lastne grehe? Gospodje klerikalni državno in deželnozborski poslanci štajerski naj nam povedo najpreje, kolikokrat oni v eni parlamentarni' seji izdado slovenske narodne interese?! G- dr. Korošec se je vendar že na neštetih shodih zaveril, da bo »on in njegova stranka branil slovenske interese!« In kaj se je do danes zgodilo? Čisto nič! Razun, če pomislimo in pripisujemo tem gospodom vsa ona izdajstva, ki so jih tekom zadnjih dveh let zvršili na Slovencih s tem, da so prodali nemčur-ietn celo — slovensko Ljubljano! Kolikokrat je že g. dr. Korošec, dr. Verstovšek i. dr. trdil, da nam izposluje za Maribor, Celje, Ptuj itd. novo volilno pravico za obč. volitve. In kaj je sad teh obljub? Da renegatje še desetkrat huje in netrenirano gospodarijo nad slovenskimi manjšinami. In potem zopet tudi v tem zadnjem slučaju z »S. R.« to švadraniranje o liberalno slovenski-nemčurski zvezi! Ja ne smrdi morda ravno počenjanje naših slovenskih klerikalcev, ki ne prelomijo le vsake obljube petnajstkrat, marveč delajo ravno kravje kupčije, kot so zgoraj navedene, s slovenskimi narodnimi interesi, po zvezi z — štajerskimi, in tudi drugimi, nemčurji?! Vsako politično dete, nam bode moralo pritrditi: da! lil to je potem pač le — obtožba slovenskih klerikalcev!
Dr. Franc Voušek je stopil v pokoj. ^ Višjesodni svetnik dr. Franc Voušek v Mariboru je stopil v pokoj. Ob tej priliki je dobil naslov dvornega svetnika in mu k temu odlikovanju iskreno častltamo. — Z dr. Vouše-kom zapušča sodno službo mož, ka-koršuih imamo le malo med sodnimi uradniki na Slovenskem. S svojo narodno odločnostjo, strogo objektivnostjo, ljudoniilostjo in poštenostjo si je pridobil dr. Voušek zaupanje in spoštovanje vseh, ki so imeli z njim opraviti in je imela njegova besada krepko veljavo. Prav odkrito povemo, da nas navdaja s strahom, ko vidimo odhajati tega moža iz ogroženega pezorišča naše mariborske sodnije, kjer hočejo nekateri nemški in ponemčeni zagrizenci delati s slovenščino kot s pastorko. Odstop dr. Voušeka pomeni za nas težko narodno izgubo. Če prav pri dolgoletnem njegovem službovanju nismo mogli drugega pričakovati, vendar si težko mislimo, naše sodišče brez odločne, po očetovsko skrbeče dobrohotne dr. Voušekove roke. Želimo gospodu dvornemu svetniku še dolgo vrsto prijetnih let mirnega pokoja, hkratu pa ga prosimo, da nam i v bodoče ohrani v narodnem boju blago svojo naklonjenost. Čim bi zapustil našo sredino, bi ne vedeli koga postaviti na njegovo mesto. Z zaupanjem v njegovo pomoč in nje-dove dobrohotne nasvete, gledamo nanj tudi v tem njegovem novem življenjskem položaju kot se gleda na moža, ki ga potrebujemo v vseli naših narodnih bojih, težnjah in nadlogah. Ponavljamo še enkrat: Želimo gospodu dvornemu svetniku še dolgo, dolgo dobo prijetnih let, težko zasluženega počitka, njemu v oddih a nam kot up na boljšo narodno bodočnost! Živel!
Na javni dražbi v Laškem trgu bo dn-i 26. t. m. pri ondotni sodniji prodana Drolčeva vila s sadonovni-kom. Cenjena je na 30.000 K. Slovenci naj te prilike na zamude!
Samomori. Maribor. Zadnji petek popoldne se je radi nesrečne ljubezni skušal zastrupiti poštni praktikant Fran Dekval. Vzel je večjo množino deteljne kisline, vendar upajo, da ga rešijo. — Ustreliti se je hotel poročnik Freigang 26. pešpolka (domobranci), a je strel zgrešil srce in mu težko ranil pljuča. Vzrok neznan.
Duhovniki proti duhovniku. St.
Jur ob Južni železnici. V nedeljo dne 10. t. m. se je ustanovila v St. Jurju ob J. ž. nova štajerska podružnica D. C. M. Da klerikalcem to ni bilo po volji, je bilo videti že v naprej, kajti ruvali so proti tej ustanovitvi z vsemi mogočnimi sredstvi. Uspeha seveda niso imeli nobenega, ali pa prav skromen, kajti udeležba le bila prav lepa, čeravno skušalo
to naši klerikalci prikriti Olivno maščevanje klerikalne bande pa se
je vrglo na upokojenega župnika Satlerja Jz Celja, ki je prihitel ta dan bodrit Sentjurčane. Pomislite: on-duhovnik, pa cirllmetodarijal Ali ni to popolnoma lffifaVičeno, razljutitl ves katoliški srd njegovih šentjurskih duhovnih kolegov! Gotovo! In to so tudi storili v zadnji »Straži«. G. župnik Satler je seveda nad takim brezvestnim napadom lahko le vesel! Saj mu je zgolj le y priznanje, onemu pa, ki ga je fabriciral, v sramoto. Da bi imeli mnogo takih duhovnikov, bilo bi našemu narodu gotovo prav dobro!
Laški trg. Po neumornem trudu je dosegel pek F-F-Frece, da se je v eno njegovih mnogih hiš naselil nemški brivec. Neki Schrotk iz Eg-genberga pri Gradcu je tako srečen, da je dobil po prizadevanju Freceta od Siidmarke za naselitev 100 K. Obljubilo se mu je seveda lahko izhajanje, ker ni mnogo dela in darežljiva srca mu plačajo celo vožnjo oprave. S tem- bo ohlajena Frecetova jeza do našega brivca g. Zupanca, ki se trudi organizirati slovensko obrtništvo, kar je pa Frecetu, Motlnu in Einspinnerju trn v peti. če prav skoro obžalujemo zadnja dva, da nimata
V	Laškem trgu primernejšega zastopnika, kakor Freceta. Ni potreba povdarjati, da sta v Laškem trgu že zmrznila dva nemška brivca, in kdo ve. če tudi tretjemu ne bo preostajalo drugega? Posebno se pa čudimo »nemštvu« peka Freceja. Se pred nekaj leti se }e v Zagorju trkal na svoja slovenska prsa, a danes mu je celo Bismark premalo nacijonalen. Pa naj kdo reče, da to ni mož!
Selnica ob Dravi. (Razno.) D e -Iona Dravi pri-Fali dobro napreduje. Posebno zanimanje zbuja kopalni stroj tako imenovani »bager«. Domačini in tujci kaj radi hodijo »inspicirat«. Zlasti spočetka so romale cele gruče ljudi ob nedeljah na stavbeni prostor, kar pa je sedaj nekoliko prenehalo, ker je okolica postala dokaj neprijetna. Tamošnji navadni delavci, večina izmeček človeške družbe, razgrajajo in razsajajo po gostilnah, da si domačini skoraj življenja niso varni. Na pritisk z raznih strani se je okrajno glavarstvo, vendar enkrat odločilo poslati na Falo orožniško ekspozituro. Saj je tudi že skrajni čas. — Utonil je skoro na Dravi v soboto sin tukajšnjega posestnika Konrad Pec. znan, kot eden najboljših splavarjev in voznikov čolnov. Saj se je takorekoč rodil in zrasel na DraVi. V soboto popoldan je odpeljal od doma čoln, težko naložen z različnim lesom, tako, da je rob čoln a komaj 2 cm molel iz vode. Vsled dežja je Drava precej narasla in na visoki vodi je srečno priplul do slapov nad Kamniškim otokom in tu so valovi prekrili preobložen čoln ter vzdignili les, čoln je pa bil hipoma napolnjen z vodo in se je jel pogrezati. Voznik se je s prirojeno prisotnostjo duha vrgel na les ter zrokami objel večjo množino desek. Čoln mu je voda spodnesla in na rešilni deski je plaval skoro pol ure daleč, predno se mu je posrečilo priti na koncu otoka na suho ter z velikim trudom potegniti čoln k bregu. Gospod Pec se je nahajal v smrtni nevarnosti in prav malo verjetno je. da bi manj izurjen čolnar ušel srditim valovom. Pridušal se je pozneje, da ne bo čolna’ nikdar več tako preobložil. Mi mu tudi svetujemo, ako mu je drago njegovo mlado življenje. — Selniški kaplan Božiček odhaja. V nedeljo se je poslovil pri pridigi Selniški kaplan g. Božiček od faranov. Izrazil se je med drugim, da prav z veselim srcem odide... No to mu tudi mi radi verjamemo, kajti nobeden kaplan tukaj ni tako zaigral svojega ugleda in spoštovanja, kakor ravno odhajajoči Božiček. Ko je govoril omenjene besede, se je gotovo živo spominjal grenkih sramotnih uric, ki jih je doživel radi svojega hujskanja in izzivanja... Sedaj, ko odhaja mu odpuščamo storjene krivice, s priporočilom. da na svojem novem mestu pusti ljudi pri miru. Razven par »Marijinih devic«, menda nikdo ne žaluje po njem, sicer pa si njegove premestitve nikdo ni želel. Nasprotno! S svojim »delovanjem« bi bil pripomogel, da bi ljudstvo čim preje spoznalo »črno hinavščino« ... Naslednik bode baje neki g. Bezenšek. Pozdravljamo ga v nadi, da bo vedel in znal ravnati se po vladajočih razmerah in, da nas pusti pri miru z vsakoršnimi »novotarijami«, kajti, to mu kličemo že danes: mi se po njem ne borno ravnali. — Za sokolsko slavnost,, ki se ima vršiti 7. septembra v Selnici, vlada med prebivalstvom precejšnjo zanimanje. Ako bode le Jupiter pluvius ta dan Sokolom milostljiv, je pričakovati obilne udeležbe iz vseh strani. Sai pa to Sokolu iz srca želimo, da bode mogel, gmotno okrepljen, razpeti svoja krila in ponesti duh samozavesti in narodnega ponosa v zadnjo gorsko kočo...
Dnevni pregled.
Bogve kako velika ni ljubezen
avstrijskih diplomatov do Bolgarije. Sicer so pisarili, da ne pripuste ponižanja bolgarske države in da bodo zato revidirali bukareško pogodbo, VSe bMo le zato, da bi bila oškodovana Srbija. Ako bi Avstrija hotela izkazati Bolgariji kakšno ljubezen, tedaj naj bi ji pridobila nazaj Lozengrad in Drinopolje, to dvoje mest, kjer leže trupla bolgarskih junakov, ki so z brezprimerno srčnostjo izvojevali tu krvave zmage Mesto tega ji pa hoče Berchtold dati Macedomjo, kjer niso izgubili Bolgari za časa turške vojne niti enega moža ne.
Z novo vojno groze. Bolgarski popi groze z novo vojno — toda ne Turku, ki je ugrabil Lozengrad in Drinopolje in sedaj posiljuje bolgarske žene in dekleta, temveč kristjanu Srbu napovedujejo krščanski svečeniki vojno. Ni dovolj, da je Bolgarijo zagotavljaj Berchtold svojega prijateljstva, sedaj slepe ljudi še popi.
Posledice diplomatiziranja. Da avstrijska diplomacija za časa bal-kanskih dogodkov ni delovala, se ne more reči. Delovala je tako in toliko, da je začela vzbujati skrb nemške in italijanske diplomacije, ki ji usoda Avstro - Ogrske ne more biti deveta briga. Ni dovolj, da je delo avstrijske diplomacije povzročilo na Balkanu sovraštvo, ki ni prazen nič; še Ru-munijo so dunajski gospodje odbili od sebe s tem. da so po vsej sili hoteli revidirati mir. ki ga niso sklepali in to samo zaradi povečanja Srbije. Ta okolnost skrbi italijansko diplomacijo. »Corriere della Sera« piše. da bo vsled avstrijske politike tudi Rumunija delala svojo lastno politiko in vse kaže. da se bo morala Avstrija sedaj bolj bati Rumunije, kot delati skrbi Srbiji.
t Bebel. Nemško in vseh narodov socialno demokracijo je zadel hud udarec. Smrt je iz njihovih vrst ugrabila enega največjih duhov, ki je celo svoje življenje posvetil soci-alnodemokratičnemu gibanju in socializmu. V Curihu je včeraj 13. t. m. umrl Avgust Bebel, mož, ki je v vrstah voditeljev delavstva nenadomestljiv.
Potem se pa turškim in bolgarskim vojakom čudimo. Poglejmo, kaj je delal neki lajtnant Friedrich Kontsky v Kranju. Šel je v kavarno h Kranjcu. Tam je služila za deklo Marija Turšič. Z eno besedo: dekla se je poročniku dopadla. Ker se pa on ni nji dopadel in je njegovo hrepenenje odklonila, jo je junaški poročnik oklofutal, jo vlačil za lase in jo v surovosti zelo poškodoval, tako, da so jo morali oddati v bolnico.
Glavna stvar. Predvčerajšnjim je »Slovenec« naštel yeč pritožb iz vrst svojih čitateljev. ki se niso vsi strinjali s stališčem, ki ga je zavzel »Slovenec« pri zadnjih dogodkih na Balkanu. »Slovenec* na one pritožbe opravičeno odgovarja, da vsem se ne more vstreči. Zanimivo pa je, da zahteva neki klerikalec« da bi se moral »Slovenec« zavzeti za to, da bi ostala Macedon!ija turška, ker so baje v turških časih imeli katoliški misijoni (po izjavi usmiljenke Hupe) popolno svobodo in bi torej s katoliškega stališča moralj biti za to, da ostane Macedonija turška. Torej klerikalcu je tak misijon več. nego slovanstvo.
Z dobrim jtie gre. Sklenili smo in tudi obljubili, da o razmerah na mirenski pošti ne bomo pisali. Toda sedaj je prišla pritožba, ki se pa tiče nas. V Mirni naročniki »Dneva« že več dni ne dobivajo številke. Časih je zaostala za en dan, sedaj je pa sploh izostala. Torej prosimo, naj se napravi red — drugič bomo ostrejši in direktnejši.
Konkurirajo, kdo bo pozneje zaprl. V Šmartnem pri Litiji je določen čas za odpiranje trgovin zjutraj ob tri četrt na 6 in zapiranje ob 8. zvečer. A sedaj so začeli g. trgovci konkurirati, kdo da bode pozneje zaprl. In tako traja, da se skoro redno vsak večer trgovine ob pol 9. uri zapirajo kar nam, ki moramo že itak 14 in pol' ure delati na dan, veliko škoduje na prostem času in imamo samo 9 ur mostega časa na dan. In mi trgovski sotrudniki še nismo taki reveži, ampak vajenci, kateri morajo itak delati kakor živina! Drugod se razna tr-Kovska društva trudijo, da se upelje krajši delavni čas, a v Šmartnem se hoče ravno narobe. In kje so tukaj oblasti, ki bi zabranile to početje. Pritožil sem se že pri žandarmeriji, a do danes nima nobenega uspeha, da še ob nedeljah smo začeli podaljševati morda pa ura v zvoniku prehitro bije in ne slišijo gg. trgovci, kdaj je pol ene.
Božidar Flegerlčeva slavnost povodom odkritja njegovega nagrobnika pri Sv. Bolfenku na Kogu in spominske plošče na pesnikovem domu v Vodrancih v nedeljo, dne 17. avgusta 1913. A. Pri Sv. Bolfenku:
L Ob 10. uri slovesna sv. maša 2' Odhod na pokopališče. 3. Slovesnd odkritje nagrobnika. Nagrobni govor (govori častni konz. svetnik vlč.! gosp. Val. Cajnko iz Varaždina.) Pesem: Bogu (moški zbor, besede Bož Flegeriča, uglasbil A. Nedved. 4. Od-hodnaFlegeričev dom v Vodrance, i i F|egeričevem domu v Vodran-cih. 1. Pozdrav gostov (govori načelnik odbora za Flegeričev spomenik, g. Jos. Šinko.) 2. Slavnostni govor z odkritjem spominske plošče (govori g. prof. dr. Fr. Ilešič iz Ljubljane. 3. Pesem: Molitev za slovanski rod. (Moški zbor, besede in napev zložil Avg. Leban.) Banket. — Ljudska veselica z godbo« petjem, govori itd. Pri slovesni sv. maši in pri odkritju obeh spomenikov poje pomnoženi središki pevski zbor pod vodstvom učitelja gosp. Fr. Serajnika. Zadnji vodi tudi godbene točke polnoštevilne središke narodne godne, ki igra pri banketu in pri ljudski veselici. Za jedila in pijačo je poskrbljeno. Radi banketa (kuvert stane 3_l< brez pijače) se je oglasiti do
15.	avgusta t. I. pri odborovem blagajniku g. J. Kolariču v Središču; z oglasilom je istočasno vposlati omenjeni znesek. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu! Vsa narodna društva: dobro došla! Da ne bode kakega nesporazumljenja, se opomni, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala. — Odbor za Bož. Flegeričev spomenik.
Cainping čeških visokošolcev na Adriji. Iz Prage se je odpeljalo 2. t. m. 9 visokošolcev v Ičiči pri Opatiji, da bi tam uprizarjali angleški šport camping. Ostali so 3. in 4. v 1 rstu. da ogledajo Trst in njegovo okolico. V sredo 5. t. m. so se odpeljali s parobrodom na Brionske otoke. kjer so ostali z dovoljenjem lastnika Brionskih otokov, ravnatelja KuppeKvieserja čez noč v svojih šotorih. V noči s 6. na 7. je prišla velika nevihta in široko, da so morali pustiti šotore na morskem obrežju in hitro v največji nevihti iti v hotel, kjer so bili popolnoma zastonj nastanjeni. Zjutraj pa jih je ravnatelj KuppeKvieser dal na svojem parobrodu prepeljati v Pulj, tudi popolnoma zastonj. Po ogledu Pulja so se odpeljali v Opatijo, kjer jih je pričakoval češki zdravnik dr. Landr. Vsled prijaznosti njegove in ing. Pelikana, bivšega ravnatelja praških električnih železnic, so bili nastanjeni na vrtu vile Triestine v Ičiči. Tam ostanejo dijaki do nedelje 7. t. m., ko se odpeljejo v Postojno in pridejo
zvečer ob 6.17 v Ljubljano. Tukaj
ostanejo čez pondeljek in torek, ogledajo si mesto in napravijo izlete v okolico. Prenočišče jim da mestna občina ljubljanska v mestni ubožnici. Visokošolci obiščejo potem še Bled in Bohinjsko jezero, nekateri pa se še peljejo v Benetke, drugi nanje počakajo v Jesenicah, odkoder napravijo izlet k slapu Peričniku in na Golico. V soboto dopoldan se vsi dijaki snidejo v Jesenicah in se vrnejo skupaj v Prago. — Obisk čeških visoko-solcev-športsmanov gotovo povzroči zanimanje nele toliko v naših dijaških m športovnih krogih, ampak tudi v vsi javnosti. Ako bi kdo želel kake informacije, jih je mogoče dobiti pri uredniku J. K. Strakatemu, Sodna ulica 3. 1, nadstropje.
Sestanek kranjskogorske podružnice S. P. D. v Domu na V;šicu dne 15. t. m. se vsled veselice letoviškega društva v Kranjski gori preloži.
Umrl jc, ne da bi povedal, kdo ga ie ubil. Predvčerajšnjem so pripeljali v Ljubljano nezavestnega potnika Nelichena. Včeraj je za ranami umrl. ne da bi ga bilo mogoče zaslišati. Govori se, da so smrt njegovo povzročili fantje iz mokronoške okolice.
Smrtna nesreča. Kakor se iz Litije poroča, se je dne 8. t. m. pogreznila v premogokopni jami v Kisovcu pri Zagorlu ob Savi zemlja. Pri tem ie zasulo 341etnega rudarja Ivana Rozino iz Cemšenika v kamniškem okraju. Zasula ga je do vratu. Rozina se je vsled tega zadušil. Tuja krivda ie izključena.
Požigalec. Dimnikarski pomočnik Andrej Mazele iz Srednje vasi je živel že delj časa s sosedom v prepiru. Nekoč mu je zagrozil, da mu bo že nekaj napravil. Dne 2. t. m. pa •so videli sosedovi fantje, da se nekdo klati blizu hiše Andreja Mediza. Po preteku četrt ure je že začela hiša na vseh štirih oglih goreti. Škode je do 3000 K. Mazeleta, ki je dosedaj služil v tujini, so zaprli in ga oddali okrožni sodniji v Novem mestu.
Z dinamitno pafrono se Je pone- i železniški delavec Mijo Mikešič v Kandiji pri Novem mestu. Patrona se je namreč nenadoma vžgala in mu odtrgala troje prstov leve roke.
Nesreča pri mlatitvi. Šestletni kajžarjev sin Franc Krašovec iz Leš-nice pri Novem mestu je sede! te dni na »gepelj« pri mlatilnici. Tu ga le nenadoma zgrabil »gepelj« za desno nogo in mu io ie strašno razmesaril .
Odpeljali so Ra takoj v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer so mu odrezali razmesarjeno nogo in Ra s tem oteli gotove smrti.
Redlova zapuščina. Kakor se iz Prage poroča, je bil dne 12. t. m. pred okrajnim malostranskim sodiščem rok zaradi Redlove zapuščine. Ra-zun enega so vsi upniki prijavili svoje zahteve. Redlova sestra Helena se je izjavila pogojno za dedino, brat podpolkovnik Oskar pa le toliko, kolikor premoženje ni na hudodelski način pridobljeno; pozneje pa je tudi to preklical, tako da je sestra edina dedinja. Zborno poveljništvo je umaknilo svojo odškodninsko zahtevo v znesku 100.000 K. Priglašene zahteve, ki znašajo 49.000 kron, se bodo pokrile iz zapuščine, če se prodajo iz proste roke.
Policijski škandali. Časopisje poroča te dni o velikih škandalih pri pariški policiji. Šest policijskih agentov se je združlo z nekim brigadni-kom stražarjev v četo, ki je bila v petem mestnem okraju dodeljena varnostni policiji, pa je zagrešila velikanska izsiljevanja in zlorabe uradne moči. Za denar so aretirali neljube osebe, vlagali poročila, ki so jih po krivem obremenjevala in v mnogih slučajih povzročila obsodbe nedolžnih oseb. Med drugimi je postal tudi sin nekega znanega politi-čarja žrtev te tolpe. Njegova ljubica, ki se mu je hotela maščevati, ga Je dala pred kratkim zapreti in na podlagi izjav policijskih agentov ga je policijsko sodišče obsodilo kot iz-vodnika. Enaka usoda je zadela še dvoje mladih ljudi. Vložili so priziv na aipelno sodišče in tako je prišlo početje policistov na dan, Uvft-rdena je stroga preiskava.
Neurje v Bosni. Kakor se iz Sarajeva poroča, je od pretekle sobote na nedeljo udarila na' več krajih v Bosni strela in je napravila veliko škodo. Razlila se je vsled narasle Save tudi voda po vseh krajih in je v Novi Gradiški na Hrvaškem odnesla tudi neko letoviščno hišo.
Požar v kinematografu. V Can-diji na Španskem je dne 11. t. m. izbruhnil v nekem tamošnjem kinematografu požar. Kinematograf je bil natlačeno poln občinstva. Ko se je zaslišal klic: »Ogenj!« je nastala med gledalci silna panika. 49 oseb je bilo pri tem težko poškodovanih, 14 je bilo smrtno nevarno ranjenih in ni upanja, da okrevajo. Cela vrsta drugih oseb je zadobila pri tem po-žarju lahke telesne poškodbe.
Velika tatvina dragocenosti. Princu Aleksandru Battenbergu ]e bila dne 11. t. m. med vožnjo od Hul-la v London ukradena kaseta s kin-čem v vrednosti 150.000 kron. O tatovih ni nikakega sledu.
Dinamit v cigareti kot samomorilno sredstvo. Znani načelnik roparjev Trojanov. ki je bil strah cele okolice kraja Kartuhina na Ruskem, je izvršil dne 10. t. m. samomor s tem, da je kadil cigareto, v kateri )u bil natlačen dinamit. Ta je eksplodiral in je Trojanova raztrgal na kosce.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Revmatizem. Dasi je sklepni protin jako razširjena bolezen in zdravništvo išče sredstev, s katerimi bi se dal zdraviti, se vendar do danes še ni posrečilo najti uspešna zdravila zanj. Le toliko je gotovo, da pri kroniškem revmatizmu ne gre za obolelost posameznih telesnih delov, marveč, da je kroniški protin moti-tev v snovnem presnavljanju ceiega organizma. In sicer povzročajo to najbrže ovire v zmeni apnenih snovi, t. j. apno, ki se nahaja v živilih in v vodi, v mleku, v jajcih, mesu, ne zastane v telesu samo v toliki množini, ki jo potrebuje telo za tvoritev Kbsti, marveč tudi ostalo apno zaostane popolnoma ali pa vsaj v velikem delu v telesu po nepotrebnem, ter se zbira na koncu sklepov in povzroča tam boleča vnetja, ki so bistveni znak sklepnega protina. Čim večkrat se ponavljajo taki popadi, tem bolj popačijo sklepe, ki postanejo slednjič tako otrpli, da jih sploh ni mogoče več gibati. Pričakovati je torej, da bi utegnili poskusi s hrano, ki vsebuje malo apna, bili povoljni! Kakor poroča »Berliner Klinische Wochenschrift«, je poskusil tako terapijo dr. M. Hircshberg v Virchova bolnici v Berlinu, ki je imela tudi deloma uspeh. Bolniki, ki so trpeli na hudem sklepnem protinu, imeli otrple in zvinjene ude, niso mogli ne hoditi, ne stali ali čeljusti pregibati, so zamogli svoje ude po večtedenskem hranjenju s hrana, ki ji je bilo odvzeto vse apno, zopet nekoliko porabljati. Popolno ozdravljenje pri takih težkih boleznih ni mogoče, doseglo se je pa vendar znatno izboljšanje. Več tudi ne moremo pričakovati pri hudo razvitih protinih, kjer so kosti že pokvarjene in mišice tako shujšane, da so izgubile svojo dela-z možnost.
sna.
— Klerikalcem prede slaba na vseli koncih in krajih. Glasbeno (!) društvo Ljubljana bi rado na katoliškem shodu impozantno nastopilo a
—	pevcev manjka. Priredbe Ljubljane so čezdalje redkejše, o koncertih ni duha ne sluha. »Slovenčeva« ba-harija je ponehala, pevci so se Svet-kove visokosti naveličali in prišlo je tako daleč, da prosijo za sodelovanje proti plačilu člane in celo odbornike znanega ljubljanskega pevskega društva, ki pa se ne briga za politiko. Pevce bi si za denar radi izposoje-vali, to je višek klerikalne nesramnosti! Slaba jim prede. Koritarji jim nočejo več peti! Pri »Ljubljani« ni zdrave in trdne podlage in nemara bo na njenih razvalinah kmalu zdihoval Jeremija — Svetek!
— Kaj bo z gledališčem. »Tages-post se bavi z vprašanjem slovenskega gledališča in pravi, da hočejo klerikalci slov. dež. gledališče, prihraniti za svoje Hudi. Vse kaže. da je res tako.
— Iz Zelene jame. Kdo se več ne spominja, kako so klerikalci ob priliki občinskih volitev obljubovali na vse mogoče načine kanalizacijo v Zeleni jami. Pijani od teh obljub so tudi volili takrat klerikalne odbornike, kakršne je postavil Joža Oražem. Le mala izjema se je temu uprla, ker je dobro vedela, da so vse obljube le pesek v oči. Da bi se Oražem še bolj priliznil, je poslal nekaj delavcev v Zeleno jamo, da so začeli razkopavati po cestah in te popravljati. Naredili so nekaj muld, da se je po njih odtekala na cesti stoječa voda. Kakor hitro pa so volitve minule in je Oražem imel svoj županski mandat v žepu, se ni brigal za Zeleno jamo liič več, samo gledal je na to, kako bi koga pripravil v škodo. Pred nekaj časom so se zbrali iz Zelene jame posestnik^ šli so k Oražmu. da b.i napravil požiralne jame, v katere bi se stekala voda, ki se nabira na dveh ulicah, ki so precej nižje kakor druge. Odgovor Oražmov je bil, da nima za Zeleno jamo nobenega denarja. Dotični posestniki v teh ulicah so morali gaziti vodo do kolen, ako so hoteli priti do svojih stanovanj. Dokler je bila zemlja sama na sebi rahla, je požirala vso vodo. Sedai. ko se je ta zemlja utrdila in tam postala cesta, so se požiralne žile zamašile in bati se je, da ob priliki večjega naliva pride voda v kleti in stanovanja. To se zavedajo tamošnji gospodarji posestniki. Začeli so delo izvrševati in kopati velike jame. ki bodo požirale vso vodo, ki bo prihajala po cestah. Posestniki si bodo pa tildi dobro zapomnili, koga bodo prihodnjič poslali v občinski zastop, ker takih mevž, kakor imamo sedaj v Zeleni jami, ne potrebujemo nikdar več.
— Novi Vodmat. Pod prisilno upravo je prišla radi slabega gospodarstva vdova posestnica in delavka v tobačni tovarni Josipina Verbič. Od svojega posestva je prodala več premičnega in nepremičnega blaga. Po svojem rajnem možu je imela okoli 6000 K premoženja in svojo hišo. Zadolžila se je tako, da je popolnoma obupala. Pustila je svojo hišo v Vodmatu in se preselila na Vič.
— O zastavah piše »Slov. Narod« povodom sokolskega zleta v Novem mestu, kjer so se nekateri ljudje spozabili in so razobesili zastave, ki niso bile — slovenske. Žalostno je res, da Slovenci po tolikih bojih in navzlic onim ogromnim krivicam, ki se nam godijo, niti toliko še nismo postali narodno zavedni, da bi vsaj povodom tako eminentno narodnih prireditev kot so sokolski zleti, pokazali naše narodno euvst-vovanje s tem. da bi okrasili hiše s slovenskimi trobojnicami. Ljubljana je vsaj v tem oziru kolikor toliko'na-predovala, ali na deželi je še toliko konservativnosti, kakor bi tam sploh ne poznali nobenega narodnega življenja in kakor bi vse živelo v znamenju veteranskih društev in »purgarskih« navad, ki nimajo drugega namena, kot razširjati germanizacijo po naših malih mestih in trgih, ako pa ne že naravnost germanizacijo, pa vsaj nemškutarstvo in narodno mlačnost. Bo pač treba izpregovo-riti resno besedo o slovenski zastavi na slovenskem ozemlju, dolžnost vseh zavednih Slovencev po deželi Pa je. razviti živo agitacijo v tem zmislu, da Slovenec razobeša na svojo hišo samo slovensko zastavo.
o.
— Narodne strokovne organizacije pnrede prvi svoj kongres v dneh 15., lo. in 17. velike^ srpana letos. Pl lpiavljalni odbor je določil kongresu ta-le spored; Dne 15. velikega srpana ob 11. uri predpoldne v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani otvoritev kongresa. Popoldne ob 3. do 7. ure ter v soboto 16. vel. srpana od 9. do 12. ure predpoldne, od 3. do 7. ure popoldne poročila in razprave.
V	nedeljo, 17. vel. srpana predpoldne
prihod Vnanjih udeležencev. Vspre-jem gostov na kolodvoru ob prihodu posebnega vlaka, ki ga prirede tržaški Slovenci. Izprevod po mestu do Mestnega doma, kjer se ob 11. uri vrši manifestacijsko zborovanje; poroča kot glavni govornik g. dr. J. Mandič iz Trsta. — V nedeljo 17. vel. srpana se vrši na vrtu Narodnega doma velika ljudska veselica v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Slovenci! Vabimo vas na te prireditve! Nimajo na sebi bleska in sijaja! V znamenju resnega dela se vrše, v korist in prospeh naroda slovenskega! — Pripravljalni odbor.
— Ljubljančani! Tržaški Slovenci prispo v Ljubljano s posebnim vlakom v nedeljo 17. t. m. ob 9.20 dopoldne. Vabimo vse zavedne Ljubljančane, da pobite ta dan na južni kolodvor ter pozdravijo vrle tržaške bojevnike. Kakor čujerno, se bodo po nekaterih hišah razobesile zastave, prosimo, da storijo enako vsi posestniki hiš vsaj tistih ulic, kjer se bode sprevod vršil.
— Odbor »Narodne soc. zveze« opozarja člane na kongres narodnih organizacij z željo, da vsi tisti, ki še želijo na kongres, da se prijavijo jutri dopoldne v društveni posvetovalnici. Prosimo člane, da prisostvujejo kongresu, ker so poročila za vsakega zelo podučljiva in zanimiva.
— Izkaznice za kongres se dobijo še jutri na dan kongresa v Narodnem domu. Priglasiti se je do pol 11. ure v pisarni N. S. Z. v pritličju Narodnega doma. Brez izkaznic vstop na kongresi ni dovoljen.
— Kongres narodnih organizacij. Za kongres, kateri se v_rši v petek in soboto v Narodnem domu se je priglasilo jako lepo število odposlancev. Posebno vnanja društva in organizacije priglašajo vsak dan novih udeležencev, med tem ko ljubljanska društva še niso vsa priglašena. Zato ponovno opozarjamo ljubljanska strokovna društva, da pošljejo na kongres svoje zastopnike, ter se javijo jutri na dan kongresa v Narodnem domu.
— Nov zobotehnični atelje v Ljubljani. Zobotehnik Ferdo Palovec otvori dne 18. avgusta v Dalmatinovi ulici poleg Kmetske posojilnice zobotehnični atelje. Služboval je 16 let po raznih večjih mestih v Avstriji in inozemstvu ter celo pri znamenitem dr. P. Jaasu na Holandskem. Več v današnjem oglasu.
— Odsek za socialno konferenco »Osrednjega vsedijaškega podporni-škega odbora v Ljubljani« ima v soboto, 16. t. m. točno ob pol 11. predpoldne v mali dvorani »Mestnega doma« svojo prvo sejo; gostje, ki se zanimajo za važno, socialno vprašanje slovenskega dijaštva, dobrodošli!
— Ciril - Metodova podružnica v Stepanji va?i ima svoj III. redni občni zbor v nedeljo dne 17. avgusta t. 1. pri gosp. Ivanu Brizelju v Stepanji vasi. Začetek ob 2. uri popoldne. Člani, udeležite se polnoštevilno občnega zbora!
— Generalna vaja za »Kneza Semberijskega.« bo danes v četrtek 14. avgusta točno ob sedmih zvečer v paikhotelu »Tivoli«. Dame in gospodje, ki so obljubili svoje sodelovanje v komparzerifi. naj izvolijo priti že ob pol sedmih, na potrebni razgovor. Priti je ob vsakem vremenu. zakaj, če bi deževalo, bo vaja v dvorani.
— Oklic. Na magjstratni razglasni deski je nabit ženitovanjski oklic c. kr. realčnega profesorja gospoda dr. Filipa Freuda, ki je angleškega veroizpovedanja, rojen leta 1880. na Dunaju in gospodične Frančiške Drenikove, roj. v Ljubljani, ki se po pretečenem roku poročita.
— Semenj. Na včerajšnji semenj ie bilo pripeljanih 24 volov, 4 krave in 88 prašičev za rejo.
— Tržno poročilo. Včerajšnji trg ie bil srednje obiskan, le kuretnine je bilo izredno veliko. Dva Vipavca sta Pripeljala na trg 114 škatelj sadja in grozdja, kar sta hitro razprodala. Krompirja ie bilo 15 voz in so ga prodajali 100 kg po 6 K. Piščanci so bili Par po 2 K 20 vin., kokoši po 2 K
15	vin., race po 2 K, jajca komad od 7 do H) vin., golobčki par po 80 vin. do 1 K. Zelenjava je bila po običajnih cenah.
-	Nesreča v ljubljanični strugi.
I redsinočnjem sta dva pri regulacijskih delih Ljubljanice zaposlena delavca nesla nek tram. Ko sta ga vrgla na tla, je odskočil in velik, iz njega moleč žebelj je enemu delavcu razmesaril nogo v členku, da je silno krvavel. Njegovemu tovarišu je vsled tega postalo slabo. Ponesrečencu so rano za silo obvezali in ga Prepeljali v deželno bolnico.
— Bitka ob Bregalnici, ta toliko pričakovani film tudi včeraj ni dospel vsled pogreška odpošiljatve tvornice iz Pariza in se predvaja gotovo danes. Film ostane vsled te zamude na sporedu do pondeljka, tako da bode vsakemu mogoče si ga ogledati. Velezanimiv je tudi spored z dramo »Deklica iz vsetržnice«. Obilo
smehu vzbuja Moric in velefina veseloigra »Prva noč«. Jutri »Žaga«, Nordisk film in bojni film. V soboto »Pastirice iz Ivry«.
Trst.
PROTI ITALIJANSKO NACIONALISTIČNEMU RAVNATELJU POSTILJONOV.
Na zadnjem shodu tržaških po-stiljonov je bila sprejeta sledeča resolucija:
Na s vojem j (-dnem mesečnem shodu »Narodne delavske organizacije« z dne 8. 8. t. 1. zbrani postiljoni najodločnejše protestirajo proti strahovladi, ki jo je v zadnjem času vpeljal nad njimi ravnatelj g. Ozi-oni. Ci. Ozioni je začel naše delavce radi najmanjših vzrokov odpuščati iz službe. Izrazil se je, kar mu lahko dokažemo, da bo polagoma odslovil vse člane »Narodne delavske organizacije«, ki jo sovraži, ker nas je združila, da smo si priborili vsaj nekoliko zboljšanja naših plač. To, kar počenja g. Ozioni, je brutalnost naihuiše vrste.
Poživljamo g. Dolenca, na] poduči g. Ozionija, da smo tudi postiljoni ljudje in da ima kot s takimi postopati z nami. Poživljamo nadalje c. kr. poštno ravnateljstvo, naj vloži svoj vpliv, da se napravi tem sramotnim razmeram vendar enkrat Konec.
Zaeno zahtevamo, da naj sc vendar enkrat vpelje enoten službeni red, da bomo vedeli, pri čem da jtno in da ne bomo izročeni veC na milost in nemilost g. Oziomja. Zahtevamo pa tudi, da se nam nafcrt službenega reda, predno bo izdan, da v vpogled, da lahko zavzamemo napram njemu svoje stališče. Kar tako meni nič tebi nič si ne damo oktroirati službenega reda.
Slovenskemu občinstvu v resen opomin. Prejeli smo; Odkar sc je začel narodnostni boj proti Italijanom in proti manjšinskim Nemcem, se opaža pri c. kr. državni železnici, posebno na državnem kolodvoru, da se vsakogar- kdor se upa slovensko govoriti, grdo pogleduje lil zasmehuje. Tako je n. pr. neka »frajlca« v kolodvorski tobakarni vslužbena. ki je rojena in pristrn. slovenske rodbine iz Koroškega, ki pa noče slovenskih besed slišati, še manj pa odgovarjati. Na slovensko zahtevo bode vedno nemško odgovorila. Nekoč se je celo izrazila, da se sramuje slovensko govoriti. Slovenci! Kdor je poštenjak, ta se bode gotovo izognil taki nesramnosti. Nič bolje ni pri uslužbencih na drž. kolodvoru. Tam je večina Slovencev, ali ti morajo od nemških nadutežev mnogo preslišati. Kdor govori slovensko, se ga zasramuje in zasmehuje. To pa po večini od soc. dem. pripadnikov, katerim je Slovenec le pri volitvah dober. A ko volitve minejo, potem pa pride zopet staro psovanje. Ni čuda. da Slovenci tako pogosto odstopajo od njih in pristopajo k naši res narodni stranki. Ne smemo pozabiti, kako je pri skladiški blagajni, Ko prideš pred pisarno, vidiš nad vratmi nemški in italijanski napi«, a slovenskega nikjer; zopet naprej k blagajni in zopet samo nemški in italijanski napis. Kolikrat se pripeti slovenski stranki, da hodi okrog in sprašuje za urade. Predno izve, mine že mnogo časa. slednjič se pa službujoči uradniki na slovenska vprašanja še norčujejo in delajo neslane opazke tako, da včasih pride slov. stranka pred čakajočim občinstvom v prav neprijeten položaj.
Iz skladišča Molo Sanitž se nam
poroča: Tam je uslužben neki preddelavec, ki slovenske delavce, ki so tam uslužbeni, vedno pri vsaki priliki psuje z zmernim italijanskim psovanjem »Porco di scavi«. Tega moža, ki je seveda član mednarodne soc. dem. stranke, bode treba pošteno prijeti za ušesa in mu povedati, da se na svojih tleli ne damo psovati od regnikolov.
Še več slučajev. Poročajo nam; Zadnjič sem se napotil proti Sv. Andreju, a glej:	V ulici Lazzareto
vecchio, na neki narodni gostilni, ki mi je dobro znana, vidim samo italijanski napis. Stopil sem v gostilno in pil vrček piva. Ko se ozrem okrog, opazim nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda. Takoj sem si mislil, to ie lepo, da so tu zavedni Slovenci. A na mah. ko se obrnem okoli sebe, vidim na steni viseti cenik jedil in pijač. Res prav smešna slovenščina, ki je mešana z italijanščino. — Gremo naprej, pridem v ulico St. Martin in tam slišim slovensko petje. A kje? V gostilni Celovec! Ko pridem bližje, vidim samo nemški in italijanski napis. čeravno večina zahajajo tja
Slovenci. — V ulici Ecoonomo pa vidim zopet spačen napis »Luska kuhina« (italijanski cucina popola-re!). Slovenci! Napravite pravilno napise, da se nam ne bodo etru gl smejali. Kdor pa noče, ga bodbmd smatrali za zaničevalca našega jezika in se ga bodo naši ljudje ogibali
V	nedeljo v Ljubljano! Posebni vlak, ki ga priredi NDO o priliki kongresa narodnih strokovnih orga^ nizaicij v nedeljo, 17. t. m. iz Trsta V Ljubljano, oddrdra s tržaškega južnega kolodvora točno ob 5. zjutraj. Ko dospemo v Ljubljano, bo obhod po mestu z godbo m zastavo NDO, Obhoda se udeleže tudi Štajerci in Korošci, ki tudi dospejo ta dan v I iubljano. Po obhodu se vrši velik i manifestacijski shod v »Mestnem t'omu«, na katerem nastopi kot glav-ovornik tov. dr. Jos. Mandič. Nato ; ogledamo mesto. Ob 4. pop. pa so prične velika narodna veselica v vrtnih prostorih »Nar. doma«. Pr/ veselici sodeluje tudi CM družba1. Tržaški Slovenci! Za narodno delavstvo in družbo gre. zato se udeležite izleta v čim impozant-nejšem številu! Pa tudi zelo ugodna prilika bo, saj stane vlak tja in nazaj samo K 5.80. Zlasti apeliramo na naše slovensko delavstvo, da stori vse, da bo v Ljubljani častno zastopano. Dolžnost nam veleva, dal posetimo naše tovariše v Ljubljani kajti tudi oni so nas že večkrat obiskali. Poleg tega pa je 17. avgust za vse slovensko delavstvo velikegai pomena. 17. avgust bo nekakšerij mejnik v razvoju slovenskega de-J lavstva in njegovih organizacij. Na( kongresu, ki se bo vršil dne 15. in
16.	t. m., se bo namreč sklepalo o združitvi vsega slovenskega delavstva v močne stanovske organizacije. Razpravljalo se bo tudi o enotnem vodstvu že obstoječih stanovskih organizacij. Sklepi kongresa bodo važni in obrode gotovo obilo dobrega sadu. Nižji sloji naroda, delavci in uslužbenci itd. se morejo dvigniti edino in samo s pomočjo velikih in trdnih strokovnih organizacij. Slovenci moramo v tem oziru dohiteti Nemce, Angleže itd. Le v tem slučaju se nam bo boljše godilo. Za intenzivno delo v tem smislu se borno pripravljali na ljubljanskem kongresu. V nedeljo, torej po kongresu, pa se hočemo za idejo navdušiti. pobratiti s slovenskimi delavci iz vseh slovenskih dežel ter se bodriti k temu koristnemu delu. V nedeljo torej, komur bo le prilika dana. v našo belo Ljubljano!!
Kdor se želi izleta udeležiti, naj se nemudoma priglasi v uradu NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2.
»Mali ljudje.« Neki mlad človek, poznan samo po imenu »Toni Pic-colo«, je bil 5. t. m. skoraj ves dan v družbi z dvema ženskama, Kornelijo Micolini in neko Bonifacijo, kateri pravijo po starem mestu »Flon -flon«. »Toni Piccolo« je spremljal obe ženski od gostilne do gostilne in jima plačeval za jedi in pijače. Naposled so obtičali vsi trije v neki gostilni v starem mestu, kjer so temeljito popivali. Posebno obilno mero si ga je privoščil »Toni Piccolo«, kar pa se je kmalu maščevalo. »Toni Piccolo« je bil tako opit, da mit je zlezla glavo na mizo in je zaspal. Ko se je prebudil, je zapazil, da sedi čisto sam za mizo. To ga ja silno razdražilo. Plačal fe in odšel. Kam? Poiskat obe ženski, ki sta ga zapustili in menda tudi olajšali za 20 K, in tudi ure ni bilo več v žepu. Grda nehvaležnost. Šel ju je torej iskat. Vedel je. da stanuje Micolini v ulici Sporcavilla 2. Morda jo najde doma in z njo tudi njeno prijateljico Bonifacio. ki je spala večkrat pri njej, zakaj ljubimec Micolimjim, Henrik Stinco. s katerim sta imelai skupno stanovanje, je v zaporu V, ulici Tigor. Micolinijeva pa je želela družbe. — No, šel je tja in našel vrata odprta. Stopil je v sobo. Micolinijeva je ležala na postelji sama.
— Krik. Vratarica hiše je Stopila V vežo. in tu je zagledala Micolinijc-vo, ki je tulila od bolečine. Obraz je imela oblit s krvjo. Prerezano je imela lice od levega ušesa pa do’ ust. _ Prišli so ljudje, stražarji, zdravnik z rešilne postaje, ki je dal prepeljati Micolinijevo v bolnišnico, kjer so ji zašili lice. — Policija je iskala ranitelja, a zaman. Kje je »Toni Piccolo«? Dnevi so potekali, policija je iskala, rana' ge je zdravila, toda Micolinijeva Je bila vendar! zelo jezna. Kaj poreče ljubček, ko jo zagleda z veliko brazgotino na licu.
— In »Toni Piccolo?« Ali se je obesil. ali vtopil? O ne! Predvčerajšnjem v nedeljo je bilo zopet njegovo vstajenje. Ves skesan, ponižen in potrt ie prišel na policijo in se je predstavil ter se spovedal. Samo tega ni hotel povedati, kje se je skrival. Povedal je. da jo je ranil (Ma-cianelijevo). ker je bila nehvaležna.
ker ga je nato okradla (vsaj pravi tako). Prerezal jo je kar na postelji, ker ga je surovo zavrnila, a vrezal io z žepnim nožičem ne z brivno britvijo, kakor so trdili. Saj rana ni ravno tako nevarna; je dolga res
16	cm, toda zaceli se. Prijavil se je, ker se ne čuti preveč krivega in ker je izvedel, da je policija izvedela za njegovo ime. Piše se Zegler. Bil je že neštetokrat kaznovan zaradi raznih grehov.
*
Maciavelin ljubček pred sodnijo. Tudi ta drama »malih ljudi« ima svoj slučaj. Včeraj (pondeljek) se Je ponovila obravnava pri sodišču proti Maciavelijevemn ljubčku, Henriku Stincu. Obsojen ie bil pred me-, seci, zaradi tatvine. Proti razsodbi pa je vložil prijziv. Pri včerajšnji razpravi pa je bil/i potrjena prva obsodba. Sedeti bo moral še 1 mesec strogega zapora, kar mu gotovo ne bo prijetno, ravnotako ne njegovi ljubici Maciavelijevi, ki grozno ljubi priležnika Stinca, in se iz same zvestobe ni hotela vdati »Tonetu Pic-colu«. Ljubi ga in ljubi, čeprav je bil obsojen Stinca že 44krat. Gotovo ji
v	a vsak privošči. — Ta obsodba je bila nekak epilog te tragikomične drame.
Slučajna aretacija nevarnega anarhista Juriša. Že pred kakimi istimi leti je mnogo pisalo časopisje o anarhistu Bernardu Jurišu. Pozneje pa je Juriš izginil in nič se ni vedelp več o njem. — Predvčerajšnjem (v nedeljo) je prišel v krčmo M Btiffalo Bill« v ulici Bariera
V.« gospod srednjih let, elegantno oblečen. Ko je povečerjal in plačal račun, ie odšel na ulico. Kmalu nato pa je opazila gospodinja, da so zmanjkala s krožnika štiri jajca, katere ni odnesel nihče drugi kot oni gospod. Poslala je tedaj natakarja za gospodom in ta ga je kmalu došel ter poklical stražnika. Neznani gospod se je prav vljudno oprostil, češ, da je bil raztresen in je popolnoma pozabil plačati jajca, katereje vzel s seboj. Segel je takoj v žep in plačal jajca natakarju, in stražnik je že hotel odstopiti, toda v tem sta prišla mimo dva policijska agenta in sta se informirala pri stražarju o do-godbici. Ker se jima je zdel ta raztresen gospod zelo zanimiv, sta stopila za njim ter ga vprašala, kdo je in od kje. Ta pa jima je odgovoril tako nejasno, kar je dalo agentoma povod, da sta ga povabila na policijo. Na policiji se je aretirani gospod legitimiral z napačnim imenom. Rekel je, da se imenuje Lucijan Lucco, da je star 35 let, trgovec z kolesi v Benetkah, in sicer v ulici Barnardis št. 2871. Ker pa se je zdelo to uradniku neverjetno, mu je rekel, da ga je prisiljen pridržati toliko časa v zaporu, dokler ne dobi potrebnih informacij iz Benedk. Pobrali so mu iz žepov vse, kar je imel pri sebi. Poleg raznih drugih reči sta bila tudi dva noža in dve za-pisnici, po kateri je spoznal uradnik, da je aretiranec anarhist Juriš. — Uradnik ga je poklical takoj zopet pred se. »Vi niste Lucco, vi ste anarhist Juriš.« Aretiranec je kmalu nato priznal, da je res on Juriš, ki je bil izgnan iz Trsta zaradi njego-
vih anarhističnih idej. Povedal je, da se je naselil pozneje v Benedkah, kjer ima premoženje vredno kakih 30.000 lir. — Policija je takoj brzojavno zaprosila beneško policijo za informacije o Jurišu in ta je odgovorila čez dve uri s sledečo brzojavko:	»Juriš	je nevaren anarhist,
je brez vsakega premoženja.« Juriš je bil odgnan v zapor, kjer bo trpel zaradi svojega prepričanja.
Društva.
Ne 17. avgusta, temveč 7. septembra se vrši sokolska slavnost na Vrhniki. Podrobnosti objavimo pravočasno.
Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi v petek, dne 15. avgusta 1913 v dvorani Kamniškega zdravišča koncert s prijaznim sodelovanjem gospodične Blan-che Kreibichove (mezzosopran) in gospodične Milke Novakove (klavir). Začetek točno ob pol osmih zvečer.
Letoviško društvo v Kranjski gori priredi dne 15. t. m. koncertno veselico.
Slovensko delavsko izobraževalno In pevsko društvo »Sava« naznanja slavnemu običnstvu, da se veselica, katera bi se imela vršiti dne 10. t. m., pa se zaradi slabega vremena ni mogla vršiti, tedaj vrši
17.	t m. z ravno istim sporedom. Ob lepem vremenu se vrši na že naznanjenem prostoru. In ob grdem vremenu se pa vrši v gostilniških prostorih pri »Jelenu« na Savi.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poroči-a.
MORATORIUM V SRBIJI.
Belgrad, 13. avgusta. Listi poročajo, da preneha moratorium po 90 dneh po ukazu o demobilizaciji, ki je bil izdan danes.
DELEGATI SO SE VRNILI.
Bukarešt, 13. avgusta. Delegati balkanskih držav so se vrnili danes iz Bukarešta domov.
SMEŠNO: TURKI PROTESTIR4JO RADI GROZOVITOSTI.
Carigrad, 13. avgusta. Porta je predala velesilam noto, s katero protestira proti grozovitostim, ki )ih uganjajo Bolgari onkraj Marice. Tur-čin tudi grozi, da bo prisiljen napovedati Bolgariji vojno, če ne preneha z grozovitostmi. (Glej ga Turka, kar čez noč je kanalja postala človekoljubna.)
NOVA POGAJANJA MED BALKANSKIMI DRŽAVAMI.
Belgrad, 13. avgusta. Na prizadevanje Avstro - Ogrske — kakor poročajo listi — so se pričela med balkanskimi državami nova pogajanja o različnih narodnostnih vprašanjih v Macedonijf in Traciji. Pogajanja so v najboljšem teku. Za slučaj, da se pride do rezultata, tedaj buka-reški mir sicer ne bo v tein oziru spremenjen, temveč razširjen.
O POKOJNI REVIZIJI.
Pariz, 13. avgusta. Listi poročajo, da je Rusija opustila misel na revizijo vsled pritiska od strani Francije, ki ni hotela za nobeno ceno revizije na škodo Srbije.
BOLGARSKA PO SKLEPU MIRU.
Belgrad, 13. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Po poročilih, ki prihajajo Iz Sofije, vlada na celem Bolgarskem splošna potrtost, ljudstvo je zlovoljno in izraža javno in odkrito svoje ogorčenje proti kralju, katerega smatra za povzročitelja vse nesreče, ker on je hotel na vsak način vojno, ki je za Bolgarsko nesrečno končala.
Položaj kralja Ferdinanda Je tak, da se on ne bo mogel vzdržati na prestolu In bo lahko vesel, ako reši bolgarski prestol za dinastijo, ker za sebe ga ne bo mogel rešiti in čim dalje bo odlašal s svojim odstopom, tein večja postaja nevarnost, da prestola niti za svojega sina ne bo mogel rešiti. Kralj Ferdinand na Bolgarskem nikdar ni bil tako tujec, kot sedaj, tako je osamljen In z njim so pravzaprav samo generali, k| so pa v ljudstvu in v armadi tudi osovraženi.
V najkrajšem času se izvršijo na Bolgarskem dalekosežne spremembe, vsekakor je pa pričakovati najskoi aišnji odstop kralja Ferdinanda.
DEMOBILIZACIJA V SRBIJI.
Belgrad, 13. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo * Dnevu«.) Kraljev ukaz o demobilizaciji se je sicer pričakoval kot naravna posledica konca vojne. Pa vendar je izzval velik0 radost, ker od mobilizacije, ki je odtrgala rodbinam skoraj vse moške, je poteklo že več kot 300 dni.
V novoosvobojenih krajih ostanejo močnejše posadke in za to ostane večji del stalne vojske tam, dokler se ne vpokličejo pod orožje vojaški obvezane! iz novih krajev in dokler se ne izvrši vojaška organizacija novoosvobojenih krajev, v katerih se ustanovi več novih divizij.
r	IVU.	i
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 6 vinariev. Najmanjši znesek 50 vinariev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinariev. — Pri mallli oalaslli ni ni? popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenli v znamkah. Zaključek .nalili oglasov ob 6. uri zvečer.
Maj lokal se taJtoj odda. Kie
pove »Prva anončna pisarna«.
727-4
Lep lokal
z velikim izložbenim oknom, prav ugoden za pjodajalno ali obrtnike se odda takoj ali novembrov termin. Poizve se pisarni Filip Supan-čič, Bleiweisova cesta 18, 1. nadstr.
Laška kuhinja
H.j-u.Toljaoai.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco.
Tovai'na p’«ninov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji Konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljcnem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu preč duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in po- rravljanje glasbenih inštrumentov.
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike, ki	so	preje	stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	„	„	*	„	13—16	,	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	,	,	„	„	40—50	14
prašne plašče	„	„	„	„	18_20	*	,	W	.
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode m otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Ferdinand Palovec
koncesioniran zobotehnik
naznanja sl. občinstvu, da otvori v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 5 (poleg
„Kmetške posojilnice1*)
18. avgusta zobotehniški atelje
in se priporoča v obilen poset. — Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobovje na kavčukove plošče, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.
Poseduje s številnimi priznalnimi pismi, tako n. pr. od številnih semenišč, predstojništva servitskega samostana v Inomostu i. dr.
Tožna izvršitev, zmerne cene.
VsaKi dan
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški
»kavin pridatek pravi : Franck: “ s tovarniško znamko „ kavi n mlinček
erap I20/26.M4
K. JURMAN r'u;“ Selenburgova ulica
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi.
—ii	—um	iiii	■■wi	!■—i—■! ni———i—ii—i ——innam	■—— ...——11——■wniw iiikmih—	biiim	m	m	i	■iiibii
Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujefo v lastni delavnici.
ms
ž&aestsKSKiiEsaKssi*
S
Učiteljska tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija.	Cene	najnižje! —— Notni stavek.
i
mm
v