188. številka, Ljubljana, petek 18. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti prejeuian za a v s tr o - oge r s k e dežele za celo leto 1£ gld., za pol lota 8 gld., ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. M četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah'in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do ćetiristopne petit-vrste ti kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali većkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 25—86 poleg gledališča v „zvezdi". O pravniitvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Slovenska narodna zmaga v Idriji. Dopis iz Idrije v predzadnjej številki našega dnevnika poroča Slovencem veselo novico, da smo Slovenci zopet jedno mesto, katero so dozdaj uže več let imeli nemškutarji v oblasti, ipak nazaj priborili in sicer s tako slavno večino, da se smemo zanašati: odslej nam Idrije ne iztrga noben element več. Z 81 proti 27 in s 35 proti 11 glasovom so zmagali Slovenci ali domačini nad nemšku-tarji ali od drugod priseljenimi. Ta zmaga je tem sijajšnejša, ker je bil nekov posebno energični pritisk v Idriji delovati začel zoper slovenščino in naše domačinstvo, in sicer s taci m vspehom, da smo se uže bali. Kake vrste je bil ta pritisk in od kod, tega menda našim izkušenim bralcem, ki vedo od kod ima naš rod sovražnikov, nij - treba praviti, pa tudi — ne smemo, kajti baš zarad dopisov iz Idrije, ki so o teh razmerah govorili, konfis-ciral nas je državni pravdnik večkrat. Ta slovenska zmaga je politično velevažna Spominjati se je treba, da so uže pred dvema letoma naši nemškutarji na Kranjskem nave-stili nam slovenskim narodnjakom smrt. Volitve v trgovinsko zbornico, o katerih načinu smo se mi zastonj ponujali pred porotniki tak dokaz voditi, kakoršnega ustavno življenje ne pozna z lepa, opogumile so naše nemškutarje, da so nas Slovence uže iz vseh zastopov ven vržene videli da so menili za trdno, ka bodo tudi v deželni zbor drugo leto svojo nemško večino proturali. V tem smislu je govorilo letno poročilo političnega konstitueijonal-nega društva kazinskega v Ljubljani in v tem oziru sta samosvestno pridikovala naša nemško-abderitska lista „Laib. Tagblatt" in celo „Laib. Ztg.", češ, da prodira in se širi na kranjskem Slovenskem „der Verfas sungsgedanke * (pod čemer si ti nemškutarski ljudje samo nemškutarijo in protivje Slovenstvu mislijo, ker proti ustavi, kot postavi, mi Slovenci nijsmo.) Ali mi zjedinjeni narodni Slovenci smo jim dejansko uže mej tem časom večkrat odgovorili, da se varajo, če menijo, da naša narodno-slovenska stvar pada. V Krškem mestu smo zmagali nad staro večino, v glavnem ljubljanskem mestu smo vrgli nemškutarje iz tretjega razreda in smo t prvem tako napredovali, da v malo letih sigurno za vselej prodremo; in zdaj so vrli Idrijčanje — bog jih poživi! — tudi svoje mesto očistili in pokazali, da so pravi Krajnci, to je, slovenskega rodu in slovenskega poštenja možje! Vse to je nam dokaz in vzpodbuja, da bodemo sijajno zmagali tudi drugo leto za deželni zbor, ker moramo, ker hočemo, ker tudi moremo, ako delamo ; in delali bodemo z vsemi kriplji! Pred vsem slovenskim svetom, pred vsemi možmi, ki so vneti za srečo svo jega rodu in svoje domovine pa denes za-kličemo moževskim neustrašenim meščanom in volilcem v Idriji: bog vas živi! Vi ste se hrabro držali, vi ste pri zadnjej volitvi zaslužili pošteno ime domoljubov, ohranite to pošteno ime pred domačim svetom tudi na dalje, za naprej, za vselej! Slabo in hudo se nam godi Slovanom povsod, a bodimo vsaj pošteni mej soboj in držimo svoji k svojim! jarma. — Torej vsi glasovi, da knez Milan hoče uže mir sklepati, nijso potrdili se in prav je, da se nijso. V soteskah pri Banji imajo Srbi te dni ostre boje, ker zadržujejo Kerim-paševo vojsko na prelazu v moravsko dolino, kjer se menda Černjajev na glavno bitko pripravlja. Črnogorci imajo pa na bojnem polji vseskozi lepo srečo. Denes je videti, da je črnogorska zmaga na južnej meji Črne gore, v Albanijo notri, katero smo uže včeraj poročali, večja, nego smo mislili. Turki namreč ne čujejo ničesa o obkoljenem Muktar-paši, zato so veliko vojsko 20.000 mož vzdignili iz Albanije proti Črnej gori, da bi jo tu od juga zmagali in potem Muktarju v severno mejo Črnegore na pomoč priti mogli A bili so od Petroviča in Plamenca popolnem tepe ni in razbiti. Bog pomozi Črnogorcem dalje tako, daj Srbom le jedno veliko zmago in potem se obe vojski, črnogorska zmagovalna in srbska hrabra vojska zjediniti, ter izvojščiti srbsko-slovansko neodvisnost. Teško delo, ali veličastno bi bilo ! V s t a š i v severno-zahodnjej Bosni pod vodstvom srbskega polkovnika Despotovića so zadnjo nedeljo napali Petrovac in Turke zapodili v tvrdnjftvo. Mnogo Turkov je na mestu mrtvih ostalo, 12 je bilo ujetih. Jugoslovansko bojišče. Iz Belgrada oticijozni listi poročajo: Vlada srbska je sklenila, in tudi pogodba, ki sta jo sklenila srbski in črnogorski knez, veže ju, vojno vojskovati tako dolgo, da bode srbski narod osvobojen iz turškega f^fO^^ Midhat-paša. —r. Morda sedaj nikedo ne straši in ne ropota po starej Turčiji s tako silo okrog, kot Arnavt Midhat-paša. Noč in dan se trudi, da bi si izmislil pripravno ustavo, v katero bi oblekel trohneno svojo domovino, ter napeljal nove krvi v njene stare žile. Ali uže sedaj, ko je mož komaj nekaj svojih namer odkril, ko je le željo izrekel po konstituciji, uže se- Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan Turgenjev; poslovenil dr. Maks S a tu e c.) (Dalje.) XI. Iz Eminega govorjenja je bilo razvideti, da nij IlolVinainia posebno častila in celo našla ga . . . -dolgočasnega! Njegov fantastično- čmerni, severni element nij bil lehko dostopen njenoj južnoj, veselej naravi. „To so vse basni, vse to je pisauo za otroke!" je trdila vsa z uekacim zaničevanjem. Le jedna sama povest je bila v njem, katere naslov je bila uže pozabila, in ta bo je jej jako dopadala; posebno se jej je dopadal začetek te povesti: konca ali nij brala ali pa ga je uže pozabila. Povest je govorila o nekem mladem človeku, kateri je nekdaj, morebiti ravno v konditoriji naletel na dekleta uničevalne lepote, Gre-čanko. Spremljal jo je skrivnosten, ptuj, hudoben starec. Mladenič se zaljubi na prvi pogled v dekleta; ona pogleda nanj žalobno, kakor da bi ga hotela prositi, da bi jo rešil . . . On se oddalji lo za trenotek — in ko se vrne nazaj v kouditorijo, ne najde več dekleta, niti starca. Spravi se nemudoma za njo, da bi jo iskal, neprestano hodi za njeno svežo sledjo, trudi se za njima, ali nikako, nikjer in nikder jih ne more najti. Kra-sotica je bila na vekov veke izgubljena zanj. Nikoli nij mogel pozabiti njenega prosečega pogleda in neprestano ga je mučila misel, da je ž njo sreča celega živenja splavala iz njegovih rok. Teško da je bil Iloflmann tako skoučal svojo povest, ali ona si jo je bila tako zložila in tako si jej je bila v pamet vtisnila. — „Meni se zdi," spregovori ona, „da se takošnjo snidenje ia jednake ločitve večkrat na svetu prigodijo, kakor mi mislimo." Sanin pomolči; črez nekaj časa spregovori o gospodu Kluberji. Ta hip je prvikrat ga vzel na misel, do tega trenotka še nij bil opomnil niti besedice o njeni. Tudi Ema je molčala in zamislila se; pri tem je glodala noht svojega kazalca, njene oči so bile vprte na stran. Potem je pohvalila svojega ženina, spomnila na dogovorjen jutrajšni sprehod, pri tem pogledala bistro na Sanina in zopet obmolčala. Sanin nij vedel, na kaj bi napeljal besedo. Krnil pribiti šumno v sobo, zbudi Le-noro . . . Sanin so jo razveselil njegovega prihoda. Gospa Lenora ostane s kresla. Zdaj pride Pantaleone, in objavi, da je obed pripravljen. Domači prijatelj, raz-pevec in sluga je tudi opravljal dolžnost so kača. ko bi rajši narobe še Čehi -t drž. zbor stopili in tam hudo opozicijo delali. Wi»-rt*t*ki „Obzor" zagovarja famozne zapore nekih srbskih državljanov v Pakracu in drugod, ali slabo se mu sreči. Ako odbija svete iz Prage in Ljubljane (vse slovansko novinarstvo je Hrvate zarad teh zaporov, katerim se samo nebulozni uzroki navajo, ostro grajalo), svobodno mu bilo; ako pa iztiče zopet le „idejo velicega hrvatstva," rečemo: da ideja bi bila, a kje je moč, kje se je pokazala? Mar v pokornosti in uslugah Mag jarom? Veselili so se hrvatskega zapiranja samo mag-jarski in judovski listi pa Derenčinovega odgovora. Vlita u J«« ilržiivr. V €'*!»•»f/*'«itiu so turški ministri razdelili se v 4 odseke, za upravo, pravosodje, javna dela in reforme. Poslednje je torej vendar še nekoliko v rabi in govoru, menda Angležem na ljubo, ki hočejo, da Turčija vsaj obeta, če tudi držati ne bode mogla. sŽHfiteiki parlament je bil 16. t. m. s poslanico kraljičino zaprt. Poslanica naglasa po navadi, da Angtija z vnanjimi državami v dobrih razmerah živi, upa, da tako in ne dalje ostane, da se bode do se daj nezadovoljiv tok rečij na vshodu izpremenil na dobro. Kakor brž pride prava prilika, bode vlada v zvezi s prijateljskimi vlastmi ponudila svojo dobro službo pri pomirjevanji vojujočih, ob jednem pa gledala na to, kaj je dolžna pogodbam in kaj humanitarnoj politiki. Dopisi. Is %ov«»irta iiiCMtfu 16. avg. [Izv. dopis.] Pri tukajšnjej pkrajnej sodniji je bila denes obravnava proti deželnemu poslancu grofu Albinu Margheriju, kateri je 30. novembra lanskega leta od c. k. okrajnega glavarstva v Novem mestu zarad izterjanja zastalih davkov v znesku 1400 gld. poslanega davkarskega kontrolorja s pomočjo svojih hlapcev zapodil in zarubljeno blago nazaj vzel. Znano je, da je bila ta stvar tudi v zadnjem deželnem zboru. Zagovornik dr. "VVurzbach je trdil, da zatoženec c. k. uradnika nij poznal in zato rubežen zabranil. — Vendar to izgovarjanje nij obveljalo in končno so bili grof Margheri zavoljo prestopka proti naredbam javnih uradov in razžaljenje javnih osob po §.314 k. z. na 6 dni zapora, eventualno 30 gld. globe, hlapci pa na 3 dni zapora obsojeni. Tako se je končala afera, ki je ob svojem času prilično velik hrup naredila bila. Is Ntftvliljske doli lio 11. nvg. [Izv. dop.] Včeraj so imeli učitelji Vranskega in gornjegradskega okraja uradno učit. kon- ferencijo v Braslovčah. — C. kr. okrajni šolski nadzornik Ambrožič je sejo otvoril pozdravljajoč 25 navzočih narodnih učiteljev. Mej njimi so kot poslušalci bili navzoči tudi drugi učitelji. Prestopil je na to g. nadzornik takoj na dnevni red. Sledilo je potem nadzornikovo poročilo o nadzorovanju šol i. t. d., iz kojega se je. raz-videlo, da je poduk v raznih šolah odličen, dober a tudi — nezadosten. — Prečital je potem g. nadzornik vsa poročila od zadnje okrajne učit. konferencije. — In še le potem se je pristopilo na pedagogično zadačo o telovadbi. — G. Leban je iz Mozirja pripeljal seboj 16 šolskih dečkov „mozirski sokolci" imenovane. Pokazal je praktično na dvorišču, kako naj se telovadba v šoli uči in goji. Dečki so se prav dobro obnašali in užili zasluženo pohvalo. Sledil je na to okolo 11. ure mali pre-stanek, mej katerim so se učitelji pri dobrem „golažu" in pivu v šolskem poslopji skupno nekoliko okrepčali, za daljno delovanje. Vrnili so se zopet v šolsko sobo. G. nadzornik jim je pokazal razne pedagogične knjige, koje je priporočeval za daljno naobraženost. Sledila je potem točka: Kako ljudstvo za šolo pridobiti?" K besedi se je oglasil g. ŠkofJek iz Vranskega in s tehtno besedo povedal svoje mnenje. K tej točki se je pridružil tudi g. Leban iz Mozirja, kateri je mej druzitn tudi omenil, da je kraj nega šols. sveta naloga, skrbeti za to, da se ljudstvo za šolo pridobi; a dandenes je malo tacih krajni h šols. svetov, kateri so za to na pravem mestu. — V kraji nem šolskem svetu bi morali večinoma sedeti le taki možje, kateri so uneti za šolstvo in imajo tudi krepko voljo šole povzdigniti; a koliko tacih imamo, pravi on? Skoro brez izjeme se drže le — pasivno, da še celo šoli sovražno in bi hoteli kljubovati ideji novih šols. postav slonečih na svobodnej podlagi i. t. d. glasil se je tudi g. Meglic in povedal je tudi zlata vredne besedice, katere so bile tudi poleg Lebanove i Škoflekove resulucije Bprejete. Pri tretji točki: Kako naj se znanost domačije v šoli predava, oglasil se je g. Čizelj iz Mozirja, kateri je za to tudi napravil lep zemljevid gornjegradskega in Vranskega okraja. Z živimi barvami je naslikal svoje mnenje o tem predmetu, katero je bilo tudi sprejeto. G. Leban se je tudi njemu pridružil, ter dejal da je treba gledati pri tem poduku na tri reči: 1.) Kako naj se v tej stroki daj kriči vse krog njega, uže sedaj mu je nasprotna vlada, in videti je, da bode koranov fanatizem prej ali pozneje zadušil moža. In gotovo nij brez uzroka ta strah starih Turkov pred evropskimi napravami. Dosedaj so bili vladarji, kakor se jim jo ljubilo; kri-stijane so trli, da je bila radost, in živa duša se nij zmenila za to, in neslišano je bilo, da bi turški uradnik kedaj bil moral črez svoje dolžnosti dajati odgovornost. Sedaj bi to vse drugače postalo. Potem pa je tudi razvidno, da bi pri konstitucijonalnej ustavi kristijanje kmalu prišli do svrhovnega vpliva, da bi oni, kot olikanejši in pridnejši element v hipu prepluli vse urade, in v hipu imeli krmilo vladno v rokah. Potem pa je konec Turčji. In to vse dobro čutijo stari, oslab^eni ministri in tovariši Midhat-paše in vsi delujejo se strastjo proti njemu. Midhat-paša prvi poskuša vcepiti konstitucijo na mrtvo drevo turškega carstva. Ali nemogoče je, da bi iz trohnenega debla prišlo novo živhenje, nemogoče je, da bi mrtvo truplo na novo bilo oživljeno in zatorej ne bodo tudi ti Midhat-pašcvi poskusi imeli ni-kakoršnih vplivov. Prva moč Turčije je njen koran, in narod tak, kot so fanatični moha-medanje, mora biti despotično vladan — če ne, pa zgine b sveta, ali pa postane suženj drugim, bolj olikanim rodovom. Krik in vrišč, ki so ga napravili sedanji Midhatovi projekti pod turškimi turbani, nam je živ dokaz, da tu nij iskati pomoči Turčiji. Nikedar se ne bode uklonil islam evropskim idejam, nikedar ne vzel v-se* milejših čutstev, ker surovost in barbarstvo sta mu podlaga. Z konstitucijo se ne bode rešilo orijentalno vprašanje, in delo Midhatovo, s katerim hoče Evropi ohraniti turško cesarstvo, ga tudi ne bode. Iz žalostnih nasledkov tega delovanja turškega ministra, pa bode svet lehko sklepal, da mohamedanska vlada nij več za našo Evropo, da je le oliki in napredku sovražna, in da prej ko j« vržena nazaj v Azijo, tem bolje. Politični razgled. Motranje dežele. V Ljubljani 17. avgusta. Notranja politika popolnem miruje. Iz Dunaja nij nič količkaj političnega imenitnega zaznamovati. Stari t%«Ji» pregovarjajo Moravče naj se zopet lote pasivne politike in zapuste državni zbor. Po našem mnenji bi bilo bolje zdaj uže, XII. Sanin je ostal še po obedu. Pustili ga nijso zavoljo neznosne vročine — in ko pojenja vročina, mu predložijo, naj gre na vrt pit kavo v senci velikih akacij. Sanin pritrdi temu. — Njemu je bilo prav dobro. V jednolično-tihem in mirnem toku življenja so se tajale velike prelesti in on se jim je s slastjo prepustil, nij zahteval nič od jutrajšnjega dne, nij mislil nanj in se tudi na včerajšnega nij spominjal. Kaj je storila iz njega blizost take deve, kakoršna je bila Ema? Kmalo se bo moral ločiti od nje, ločiti za večno; zatorej se veseli, vživaj, popotnik, dokler nese čoln po mirnih valovih življenja, kakor stoji popisano v Uhlandovej romanci. In zares, vse je bilo milo in prijetno srečnemu popotniku. Gospa Lenora ga je napeljala, da je ž njo in Pantaleonom igral italijansko igro na kvarte „tressete." Obigrala ga je za nekaj krajcarjev, in on je bil jako zadovoljen. Pantaleone je naEmilno prošnjo prouzročil pudeljna Tasteglijo, da je pokazal vse svojo umetnosti: skakal je črez palico „govoril," t. j. lajal, kihal, zapiral dver z nosom, prinašal gospodarjevo razhojeno Slebedro, in na konec predstavljal s starim kiverom*) na glavi maršala Remedotta, ki se na presilna očitanja cesarja Napoleona podvrže za" izdajo. Predpoleona je predstavljan, to se razume. Pantaleone sam, — predstavljal ga je jako verno, djal je roke navkriž na prsih, potegnil trivogeluati klobuk na oči, govoril trdno in rezko po francoski, pa o bog! v kakej francoščini ! Tasteglija je sedel pred svojim gospodom ves sključen z repom mej nogami stisnenim ceK) pobit je mizgetal in mežikal pod ščitom po strani prestavljenega kivera. Od trenotka do trenotka, ko je Napoleon povzdigoval glas, se je vzdigoval Remadotta na zadnje noge, „fuori, traditore!" — zakrikne na konec Napoleon, pozabivši v prevelikem *) cako. razdraženji, da bi moral do konca vzdržati francoski karakter — in Remadotta se brzo vrže pod divan; precej skoči zopet od tam z radostnim lajanjem, kakor da bi s ten daval vedeti, da je predstavljanje končano. Vsi gledalci so se veliko smijali — naj bolj Sanin. Tudi Ema sama se je neprestano posme-hovala, milo in s tihim ihtenjem . . . Sanina je vshitelo to nježno posmehovanje in stokrat bi jo bil zato — poljubil. Na konec je nastopila noč. Treba oditi! Posloviv.ši se nekolikokrat od vsacega in rekši vsakemu po nekolikokrat: do jutre! so je odpravil Sanin proti domu in nesel soboj obraz mlade deve, ta, zdaj se smejo«'', zdaj zamišljen, zdaj miren in hladen ali vedno onmm-ljivo krasen obraz. Njene oči, te široko odprte in svetle, radostne kakor dan, na pol zastlene z nježnimi resicami, temne in globoke ko noč, so stale pred njegovimi očmi, splošno deca podučuje? 2.) glede snovi? 3.) glede oblike in postopni pedagogični stopinji. — Stavil je v rezuluciji 4 točke, katere so bile jednoglasno sprejete in protokolirane. K četrti zadači o učnih načrtih nij hotel nobeden prositi besede. Gledali so se jeden druzega. Bilo jim je brati na obrazih, da so vsi jednih misli, „da v dvojezičnih šolah nij mogoče zadostovati učnim načrtom." G. nadzornik je dejal: „kaj pravite učitelji na jed-norazrednicah o učnem načrtu?" G. Soršak iz št. Martneg« pravi, da iz lastne skušnje ve, da nij mogoče v prvem šols. letu prebaviti številke do 20. Fo daljšem razgovoru je sledila volitev -po jednega učitelja v deželno učit. konferencijo. Za vranski okraj je bil pri ožjej volitvi mej Megličem in Agrežem voljen gospod Agrož iz Braslovč, v gornjegradskom okraju pak g. -Cizelj iz Mozirja. Volitvi v odbor „za prihodnjo konferenco sti izpali takole: za vranski okraj: ŠkoHek, Agrež, Meglic. Za gornjogradski okraj. Cizelj, Tschern, (!! Ur.) Pire. V odbor za knjižnico okrajnih učiteljev pa baš tako, sama mesto zadnjega g. Breznik iz Ljubnega. — Naj omenim Še to, da debat so se udeležili gg.: Breznik, Cizeh, Leban, Meglic, Škoflek, Šorak, in Tschern. Bilo je vse bolj živahnejše nego lansko leto in to kaže, da se učitelji zanimajo za blagor šolstva in napredka. — Seja je končala ob 5. uri po polu dne. V šolskem poslopji je bil skupni •obed Na to so se učitelji poslovili in odpeljali na svoj dom. Iz O urice 13. avg. [Izv. dop.] (M o horjevo. društvo.) Koledar za leto 1870 nam kaže ogromno število 2G.33G družbenikov mej kojimi je 2.256 novih; letos je pa novih udov le nekaj črez 400. Od kod izvira ta promena? Zdi se mi, da razloge te prikazni nij iskati pri družbi, nego pri voditeljih družbe ki se v „družbi" dobro stikajo. Veliko stori družba, ali večja čast gre narodu. Voditeljev dolžnost pa je, da napor naroda slovenskega ki se v . tem zavodu s svojimi trdožuljavimi novci zgrinja, najbolje ukoristno. Zatorej menim, da družba bi lehko več storila kakor pa stori. Ta okolnost bode Število pristopajočih udov manjšala, ako „družba" ljudskega kapitala bolj ne fruktificira. Koledar 1876 pag. 163, št 8. Nagrade: 1. blagajniku 65o gld., — tajnikom 300 gld., 3. knezo-škof. pregled. 80 gld., — 4. pre- divno in sladko presunjale vse druge obraze in prikazni. XIII. Sanin je bil precej lep človek. Dovršena, harmonična rast, prijetne, malo razpološčeno črte, mične, modre oči, zlasti lasje, belina in rudečina na koži, — in kar je glavno : ta prostodušni, veseli, zaupni, odkriti, v prvih letih nekoliko glupi izraz, po katerem je bilo nekdaj na prvi mah spoznati otroke poštenih plemenitih rodbin, dobrih junkerjev rodivših se v lepo ležečih polustepnih krajih; — in mehkost, mehkost, mehkost — to ju bil ves Sanin. On tudi nij bil glup, ampak naučil se je marsikaj. Ostal je čil in čist v k ljub popotovanji za mejo: nemirna čuvstva buneča največji dol sedajne mladosti, so mu bila neznana. Prihodnji dan je Sanin še ležal postelji, ko priteče Emil v prazničnoj obleki s palčico v roki in silno pomadiran k njemu v sobo in mu objavi, da pride gospod Kliiber vsaki gledovalcem 150 gld., vprašam: ali mora tako biti? Kako borne in siromašne so pa nagrade rokopiscev! Št. 11. za izbe — 250 gld.; ta znesek je na vsak način prevelik, če ne popolno nepotreben, kaj mora „družba" knjigo toliko Časa hraniti, da je zadnje knjige zadnja pola tiskana? Kaj jih ne more neko število sprot pošiljati? Vsaj to pošljino mora vsak ud sam platiti. Naj se le drži „družba" določenega reda. Otročarija je to, da bi knjige zdaj ta zdaj ona škofija prej dobivala. Št. 12 so navedeni razni stroški z 295 gld. zares predrag lakonizem. Kje so pa dohodki „tiskarniee družbe sv. Mohora"? Ali „družba" pod to firmo za-se kuha in peče, cvre in vari kakor časniki na zadn jej strani ? Će je to, potem se tiskarnica uu sine imenovati Mohorska. S temi vrsticami sem le, kot dolgoletni ud hotel podrc/ati, da se tu kaj na škodo narodu ne — skisa! Janežičeva slavnost. (D.tlje.) Ko so potihnili zadnji glasovi kantate, deklainovalo je kmetsko dekle iz Kožne doline Uršika Torkarjeva, v narodnej obleki s pušlji-cem v roki z živahno in jasno besedo pesen v spomin Janežiču, ki smo jo mi tudi uže priobčili. Djpolu lansko slovesnost je (končalo ubrano petje naših pevcev. Obedovali so gostje na Janežičevem vrtu v prijetnih nalašč za to napravljenih kolibah. nVinilni laetifacat cor hominuni" pravi uže star pregovor in tako je bilo ,tudi tukaj. Zdravica za zdravico, pesen za pesnijo se je vrstila in tudi godcev nam nij manjkalo. Po polu danski predsednik g. Viktor, Dolenjec je vrlo dobro urejeval veselico. Govorili so raznovrstni gospodje gostje, mej njimi osobito: gosp. prof. J. Kleinmaver, urednik „Soče" g. Viktor Dolenjec, proč. g. prof. Andrej Einspieler, g. prof. Borštnar in dr. Še celo nekov preprost kmet iz Bizovika se je bil oglasil mej govorniki ter pozdravil navzočne v krepkoj kmetskoj besedi. Mej slavnostjo je došlo mnogo telegramov katerih nekoliko jutri priobčimo. Vse po polu dne so pokali v gori nad nami možnarji in osobito zvečer je Terpsihora ves mladi svet izvabila v svoj čarni krog, ter je ples trajal do dveh v noč. Visoko gori na vrhu Kleka čas s kočijo, da obeta vreme prav lepo biti, da so drugi užo vsi pripravljeni, da mama ne pojde, ker se jej je zopet glava razbolela. On začne Sanina priganjati, opominjajo ga, da je škoda za vsako minuto, ki se tako izgubi ... In zares : gospod Kliiber je dobil Sanina še pri toaleti. Potrka na vrata, vstopi, pri-pogne truplo, izrazi svojo privoljnost čakati, kolikor ugodno — in sede upiraje s klobukom v roei ob koleno. Lepolični cominis se je ogromno nagizdil iu parfimirali kadar je mignil, je priduhnil napliv naj žlahtnejšega aroma ta. Pripeljal se je bil v prostornej odprtoj kočiji imenovani lando, pr d katero sta bila uprežena dva močna, velika, pa ne lepa konja, ('etrt ure pozneje so priilrdrali Sanin, Kliiber in Emil s to kočijo veličastno k pragu kon-ditorije. Gospa llnselli se je bila odločno od-i rekla soudelževanja te partije; Ema je hotela ostati pri materi ali ta jo je, kakor se pravi, odgnala, so kurili lep kres in mi smo zažgali krasen bengaličen ogenj na Janežičevem vrtu. Drug dan je bil izlet v Celovec. Peljala se je družba nad 100 glav po vrbskem jezeru kder jo je pri vhodu v kanal z lepim petjem in živijo-klici sprejelo nemško društvo dunajskih pevcev, ki je te dni slučajno prišlo v Celovec, kar naj si naši ljubljanski „Deutsche Silnger" ad notam vzemo. (Konce prih.) Domače stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) je imel sinoči sejo. Slovenski odborniki so stavili več interpelacij. Poročilo prinesemo. — (Pogorelcem v Logatcu) je kranjski deželni odbor iz deželnega fonda dal 5000 gld. — (Iz Idrijskih hribov) se nam piše: 11. in 12. septembra bodo imeli učitelji Logaškega okraja v Idriji učiteljsko zborovanje z zanimivim dnevnim redom. Pri tej priliki si bodo tudi lehko ogledali velikansko novo šolsko poslopje z mogočnim nemškim napisom na čisto slovenskej zemlji. — Primerjali bodo tudi pri tej priliki lehko prostorne in svi le šolske sobe z beznicami v katerih imajo oni čast po 100 in več otrok podučevati. Kakov čujemo, se bode tega zborovanja tudi nekoliko sosednjih učiteljev udeležilo in to je prav, kajti baš taka zborovanja so kraj, kjer si učitelj mnogo pridobi. — (Surovost.) Na kolodvoru v Beljaku je bilo vsled dohoda ljubljanskih sodeležnikov Junežičeve svečanosti jako veliko ljudstva, mej njimi tudi nekaj ljubljanskih Švabov, potujočih menda v Celovec k švabskemu pevskemu shodu. Razkačen zarad velike množice, izustil se je nekov švabski godbeni učitelj tukajšnjega filharmoničnega društva: „Sloveni-sches Gesindel", „Pakasch" itd. Ali nij ta gospod jako olikan švabski kulturonosec? Srečen se sme šteti le, da ga nij slišal kak energičen Slovenec, ker potem bi mu bilo gotovo odšlo veselje, mirne potovalce tako surovo ščuvati. A—č. — (Nesreča) nikdar ne počiva. Kakor smo na druzem kraji poročali, žgali so 13. t. m. v Rožči na vrhu Kleku lep kres, ter tako se udeležili tudi od kranjske strani došli udje rudarskega društva na Savi Janežičeve slav-nosti, pri katerej nijso mogli biti osobno pričujoči. Vseh skupaj jih je bilo v gori šest, — „Jaz ne potrebujem nikogar," uverja ona, „jaz bom spala." „ Spravila bi z vami Panteleona — ali nekdo mora ostati doma, da prodaja." — „Ali smem vzeti Tartaglijo?" vpraša Emil. — „Kaj pa, le vzemi ga." Tartaglija je radostno splezal na kozla in oblizovaje se sedel in videlo se mu je, da je tega navajen. Ema si je djala na glavo velik slamnat klobuk s karičnimi trakovi; klobuk se je spredaj daleč navzdol zgibal, pokrival skoraj celo lice proti solncu. Črta sence je bilo na ustnah, ki so ru-dele deviško in nježuo kakor cvetni listki, zobje so blisketali prikradoma — nedolžno kakor pri otroku. Ema je sedla vzadej zraven Sanina; Emil in Kliiber spredaj in njima nasproti. Bleda figura gospe Lenore se pokaže še jedenkrat pri oknu, Ema jej mahne z rutico — in konja potegneta. (Daljo |>nh.) dva gospoda in štirje drugi. Ko je kres pogorel, napotili so se domov. Gospoda in jeden delavec, ki jima je bil na postrežbo, šli so daljim poten | drugi trije pak so želeli iti nabirat „edehveis", ter jo krenili po nekovej stezi. "Ali v noei so izgrešili pravo pot ter hodili po bosti. Tema je bila tako velika, da sta dva izmej njih pala v nekovo grapo, — ki jo je voda nedavno zelo izprala in v ka-terej se je pred dvemi tedni ubila nad 300 gl. vredna kobila g. Schreya, ko se je splašila ob hudej uri — jeden si je zlomil za tilnik ter bode težko okreval, druzemu se je razdrobila roka. V nezavesti sta ležala, nevedoč jeden za druzega, do dneva, kadar so ju našli pastirji. Tretji je bil srečneji, samo ostro trnje ga je hudo opraskalo. — (Iz Trbiža) se nam IG. t. m. poroča : Vodstvo Rudolfove železnice prernenilo jo H tukajšnih železniških uradnikov, kateri so se s slovenskim in nemškim ljudstvom lehko popolnem razumeli, ter jih namestilo z osmemi rojenimi Prusi. Ali dela tedaj železniško vodstvo propagando za veliko Š vabijo? Kaj poreče k temu vlada V — (Od sv. Barbare v Halozah) se nam piše: Ce ogledujem letošnjo letino, naj bode uže na polji, ali po goricah, izreči moram sodbo, da ne bode jako sijajna. Po polji, na katero se pri nas ne smemo dosti zanašati, kažeti koruza in ajda še precej lepo. Tudi zelje se dosedaj Čvrsto razvija; toda ne bode dolgo lepo. Pri takej množici metulja ka-pusnika, kakoršna se pri nas letos nahaja, nij mogoče zelju več zdravemu ostati. Sicer nabirajo šolski učenci pridno omenjene škodljivce, ter jih v šolo donašajo na stotine vsak dan, a kaj vse to pri takej množici. Po zelnikih teremo zalego in gosenice, in če denes vse potremo, je drugi dan zopet vse rumeno. A! ne ustrašimo se vsega tega in pridno telimo; vsaj na ta način si rešimo zelje, dru-gači pa bodo črez 14 eni sama rebra. — Po goricah je sicer les zastaven, a malo na njem. Bog daj, da bi nam vsaj to srečno v klet došlo, "da konci nekaj krajcarjev dobimo v roke, katere imamo sedaj čisto gole. Kje so vendar penezi, da jih je povsodi tako malo? vsak toži. Vince mora biti, če bode še ta mesec solnce pripekalo, jako dobro. Vsaj haložanska vina so sploh dobra in bi bile tudi v boljšem slovesu pri kupcih, ter bi se dražje oddavale, če ne bi haložani si sami kupa skvarili. Dosti jih je, ki hodijo na Hrvatsko po lehko vino, za male peneze, ga pripeljejo v Haloze, ter ga za ha-ložana prodajajo. Mislite, da so kupci norci, da ne vejo, kaj je vino? Le tako naprej! kmalu bode kup jednak hrvatskemu. Ali na ta način pričakujete kaj druzega, če se kupec k nam boji, ki se je uže jedenkrat naplahtal? Umrli v ljiil»lj»ul od 11. Jo 16. avgatta •. Antonu Kre^i, krznarskemu mojstru, ot ok 3 mesece star, na dripalici. — Francu Hulič, mizar, 24 1, v bolnici, za jetiko. — Alojzija Kovaeič, delavčev otrok, star 4 mes., za mrzlico. — L. Tomšič, delavec, 61 1., v bolnici, za jttiko. — Ferdinand Črmak, privat. inženirja otrok, 7 m. 14 dnij star, za dripalico. — l?an Porent:«, ncožimjon delavec, 25 1., v bolnici na pljučnej jetiki. — Konstantina Krumpholz, 78 L, na črevnein kataru. — N. N. delavki otrok Josip, na dripalici. — Anton Pachzelt, ključarBki pomočnik, 22 I., na oBlabljenju. nVlMjCl. 16. avgusta: Oivropa: Simon iz Dunaja. — Resman z Jospo iz Zagreba. — Dvorak iz Ogerskega. — Sla-t ček iz Pulja. Pri »Ionu: Braune iz Dunaja. — Leouhardt it Norimberga. — Určar iz Gorenjskega. — liinder iz Trsta. — 'Uradeckv iz Zagreba. — Bastian iz Trsta. — Pečar iz Velikih Lašč. — Domladič iz Ilirske Bistricu. Pri .ti»11*1: KeBler iz Dui.aja. — Purkardhofer iz Trata — SUs iz Dunaja. — Nič iz Gradca. — Katsdorfer iz Keke. — Scbinzl iz Dunaja. - Siegol iz Dunaja. — Wa ter iz Gradca. — Schulz iz Lyona. — Hreborič iz Metlike. — Stralti iz Keke. — Usiglio iz Trsta. — pl. Leyen iz Dunaja. Pri ltl«'Ntu l.|ul>lj»uu: Jerman iz Celja. — Dolenec iz Goreujskega. Pri Zamorci i Kiatohvvill iz Gradca. — Cen-covich iz Trsta. Dunajska borza 17. avgusta. (Izvirno teiegranono ^orueno.; Enotni dri. dolg v banko tih . «i . Gauipbella, prof. Dr. Dede, Dr. Lf r.\ groduje Caulo-4iis >b, o razpošiljava na posebno zahtovanje zair,on;. Kju.ki iskan is SO.iMM) »pri*evalov. Na D u naj i, 13. sprila 1872. Frešlo je i že ledem mes cev, od: ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled pranih itčut-nicnih bole/iuah, in sicer tako, 1a sem od dne do dne v iiiim g o i 1, in to zapreiilo je dolgo ć.hh moje štedije. Cul sem od Vaše Čudapolne Revalesciere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po iiicMi'tiin i.žitkn VkŠe tečne in okusne Keva-lesciere popo n« m zdrav, tako, da brez najina* jega tresenja mor t m zopet pisati. Za-adi tega priporočam veem bol in to primerno prav ce. o m okusno hrano, kot najboljši pripem ček, ter ostanem Val-odani Gabriel Teschner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod I Vsled neke bolezni na jetrah bilo je-amje stanjo hujsunja in bolečin - sake vrste sedem let sem strašno. Nij som mogla niti čitati uiti pisati, tresle so se vso čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me no jedni trenotek na miru pustilo, in pri' u-iii bila sem melanholična najvišje Btopinje. Mnogi zdravniki (.oskusili so vse, brez da bi mojo bolečine /.lajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere iu sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalcsciere zasluži največje hvalo, pridobila uii je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov jenja moje prisrčne hvaU-žnosti in popo.nega spoštovanja. Markize de Brehan. Št. 65.716. Gospodični de Montlouis na neprebavljeni, nespanji in hujšanji. Št 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici in tiščanji v prsih, Bevalesciere je 4 krat tečne j sa, nego meso, ter iti pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na coui, ko pri zdravilih. V pleh a« tih puaionh po pol fonta l gold. 50 kr , L ott 3 gold. 60 kx., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 torto v 10 gold., 12 fantov 'JO gold., 24 rantov 36 gold. ilevalesciore-Biscaiten v palioah in Revalesciere--Chocolatee v prahu M vas 1 gld. 50 kr., 24 tas '2 gL \j *r« 4i ui i k». SO kr., v praha sa 120 ta« 10 gL . Todaju: Da Bsrry iGomp. u Ds asjl« Wsll« fls«fcigMse št. 8, kakor v v teh mestih pri dobrih lotarjih in »pooonjakih trgovoih; >.ndi rsvspoluja du-.iaj»a» hiša ns vse kraje po poštnih '.akaanionh ali povzetjih. V LJnblJavul Ed m . Ur. j. S v ob oda, okar pri „zlatem orlu", v Reki pri lokarju J. Prodam u, v Celovcu pri lekarju Birnb eoherju, v Spljetn pri lokarju Aljinoviču, v Trata pri lesarju Jakobu Serriivallo, pri drogeristu P. Roooa, i.i J. llirschu, v Zsvdru pri Androviču. (25> 1 Anatherincva ustna voda ► 4 in zobni prašek izdeljuje (ifahriei M*iccali, lekar na dunajske) cesti v LJubljani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 škatljica zobnega praška . . 40 kr. . 1 steklenica ustne vodo . .60 kr. m < > co Živela konkurenca 1M t t I Ambrožić-eve jezerske kopelji "v Bledu. (231—5) Kovo izdelane, najelegantnejše, najpraktič-nejže in najcenejše vseh bledskih kopelj so p. n. gostom vedno na razpolaganje. Cena za goste 15 kr., za dijake 10 kr. Tudi sto dve lepi lacliji za goste pripravljeni. — Dobivajo se ravno tam tudi po nizkih cenah lepa lesorezna i>odol>ar.«*lice dela. I f I Živela konkurenca t ? i co < Izdatelj in urednik Josip Jurfcić, I I 111 I I I I 1111111 I I I I 111 t Henrik Lanz afs x Vi a iu i lu'i in u i n lte£4'ii*l»ur£'u- Največja zaloga na Nimškem, kebr sn izdulujujo J mlatilnice z vlačilom, in ročne mlatil-afs niče, in stroji za klajo rezati. JVsa razprodaja koncem lota lb7o snaia f>0.000 strojev. 24 častnih diplom, IS zlatih, 41 srebrnih, 14 bronastih svetinj za izvrstno izdelovanje.4' T Vedna zaloga je pri gospodu Pavel MKalctu v ■f" Ljubljani in ttiiKtav Itarlliu v Celovcu. sla jT Ilustrirani cenilci pošiljajo se na zal de vanje zastonj T in frankirani. (233—4) 4-1 H+++4"W4-r 1 1 1 1 1 I I I I 1 Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".