IZfi. številka. f Liubllani. i soboto. S. junija 1915. XLVI!1.181Q. ^^^^H ^^^^^1 ^^^^^1 ^^^^1 ^^^^^1 ^^^^^1 ^^^^^^B^l ^^^^^1 ^^^^H ^^^^1 ^^^^^^^H ^^^^K, ^^^^^1 ^^^^^1 ^^^^^^& ^^^^^H ^^^^B ^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^H ^^^^^H ^^^^^B ^B921 ^MpSB S^Tj/l »Slovenski Narod" vclja v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniitvu prejeman: ćelo leto naprej • • » . K 24— ćelo leto naprc] . , . . K 12'— čctrt !tta n • • • . . 6*— četrt UU m •••*«. 3*50 UA mtatc m - • • • . 2*— na meaec m • . • • # l*tO Dopisi naj se frankirajo. RokopM se ne rračajo. Gre£al£?YO2 Kaailova aiica šL 5 (v priOi^u icvoj tmMvm ŠL *4» Iibafa vsak dstm zvećer tz*zem$l neđelfe la praznik«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat pa 14 vin., za tnkrat ali večkrat po 1? vin. P.irte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri vcčjih insercijah po dogovoru. Upiavnidtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Lt(L, to je administrativne stvari. ——^—. Poamema it«vitka wl\m IO vinar! ev. ——^ M« pismena nmoxila t>rez istodobne: vposiatvc naročnme S€ ne oxira. „Narodu* tl*karaa" teleicn sL SS. .Slovenski Narod* Telja po pošti: za Avstro-Ogrsko: 2a Kemčifo: ćelo leto skupoj naprej • K 25*— ćelo leto naprej . . . K 3-V — na mescc m * * . • 230 ćelo Isto naprej . . . . K 3&-»- Vprašnnjem plede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica sh irso*1^. Đpravništvo (spoda], dvorile lavo). R&aiieva aUtoi *L 5a fa^ic« ft. S&. Armada Bohm-Errnolli je udarila na Moščisko. — Armada Linsingen prodira preko dolenjega Stryja. — Boji v Kurlandiji. ODUŠEVLJENJE OB PRIHODU NAŠIH CET V PRZEMVSL. — ĆETE NIŠO OSTALE V JUESTU, TEMVEC SE 2ENEJO ZA RUSI PROTI VZHODU. Dunaj, 4. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglasilo. Čete so vdrle včeraj nagio ena za drugo z vseh strani v mesto Prze-mvsl, z Bavarci so se sreeali na trgu iezdeci kavalerijske divizije B'^mdt. Skoro nato je prispela tuđi pehota X, artnadne^a zbora. Vladalo je neskončno oduševljenje, vse ulice so bile natlačsne ljudi, ki so sipaM cvetlice, mahali 7 za-stavami ter jih pritrjevali na hišah. V skladiščfh so ostale velike za-iot;e: tuđi mnoq:o drugega volnega Hiateriiala se nahaia se v trdnjavi. j Čete pa se v mestu nišo mogle tadrževati. ker so se takoj ^nile za tamfkaiočim se sovražnikom, ki je v ^aščito svoiega odbed^ zasedej za-plečne pozicije na višinah, vzhodno od nesta ter ]\h preče? trdovratno brznil. Naie čete so iztisnile sovraž-nika polagoma iz ene pozicije v dru-50 in ven iz trdniavskesa raiona. Število vjetnikov se ni dognano. ARMADA BOEHM - ERMOLLI JE UDARILA NA MOŠClSKO. — NOV USPEH ARMADE LINSINGEN. — BOJI OB PRUTU. Dunaj, 4. junija. (Koresp. urad.) Lradno razg!?šajo: Tekom dneva smo izči?tili Prze-niy5l od sovražnika, ki se je umafcnil v smeri proti vzhodtj in ki se je po-skušal s svojini zadniimi četami ustavljati na višinah južno - zapadno od Med.vke, Tam ga sedaj napadajo zavezn»ške čete. Medtem se je posrečilo armadi Bcehm - Ermolli z juga sem prodreti rusko obrambno pozicijo ter udariti I v smeri na Mosčisko, od katerega kraja so neše čete oddaMene le še malo kilomeirov. V teši bojili smo vjeli številne sovražnike. Tuđi napad armade Linsin-jen je imel nov uspeh. Od danes zfutraj se Rusi pred to armado popGinoma umi-ka?o. Na crti ob Prutu so se razvi!i vs!ed dogcd!iov ob Sariu in gorenjem Dnjestni novi boji. K?er ?e poskušal j nnffrctnik napadati, iani smo ga z velikim! izjrubami odb:!i. X\Q\\ smo 900 fiiož. Sicer le peložaj ob dolenjem Sa-nu in na Po!j5kem neizrrerrenien. NEMŠKO URADNO POROČILO O ZAVZETJU PRZEMVSLA. Berolin, 3. junija. (Kor. urad.) Trdnjava Przemvsl ie bila dancs zjutraj, ko srno v noćnih urah v na-skoku vzeH u*rdbe na severni fronti, iii so se še držale, od nas zavzeia. Plena še ni mugoče pregledati. Protinapadi Rusov proti napa-dalnim kolonam in proti naJim pozi-c!iam vzhodno od Jarosiava, so se popolroma por.ssre-iiH. Armada generala v. Linsingna prod?ra v sneri m Zydaczow, seve-rovzhodno od Strvja in se hoiii«e za odsek Dn.»estra, zar/aiio od N?Ho!a-jeva. P!en bitks pri Stryii! J« posko-ft! na 60 č^tnikov, '2.175 mož vje-tih in 14 topov in 35 strojnih pušk vplenjenih. Vrhovno armadno vodstvo. * NAPREDOVANJE NEMŠKTU ČET V SREDNJI GALICIJI. Berolin, 4. junija. (Kor. urad.) Uradno razgiašajo dne 4. iunija: Naže čete so po boilh dor-pele do krajev vzhodno od Przetnys3a in od tam preti severovzhodu potekliočo crto Bolestra?zyce - Torki - Rod-ziacz - Starz3wa. P!en, ki smo ga ugrabili pri pad-cu Przem>sia, še ni tigotovijen. K;*kor Szrovedujoio vjetniki, so pripravili Rusi za noć čno efenzivo. Pri Pcrechimeku naša ofenziva uspešno napreduje. V noči na 2S. maja smo vjeli tuđi 3200 inož. 72 čast-nikov ter ugrabili eno zastavo in 3 strojne puške. Iz Petrograda poročajo »M. N. N.". z dne 31. maja: Veliki generalni štab poroča: V okolici Savla so naše čete neprestano nadlegovale Nemce. ki so branili dohode k vasem Sza\vkiany in Kiehny. V tej okolici smo zaplenili 2^. maja pri vaši Sn\v-dvnikv devet topov, sedem strojnih pušk, vjeli mnogo vjetnikov in dobili še mnogo drugega materijala v naše roke. Ob spodnji in srednji Dubisi je sovražnik obnovil svojo ofenzivo. Naše čete so se innakniie na drugo stran reke in so 29. maja pre-prečile ponovne poskuse sovražnika prekoračiti reko. V nadaljnem poteku bitke v Galiciji smo prisilili 29. maja sovražnika, da je izpraznil desni Vri.■ f S;: ' " ' '- - o\vke in smo podvzeli ćelo vrsto protina-padov na močne sovra/ne čete, ki so se v tej okolici d; žale pri vaseh Kalniko\v in Maklo ob obeh bregovih \Visznia. Tu smo vjeli v enem dnevu 60 Častnikov in 3000 mož ter smo^ vplenili strojne puške, metalce luči in tren. V pokrajini na drugi strani Dnjestra se ljuti boji še nadaliuiejo. Sovražnik je 28. maja poskusil napad v okolici Gaje, kjer so naše čete tvorile ogel. Da preprečimo ta napad, smo satni pričeli z napadom.flnemu naših bataljo-nov se je posrečilo prijeti sovražnika v hrbtu ter pognati njegove pre-ceišnje moči nazai, pri čenuir smo vjeli 600 mož, 17 častnikov ter vnle-nili osem strojnih pušk. V dolini Doline so napadale naše čete ter prisilile sovražnika, da je izpraznil desni breg Swice. V drugih odsekih ce-lotne fronte se nišo vršili nobeni važnejši bojni dogodki. Izvolskij priznava ruske poraze. »Lokalanzeiger < poroča iz 2cne-ve: Izvolskij v nekem razgovoru s LSSTEK. Francoski spisal Pierre de Cou-1 e v a i u. (Dalje.) < XXVIII. V trenotku, ko je Jacques zapu-stil svojo hišo, se je Annie, kakor da jo kliče tajen glas, prestrašena zbu-dila. Kratko si je poklicala v spomin dogodkc prejšnjega večera. Morala je govoriti z Jacquesom, takoj, prej ko prideio ponj svedaki. Skočila je iz postelje, zahtevala, da se ji pripravi kopel in se hitro opravila. Misei na korak, katerega je nameravala izvršiti, ji je od časa to časa poganjala rdečico v obraz in prsti so se ji tresli, ko je urejevala Svoje trakove in lase. Kakor hitro je bila gotova, je s silno utripajočim srcem zapustila svoje stanovanje in po trka I a na vrata sobe svojega mo-a«a. Ker ni prejela odgovora, je po-gumno vstopila. Ne samo, da Jacque-sa ni bilo v sobi, soba je bila tuđi že pospravljena. Morda se ni niti vlegel spat. Markiza je pozvonila strežaju in zvedela od njega, da je njen mož odšel ob osmi uri m da ni ničesar naročil. Potrta, zlovoljna se je vrnila v svoje stanovanje, niti slutila pa ni resnice. Jacxjues ji je bil obljubil, da ji naznani dan in uro dvoboja. Ta obljuba se ji je po njenem mnenju zdela nreveč slovesna, da bi se je ne držal. Pohajala je nekaj časa po svojem stanovanju, nato 'e ukazala, naj ji privedeio malena Fib'pa. Pri-vedli so jj ga. Otrok ji je takoi sple-zal na koleni in se ves žalosteu stis-nil v naročje. — Pana odšel. ie del. Odšel! Ta besedn je kakor uda-rec odmevala v markizini duši. — Kam ie šei. papa? je vprašala s tresočim glasom. — Morda zelo daleč . . . Annie je na mah spustila otroka na tla in na njegovo veliko žalost poklicala Katnrino. da ga povede na-zaj v otroško sobo. Prevarni jo je, vnovič! Njen so-prog je najbrže odšel na dvoboj. Ko se je bona vrnila, jo je vprašala kratko: — Kaj veš ti? — Ničesar, razun to, da je go-spod marki pred odhodom prišel otroka objet. — Hitro moj klobuk. H Kera-dieujevim pojdem. Vedeti moram, kaj se todi. Tišti hip je vstopila baronica. Šla je Annie nasproii in jo hotela ob-Jeti. Mlada žena jo je osorno za-vraila. — Dvoboj je bil določen na današnje jutro, je dela. Varali ste me vsi. Nevredno je! — Hoteli smo ti prihraniti kru- . tosti strahu, je odgovorila pomirje-valno ^osna de Keradieti. — Ah. sai ne veste, kaj ste sto-rili! je vzkliknila Annie. Misei, da se ni mogla spraviti s svojim možem. jo je silno bolela. Baronica jo je skušala pomiriti re-koč, da Jacaues jako spretno suce rapir. — da Ima izvrstno solo in za svedoka svoja dva najboljša prijatelja. — Ob kateri uri se vrši dvoboj in kje? je vprašala Annie. — Ob poldesctih. Dvoboj se vrši v Saint - Germainu. Deset je; vsak čas prejmemo poročilo. Henri mi brzojavi. V nadi. da svojo prijateljice razvedri, ji je gosna de Keradieu jela pripovedovati, kar se je godilo v klubu. Dolge pol ure je preteklo, ne da je dospela kaka brzojavna vest in polne strahu sta ženi obmolknili. Annie je prva razloCila ropot voza. — Tu je! je rekla. Antoinetta de Keradieu je hitela naprej, da poizve, kaj se je zgodilo. Annie je obstala kakor mrtvoudna, oči trdno uprte na vhodna vrata. Cez nekaj sekund je videla prihajati svojo prijateljico v družbi Guya de Nozav. — Pomirite se! ji je ta klical od daleč. — Jacques? . . . — 2iv ... pa ne popolnoma zdrav . . . ranjen . . . nič hudega. MlacU* žena ie DObledela — Najbrže me zopet varate, je rekla s tresočimi ustnicnmi. Guy jo je priiel za roke. — Poglejte me! Ali izgledam kakor človek. kateremu preti nevar-nost, da izgubi svojega najboljšega prijatelja? Annie je čutila, da govori res-nico. — Vaš soprog je bil lahko ranjen nad desr.imi pijuci. Zdravnik najbrže ne dopusti, da ga prepeljejo danes nazaj v Pariz. Nahaja se pri princu de Nolles in je v dobrih rokah. Prišel sem po vaju obe, je pristavil in pogleda! gospo de Keradieu. — In Jacquesov nasprotnik? je vprašala baronica. — Ah, ta revež, težko uide smrti. Annie ni prišlo na um, da pomiluje grofa de Chastel. — Opravim se, je dela, vsedi-te se. V sobi je našla Katarino ter se ji je vrgla okoli vratu. — Ranjen je, je dela. Daruj svece Naši Gospe des Victoires, moli k tvojim svetnikom, vse, vse, samo da ne umre. Tuđi sama je v svoji nesreći postala otročja. Ne umre, je odgovorila bona s svojo občudovanja vredno ver-nostjo. Med vožnjo iz Pariza v Saint-Germain je Guy naslikal potek dvo-boia. ^ — Eden najlenših dvobojev, kar sem jih kdaj videl, je zatrjeval. Oba nasprotnika hrabra in plemenita . . . Toda Jacques je bil blazno drzen. Zares, kar igral se je s smrtjo. Čudo, da je tako ceneno opravil. Pri teli besedah je Annie za-peklo v duši. — Torej je Belgijec težko ranjen? je vprašala baronica. — Da, zadet je v jetra. Morali so ga prenesti v bolnišnico Henrika IV. Upam, da prav tako hitro okre-va kakor Jacques. Ni ravno prijetno — kakor bi rekla gospa d' Anguil-hon — je pristavil Guy smeje, imeti na vesti smrt moža, ki je vrhu te^a kavalir, zakaj vedel se je prav dobro. Svojim svedokom je izročil pismo, v katerem prosi odpuščanja in izraza svoje obžalovanje. O, mladost! kako je lahkomiselna in lepa! Čim bližje je prihajal vlak, tem nemirnejša je postajala Annie. Kako jo sprejme njen soprog? Ali jo bo sploh hotel videti? Kako rada mu bo stregla! Voz jih je pričakoval na kolodvoru. 2 njim se je pripeljal baron de Keradieu, da jih pomiri. Princ de Nolles je sprejel mlado ženo z ljubez-nivimi besedami. — Zberite vso svojo amerikansko hladnokrvnost, je dejal. Pogled na ranjenca je vedno strašen; ponavljam pa, da se nimate ničesar bati. IDaUe priiiodDjiC.) Strm 2. „SLOVENSKI NAKOU-, dne 5. junija 1915. 12 6 stev. pariškimi časnikarji ni mogel utajiti ruskih porazov pri Przemyslu ;n Stryju, opozoril pa je na zadnjo brzojavko iz Petrograda, glas >ni ka-tere stavi rusko armadno vodstvo §e sedaj polno zaupanjc na akcije on-stran Dnjestra. Vojaško časooisje se izraza nepovoljno slede slabotnosti obrambe severne strani PrzemvsJa in glede prepičle premoći iz Lvova. Umikanje Rusov in angleško časopis]e. Iz Ivangoroda poroča poročeva-lec »Timesa«: Na najbolj merodaj-nem mestu so mi rekli, da je bil nem-ški napad na ruski centrum ob Du-najcu dogodek, ki ga nobeden ni mogel pricakovati in izvedba tega pre-bitja nima sličnosti v vojni zgodovi-ni vseh časov. »Times« pravijo, go-voreč o tem dogodku: Kakor se tuđi sodi, sovražnik je imel velik uspeh. Rusi so prisiljeni k velikemu in sploš-nemu umikanju, ki se da k večjemu primerjati z angleškim umikanjem iz-pred Monsa. Veliki knez NikofaJ na dopustu. Korespondenca »Rundschau« poroča iz Kodanja: Trdovratno se vzdržuje vest, da bo nastopil veliki knez Nikolaj Nikolajevič bolniški dopust in da ga bo provizorično nado-mestil neki drug vrhovni poveljnik. V zvezi s tem pripisujejo potovanju generala Russkega v Petrograd, ki |e bil odpušćen iz sanatorija, velik pomen. Radko Dimitrijev v nemilosti. »Kambanac piše: Nasproti vsem drugim poročilom, je dejstvo, da je padel general Radko Dimitrijev zaradi poraza v Galiciji pri dvoru v nemilost in ne bo prevzel niti vodstva operacij proti Turčiji. IZ BUKOVINE. Preko Bukarešte poročajo, da vlada na bukovinski fronti mir. Nad Ćrnovice prihajajo pač sovražni le-talci. ne da bi metali bombe. Zelezni-ca ćrnovice - romunska meja pri Iskanih vozi normalno. V Crnovicah samih je videti le malo čet. »Nowa Reforma« poroča iz vo-jaških krogov, da Rusi ne morejo ćrnovic napasti, ker so vzeli mnogo svojih čet iz Bukovine. Štirideset vagonov municije uničenih. »Lokalanzeiger« poroča iz Stockhol-ma: Glasom petrogradskih poročil se je pripetila v Gačini eksplozija. Eksplozija je unicila 40 vagonov municije, ki je bila namenjena v fronto. 2upana y Brest Litovsku so zaradi suma špijonaže in zaradi političnih spletk aretirali. Vojna z Italije ITALUANI PREPODENI Z VlSlN PRI KREUZBERGU. — BOJI PRI KOBARIDU. Dunaj, 4. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: V prostoru ob tirolski me]\ ni bilo nobenih bistvenih dogodkov. — Vzhodno od sedla Kreuzberg so za-vzele naše čete dva vrha, ki so ilh bili Italifani prehodno močno zasedll. Na koroški meji traja mestoma artiljerijski boj. Na Primorskem se vrše bofl v prostoru pri Kobaridu. NEMŠKE ČETE V BOJU Z ITALUANSKIMI? Berlinski »Lokalanzeiger« javlja: Zadnjih bojev pri Lavarone na Tirolskem so se udeležrle tuđi nem-ške čete. S tem je nastopiio med Nemčijo in Italijo tuđi brez vojne napovedi faktično vojno stanje. V nasprotju s to vestjo poroča-jo iz Lugana, da stoji italijanska vlada izrecno na stališču, da se ne na-haja v vojni z Nemčijo, marveč da so med njo in nemško vlado le di-plomatični stiki prenišeni. Ako je vest beriinskega »Lokal-anz-eigerja« resnična, potem italijan-ski vladi seveda ne bo pomagalo no-beno papirnato »stališče«. Italijani prekoračili švicarsko meio. Iz Inomosta poročajo: Oddelek italijanskih alpincev je prekoračil švicarsko mejo. Alpinci so se morali vdati švicarskim stražam, ki so jih razorožile. Ruski častniki o Italiji. Dunaj, 3. juniia. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Neki ruski častnik letalec, poroč. Serg. Kustenickij, ki je bil pri poizvedovalnem poletu 26. maja od topov prisiljen, da se je spusti! na tla pri Tyszo\vnici, je pri protokoiarič-nem zaslišanju dobesedno izjavil: Vojna napoved Italije se nam je uradno sporocila. Kakor je z veseljem pozdraviti z vojaškega in poli-tičnega stališča ta dogodek, se ne obotavljam kot mož, ki drži na čast, izjaviti, da moram postopanje Italije napram Avstro-Ogrski obsojati in označiti kot sramotno podlost. Komite za državljansko mobilizacijo v Italiji Lugano, 3. junija. (Kor. urad.) Na Kapitolu je imel neki rimski komite za takozvano državljansko mobilizacijo sejo, ki jo je izrabilo mini-strstvo za teatralično ponavljanje svojih vzrokov za vojno napram manifestom cesarja Franca Jožefa in napram armadnemu povelju nadvojvode Friderika ter govorom ministr-skega predsednika Tisze in nemške-ga državnega kanelerja. Mnogo se-natorjev in poslancev je bilo naroče-nih kot poslušalci. Ministrski pred-sednik Salandra je pričel svoj dolgi, baje od odobravanja mnogokrat pre-kinjeni govor z navadndmi govorni-škrmi frazami in opornim, kakor: »Zaupanje v zma^Ot, »^ojna Italije je sveta vojna«, i. dr. Potem je bil Salandra takorekoč stvaren. Očita-nje izdaje in zahrbtnega napada je ministrski predsednik zavračal s tem, da je opozarjal na nemško načelo: »Sila kola lomi c, in da je Nem-čija na dnu morja pokopala vse dokumente in običaje mednarodnega prava; tuđi se je skliceval na Zeleno knjigo, ki kaže brezuspešnost posku-sov priti do sporazuma. Smer po-stopanja italijanske vlade je ostala pri napadu Avstro - Ogrske na Srbijo neizpremenjena, V dokaz za to je prebral Salandra brzojavko markija di San Giuliana vojvodi Avarna z dne 25. julija 1914, ki poroča o njego-vem in Salandrovem razgovoru z veleposlanikom Flotowom. Iz tega pa izhaja samo, da si pridržuje Italija, da Avstro - Ogrska z napadom na Srbijo, ki ga Italija ni v naprej odobrila, ne more siliti, da izpolni svojo pozitivno zaveznisko dolžnost z ozirom na Rusijo. Dne 27. in 28. julija je Italija, tako je pripovedoval Salandra, v Berolinu in na Dunaju vprašala glede cesije italijanskih provincij Avstro - Ogrske ter izjavila, da utegne biti brez primemih kompenzacij Italiji trozveza, nepre-klicno pretrgana. Ministrski predsednik je nato omenil, da grof Berch-told ni hotel prevzeti nobene obveznosti, da bi se odpovedal eventual-nemu zasedenju srbskega teritorija, je imenoval sarajevski umor samo pretvezo za vojno in rekel: Avstro-Ogrska in Nemčija sta mislili, da ima to opraviti z glasno, toda nekoje vi to Italijo. * Proti duhovnikom v Italiji. Dunaj, 4. junija. (Kor. urad.) Ka-koT izve »Kolnische Ztg<« iz Milana, se pritožuje katoliško italijansko ča-sopisie nad duho\'nikoim sovražnim nastoporn radikalnega časopisia. Duhovnikom se očita pozivljanje k de-zertaciji, strahopetnost pred sovraž-nikom in vohunstvo za Avstrijo. Italijanski poslanik v Luksemburgu odpotoval. Luksemburg, 3. junija. Italijanski poslanik je priporočil luksemburški vladi interese v deželi se nahaja-jočih Italijanov ter je odpotoval v Rim. (Luksemburg je sicer samostoj-na in nevtralna država, vendar so Nemci zasedli ob izbruhu vojne luksemburške železnice in jih proti pri-merni odškodnini upravljajo. Skozi deželo gre mnogo nemških transpor-tov in situacija za zastopnike Nem-cem sovražne države je v luksemburški vojvodini seveda jako nepri-jetna. Položaj italijanskega poslanika je bil skoro nekoliko podoben položaju avstrijskih in nemŠkrih v Vatikanu akreditiranih diplomatov.) Dalmatinci in vojna napoved Italije. Zader, 4. junija. (Kor. urad.) Na vojno napoved Italije je odgovorilo dalmatinsko prebivalstvo z izjavo lojalnosti, da bo sodelovalo z vsemi silami, da se z orožjem končajo aspiracije Italije v Jadranskih pokrajinah. Avstrija in Italija. (Konec.) Dasiravno bi bila morala imeti nezmernost zahtev Italije za posle-dico, da bi se pogajanja ustavila, — in pri pogledu nazaj se ne zdi izklju-čeno, da je to rimski kabinet name-raval — je bila vendar Avstro-Ogr-ska v vseh vprasanjih pripravljena, še nadalje ustrezati njenim željam in v resnici se je tuđi posrećilo, priti glede marsikaterih točk do take:-rane neveljavnosti zveze ter da končno odkloni odgovornost za vse konsekvence, ki bi mogle nastati iz tega samovoljnega odstopa Italije od zveze. Malo dni nato. dne 23. maja, je izročil kraljevsko italijanski veleposlanik na Dunaju c. in kr. vladi vojno napoved, katere nevzdržljiva in revna utemeljitev se glasi kakor priznanje slabotnosti lastnega stališča. Italijansha armada. Kratkemu obstoju Italije kot kraljevine odgovarjajoče, ima tuđi armada le kratko preteklost. Deblo ar-made je tvorila majhna, a kremeni-ta sardinska armada, ki se je leta 1849. pod vojnim ministrom generalom La Marmora razširila na mirovno stanje 35.000 mož. Sardjnski eks-pedicijski kor, 15.000 mož, se je od-Iikoval v krimski vojni v boju pri Černaju. Leta 1859. je znašala skupna moč 60.000 mož, leta 1S66. pa že štirikrat toliko. Po letu 1866. se je znižalo mirovno stanje italijanske urmade na 30.000 mož. Sele 1. 1875. se je italijanska armada zopet znatno ojačila. V novejšem času ju našla armada oporo pri celem prebivalstvu, ki je dovolilo v letnem budgetu 400 milijonov in ražen tega Še mnogo iz-♦^rednih kreditov za armado. Med posameznimi vrstami vo-jakov ima največ ugleda leta 1S94. ustanovljen kor karabinierjev re-alov, orožnikov. Ima posebno starodavno uniformo črn frak, bele pa-sove in klobuk na dva o^ia. Sestav-lia se iz inteligentnih elementov in uživa splošnr> priljublienost. Med li-nijskimi infanterijskimi polki sta zla-sti priljubljena oba grenadirska pol-ka. Najbolj priljubljeni polki med ljudstvom so bersaglieri, slični našim lovcem. Enako so v časti tuđi alpini. Pri teh so v službi zlasti prebivalci goratih krajev, ki jih izvežbajo športno in veleturistično naobraženi častniki. 78 stotnij tvoreći alpini so jako porabni pri velikih naporih in so zlast pripravni za boje v gorah in mejah. Častniški zbor se sestavlja delo-ma iz vojaških sol, aktivnih rezervnih častnikov in podčastnikov. V splošnem imajo častniki veliko stro-kovno znanje, zanimanje za armadno sestavo sosednjih držav in znajo po več jezikov govoriti. Njihovo obče-vanje z moštvom je familijarno. Po-greša se strumno, disciplinirano raz-merje naših centralnih držav. Moštvo je jako različno. Prebivalci Piemonta so trden. izboren vo-jaški materijal. Furlani in prebivalci vzhodnje Beneške so luševno zaostali. Neapolitanci. Kalabreži in ore-bivalci Puglije leni in ne-utrjeni, Sardinci zmožni a samovoljni, Sicili-janci neustrašni a brez discipline. Iz-vežbanost v streljanju in izumliivost pri službi v polju je dobra, zato pa strumnost in disciplina pri pohodib slabotna. Vojak je zelo zadovoljiv in ima v svojega predstojnika neomaj-no zaupanje. Vojaštvo je v Italiji splošno priliubljeno med ljudstvom. Italijanska vojna sila se deli v štrri armade. Poveljniki, že v miru določeni, imajo svoje uradne sede-že v Rimu, Neaplju, Veroni in Milanu. Vsaka armada obstoja iz treh do štirih korov, ene kavalerijske divizije, oddelka težke poljske artiljerije, ter ima tehnične čete, parke in zavode. Ker obstoja iz dveh armadnih infanterijskih divizii. ene divizije mobilne milice, iz drektno podrejenega bersaglierske?:a polka, enega kava-lerijskega polKa, ene^a komega ar-tiljeriiskega polka po šest baterii, dveh do treh težkih poljskih baterij, iz parkov in zavodov. Infanteriiska divizija obsega dvanajst bataljonov, en divizijski artiljerijski polk po pet baterij, eno sapersko kompanijo in en oddelek za mostove. Vojno stanje infanterijske divizije ohsega 12 do 14 bataljonov, to je 12.000 do 14.000 pušk in osem strojnih pušk, dva do tri eskadrone, to je 250 do 375 jez-decev, 30 topov in tehnično stotnijo. Stiri kavalerijske divizije, v miru samo tri, obstojajo iz dveh brigađ po dva polka in enega jahajočeRa oddelka pri baterijah in štelejo v voj-nem stanju 20 eskadronov, t. j. 2500 jezdecev, osem strojnih pušk in osem topov. Orožje je pri častnikih in višjih podčastnikih sablja in repetirna pi-štola, pri moštvu repetirna puška sistema Mannlicher, model 1S91 s 30 cm dolgim baionetom. Puška ima kaliber 6-5 mm. Vsak infanterist ima z zalogami vred 1S6 patron, vsak mož alpincev pa 406 patronov. Tren obstoja po većini iz vozov na dveh kolesih. Poljska artiljerija obstoja pri vsakem koru iz 16 baterij, to je 96 topov, skupaj torej 1152 topov kalibra 75 cm in obstojajo ti topovi iz jekla in brona. Najdaljša razdalja, na katero se lahko strelja, je 6000 do 7000 metrov. Jahajoča artiljerija šteje 4 bate-rijske oddelke po 2 bateriji po 4 topove. Ti topovi so brzostrelni. Težka poljska artiljerija šteje 2 polka s skupno 20 težkimi baterija-mi. Te baterije se v vojni podvoje, tako da odpadejo na kor 2 havbični in 1 težka topovska baterija. Kaliber havbic je 14*9 cm, težkih topov pa 12 cm. Municija je šrapnel, torpedo in minska granata. Dalekosežnost 7000 metrov, Izdelovalec topov Kruppu Gorska artiljerija obsega v se-verni Italiji 24 baterij po 6 topov. So to jekleni topovi, kalibra 7 cm. Stre-li segajo do 5000 metrov. Trdniavska artiljerija obsega 9S kompanij. V oblegovaine svrhe je doloČen 10. trdnjavski polk iz Pia-jenze. Pri oblegovalnih topovih srednje vrste je kaliber 14'9 cm, pri havrbicah 21 cm in pri možnarjih tuđi 21 cm. S temi topovi se lahko strelja na razdaljo 8200 metrov. Pri italijanski armadi obstoja že v mirnih časih mnogo prostovoljskih formacij, ki zlasti dobro služijo pri bojih v gorovju in pri poizvedova-nju. Te formacije se organiziralo iz privatnih sredstev. država jih pod-pira in aktivni častniki jih vežbaio. Prostovoljni kor Ietalcev se sele razvija. Prostovoiiski mladinski kori obscgajo približno 20 bataljonov. Napadanje se izvrši pri italijanski armadi v splošnem slično kakor pri naši. Kadar hočejo Italiiani za-vzeti kako pozicijo z bajonetnim naskokom. kličejo svoj bojni klic: ,/Savoia! Savoia!- Ce se napad po-nesreči, se vrže vse na tla in prične streljati. Avizo za ocreni je: -Fuoco!^ Ce se hoče ogenj ustaviti, se to zgodi s piščalko ali pa s poveljem: »Assate il foc!« Strojne puške se vporabljajo ve-činoma le v zvezi z infanterijskimi ali kavalerijskimi oddelki. Združe-nje več strojnih pušk k večjim jed-notam se domaja le redko. Po regle-inentu je strojna puška vporabna le na majhne distance, nekaj čez tisoč metrov. V blizini mej so skoraj vse važ-nejše ceste že podmirane. Minirani so tuđi predori, visoki brambni zidovi, prelazi in serpentine. V miru so kori razporejeni sle-dece: Prvi kor v Turinu, dru^i v Alessandriji, tretji v Milanu, četrti v Genovi, peti v \"eroni, šesti v Bolog-ni, sedmi v Anconi. osmi v Florenci, deveti v Rimu. deseti v Neapolju, enajsti v Bariju in dvanajsti v Pa-lermi. Za vse vrste vojakov je pred-pisana zelenosiva uniforma. Razlika med posameznimi vrstami čet se spozna, če ni že razvidna po obliki pokriva!, po znamerjih na Čepicah, ki st- pri častnikih vezani v zlatu ali srebru, pri rnoštvu pa napravljeni iz temnormdrc^a s»:,kna. Razlika med j*:ni pri častnikrh je razvidna na šte-vilu na čepl^-f našitih ^n^kov. Vi^ji cas^Tiiki imajo i..*? čei^'can \o en do tri znake, štabni častniki dva centimetra Široke nasirke in ene^a do tri ozke našitke, generali srebno vezenje in erc^a go tri našifke ter dobro vidne epaulete. Acljutanti imajo na ovratniku kotu podobne našitke. Znamenja za podč?stnike ^o našita na rokavih, štabni narednik ima ražen tega še epantete Hlače so brez vsakih našitkov ZastavD ima pri vseh i'>lkih v varstvu najmlajši po-ročnik. ZAPADNO BOJIŠČE. HOOGE V NEMŠKI POSESTI. — BREZU5PESNI FRANCOSKI NAPADI PRI NEUVILLE IN V PRE-TRSKEM GOZDU. Berolin, 4. junija. (Kor. urad.) Uradno poročajo dne 4. junija: Vzell smo v naskoku grad in kraj Hooge, vzhodno od Ypresa; an-gleške protinapade smo krvavo za-vrnili. Angleške četet ki so vdrle vzhodno od Givenchvja v naše pozicije, smo vrgli s težkimi izgubami zopet ven. Zasedli smo tovarno za sladkor v Souchesu. Močen sovražni napad pri Neu* vilie se je ponesrečil v našem artilje-rijskem ognju. Južno od Neuville se vrše boji moža proti možti. V Pretrskem gozdu se nam je posrećilo, zopet zavzeti najveću dei izgubljenih iarkov. Lord Kithener, poveljnik angleške armade v Flandriji? Iz Haaga poročajo: Po poročilih iz Londona, se pričakuje imenovanje lord Kichenerja za generalisima v Flandriji. London, 2. junija. (Koresp. ur.) Ob priliki rojstnega dne kralja je bil lord Kitchener imenovan za viteza reda podveznic. Angleške izgube. London, 2. junija. (Kor. urad.) Najnovejsi seznam izgub vsebuje imena 139 častnikov in 2312 mož. London, 4. junija. (Kor. urad.) Najnovejsi seznam izgub obsega 240 častnikov in 2000 mož. * DELO NEMŠKIK PODMORSKIH ČOLNOV. London, 3. junija. (Koresp. ur.) Reuterjev urad poroča:. Angleški 126. Mev. ,6LOViiNSKl NAKOU-, auc 5. junija 1915. Stran 3. parnik »Saidieh« s 3300 tonami je bil v Severnem morju torpediran. Osem mož posadke je utonilo. Ostala po-sadka se je resila. Žrtve min. Haas, 2. junija. (Koresp. urad,) »Nieuvve Conrant < porcča iz Ymui-dena: Holandski ribiški parnik »Thor« je zadel Une 27. mai.i ob neko mino in je bil poškodovan. London, 2. iunija. (Koresp. ur;-d.) Ruska ladja »Montrosa- je zadela v Severnem morju, 25 inilj od Spurn-Iieada na neko mino in se je potopila. Moštvo se je resilo. Tuđi parnik ■»Kondor« je zađe! ob mino in se je s posaclko vred potopil. * *ZEPPELINI« NAD LONDONOM. Reuter poroča: »Zeppelini« so *nrg\i na mesto 90 bomb. Mnogo po-zarov je bilo mogoče tako] pogasiti, samo pri treh požarih je bilo treba pomoći gasilcev. Nobeno javno po-slopje ni bilo poškodovano. Ubiti so bili en moški,ena ženska in en otrok, ena ženska je biia težko ranjena, si-ccr je bilo malo ljudi ranjenih. Baje so vsled zadnjih napadov »Zeppelinov« izbruhnili v Londonu prav resni protinemški izgredi, v ka-terih poteku je bilo mnogo trgovin razdejanih. Nernški zrakoplovi na Anpleškem. London, 2. junija. (Kor. urad.) »Times« piše v svojem uvoJnem članku od 1. junija: Predlagali bi. da če se ponovi zračni napad, kar se bo sigurno kmalu zgodilo, da bi se koli-kor mogoče kmalu razglasilo število mrtvih. Mnogo vznemirljivih vesti se je včeraj razširjalo po deželi. Ba-hanje o miru Londona pri napadu ne napravlja na r.as velikega vtisa, kajti velika većina prebivalcev je sele zjutraj izvedela po časopish o napadu. Tuđi trditev, da so zrakoplovi napravili le malo škodo, ne napravi na nas nobenega vtisa, saj je jasno, da so imeli dosedanji obiski nemških 7rakoplovov Ie značaj poskusa. Nemec je jako žilav in vztrajen člo-vek. Za narod kot tak bi bilo dobro, če bi ga smatrali za bolj resnega. Iz Haaga poročajo: Po poroči-lih »Dailv Telegrapha« znaša število žrtev, ki so jih povzročili nanadi mornarice in zrakoplovov na angle-ški vzhodnji obali pri liartlepoolu, Scarboroiigriu. Whithyiu, Kings Ly-iiii in ob obali Norfolka, 1473 oseb. ćrnopolte Čete na Francoskem. »Lokalanzeiger-< poroča iz Ro-sendaala: Glasom poročila iz liavra, so imeli črnopolti polki na francos-kem bojišču 14.000 mož izgub. Samo pri Ypresu so izgubili temnopolti vo-iaki 9000 mož. Silno mnogo prihaja takih raniencev v Havre. Ker teh ra-njencev ne negujeio, kakor je navada pri evropskih ranjencih. se pojavlja-io med njimi gnjusne kužne bolezni. Tuđi si ne vedo več pomoći, kam naj spravijo te ranience. Vsa mestna za-stopstva so prosila poveljništva, da naj jim prizaneso s črnimi ranjenci. Zato so postavili v Champagni barake, v katere pa sprejemaio samo lah-ko ranjene. Za težko ranjene se snloh ne brigajo. Pomagalo i im baje z »en-thanasitis« kratkomalo na oni svet. Kakor se poleg tega zatrjuie, so se baje senegalski zamorci uprli. V svareči vzgled so dali baie pol stot-nije postreliti. Pritožbe zaradi slabe hrane in slabega ravnanja so na dnevnem redu. Odkar je tuđi pri za-morcih uvedena kazen z bičem, se je baje tuđi disciplina izboljšala. (»N. Wr. Journal«.) »Eclair« piše, da so Francozi od početka vojne v eni svojih atriških kolonij nabrali 4000 zamorcev. V normalnih časih da ta kolonija na Ie-to le po 1000 mož. Francoski krediti. Pariz, 4. junija. (Koresp. urad.) Finančni minister je v zbornici pred-ložil zakonski nacrt o dovolitvi pro-vizoricnih kreditov za tretje četrt-1etje leta 1915. ki naj znašajo približno kakih 5.600 milijonov. Od začetka vojne od parlamenta votirani krediti znašajo kakih 24 miliiard. - Zelja po miru prspovedana. »Berliner Tageblatt« poroča čez Basel: Pariški list »Vie Parisienne« piše: Glavni predmet razpravljanja na Francoskem je vprašanie, koliko časa bo vojna še trajala. Guverner Grenobla je izdal razglas, v katerem pravi, da bo vsak, ki na cesti ali v javnih lokalih sproži vprašanje, kdaj jda se srne pričakovati miru, sodnij-sko zasledovan. * Protest belgijske vlade. Belgijska vlada protestira proti razpustu centralne komisije belgij-skega Rdečega križa s strani nem- &3ga gubenoatofja y Btssingu. Bei- gijska vlada zahteva sprejeti denar nazaj, ter pravi, da zasleduje belgijski Rdcči križ samo humane namene. Razpust belgijskega Rdečega križa ie baje proti inednarodneinu pravu. Belgiji. EeroHn, 1. junija. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča iz Bruslja: Belgijska vlada v Havru je naročila svojim zastopstvom v inozemstvu, da naj Belgijcem ne izdajaio več pot-nih listov v §vieo ali na Holandsko, da se ti preko teh dežel ne morejo vrniti v domovino. Belg. \lada vvari na nedvouir.cn način pred nevamo-siini, ki groze moškim, ki lili smatra-io Nemci za zmožne za rrožje. Generalni gubernator je pri prejšnjih prilikah razglasil, da se nobem-mu Belgijcu, ki se vklania nemškirn od-redbam, ni hati za svojo osebno svo-bodo. Dolžnost zglasitve za bivše Čiane belgijske vojske ima za nameti samo kontrolo. Da bi se postavili Belgijci v netnško vojsko, sploh ne more priti v poštev. Nemska vojska je narodna vojska; v njej tujci nima-jo prostora. * VFST1 IZ ANGLIJE. London, 1. iunija. (Kor. urad.) Proti listu »Times« se je javno pri-čelo tožiti na podlagi nekega pisma vpokojenega majorja Richardscna, ki ga je list priobčil in v katerem ta pravi, da je videl pri zadniem obisku na fronti, da so Francozi postavili svoje zadnje rezerve na bojno polje in da se vporablja sedaj mkide, neiz-vežbare rekrute. Državni pravdnik ie poudarjal, da je ta vest v stanu, vzbuditi pri Nemcih samozavest, pri Francozih in Angležih pa potrtost. To pismo Richardsona niora na Francoze napraviti vtis, da na An-gleškem vlada popolno mrtvilo glede vojne, ražen če se pri tem zasluži denar. London, 1. junija. (Kor. urad.) ^Dailv Chronicle- in -Manchester Guardian« se obračata proti imenovanju uniionista Cambella, ki je bil voditelj revoite v Ulstru, za lordne-ga kancelarja Irske. V anrrleškem glavnem stanu. London, 3h maja. (Kor. urad.) »Dailv Chronicle« se obrača v uvodniku proti indiskreciji časopisia glede poročil s fronte. List piše: Angleski glavni stan ohiskujejo neprestano roji ljudi, za katerih navzočnost je komaj najti voiaške opravičbe. Ne samo. da ohstoja velikanski osebni Štab, ki prekaša osebni štab franco-skih generalov, marvec prihajajo se neprestano obiskovalci. civilne ose-be in dame. To dejstvo pač ne pospe-šuie čuvania vojaške tajnosti ali voiaške zmožnosti. List priporoča. da naj se Angleži uče od Nemčije, zlasti kar se tiče organizacije. Splosna voiaška dolžnost na Angfeškein. London, 2. junija. (Kor. urad.) »Manchester Guardiaru pravi v svojem uvodnem članku: Poskus, narod pripraviti za splošno vojaško dolžnost. je v polnem teku. Sovražniki se razglašajo kot zapeljivci nareda, ker so napeli meseca iulija 1914 vse moči, da bi preprečili za An^lijo in Ev-ropo tako težko vojno. Jingotum in drugi agitatorji so vztrajali na delu, toda dežela se ne srne pustiti nnpo-diti v splošno vr.jaško dolžnost. Iz Rotterdama poroča^o: Po razglasitvi angleškega vojnega mini-strstva zr.aša stevilo za vojno sposobnih ljudi med 1S. in 40. letom v Anccliji 8,03.709 mož. Od teh sta dva milijona mož zaposlena pri izdelova-nju municije. Aiipleška kahinetna kriza. London, 3. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglasa, da bo vlada parlamentu predložila novo predlo-go, po kateri naj se tokrat ne vrše nove volitve nanovo imenovanih mini strov. Iz Schevcningena poročajo z dne 2. junija: Poročila iz Londona označineio dopust Greva kot znamenje končnega odstopa.Ohenem se na-glaša. ć:i bo njegov naslednik Luns-do\vne, ki je imel pred vojno intimne zveze -S cesarjem Viljerrnm. ki je veokrat bil na gradu Lansdowne]a kot gost. Vprašania na novo angleško ministrstvo. London, 3. junija. (Kor. urad.) »Morningpost« javlja: Macmaster je stavil v parlamentu sledeča vprašania: Katere so funkcije novega mini-strstva? Ali mu bodo izročene do-have municije tuđi za mornarico? Kdo odloča o tem. kaka municija po kvaliteti in kvantiteti se bo rabila? Ali se bo ministrom stavilo na stran strokovnjake z izkušnjami? Angleski dohodki in izdatki. London, 1. junija. (Kor. urad.) Tedenski dohodki zakladnega urada znašajo 1,813.000 funtov proti 4Q22.QPQ funtov laosko Isto. izdatki pa 18,616.000 funtov proti 2,446.000 iuntov lansko leto. AnglešSvi izvoz premoga. Aarhus, 3. junija. (Kor. urad.) Anglija je kljub protipredlogom nanovo ustavila vsak izvoz premoga na Dansko. Angfp-ka industrlia. London, ^1. maja. (Kor. urad.) Novi n.iinster Menderson je izjavil v nekern sv^ojem govoru, da če se bo industrija temeljito organizirala, bo nastala nevarnost, da bodo izbruhnili nemiri. Vlada naj prerešeta te-nicljiHi delavsko vprašanje in tuđi on bo storil vsc, da prepreci, nemire, ki bi novzročili močan zar^tanek industrije. Stavka na Ang!eškeni. Amsterdam, 2. junija. (Kor. ur.) »Hanuclsblatt« poroča iz Londona, da je stavka tramvajskih nastavljen-cev v resnici končana. Kakih .luno oseb, ki so v starosti, sposobni za vojno, ni bilo zonet nastavljenih. Uporni Indijci. London, 4. junija. (Kor. urad.) Komunike angleško - indijske vlade poroča, da so bili 4 indijski vojnki zaradi udeležbe na upornem gibanju usmrćeni. Avstra?fk3 «^*mada. »Times, piše: Minister za de-/elno bramho v A\ straliji je izjavil, da je bilo od izbruha vojne tzvežba-nih 83.000 mož za vojno službovanje. O nemški vojski. London, 2. junija. Srbiji zasigurana dobra pristanisča ter opozarjaio v ostalem na to, da se bo o teritorijalnih vprašanjih -pozneje govorilo. liemuia in itaik Spor radi petopitve »Lasitanije«. New York, 1. junija. (Kor. urad.) >Ne\vyork Press« in drugi važnejši amerikanski listi pripominjajo k \Vil-sor.ovi noti glede »Lusitaniie ;. da bi se Nemčija sama oropala glavne vrednosti svoje sedanje moči mornarice, če bi tej noti sledila. Nemško brodovje je zaprto in neporabno. Napadi s pedmorskimi čolni so edi-na oblika, s katero je nemska mornarica dosegla uspehe. Zahteva Amerike, da naj se nehaio napadi podmorskih čolnov za tak način službe, oropa Ncmčiio. če bo to za-htevo sprejela, zadnjega sledu moči m vpliva na morju. To pomeni, da se od Nemčije zahteva. da naj boj na morju sploh ustavi. Zato tuđi Nemčija nikdar ne bo ustregla našim že-liam v vprašaniu podmorskih čolnov: ali bi pa tuđi mi v enakem položaju ustregli takim zahrevam? London, 31. maja. (Kor. urad.) »Times- poročaio iz \Vashingtona: Nemska vlada je uporabila princip Brvana, da naj se v vprašanjih, ki se tičeio zunanjih zadev, potom razso-disč zrešiio vse sporne točke s konstatacijo deistev. V gotovih krogih v Washingtonu vlada mišljenje, da naša blokadna politika po mednarod-nem pravu ni popolnoma prosta ne-katerih onih pomislckov, ki so se pojavili proti politiki podmorskih čolnov. London, 1. junija. (Kor. urad.) »Dailv Telegraphv poroča iz Ne\v Yorka: Predlog nemške note Ame-riki. da naj se preišče zadeva po dej-stvih, je ravno isto postopanie, ki ga priporočajo v vseh ameriških ladij-skih pogodbah. Obonnie oa Hizozemskem. V trenotku, ko je nemska armada prekoračila belgijsko mejo, se je na Nizozemskem začela agitacija, naj se nizozemska armada pomnoži in oboroži tako da bo pripravljena za vse slučaje. Iz oficirskih krogov izvirajoča alarm - literatura je za-htevala, naj se armada pomnoži na en%milijon mož. Počasi so se začeli zavzemati za tako pripravljanje ar-made tuđi meščanski krogi in priteg-nilo jim je solidno meščansko časo-pisje. Na eni strani je bila Nizozemska strogo nsvtralna in jim uobena, y vojsko zapletenih držav ničesar ne očita, na drugi srrani pa je vse nioč-neje naraščalo zahtevanie po oboro-ževanju. Oborožcvanje je sredstvo, a za kak nainen naj služi na Nizozemskem, ni nikomur jasno. Majveč-krat se čuje mnenje, da se pripravlja Nizozemska na to, da bi pri likvidaciji sedanj vojne imela ludi ona be-sedo in da jo hoće podnreti s svojo pripravljeno armado. Zdaj je zabele-žiti le to, da se je nizozemska vlada zc izrekla za pomnožiiev annade. Nizozemci so sicer vobče aiitimilita-rističnega inišlienja, n zdi se, da se ie vzlic temu začel ta miroijubni in bogati narod vdajati iiiipcrijalistic-nim sanjam. Proti omaiovr.ževanj:i Nerncev. ' Rctterdam, 3. junija. (Kor. ur.) V uvodniku »To ne sinemo zan;ol-čati', se obrača »Nieu\ve Rotter-damsche Courant^ proti enostr:in-skenui neprijazneir.u presojanju nern-škeira naroda, ki je na Nizozemskem tako običajno, zkiMi prc ti raznim protestom radi vojnih grozot in pomanjkanja človcčnosti. ki iih zlasti >TeIe^raf: tako rad pripisuje Nem-cem. Taki protesti so naravnost z!o-činski. Treba je marvec priznati tuđi debre strani neniškegu narodu. Naj Nemčija to vojno izdubi ali dobi, na vsak način bo postala Nizozemski mirna nemska gospodarska penetracija se opasnelša kakor poprej. Zato bi bilo nepravilno, Ncnice omalova-ževati, ter se vzjriedovati nad An?rie-zi. Treba se je ozirati predvsem na dobre lastnosti ncmške^a naroda in pomisliti, kaj bodo Nemci po vojni vse storili. Politika ptica noja se ni nobene države osrečila. Nemci nišo nevarni radi svojih slabih l:istnost\ temveč radi onih lastnosti. ki jih usposobljajo, napeti svoje ogromne sile. List zaključuje: ^Pr/.imo svoj smodnik na suliem. da hranimo, če treba, svoje narodne interese z ob-oroženo silo proti vsakoirnr, knjti tako lahko r.ajbolj upamo. da se bo Nizozemsko tuđi po vojni častno imenovalo.« Električne žice ob Iielandski tneii. Iz'Kaaga poročajo, da so nemške oblasti z lepaki razglasile, da so bo-deče žice ob meji električne. Očivic1-no se godi to zato, ker zapušča se vedno mnogo mladih Pel^iicev skrivaj deželo, da vstopii'j v belgijsko vojsko. SVICA IN MIR. Bern, 2, iunija. (Kor. urad.) Zvezni predsedn.ik Motta je sprejcl v sredo deputacijo žen. ki ^o mu vro-čile utemeljitev sklepov mednarod-nega mirovnega kongresa žensk v aprilu leta 1915. Zvezni predsednik ie rekel, da sedaj se ni čas za intervencijo. Žvica bo ob pravem času rad:* pripravljena v zvezi z drugitr.i ne-vtralnimi državanii ste^^i korake za mir. ?PANI.IA IN VOJNA. Lvon, 2. junija. (Kor. urad.) »Le Progres« poroča iz Madrida: V očigled nekaternn nevtralističnim de-monstracijam v Onaniji je izjavil mi-nistrski predsednik Dato, da se bodo bodoče demonstracije vseh vrst kar najstrožje zatrle. Vlada se trudi^ da obvaruje najstrožio nevtralnost. ?pa-nija sedaj pomnožuje svojo vojsko iu jo bo se pomi^ožila, če bo to zahteval položaj. Te priprave pa nikakor ni-majo ofenzivnega znnčpja in služijo samo temu. odbiti vsak napad i^a Jpaniio, čeprav ta slučaj ni verjeten. Ministrski predsednik je dementiral vest. da se nahaiajo v ?paniii ino-zemske agenture, ki vodijo interven-cijonistično gibanje. Spansko prebivalstvo proti intervenciji. »Times poročaio iz Madrida, da je prebivalstvo demonstriralo proti intervencijski politiki Lerrouxa. AMERIKANSKI ULTIMATUM ME- HIKL London, 3. iunija. (Koresp. ur.) »Dailv Ne\vs« poročajo iz VVashing-tona: Predsednik \Vilson se je obrnil s pozivom na strankarske voditelje v Mehiki. Ta poziv je neke vrste ultimatum, ki iziavlia, da mora držav-ljanska vojna takoj prenehati, sicer bodo Zedinjene države posegle vmes, da napravijo konec revoluciji. V vojnem in mornariškem oddelku je opažati živejša delavnost. Delajo se priprave za korake, ki bi jih sma-tral predsednik za potrebne. Kitajska in Zedinjene države. Petrograd, 2. junija. (Kor. urad.) »Rječ« poroča iz Tokija: Angleška vlada je pozvala japonsko vlado k skupnim korakom, da izpodrineta avstro - ogrsko in nemško trgovino s Kitajske. Zatrjuje se, da zahtevajo Zedinjene države od Kitajske, fete j>ravicef ki iih ima fej^n&ka, y^' Stran 4. .SLOVENSKI NARODV dne 5. junija 1915. 126. štev. Dnevne vesti. — Avdijence ogrsklh opozicijo-nalnlh voditefjev. Te dni je sprejel cesar voditelje ogrske opozicije gro-fe Andrassvja, Apponyija in Zichva v posebnih avdijencah. Imenovani politiki so zaprosili za avdijence, da razložijo vladarje svoje mnenje o ne-katerih političnih vpraanjih. »o ka-terih z ozirom na razmere nišo hoteli javno (v državnem zboru) govoriti.« Kakor so poročali ogrski listi, je šio predvsem za vprašanje koalicij-skega ministrstva. Kakor pravi sedaj opozicijonalni »Magvarorszag«, organ grofa Karolvija, je smatrati idejo koalicijskega kabineta za pokopano, ker so zahtevali opozicijonalci iz-ločitev grofa Tisze iz koalicijske kombinacije. — Slavitev pade? Przemvsla. Na Dunaju so naznanile padec Przemvsla posebne izdaje, ki so izzvale veliko radost. V mestu so razobesili zastave. Zvečer se je vršila vojaška bakljada. Na raznih trgih so prepe-vali patriotične pesmi. Višek je na-vdušenje doseglo pred palačo vojne-ga ministrstva, s katerega so prvič visele avstrijske, ogrske, nemške in turske zastave. Vojni minister vitez Krobatin je stopil na balkon in se za-hvaljeval za ovacije. Tuđi nadvojvo-dinji Blanki je množica prirejala ovacije. Okna v ulicah, kjer se je pomi-kal sprevod. so bila razsvetljcna in gosto zasedena. — Iz Sarajeva poro-čajo. da vlada zaradi zavzetja Prze-mysla v mestu velika radost. Raz-obešene so zastave. Zvečer se je vršila bakljada. — Slavitev padca Przemvsia na Dunaju. Celorno časopise izraza živahno veselje in globoko zadošče-nje nad zopetnim zavzetjem Prze-mysla. Poleg strategične važnosti se temu uspehu pripisuje tuđi moralič-na važnost, kajti to dejstvo povzdi-guje samozavest zavezniških centralnih držav in zaupanje v končno zmago. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjo- 2. razreda so dobili: korporala 97. pešpol-ka Josip Č o r š i č in Peter Kazin, lovec 20. lovskega bataljona Anton M e z, n a r i č in kanonir 15. težke Jiavbične divizije Franc 2 i t n i k. Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila infanterista 47. črnovojniškega bataljona Franc Arnet in Blaž Janoškovec. — Hraber slovenski vojak. Četo-vodja pri 20. lovskem bataljonu Franc Sirmšek. doma blizu Konjic na Spodnjem Štajerskem, je bil že v jeseni odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. Pozneje je prišel njegov bataljon v iako kritičen položaj. Strmšek se je prostovoljno cglasil za poizvedovalca. Celih pet UT se je plazil okrog sovražnika, da je vse dognal in je bil bataljon vsleđ njegovih poizvedb obvarovan. — Naši fantje v ognju ... Tu podajamo po poročilu zdravnika g. dr. J. Demšarja seznam padlih. težko ranjenih in pogrešanih lovcev 7. lovskega bataljona 3. stotnije, pri po- nočnem boju pri K.......Za štiri ie gotovo, da so padli; od potresanih pa se ne ve, koliko jih je padlo, koliko prišlo v vjetništvo (ranjenih in zdravih); splošno je mflenje, da jih je većina padla, ker sta bila nasprot-nika skrajno razljučena. Sorodniki bodo pač morali počakati obvestil iz Rusije. — P a d 1 i s o: podlovec Ja-količ Franc, 2elezniki. strel v prsi in sence; lovec Turk Josip, doma ? strel v prsi: črnovojnik Rink. Se-brelje, Tolmin, strel v prsi; lovec Perne Anton, Preddvor, Kranj, strei v glavo. — Težko inlahko ranjenih je bilo 24, med temi prav težko: lovec Selan Josip, rojen 1894, strel v trebuh; lovec Boznik Josip, roj. 1891, strel v trebuh; Škulj Alojzij, roj. 1889, strel skozi glavo; p. v. Kocjan Ivan, rana raztrganina v Ieva pleča. — PogreŠani: četo-vodja Klemenčič Franc, podlovec Zemljič Franc, patr. vodja Logar Ni-kolaj, patr. vodja Schweiger Josip, lovci: Curk Ivan, Gregorič Ignacij, Gruden Ivan, Hrastnik Karei, Janež Edvard. Kumar Franc, Peterka Dominik, Ramovš Ivan, Šuštar Ivan, Stare Andrej, Legorič Martin. Po-vrrk Andrej, Povšin Vaientin, Simčič Ludvik, Sodlar Ivan, Simončič Ivan, Skarabol Franc, Šesler Robert, Ško-fic Blaž. Tomažin Alojzij, Zupančič Josip, Žagar Franc, Šorli Filip, Slab-šek Ivan, Škubic Franc, Stele Matej, Malovrh Pavel, Zupančič Martin, Bučar Franc, Bučinel Franc, Der-novšek Miha, Franko Anton, Ivančič Ivan, Križraanič Franc, Lora Alojzij, Logar Ivan, Markovič Antoti, Nanut Josip, Leštar Rihard, Štale Josip, Sa-dar Josip, Verbič Seb., Suhadolnik Jakob, Makše Josip, Geltar Karei, Smole Franc, Bratina Anton, Jež A!., Rabrč Blaž, Lazar Josip, Pintar Miha, Božič Ivan, Kovačič Franc, Pe-ternelj Anton, Hoge Rudolf, Savle Franc, Bedenk Anton, Dime Franc, Ctebcjjak Eranc, Ceota Ivan. Onido- vec Alojzij, Kranjc Josip, Kralj Aloi-zij, Kastelic Franc, Kreše Lovrenc, Mamec Leopold, Močnik Franc, Pu-gelj Josip, Planinšek Martin, Račič Miha, Strniša Ivan, Sluga Anton, Strmole Ignacij, Čižar Anton, Me-stek Josip. — Przemvslski vjetniki. V drugi polovici meseca aprila so Rusi vse avstrijske vojne vjetnike, kar so jih svoj čas dobili v Przemvslu, odpra-vili na Rusko. — Naborjet. Naravno je, da bo italijanska armada poskušala zavze-ti utrdbo Naborjeta, ki zapira pot iz Pontablja. Ta utrdba se je pripravila na to s slavnostjo, ki se je vršila dne I/, maja v spomin na občudovanja vredno hrabrost, s katero je avstrij-ska armada 1. 1S(»9. branila Naborjet proti Francozom. — Banka »Slavija« je podpisala drugega vojnega posojila 1,035.000 kron. S prvim vojnim posojilom skupa] je podpisala 3,285.000 K. — PremeŠčeni uradi. Poleg tr-z.'skc^a namestnistva uradujeta .i~ di tržaško policijsko predsedništvo in goriško okrajno glavarstvo v Postojni. Primorsko finančno ravnateljstvo uraduje sedai v Ljubljani. — Prepovedane slovenske čitanke. Hrvatski listi poročajo, da je naučno ministrstvo prepovedalo na-daljne rabi dosedanjih aprobiranih slovenskih čitank za srednje sole. Profesorji bodo prihodnje šolsko leto predavali o slovenski literaturi na podlagi cenzuriranih skript, ki jih morajo sestaviti preko počitnic. — »Naša Sloga«, zaslužna bra-niteljica našega istrskega naroda, je po 451etih prenehala izhajati. Dr. La-ginja jo je moral ustaviti, ker je zmanjkalo stavcev in radi posebnih prilik, ki vladajo v Pulju. V zadnji številki pravi: Težko nam je prekinuti izlaženje narodne »Naše Sloge« ali tvrdo vjerujemo u Bogu i vječnu pravdu, naj ne će proći dugo, te će »Naša Sloga« opet probujati novim životom i navijestiti našemu narodu pobjedu pravde. — »Mir«, glasilo koroških Slo-vencev, se je preselil zopet v Celovec, kj'er ga tiska Mohorjeva tiskar-na. Zadnja leta so ga tiskali v ljubljanski Katoliški tiskarni. — Fantje na nabora. V sedanji vojni smo imeli mnogokrat prilik :> opazovati fante, ki so prišli na na-bor. Ne mislimo govoriti o tistih, ki se s pijaco pripravlfaio za vojno, dasi se človeku kar milo stori. če vidi v tako resnih in težkih časih toliko pi-ianosti. A zapazilo se je še pri vsa-kem naboru, da naši fantje ne znajo več peti. Naši pesniki in skladatelji si ne morejo očitati, da so kdaj zapustili oh!ake in zacrrešili kako pe-sem in skladbo, ki bi bila prodrla v narod. Zadnjič enkrat smo slišali v Ljubljani prepevati madžarske vojake. Noben človek jih ni razumel, a v njihovih pesmih je bilo toliko ognjevitosti, toliko bojnesra duha, da je ostrmel vsak, kdor jih je slišal. In r>eli so ubrano in lepo. Tuđi smo pred nekaj časom v praškem »Času« čitali slovaško nesem, ki je bila zložena med sedanjo vojno, pesem, ki je na vsakejja bralca napravila največji vtis. Naši fantje takih pesmi nimajo. A sploh slišimo iz njihovih ust malo-kdaj ubrano petie, ampak se navađ-no le derejo. Se narodnih pesmi menda ne znajo več, ne besedila, ne napeva. Navadno tulijo tisto piian-sko: »Pa mi jo žingamo, pa mi jo žagamo...« ali pa vzdihujejo: »Oj ta soldaški boben ...« Edino. kar se še včasih sliši dobro zapeto, je hrvaška »Lepa naša domovina« in češka »Hej Slovani!« Pa če že nimamo umetnih pesmi in skladb, ki bi bile postale last naroda — kako da naši fantje še narodnih pesmi ne znajo več in ne poznajo več dobrih nape-vov? Kai se na deželi petle že nič več ne goji? — Iz seje magistratnega gremija dne 4. junija 1915. Marjeti Gorju-p'o v i se je dovolilo prenos nienega gostilničarskega obrta iz hiše št. 2 v hišo št. 18 na Breeu: Mariji Oer-Č a r j e v i pa iz hiše št. 18 na Brecru v hišo št. 55 na Polianski cesti: Vik-toriu Q a r t n e r j u se je dovolilo točiti v niegovi slaŠčičarni sodavico, pokalice in dru^e brezalkoholne pi-i'ače. (Preie je srne! ponuiati gostom le ledeno kavo in čokolado.) Mariji Presingerjevi. dosedanii zakupnici gostilničarske koncesije Ivane Jegličeve v hiši št. 1 Pred Škofijo, se je podeHVo lastna koncesijo v istih prostorih pod pogoiem. da Jegličeva svojo koncesijo odloži. Po naročilu c. kr. deželne vlade bo razpisal mestrri magi-strat v obrtnih nrostorih tovamarja Karla P o 11 a -ka na Ounaisici cesti komisijo, ker so pritožbe, da tam spravljene kože preveč smrde. Pri patriot-skem nabiranju vojnih k^o-vin so nabrali dilaki 1. državne crfmnariie 2074 ker. difaki nem. drž. gimnaziie pa 597 kg kovin. Vsem girrrnazirskim slugam, ki so kovine odbinrii, zkgafi x zabole in zabole odpravljali, je dovolil magistratni gremij nagrado po 5 K na dan. Je-rici Bevćevi se je dovolilo napraviti v njeni hiši št. 120 v Spodnji Šiški iz treh sob eno ter v to svrho podreti dve steni. iosipu B e r g -m a n n u se je dovolilo postaviti ob njegovem posestvu na Poljanski cesti šf. 87 provizorično ograjo na be-tonskem podstavku, obenem se mu pa naročilo, da mora napraviti ob vsej dolžini te ograje jarek, tako, da se deževnica ne bo odtekala na svet njegovega soseda Jerneja Hlebša. Mariji Frankovi se je dovolilo postaviti na Koslerjevem svetu ob Celovški cesti v Spodnji Siški provizorično leseno barako za trafiko. Leonu Pogačniku, ki namerava prenesti svojo kavarno s Starega trga v svojo hišo št. 6 v Florijanski ulici, se je dovolilo v tej hiši napraviti klosete z vodnim iznjakovanjem in nov pisoar. Franu P i s e k u se je dovolilo vporahljati njegovo na novo zgraieno hišo na Zavrteh v Vod-rnotu, če izda reverz glede pešpoti in ograje. Amaliji /tergavovi se je dovolilo zgraditi na oglju Blei-vveisove ceste in Marmontove ulice enonadstropno vilo. Vera pleni. V a 1 e n t n v a bo dala svojo hišo št. 10 v Franciškanski ulici nekoliko predelati, ker bo otvori! Albert Der-ganc tam brivnico. Ker pa hiša leži izven stavbne Crte, se bo morala za se in za svoje pravne naslednike zavezati, da bodo pri eventualnem od-kupu hiše v namene regulacije zahtevali samo povračilo sedanje vred-nosti hiše, hrez ozira na to predela-vo. Macristratni gremij ji je dovoll položiti navaden reverz, ne vknii-ženega, kar se ji ie dovolilo tuđi pri neki prejšnji predelavi hiše v letu 1009. P r e h i v a 1 c i h i š š t. 42 do 55 na Karolinški zemlji vporabliajo vodo iz iarka »Volaria % ki izvira v Iški Inki kot studenčnica, za pitno vodo. Ker ie pa jarek trava tako zarasla, da voda zaostaja in postaja gorka in nepitna, je dovolil ma-gistratni gremij kredit do PO K. da se ho travo pokosilo in okoh* 2000 m dolgi jarek iztrebilo. Danilu Cerariti se je spreerledr^n ohčinsko takso za predstave Malegn gledališca ir mu dovolilo, da sme imeti tuđi sedai. ko ni sezona, postavljen orier v Mestnem domu. Pozivu mestneea magistrata, naf prinašajo Ijudfe r j a v e h r o š č e v mestno \Ttnari-io, kicr bodo dobivali r>o 12 v za 1 ker hroščev. se ni odzvala nohena ose-ha. Ker je že nekoliko dni telefonski promet za zasebne stranke zaprt, je sklenil magistratni gremii. da bo na pristojnem mestu Dosredoval. da bi se dovolilo zasebnim strankam klicati vsaj c. kr. nolicijo, reševalno postajo in vse ljubljanske bolnice, ter da bi o uspehu poročal v časopisju. — Osebna vest. Ravnatelj državne obrtne sole v Liubljani. vladni svetnik g. Ivan Su b i c. je pomak-njen v 6. Činovni razred. — Stotnik Franc Rus t. Danes dopoldne je umri v Leonišču stotnik 27. domobranskecra r>olka Franc R u s na posledicah težke operacije. k?tere njegovo izmučeno srce ni mo?lo prenesti. V nnjlepši možki dobi je preminul mož, ki je bil pravi vzor slovenskeea častntka. Niesrovi voja'ki so ljubili »svojega gospoda štetnika« z vdano hvaležnostjo za vso lludomilost. katero je izkazoval ^vsafcemu izmed svojih podložnih. Skrben in strog v izvrsevaniu po-verjene mu službe, ie bil pokojni za-eno svojim fantom pravi oče. To-variši so ga spoštovali kot ^zlato dušo«, slovenska družba ga je čisla-la kot luihezniivep-a. plemenitoga človeka. Pokojni je bil iz znane narodne Rusove rodbine iz Grosnplia, od tam je tuđi njegova gospa sopro-ea. roj. Valcntinčiceva. Zapustivši litibb'eno ženo in nedoletnega sina. ic odsel stotnik Rus po izbruhu vojne na južno boiišče. Tnm si je v naporni požrtvovnini službi nakopal bole-zen. ki ie r>ovzmči1a nicgovo prerano smrt. Stotnik Rus je umri še le 48 let star. Pogreb se vrši v pone-deliek popnldne ob 3. uri iz deželne bolnice. Plemenitemu možu Časten spomin! — Mestni dekliški lice! v Liub-Ifani. Ker so se šolski prostori v Narodnem domu odstopili voiašt\ru, se je dne 26. maja na tem zavodu po-uk končal in 29. maia razdelila iz-pričevala. Tz klasifikacije posname-mo, da je stel zavnd koncem šolske-ga leta 1914'15 2°8 ja\Tiih učenk in 2 privatistiki. 20 manj neeo koncem šolskega leta 1913/14. Od teh ima 2\^r odliko, 21/?cc je neizprašanih, druge so ^no^obne. da vstopijo v na-slednji višji razred. Pod predsed-stvom vlad. svetn. in c. kr. gimnazij-skega ravnateTia v n.. g. dr. Fr. De-tele. so se vršiH zre'ostni i>riti dne 31. maja, 1. funita, 2. junija in 4. junija. Izpit je delalo 40 učenk z na-slednjhn uspehom: Za zrele z od-liko ie proglašenih 12 maturantk, soglasno 19 maturantk in z ve-činogiasov9. — Izmed učiteljev je padtif nri \Volezi Dolni profesor Josip B e r c e, profesoria dr. Rudolf Mole in dr. Janko r)"etnar sta mobilizirana od 1. avgusta 1. I., dr. Pavel P e s t o t n i k pa od 26. maja t. 1. — Kdaj se prične prihodnje šol-sko leto se bode objavilo po časo-pisih. — Zagonetna smrt. Z ozirom na našo tozadevno notieo v včerajšnjum listu nam je nekdo prinesel danes dopoldne listek, ki se glasi v prestavi: Krivic samo s puško na kapico ob-streljen na ključnici. Rana malen-kostna, kar vam s tem sporoeam v pomiritev. Z naiboljšim pozdravom Schneider, stotnik. — Ta brzojavka je dospela ba|e od kornera noveljni-štva, ter jo je ornenjeni stotnik, ki biva tu v Ljubljani, sporočil prizade-tim. — »Zagoneten slučaj«. Pod tem naslovom priobCcno notico je treba popraviti v tem zmislu, da se dotični slučaj ni primeril v salczijanskcm vzgojevališču na Rakovniku, ampak v deželnem vzgojevališču v prisilni delavnici. — Radi ponovnega zvišanja piv-nih cen grozijo solnograški gostil-ničarji uvesti bojkot piva. Solno-graški gostilničarji so na pivovarne posebno hudi. Že o Veliki noči so namreč le-te podražile pivo za 5 K S0 vin. pri hektolitru, gostilničarji so takrat »zaokrožili« to svoto pri drob-ni prodaji na 8 K in državno pravd-ništvo jih je prijelo zaradi — ćraže-nja. Razprava se vrši te dni. — Vojaške dobave. Vojno ministrstvo je že v pozni jeseni leta 1914. izdalo naredbo, objavljeno v dnevni-kih z dne 28. novembra 1914, da ie namreč pri bodočih oddajah večiih naročil za arrnado na tvrdke in pod-jetja v kraliestvih in đeželah, zasto-panih v državnem zboru, ponudni-kom naložiti strogo obveznost, obdr-žati si navadno število svojih usluž-bencev in tim tuđi ne ^nizati njihove plače, ker bi ne bili sicer samo od na-daljnih naročil izključeni, ampak bi se lahko tuđi že oddana naročila stornirala. V zadnjih mesecih pa je bilo slišati ponovne pritožbe iz kro-gov zasebnih uslužbencev, da se namreč mnogo večiih tvrdk, ki so pri dobavah vojnih potrebščin neposredno ali posredno udeležene, za ome-njene naredbe ne briga dosti in da so zmanjšale število uslužhence-v. ozi-roma jim znižaJe plačo. Tako posto-panje se mora v danili razmerah označiti kot kršenje najnavdnej. so-cialnih dolžnosti. Vsled tega je c. kr. ministrstvo za notranje stvari vse politične deželne oblasti na ta pojav opozorilo in jim narocilo ga po moči zatreti. V ta namen je bilo zaukaza-no vsem političnim ekrainim obla-stem (okrajnim glavarstvom, magistratom mest z lastnim statutom), da. naj v zvezi z vsemi organi, ki prideio v postev. z vsemi sredstvi deluieio na to. da se imenovana ministrski naredba kar nainatančneje izpolnuie. V slučaju, da bi ostal tak vpliv brez-uspešen. naj se pritožbe prizadetih zasebnih uslužbencev. ki naj se priia-vijo pri okrajnih oblastvih, po dovršeni preiskavi predlože miriistrstvu za notranje stvari, da dobi isto raz-pregled dotičnih tvrdk. — Mestna zastavljjalnica IJubllan- ska naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba in sicer dne 10. junija 1915 za v febru-arju in marcu 1914 zastavljenih dra-gocenosti, dne 11. junija 1915 pa za v aprilu in maju 1914 zastavljenih efektov (blaga, perila. strojev, koles itd.). vršeći se vsak dan od S. ure do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja. da na dan dražbe ni mogo-ča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le naikasneje zadnli dan za stranke pred dražbo. Alkohol... Ivan Feldin. Ivan Arjan in Ivan Pilko so prišli 25. maja po naboru v Celju v Vojnik. Tam so popivali po različnih gostilnah in se končno med seboj sprli. Najprej so se klofutali, naposled pa je Feldin za-grabil nož in je svoja tovariša smrt-nonevarno poskodoval. Umri je v Celovcu bivši mestni blagajnik velikovški in deželni no-slanec Jožef Horner. star 77 let. Svoj čas je bil župan v Orebinju. Obsojen podpolkovnik. »Zeitc poroča iz Gradca: Tukajšnje voino sodišče je obsodilo bivšega poveljni-ka nadomestnega kadra ulanskega polka št. 8 v Stanislavn podnolkov-nika viteza Rutko\vskega radi trpin-čenja voiakov in poneverjenja na tri leta težke ječe. na degradacijo za stražmojstra in na izgubo plemstva. Podnolkovnikov stražmojster Se-menko je bil istočasno obsojen na eno leto ječe in na degradacijo za ulana. Jugoslovanska akademija v Zagrebu. Na mesto umrlega profesorja T. Smiči'klasa je izvoljen za pred-sednika jugoslovanske akademiie profesor dr. Točno Maretić, Senzacijonalna aretacija. Hrvatske »Novine« poročajo, da so are-tirali v Brodu na Savi znanega prvaka pravaške frakcije, ki se zbira okoli »Hrvatske«, drja. Elcgovića, ki je bil svoj čas tuđi poslanec na hr-vatskem saboru. 7. njim vred so za-prli tuđi brodskega načelnika Ben-čcvića in magistratnejia uradnika Kerdića — vse tri na zahtevo voja-ških oblasti. Gre naibrž za goljutije pri voiaških dobavah, neka druga verzija hoče vedeti, da gre za špiio-nažo. Hrvatska zastava ra Reki. »Novosti« z dne -. jun. poročajo iz Re-ke: Te dni so se vršili v Sušaku pri Reki nabori 1S- in 43- do 501etnih. Ob tej priliki so prišli iz Crkvenice nahorniki v Rcko. Imeli so seboj hrvaško zasta\*o. Na korzu jih ie pri-čakoval oddelek reskih stražnikov, ki so, ko so dobili oiačenja, z golimi sabljami napadli nabornike ter jim odvzc-Ii hrvaško zasiavo. Ljudstvo pa se je zavzelo za nabornike in je pred magistratom burno zahtevalo, da senabornikom zopet izroči hrva-ška zastava. To se je tuđi po enoin-polurnem pogajanju zgodilo. Ko so naborniki zopet imeli sv^ojo zastavo, so se prepevajoč narodne pesmi podali na Sušak. Reski magistrat je ba-je bil izdal odredbo, s katero se pre-poveduje v mestu nošenje hrvaških zristav in trakov, petie narodnih pes-mi in vporabljanje c^odb. Pripomniti se še mora, da je bil izdan manifest cesarja in kralja ob izbruhu vojne z ItaJiio samo v ogrskem in italijan-skem jeziku, čeprav je, kakor znano pretežna većina reškega prebival-stva hrvaška. Sele 29. maja je izšel ta manifest na Reki tuđi v hrvaškem jeziku. K temu priporninja zagreb-ška oficiiozna »Hrvaška korespon-denca«: O do^odku na Reki se je po-ročalo tuđi banu baronu Skerleczu, ki se je živahno zanimal za ta dogo-dek. Konstatiralo se je, da se je ta obžalovanja vreden dogodek s hrvaško zastavo res zgodil. Banu pa se je obenem tuđi poročajo, da so oblasti na Reki odredile potrebne poiz-vedbe in da se bodo izdale primerne nove oJredbe. — »Obzor« poroča, da je reski magistrat izdal odredbo, da se morajo oni naborniki. ki se podajo v Sušak, zadržati na reskih ulicah tiho, ne smejo iti v skupinah po glavnih reskih ulicah, ne peti ali klicati ter morajo hoditi le po stranskih ulicah. Kdor se poda v pristanišče, mora hoditi ob obali. Ali bo ostalo pri te] naredbi ali ne, se mora skoraj pokazati. Profesor Cviiić ni umri. Nedavno se je poročalc (kar smo tuđi mi za-beležili). da je umri v Belgradu znani geograf profesor Cviiić. Zagreb-ški »Pokret« je dobil sedaj iz Pariza vest, da se nahaja profesor Cvijić živ in zdrav v franeoski prestolici. »Njegova zadnja ura«, se zove današnja drama z Ebbo Thomsen in Robert Pinesenom. Ta slika je polna zanimivih karakterističnih posamez-nosti. Ražen te drame aktuelni Me-strov teden in pa sijnjna veseloigra v treh dejanjih »Ukrotitev upornih« z Ritto Sacchetto v glavni vlogi. Ta spored ie samo še jutri v nedeljo in pojutrišniem v ponedeljek. Izgubljene stvari v času od 17. do 31. maja, naznanjene pri policiji: 2 listnici z bankovci za 60 K, žepni robec z vsebino 22 K, 130 do 150 K v barkovcih. torbica s 34 K, torbica za spise z različnimi malenkostmi, rdečkasta denarnica s 14 K, zlata za-ponka z briljantom, 3 bankovci po 2 K, denarnica z 1 K 70 v, crna denarnica s 130 K, najhen rjav pes, rjava torbica z dragulji, 4 bankovci po 100 K. dvekolesni voziček z znamenjem J. J„ crna denarnica z zla-tim poročnim prstanom. briljant bankovec za 2 K. zlata zaponka, denarnica z 12 K, denarnica s 14 K, denarnica s 3 K. denarnica s 26 K in srebrna doza za svalčice z mono-gramom A. G. — Najdene stvari v času od 17. do 31. maja t. 1„ ki se dobe pri c. kr. policijskem ravnateljstvu: 5 bankovcev po 2 K, 2 ban-kovca po 10 K. zlat poročni prstan, rjava denarnica z 18 K, držalo iz kovine, pisalno orodje s torbico, belo pokrivalo za otroški voziček, bankovec za 2 K, toplomer. molitvena knjiga (Sveta ura), dežnik, rjava denarnica s 24 K. zlat prstan z zelenim kamnom. stara denarnica s 3 K. nova de^ka za likanje, zastavna listka št. 1230 in 214, bankovec za 2 K, crna listnica z voznim listkom »Josip Valič«. majhna železna kasa in za-varovalna poHca na ime Rud. Sever. Dežnik je bil v sredo zvečer po-z'abljen na klopi v glavnem Tivol-skem drevoredu poleg parka. Naj-ditelj naj ga odda proti nagradi v upravništvu >Slov. Naroda«. V vojaško službovanje vpokli-cana družabnika tvrdke J. Ciuha, Pred traričo, vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začas-no zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zop^etne otv >ritVA 124. štev. .SLOVtNSKl NAHOD' dne 2. junija 1915 Stran 5. Književnost. — Za vojno proti Italiji so dobri ?einijevidi posebno važni za vsake-ga. kdor hoče pozorno slediti do-^oćkom na bcjisčih. Opozarjamo tore] na dva nova zeinljevida. ki iih je izJal kartografični zavoj C Frevta« in Berndt na Dunaju, VI! • Schotten-fcldgasse 6?, in ki ustrzv^ta vsem -^trebam. Eden teli zornije vi Jov kaže vse pokrajine ob avstro-itali-\mcki meji (obseg: Miian-Inomost-Liubljana - Lošinj), drugi zcmljevii pa nam kaže vso avstrLsko obal s sosedstvom (obal od Trsia do Bara, vso Bosno, velik del Hrvatske in ita-lijansko obrežje pri Ankoni. Vsak teh zemljcvidov velja I K M) v, s pošto deset vinarjev več. ludi je v isti založbi izšel zemljevid vseh de-žela, ki leže ob Sredozeinskem inor-w. Kakor sploh vsi zcmljevidi, izdaci od imenovane tvrdke. tako so tuđi -i novi zemljevidi lično in natancno izvršeni. im ' ■' ™ ' - ' — ■ ■ ■ i ■ ■ ■ i Rtizne sfuarl. * Francoske igraće. V Parizu se ;c otvorila koncem minule^a leta rrva razstava francoskih igrač, ki :uj nadomeste igrače, ki so do sedaj r-rihajale iz Nemčije. * Bolezni v srbski annađi. Stockholmski listi poročajo, da se ■:ahaia v srbski armadi okrog 37.000 bolnikov, med njimi S000 tak ih, ki so oboleli na legarju. * Ženske kozakinje. Koncem morila so poročali ruski listi, da je vstopilo 12 žensk med kozake. Baie ::m uniforma jako dobro pristoja. Ka-':o bodo te kozakinje vporabljali, se ni znano. m * Pobegli ruski vjetnim. Iz Szentesa na Ogrskem poročajo: Tu-kajsnia policija je aretirala dva Rusa, ki sta že 19. maja ušla iz vjetniškc^a tabora v Oerkenvju. Vjetnika sta se Tioic!a čez Romunsko podati nazaj v Rušilo. . * Stavka radarjev na Span- rkem. Po poročilih iz Madrida so stopili vsi rudarji ćele Asturije s 1. 5u-Trijem v stavko. Ta stavka bo po-\ Mračila veliko škodo, ker bo imela v mnogih španskih tvornicah za po--ledico zaprtje tvornic, ker primanj-kuje surovin. * Opn mesto žganja. »Frkf. Ztg.« niše, da se ic v Sibiriji vsled prepo-vedi prodaje žganja silno razširilo živanie opija. Veliko število ljudi se idaja kajenju opija. Oblasti so odre-!!Ie ^bširne preiskave, pri čemer se e našlo večje množine opija in toza-ievne korespondence. Mnogo oseb je bilo aretiranih. t Dva prcstovotfca iz cesarske hlše. 201etni nadvojvoda Rainer in ISletni nadvojvoda Leopold, oba sinova nadvojvode Leopolda Salva-torja, sta se povodom vršečega se prebiranja lSletnih, od katerega sta seveda kot člana cesarske hiše oprošćena. prostovoljno priglasila k artiljeriji. * Angleška fcabinetna kriza. Iz Ženeve poročaio: »Journal.- prinaša razkritja zaradi londonske kabinetne krize. Opozicija kar najstrožje napa-Ja Chu.rchilla, Asouitha i • " e-nerja. Kitchener je narnenoma daial prednost šrapnelom pred eksploziv-nimi bombami, vsled česar je morala angleška artiljerija večkrat po vec ur v najhujšem ognju molčati. Tuđi Asquitha napadajo. Nedavno tega je rekel, da je delo tovara izvrstno, malo preie pa je dobi!odFrenchapismo, v katerem ga general nujno prosi za municijo. Splošna vojaška dolž-nost je še v veliki oddaljenosti. * Obsojene belgijske žene. Kakor smo že poročali, je bila soproga belgijskega justicnega ministra Car-ton de Wiarta zaradi nedovoljene korespondence z njenim soprogom ter zaradi sličnih deliktov obsojena na 3 mesece, 13 dni ječe. Sedaj pa je 16-letna grofica Jonge d' Ardey v [Jruslju na nekem boulevardu kar najnesramneje razžalila nekega nem-skega častnika. Pri tem je rabila izraze, ki kažejo njeno pomanjkanje vzgoje in takta ter je bila obsojena na 3 mesece ječe. Tuđi stara mati grofice, ki se je aktivno udeleževala -azžalitve, je bila istotako obsojena na ječo. Menda bodo te kazni služile belgijskim ženam v svarilo. * Delavsko gibanje na Angle-kem. Iz Kodanja poročajo: Da se džge delavce v izdelovanju vojne-;a materijala in to delo pospeši, je sklenila gospa Asquith, da bo sama vstopila v neko miiiiicijsko tovarno kot delavka. Kot oopolnoma priprosta delavka bo v vsak i v*?.iki mum-cijski tovarni v severni Angliji dela-la po en teden. Najsrditejši sovražni-ki pa so tovarnarji. ki hočejo imeti svoje delavce, ker *e sedaj najugod-neiša prilika, da se odvzame Nem-cem izvozni trg. -- \z Kodanja poročaio: Po poročilih lista »Berlingske Tidende« iz l-ondona je tamkaj »za-časni« odstop Oreva precej presene-til, ker je v Londonu znano, da je njegova očesna boiczen že /davr.aj ozdrnvliena. Veliko pozornost vzbu-ja tndi dejstvo, ia. ni bil Imenovan na njegovo mesto, kakor se je razglaša-lo, Asquith, marvci da se je ta moral umakniti lord'i Crevve. Najnovejša porodila. Grof Apponvi pri cesarju. Dunaj, 4. junija. (Kor. urad.) Ces:;r ie sprejel grofa Apponyja v avdijenci. Izmena intemirancev med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Budimpešta, 4. junija. (Kor. ur.) Izmera interniranih moskih pod 18 in nad 50 leti ter žen in otrok se je med Avstro-Ogrsko in Srbijo pri-čela. Štirizveza in Bolgarska. Iz Sofije poročajo, da so prišli v soboto zvečer po dolgem skupnem razgovoru na francoskem poslani-št\"ii zastopniki Anglije, Rusije. Francoske in Italije istočasno k bolgar-skemu ministrskemu predsedniku, kateremu so predložili nove predlo-ge, o katerih vsebini ni nič znanega. Radoslavov ni odgovoril, vendar je posneti iz raznih namigavanj politi-kov, da je vlada trdno odločena, ostati strogo nevtralna. Prosta pot za nemškega državnega tajnika. New York, 3. junija. (Kor. urad.) Zavezniki so priznali nemškemu dr-žavnemu tajniku v. d. Sternburgu varno pot na povratku v Nemčijo. Sternburg odpotuje dne 12. junija z nekim norveškim parnikorn na Norveško. Rusini v Lvovu. Pariz, 4. junija. (Kor. urad.) Lvovski TX)ročevalec »Temnsa« po-roča. da je položaj većine tamošnjih Avstriji prijaznih Rnsinov slab. Živila v Nemčili. Berolin, 4. junija. (Kor. urad.) Zadnji popis zalog živil je pokazal. ca je dosti žira in moke. 'c!^: česr." so se maksimalne cene znižale in se pomnoži peka iz čiste moke. Tuđi cene za drugo pecivo so se znižale. Vstaja Perziicev proti Rusom. Petrograd, 4. junija. (Kor. ur.) j r.Rječ^ poroča iz Teheraua, da se i razburjenost Perzijcev proti Rusom ! od dne do dne veča. Vsak hip je pri-čakovati vstaje Perzijcev. Ameriško meso in Anglija. London, 4. junija. (Kor. urad.) j Ameriški mesni trust grozi z zmanj- j šanjem preskrbe Anglije z mesom, \ če se bo mesna in bombaževa kup- 1 čija z nevtralnimi državami nadalje s ovirala. Japonska in Kitajska. Tokio, 2. junija. (Kor. urad.) Reuter poroča: Poslanska zbornica je sprejela proračun z 232 glasovi j proti 131 glasovom. V proračunu je j obsežen tuđi kredit za 2 novi diviziji, namenjeni za Korejo. Gospodarstvo. — Me^tna hranilnica ljubljanska. Promet meseca maja 1915. 1062 vtrank je vložilo 1,248.425 K 50 vin, 1^6 strank je dvignilo 1,114.242 K <>3 vin., torej več vložilo 134.183 kron 47 vin. Stanje vlog 45,259.546 kron 7(6 vinarje\ — Ćeška industrijska banka. Stanje denarnih vlog je znašalo koncem meseca maja 1915 74,u24,827 K 31 vin. Skropljenje trt. Prišel je čas, ko je treba trte v prvič škropiti zoper peronosporo a 1 i p a I e ž. Tega dela naj nihče ne zamudi, Ker zna siccr bolezeu v scdanjem inokreni vremenu trto hitro napasti. Za prvo skropljenje jemljemo enoiiJstotno galićnoapneno zmcs (na 1 * K> 1 vode 1 kg modru galice in 1 kg nevgašenega ali živekra apna), ali enoodstotno Martinijevo zmes (na 100 I vode * . kg modre galice, 1/.J kil(»grama galuna in 65 dg živega aj>na)f ali enoodstotno raztopino te-naksa (1 kg tenaksa na 100 1 vode brez apna), ali pa I1/? do 2 odstotno perocidovo - apneno zmes) na 100 1 vode V/2 do 2 kg perocida in 30 dg živega apna.) Nevgašeno apno se najprvo z 1—3 1 vode ugasi in potem vsai v 20 1 vode dobro razmeša v redek apnen belež (apneno mleko). V ostalih 80 1 vode se že poprej namoči in raztopi galica, oziroma galica in galun ali perocid. Obc ra>-topini se na to zlijete skupaj in se zmes dobro premeša. Pri iiapravi perocidovo - apnene zmes' je vselei treba izliti perocidovo raztopino v apnen belez. ne pa narobe. Nato se še z reagenenim papirjem jreskusi, ali smo vzeli apna zadosti. Ce pomo-čimo v zmes košček bele^a fenolfta- i leinovega papirja, mora postati j r d e č. Ako ra ostane papir bel, je bi!o apna vzeto premalo in treba ga je še dodati. Kdor jemhe mesto nevgašenega apna že ugašeno, ga mora vzeti na težo dva do rrikrat več, ker je ugašeno apno U'žje kot suho. živo apno. Deset do 14 dni po prvem škrop-lienju, ted-ij tik pred cvetenjem, se škrope trte v drugič in tri do štiri tedne po drugem škopljenju v tret-jič.Za druc^o in tretje skropljenjejem-ljemo za n«'»Iovico močnejše raztopi-ne kot v prvič. Pri vsakem škroplie-nju je treba tuđi grozdje temeljito poškropiti. Novo mesto, 1. junija 1915. R. Skalicky, Umrli so v Ljubljani: Dne 1. junija: Karei Lenče, to-varniški uradnik, 28 let, Resljeva cesta 15. Dne 2. junija: Fran Oorše, go-ienec deželnega vzgojevališča, 17 let, Poljanski nasip 52. Dne 3. junija: Angela Sinkovec, šiviljska vajenka. 15 let. Hrenova ulica 17. — Viktor Seifert, vrtnar, 35 let, Poljanska cesta 29. — Angela Masič, hči vpokojenega železni^kega strojevodje, 17 fet, Vrhovčeva ulica 11. — Janez Oorenc, tesar - hiralec, 72 let, Radeckega cesta 9. Dne 4. junija: Adalbert Riha, stotnik 22. pešpolka, garniziiska bol-nišnica. Danasnj! list obsega S strani. Izdaiateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Velika svota denarja se zamore naključiti vsrvkomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila poŠilja: 545 Srečkovno zaslopstvo 2. Ljubljana MATmONIS JEDINSTVEN U SVOJOJ ANALITIČNOJ KAKVGČi | naj'bolje \ |03avna najsigur- 1hiJ>, PCRCDČNCI i rtćfi i rilš|x.*M a 111 »i a »i »i Keteorolo^lčno norečilo. ViSina nađ morjem 30Q*J SrfJn i zr ~ opazo- nj^ s-* Vetrovi Webo ^ vanJa v mm £b 4. 2. pop. 7381 ! 20-6 ' si. svzh. : dež ,. 9. zv. 739 0 i 17-5 sr. jug del. oblač. 5. 7. zj. 740*1 15'1 si. jvzh. i megla Srednja vČerajšna +emperatura 18*4°, norm. 16 4°. Padavina v 24 urah mm 0'4. - i » Potrta neizmerne žalosti, javlja Sofija F.usova rojena Valentin- I ćićeva y svojem in nedoletnega sina Franca imenu, da je njen nad vse oiagi sopicg oz. predobri oče, gospod c, isr, stotnik domoIiraDS^ega pešpoika št. 27, | v starosti 48. let, danes ob 11. uri dopoldne v Ijubljanskem Leonišču n nadoma preminul na oslabeiosti srca, ki se ga je bila polotila cb vojnem službovanju v Bosni. Pogreb tako nenadoma preminulega, za vselej nepozabnega bo v ponedeljek 7. junija t. 1. ob 3. popoldne iz mrtvašnice v deSelni bolnici. Sv. maše se bodo čitale v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljub-| ljani v torck 8. t. m. ob 9. uri dopoldne. I V Ljubljani, dne 5. junija 1915. I Mesto posebnih osmrtnic Zaradi pozne sezije ^^^ se prodaja, kar je še v zalogi ^^^ damskih in otroških slamnikov pod tovarniško ceno v modnem salonu Stuchly - Maschke Židovska ulica 3 Ljubljana Dvorski trg 1 sprejme taKoj večfa trgovina. Imetl mora ksfigovodsko prakso9 tor biti vešča slo-veDČčine in neniičine. Ponudbe pod „Trgovina, 1365" ua upravn. »Slov. Naroda«. 1365 Deže!r,o gledališče. Ljubljana. — Telefon št. 231. SPORED za soboto 5., nefleljo 6., poncOcljek 7. {nMiifa. 1 Prelest lagune« Naravni posnetek. 2. Laž ima kratke noge. Sijajna veseloi.^ra. 3. Avstrijsko tedensko vojoo po- roćilc. 4 iCs^alj enorja. Velika drama v 3 dejanjih po motivu »Der H iitten b e s i tz er« z znamenito umetnico »Mercedes« v glavni vlogi. 5. Eihardove nezgode. Komično. Za mladino pnmerno. Cene navadne« 1345 r nrifalelj moj. Gre vn vs^ko poi z menoj f Ker se večkrat z irim krepčam, Vedno zdrav želod'c imam! Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorib. Postavno varovano. Proti • 9 ioliein in iiii li izborno đeluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstraniufe neprijetno sapo iz usL 1 steklenica z na^ođilom 1 krono. Dežeina lekarna Milana Leusteka v L|ubijani, ResIJeva cesta štev. 1 pole^ Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravlla tndi člani bolniških bla^ajn juž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melnsine-ustna In zobna voda. Sun ja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Rlacj. s:ospod lekarnar! Prosim vijudno, pošljite mi zopet tri stekienice Vaše Izborno delujoče anliseptične meluslne-nstne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporoČaL Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar Uleme spziov našega zdravja in naše dobrobiti je '-»oj, ki ga ne smemo pozabiti sredi Irupfih bojev, skrbi in dela. Vedno meimo pred ocrni, da je samo zdra-'o telo brez bolečin popolnorna kos 'sem delom in naporom. Zato je treba posebno negovati in ščitiii zlasti bolj občutljive dele telesa. Marsika-teri Ijudje imajo posebno občutljiv obraz, zobe in ušesa. 2e majhna pre-Jilajenja, neznaten prepih nam pri-pravijo bolečine v obrazu, v ušesih in zobobol. Take ali zaradi mrazitve, mokrote ali prepiha nastale bolečine odstranimo hitro s Fellerjevim dobrodejnim fluidom z znamko *Eisafluid«. To preizkušeno domaće zdravilo ne odstrani samo revmatič-nih, nevralgičnih, protinskih in živč-nih bolečin po vseh udih, nego tuđi zabranjuje obnovitev bolečin. ker na bolečih me stih oživi obtok krvi ter obenem jači in obnavlja stanice. To razvidimo iz mnogih stotisočev zahvalnih pišem o Fellerjevem »Elsa-fluidu«. Tuđi mnogi zdravniki pripo-ročajo to preizkušeno domaće zdra- vilo, ki zasluži vse priznanje. Pri-poročamo svoiim bralcem, da si na-roče 12 steklenic za samo 6 kron franko. Dobe se samo pristne od le-kamarja E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 238 (Hrvatsko). — Ravnotam tuđi lahko naročimo Fellerjeve že-lodec krepeče, prebavo pospešujoče. voljno odvajajoče rabarbarske krog-lice z znamko »Elsakroglice«, šest. škatljic franko za samo 4 krone 40 v. Staropreizkusena sredstva so to proti vzpehavanju, vzdigovanju želodca, slinam iz želodca, gorečici, tiščanju želodca in težkemu odvajanju. Uživajo jih rade tuđi ženske in otroci. Ti dve domaći zdravili bo-dita iz laistne izkušnje priporočeni najtopleje. becirt. • • t • Stran 6 „SLOVENSKI NAROD-, dne 5. junija 1915. I1,6. slev. bkniena kontoristinia ki zna dovrSeno dopisovati slovensko in nemSko, ima razločno plfcavo ter si želi trajne službe v majhnem kraju na Hrvaškem, *iaj ponudbo v obeh jezikih, s sliko, prepisi Szpričeval in navedbo zahtevan? plače naslovi na : S. V. FELLEB, Zagreb, Jurler-ska nlica st 31. A. 134O Zlata verižica na obroke I 60 gramov tetka K 140- -, mesećno X 4*—. Frre vrate srebrna ura s 3 srebrni mi pokrov ci K 14—. Dobavlja se na vse strani. Kdor t»i rad ceno 1 kupil, naj piše takoj. - — B. LECHJfEH, talof a zlatnine Brtclava (Lundenburq) 209. Učenec ki je bil že 10 mesecev v trgovini z mešanim blagom, 1363 išče novo me sto v enaki trgovini. Blagovoli se naj pisati pod šifro ,9C« P" 17 1363" na uprav. »Slov. Naroda«. K£«»* 1362 učenka Želi VstOplti v kako trgovino, naj-jaje na deželi z špecer. in manufakt, blagom. Starost 13 let, ter dovršivši sedemrazredno ljudsko Solo. Naslov pove uprav. »SIov. Nar « pod „1362lf. - Svarilo. Svarim vsakogar, mojemu sinu Teodorju denar ali denarne vrednosti posoditi, ker sem izvedeU da gotovi Ijudje njegovo neizkušenost v svojo korist izrabiti skušajo. Jaz ne plaćam za njega nobenega z ne tka več. 136o T. Pngel. Slovenska družina (eventuelno ubežniki iz Primorja) iz najmanj treh za oskrbo vojaške kan- tine sposobnih oseb, in vsaj 800 K obratnega kapitala, dobi skromno stanovanje io zasluži Ponudbe na Mursa, p. Cven, Štajersko. 1351 Stanovanja se takoj oddajo. 3 sobe, kuhinja in pritikline. 1361 1 soba, kuhinja in pritikline. 2 meblirane sobe s posebnim vhodom. Vpraša se Dunalska cesta št 71. G. Flux mr Gosposka ulica 4, -«■ I nadstropje, Ievo 1352 Urađno dovoljena, ie 20 let obsto* |eča nalatare|ša ljnfcljaaska DOsredovalBica stanovani io sluzeb v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta. b Priporoća In namešća le aolise k služile isKaiote vsake vrste kakor privatno trgovako In gostilmlako osobf e Isblra razllčmlh sluteb, zlasti za tenike Vestna In kollkcr motao hitra postretba zafote*l|ena. Prt ToanJIb vpraSanjlh se prosi za ođporor znamka. manufakturist tuđi ženska moČ, in izurjen železninar. Plaća po dogovoru. 1346 Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda pod „Takoj 1346"._______ Rosia mineralna voda Vreld: Tempel, Stjrla, Donafl Ciftto naravno polnenje. Izborne zdravilne vode proti: želodčDJm in taitnii boleznim ^r (Srtta, ćisenterlia. Ugtr) jEioi kisiioi sladkomi bolezni ■STS1 boleznim na jetrifc. Zaltft: Ikad lastns ii I Sarabos » Ljubljani Ivan Bizovičar nmetni in trgovski vrlnar Ljjubljara 839 Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato opremljena vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. :: Izpopoievanie k ob nrtvaških odrih % drevesne cvetlice, I kakor tuđi najJi-F neffte dekoracilske cvetlice za dvorana :: In balkone. :: Vsakovrstne sadike do najžlahtneiših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na- P ročila na deželo. Vsa na- I ročila se izvršujejo točno I in solidno. I Brzojavke: I. Blzovićar, I r vrtnar. Linblfaaa. •: I M. ROSNER & Co. ^ v Ljubljani ^= uclcžganjarna 5od o in teuorno lil^crjei^ priporoća v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.: slivovko brinjevec hruševec tropinovec pristnost zajamčena. Vermut-vino najboljše kakovosti. Ugodne cono! z===z = Vzorcl na razpolago. tfranincI/R tnnliro MO.) Zdravija protin,pev-III OplllJllC IIIIIIILIS sss&F matizem, ischias. Mlad trgovski pomočnik in vajenec so takoj sprejaeta sa mo|o ipecorllsko trgovino. 1204 Vajenec, ki je že nekoliko izurjen, ima prednost — Ponudbe na : Peter Lassnik, — Ljubljana. 7*\*mrcn ntll^ll mU pm denar «»«»i- IdravalAkl lzkms o izvrst-A»#jOlMU^Ii Udji%u nem učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pišem na ogled. Bujne, lepe prsi dobite ob rabi med. %9 Jt 91** UMHi y+ nvei oblast veno preiskano, par. neškodljivo za VI. J%m AlAl *lČine Li pui vsako starost, sam«sl|iv mmptU. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki ]o vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarjl, dv«me parfumertje itd. Poizkusna pusica K 3, velika pusica, za- dostna za uspeh K 8*— Razpošiljanje strogo diskretno. 1086 Kos. 4r. A. Ili, lakortUril. taaat DL, Mmrnmmm 171. ifanpilije ^ vseh vrst za urade, ^k dru§tva, trgovce itd J yfaton Černe, W graver in izđelovatelj ■■« kavčokoviti štanpilij Ljubljana, Selenburgova ulica 1. Ceniki tranko. Ceniki franko. JAOER Židovska liiica št. 5. Prsđtiskarlja r I na|novejšah vzorcev | u vezu olie i I in bluze. | ■ a f Vsak dan svež * ledena kava se dobi v slaščičanni j. mmm Stari £rg šf. 21. modni "Mllt : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške s uniforme: \po meri v najkrajšem času. LHIKOSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. I Popravila se izvršujejotočno in solidno. oprske in hronjske salame fino, sočno tunko (^njat), kranjske klo-base, prekafcBO meso, slanino s papriku, najhuijši pristni emendolskl sir ter sladko : čajna surovo maslo priporoča tvrdka :: J. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od n.ijmanjše do nnj-večje množine po r.ajnižji ceni. 13 » ovž]oy oprano in neopran®, kupim vsako množfoo 70 n^J-vliii ces! proti ta3xc!š&*en*2 plztnn tsr plaćam voiwo sam. Uoietrpuina B. SfermBcSii, Ce'fe štev. 15, Štajerska. o eni (Eternit) paf ecf H3f schek z izbočno in ploščnato opeke, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela v priznano solidni izvrSitvi. Bišna in koiiinjska oprava. Postckljena pasoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. % ¥* *% £*% W% i li7' F ^ *»%^ \&*S SSI \t :t AVf\^ knjj.^otržec, 35 let star, popolnoma vojaščine prost, zmožen je slovenskega, hrvatskega, nem5kega in italijanskega jezika v govoru in pisavi f£Ć8 prisaernega mesSa v kaki pisarni ali trgovini Pniazne ponudbe pod „Stalna s>aiba 1341" na upr. »S!ov. Nar«. ---------------#---------------------------------------- IŠČC SG v stavbnern in rezanem lesu izurjen trr v kiriovanju in prcda'anju z debrimi i pričevali. Naslov : SL £L S^uzkr v £ obijani. niežanl trgovi*:* £zi?ež;baaega 59^ !>■'-•■ '■ "U j-C "* * "i. J* ■«■■ Sfifti^-. „- „ _ „ ... -_._ ^..4 ki ie vojašćine popolnoma prost ^ns«, 4i5oacfler, faski irg. 1347 ■ rsilllils : *Mi LilJJlllfsJife'- vesču slovenskc^a in nemškt^a jezika, posebno izuriena v mariiiakturi se &p.?3|me takoj ali pozsefe v većio trgovino m Sp. ^tajerskem Prednost imajo oni z doraslo starostio ter večletnimi dohrimi izpričevali. Ponudbe na uprav. »S'ov. Naroda« pod „št- 500 S343". ! Fratic Furlan i ?: nsslednik FasfiingsvB vijgvb **- * zaloga šte^Halkov • | ^fflbrcžev trg štsv. 9. f • - ^.' gjggr ^9k *"--*• '=d^- ^' '*> <*r> f^?1 /*P"-- : P ■%' t - -..'•■ " ii u f, ■■ ! na|finefe kak^vosti pa 5, 7, 9 h 12 kron — rse vrsis lasne ^iod-laije in mrežice — barva za 2asc in braaO MNsrI!ss po 3 ia 4 S -toaletne potrobšši&e lasalje,. brade in đrage po*re^ščine zst maskiranje, vse po zsic smernlh ' Žf ef an StrmoEi Ljubljana, Pod Trančo št. 1, :: Fosireifea ločas ?n vestnaB v. «• lUliU &^i 'sisi w $ Hifi^y «- za dobo 1 leta brez zdravnishe prsfskave nudi proti iiizki premiji c- kr. priu. zza^srs^B^^is družba Zavarovana glavnica se izplača, ako zavarovanec tekom 1 leta umre, bodigi v vojski na posledicali iste ali pa naravne smrti in koneno tuđi, ako se pogreša. — Zavarujejo se po tretjih osebali tuđi laliko vojaki, ki se že nahajajo na bojišču. Pojasnila daje in ponudbe sprejema: 1357 GeceralDi zaslon i li n im. Uk e Wm Avslrijsk! f^!^; Ljubljana, Ssdrea uilsa šf. 1 uidvsii zasfoo m. li piiv. im. MM i ipiie t'm Foni iflaaaaaBaaaiBi MnanaBiBH^R ^mv^vonvm on T^«ner?aE»«s«jh ».vn^srarvno«^ ^--^ "*i»s»» «.i u» uumnnn 126. šiev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 5 junija 1915. Stran 7. o'r stojeće iz 4 sob, s kopalno sobo in drugimi pritiklinami, 86 Ođdft Za avgust na Resljevi cesti. Več v trgovini A. Sinkovic- SOSS, tU. 1259 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na do-živetje in smrt z manjiajočimi se | 11 vplačili. ^-------------------- „SLrAVIJA" .-. - .*. Viajemno zavarovalna banka v Pragi. .-. - .-. Besen«! fon*l K 71,946.3t2-26. — Izplačane odftkodniue in kapltaUje K 145,150.178-29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. --------------- '—■ Vsa pojasnila daje: --------■------------------------ Generalno zastopstvo v Ljufeijani ggLiž^nfV. 'asrl^ v Gcsposki ulici šlev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti i požarnim Skodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in rajkulantneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod- I nimf pocroji. — Zahtevajte prospekte. I I Stanje denarnih vlog na knj. in tek. ratun 31.dec. 1914: w žrOČSl Slanje den. vlojj na hran. knjižice 30. aprila 1915: :: K 202,841.494-— :: C2. Im-, ^g^ J>l?iv. -. K 88,192,085.—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje Je C. Mayer Ccntraia na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 poarnžmc. ?oga! IRarijin trg-SV. Petra I2Jt3 (V \i\l\ „ASSitliraZIODi Generali"). Selniški kapital in reserve 65,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje decarnih vlog na hranilne Najkulantnejše izvrševanje borznlh naroćll na vseh tuzemskih in mozemskih mestih. — Izplačevanje ku- knjižice brez reilnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodncvntm vedno ugodnim obie- penov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in projajanje deviz, valut in tujih novcev. — štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vradnostnili Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za nenjevirno shranlevanje vrednostnih papirjev, l;stin, papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročii. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravilišće c. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izf.re- rapiriev in posoiila nanje. " 15 banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa 5retanja. Izplaćila in nakaiila v Amerlko in iz Amerike^ Urntrnena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar breiplaćno. BeTEnojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon šiev. 41 MnnSj dsnnrja prihranilo kolesar!!! K 95-— namesto K 145-—, razpošiljam sa reklamo, .^00 novih „Torpedo" prostotečnih koles, modeli I91S; elegantno graieni, lahkotekoči, s Ia pnevmatikami, kompletno in s 31etno garancijo. Sve2i močni plašči po K 6—, 7—, 8*— zračne cevi po K 450, 5—, 6*—- Popravila, emajlir. in poniklanje in vse kolesarske potreb5činc po cenah na debelo. \ Wpk^hPriniška zaloga koles in ftivalnih stroiev, » ii« f f WI^3UCI gf Dunaj II., Untere Donaustrasse 23 ili. I Katalogi gratis. SIov. dopisovanje Na obroke izključeno. Firma ustanovljena leta 1398. I nnn n«ni ^°^f deklice in žene vsake starosti, ako I DfiD 111x1 rabi'° rnoje najnove.še mazilo za LC.UC UlJi Pps*» rat>' se samo na zunai, edino res-r ™ nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in £. Zraven spadaj oče milo 60 vin. mMLJ dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko \II111 "K^tne*« zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih llUlli P5sern Ćena kartonu K 2*20 po rovzetiu. Od 4 kar- . tonov naprej post. prosto. — Pošiljatve poste re- \ stante samo če se posije denar naprej. — Razpošilja era >Kat!iG innL Đunai VI, Mmm 49 K, I StocK. Edna posebnosFI likerja je 1228 |e posebnost žeSođčncga likerfa iz zdravilnih rastlin, kaieri izborno vpliva proti slabosiim v i telodcu fer r^ći tega v nobeni družini ne bi smei manjkati. PA^phtlA Ipf AC i* veliko ležeče na dobrera poljedelskem orodju. da se r UovullU iClva dei0 z lahkoto ter hitro opravi, vsled tega naj vsak F. P. ŠKRUBAR v Višnji geri kateri že več let razpošilja priznano najboljše, garantirano dobre turske kose j ▼ dolgosti 56 61 67. 72 78 in 84 cm 926 f po K 190 K 2*30 \ Pri naročitvi lOkomadov skupaj, poštnine prosto vsako postajo. Preprodaialci dobe prim. popust. OdiUc^an na raistavl y Radovljici 1.1904 s sasoo diplomo in kolajno I vrste. BRINJEVEC najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim holeznim, se dobi pri GABRIJELU ERŽENU Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Za pristnost se |amčl. 1277 jCene zmerne. Kuvarte s jirmo priporoća „Narodna tiskarna"- 1 Kdor hoće vatfevatt, I r^mt na! *>r v* t\Tđko J I HtfSto W!ll.!B2?aT. I 1 .pri Solnco* za vodo, I f tara se dobi I kakor vet^ka taloga f čev!?ev I radi pomaijnVania frostftra / *• re(^'ia. *° «t«rt o«n! I SI O G. N 33 rMto\wi !iL S. naveo glavne pošte. Sopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po nainiijlh cenah. De!o okusno vezanu. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se i odličnim spoštovanjem Viktor BajL 1 Naslov za brzojavi: j Viktor Bajty cvetlični salon, Ljubljana. :: Tvi*dica iržaški dovoz kave :; ferSinanD V:n5raček v crstu si dovoljaje tem potom n3:^nan:ti, da je priđriZŽila SVOjO tržaško rarpoSilfalnSco začasno svoji tovara! I:ave iz smokev in žitni in veliki pražilnici kava v Černćm Kostelci pri Pragi. — Dopisi in naručila naj se blagovolijo nabavljati; Tovarna Tržaškc ftvrdke Ferdinand Vondraček, Cerny Kostelec pri Pragi. Vplačila se vrsijo lahko i v nadalje potom dosedanjih položnic na c kr. poštno hranilnico. 1359 ■ lllllllliM lili I IBI—I———■■!■! I I IIMIM—1— I ŠflrlDgiaf© strojne žične pletenine i surove ali na ognju pecinkane, vseh debelosti in širokosti pcntelj ^^«,hno prinra\-nc za n-r-vevan:e {jozdov, traynikov, vrtov, r\ voHćre, okenske mrežo ter [ mreže za pesek in gramoz, '.-."> materija* za o^raievanie, mzličn.h <."t.eU.s:: jeklena I bcrieča žica za nloicve, ve^krat sukana, Š3steroc = !r^a, v ognju pocinkana s1**ojra ticaste **!e**?nina 7!3 varstvo proti 7«!cem, r»as?ako, fazanerije, woli6r6f lawn-lerafiise, «*^bitzev? slene, tnorrir^Ve stavbo, ž'časte in oqr^ie iz kovaneqa 1 železa, stop^iške ogreje. okenske mreže, ograje za groba, probnice, pročelja 1 ifl baSkOTlO :er vsa za^evne fabrikaie cobavljajo p3 najnišjih ccn.ih po prirnano nnibolj'i kakovosti Hutter & Schrantz d. dM Dunaj VI., Windntuhlg. 26/42 tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. Vzorci in vsa pojasnila eratis in franko. Dobiva se pri vseh večjih trgovinah z železnino. L kr. ptli. zBfaravziga Mol $% t b. prlv. zavaroy. družba n življenje. Vplačana deiniška glavnica K 8,000.000. Delniška glavnica.....K 6,000.000 Družba zavaruje: Stanje zavarovanih svot • . K 230,000.000 a) proti škodam vsied ocrnfa, strele in parne ali Premijske rezerve . . . . „ 60,000.000 plinove razstrelbe. kakor tuđi proti škodam Letni dohodi« ™ preraijah . „ 12,000.000 vsleđ gašenj?.. rodiranja poslonij m proti Družba zavaruje na človeško življenje po škodam vsled odnašanja preraičnih stvari, na- najraznovrstnejših kombinaci'*afi. kakor: vXrs"ne,rŽbh^ ^e^k-f orođle^SS a) Za SlUČaj Smrti: da je Ravnica plačljiva takoj i ?t ?h p ? kmelljbK0 oroaje' pn po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali aeIke ltd': kako drugo določeno ossbo; b) proti požarnim škodam poljske pridetke in b) za s]učaj smfti { raešana zavarovanja z opro-klajo v poslopjin tn kopicah, stitvi|0 Jplačt,a zavarova,niT1e( oziroma s pri- c) proti škodam vsled slučajnega nbitja zrcalnega znanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglostl, stekla; nadalje sprejema d) raznovrstno biatro proti škodam. nastalim pri C) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za prevažanju po stihem in po vodi; starost, zavarovanja otroških dot. plačljivo pri e) proti škodam vs'ed tatinskega vloma in vsled doseiradoločene starosti na zavarovancasamega; tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov: ^ zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov f) proti vsakovrstnim telesnim nezg^odam. na- in vz^ojinskih rent po najnižjih premijah in dalie sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, in nezapadlost police, jamstvo tuđi za slučaj voznikov, lovcev itđ. vojske brez posebne premijske doklade Ud Naiančneja pojasnila daje nedovoljno Generalni zastop v Ljubljani 77 SocSnijska ulica šlev. 1. ^^^H 284 I obrcstnfe hranilne vloge po čistih ^M 3 / 0 / brez odbitka rentnega Davka. I Rezervni zaklad nad X 800.000. *^ /4 /0 Ustanovljena leta 1881. Stran 8. .MUVtNSKl NAROD" dne 5. junija 1915. 1l'6. š;cv Najwe£?a izbera žalnrh klobukov. S S" Priporoča se -J"J-H^ #~* #~J "M"! "1 ^L f^ 1 đ^% 1"*^ specialno damskih in otroikšh slasnitikov solidna tvrdka ^^^^^m^m^m. *ct«l^^v^aa fep 1¥||enUl čepic v na|novelšm oUilzah. MARIJA GOTZL, Židovska ulica ste??* gE ec» — CD EECS =i » *O3 gTJt Vnanja naročila obratom pošte in na izberp. Ljubljanska kreditna banka w LJsir ,,..] I ■■ Đelnižka glavnica 8,000.000 kron. „ 253° Stl*itai*je V3 IlIlS*! Štetfi 2a Rezervni fonCt ckrofj^ :,vK krcn. I Posiovalnica c. kr. avstrijske držnvne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celoveu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celgu. I Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije. ^pivjuni k<>t elan avstrijske^a konzorcija prijave za subs\rineno B%% I Zrebanje 8. in 10. junija t. i. ?9*&$ga sv&tri^skega posolila £s I. 1915 p$ erigEasIssfSa I CENAi "i srećka K *0'—, lh srećke K 20--f ^ srerke K 10-—, '« srećke K 5'—. === pftgoffcfc. Subskripeiju se vi»**obleke V B 11 H III II f I Perile, čepiće, medree II IV I ■ 11 IIM W mm in modne predmete. 11 Hl JMfl Ofroške oiilekite m obleke za mladenke. Higienično perilo !■ druge potrebAčine za novoro]enčke. mf~ Pošilja na izbino tuđi na deželo. "VI , SANATORIUM • EMONA 1 ZA NOTMATnJJC: IN-KIHURGICNE -ĐOLE2M. l f LtJUBLUANA Kor*iE:NSKLGA ulica h ' Sprejme se takoj dobro izurjena prodajalka vešča slovensket»a in nem^ke^a jezika i v govoru in pisavi ; starejsa moč Kie, pove upravništvo »Slov. : Naro-'a«. 1335 Zaltfeva^f® zastonj iu neštnine prosto nioj glavni ^atalojj s 4000 podobami, ur, zlatnine in srebrnine, ^lasbit, orožja i. L d. i. t. d. ———- :: Prva tvornica ur u M WMl l kr. dvnr. dobavite!], Kost 884. (Cešksj. NiU-Ilasta ankorica K 3-c0, boljše kaKovnsti K 4 20, v starosrebrnem kovinskem rokoko okroviu K 480, s ^vicar. ko'esjem nri sidro K 5— Vojne spomineke ure K 5*50, 61 —, radijeve i'epne ure K 8"50. nikljasta budi'ka K 2^>. KazpoSitjanje po povzetju. 8rez rizir:3. Znmena dovoljrna ali denar naz.v. «> :: «■■■ • .0 e — c — e >> >«-» ca 9 ca. *"* o a. :: Najcenejše o as <-> -, =3 O O CT O dežiiik©; in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. I ' I vseh dežela 'zposluje inženit 362 j f 7*1R+ GmSFlS^SmShE /&. S.T^aBi,. ob'astveno avtor. in zapnVeženi patentni odvetni' j na Dunn; SWarJahi!ferstrasse £i- ~ ~ ' .- ,av«HB --».-»