POROČILa Dela 32 ● 2009 ● 155–202 RAZISKOVALNA DEJAVNOST NA ODDELKU ZA GEOGRAFIJO Raziskovanje je poleg pedagoškega dela osnovno poslanstvo sodelavcev na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete. Že v preteklosti so bila prizadevanja in rezultati na področju raziskovanja odlika geografov, v zadnjih letih pa znotraj same fakultete izstopamo tako po organizaciji kot obsegu in heterogenosti raziskovalnega dela. Podpora učiteljem je bila vseskozi organizacija raziskovanja v okviru programske skupine, ki je od leta 1999 do 2003 pod vodstvom M. Paka delovala v programu Geografija in regionalni razvoj. V obdobju od leta 2004 do 2008, ko je vodenje prevzel D. Plut, je programska skupina Geografija regionalnih virov in regionalni razvoj Slovenije vključevala osem učiteljev-raziskovalcev. Področje raziskovanja se je nekoliko zožilo in osredotočilo na regionalno vrednotenje naravnih in družbenih virov ter raziskave regionalnih urbanih in podeželskih struktur. Z letom 2009 in novo programsko zasnovo v okviru programske skupine Trajnostni regionalni razvoj Slovenije pa je v program vključenih kar 15 sodelavcev. Vsebina programske skupine sicer pokriva heterogenost področij, ki jih na Oddelku za geografijo razvijajo posamezni učitelji ob pomoči asistentov znotraj svojih predmetov, še zdaleč pa ta obseg ne zadošča za resnično uveljavitev znanja in raziskovalnih potencialov. Prav z namenom povečanja obsega in področij raziskovanja je bil leta 2002 na Oddelku za geografijo ustanovljen raziskovalni center, ki je z načrtno zaposlitvijo nepedagoških sodelavcev v večjem obsegu in bolj usmerjeno pričel sodelovati na različnih razpisih ter pridobivati temeljne in aplikativne raziskovalne projekte. Sprva sta bila kot raziskovalca zaposlena D. Cigale in B. Lampič, leta 2004 pa se je raziskovalnemu centru pridružila še N. Pichler Milanović (zaposlena na Filozofski fakulteti do leta 2009). Ko je leta 2007 D. Cigale v celoti prevzel pedagoške obveznosti, je mesto raziskovalke prevzela I. Mrak. Na ta način se na Oddelku ohranja raziskovalno jedro dveh čistih raziskovalcev/raziskovalk, vzporedno pa večina zaposlenih učiteljev in asistentov dopolnilno raziskuje in sodeluje pri projektnem delu.V zadnjih letih smo tako izpeljali številne projekte, pretežno osredotočene na okoljska vprašanja in regionalno-razvojna področja. Če so na začetku desetletja prevladovali predvsem nacionalni projekti, pa so zadnja leta vedno bolj živahne povezave s tujimi univerzami in raziskovalnimi inštitucijami. Mednarodno raziskovalno sodelovanje tako poteka v okviru večjih interdisciplinarnih evropskih in številnih bilateralnih projektov, kjer je izjemnega pomena predvsem prenos znanj in izkušenj ter soočanje različnih teoretičnih in metodoloških pristopov. Med zaključenimi nacionalnimi projekti do leta 2008 velja posebej izpostaviti temeljni projekt o okoljskih učinkih turizma in prometa ter projekte, ki so potekali v okviru Ciljnega raziskovalnega programa in so bili interdisciplinarno zasnovani. Njihova vsebinska heterogenost odraža raziskovalno širino sodelavcev Oddelka. Proučevali smo sodobne procese na slovenskem podeželju, rezultate pa smo podkrepili z obsežno terensko raziskavo. Osredotočili smo se tudi na razvoj mest in drugih naselij v mestnih območjih (na primeru ma-riborske urbane regije) ter na perspektive za trajnostni razvoj varovanih območij. Vsi projekti pomenijo velik doprinos geografski stroki na metodološkem in analitičnem področju, 158 POROČILa Dela 32 ● 2009 ● 155–202 hkrati pa imajo rezultati pomemben učinek na razvoj Slovenije. Pomembnejša projekta, ki trenutno potekata, sta usmerjena v raziskovanje trajnostnega razvoja urbanih ekosistemov in problematiko regionalnega razvoja Spodnjega Podravja. Mednarodni projekti so se v preteklih letih osredotočali na vsebine s področja prostorskega planiranja in razvoja ter didaktike geografije (R.A.V.E. SPACE, RePUS, CONSPACE), v projektu DERREG (7. OP) pa so predmet proučevanja dominantni globalizacijski procesi na evropskem podeželju, kar geografom predstavlja nov raziskovalni izziv. Uspeli smo se vključiti v eminentno raziskovalno sredino univerz in inštitutov iz Velike Britanije, Nemčije, Irske, Češke, Švedske, Nizozemske in Litve. Slika 1: Terensko delo (vzorčenje…) v dolini Pod Košuto; mednarodno sodelovanje v okviru bila-teralnega projekta s francoskim inštitutom CEREGE (foto: I. Mrak) Bilateralna sodelovanja so do sedaj potekala z univerzami na Češkem, v Bosni in Her-cegovini in v Makedoniji, v aktualnih bilateralnih projektih pa sodelujemo s Filozofsko fakulteto (Oddelek za geografijo) v Zadru, Inštitutom CEREGE iz Aix-en-Provence v Franciji (Centre Européen de Recherche et d’Enseignement des Géosciences de l’Environnement), s srbskimi geografi Univerze v Beogradu. Tovrstno sodelovanje je dobra osnova za morebitne bodoče projektne povezave, pa tudi izmenjave učiteljev in študentov. Najpomembnejše rezultate znanstveno-raziskovalnega dela sproti objavljamo tako v domači kot mednarodni znanstveni literaturi, od leta 2008 tudi v novi oddelčni monografski zbirki GeograFF. Raziskovalne vsebine in metodološki pristopi zahtevajo vedno več pove-zovanj z drugimi strokami, zato se naše delo vedno bolj usmerja v interdisciplinarne projekte, z željo po še večji uveljavitvi tudi na mednarodni ravni. 159 POROČILa Dela 32 ● 2009 ● 155–202 Raziskovalno delo dodatno bogati tudi pedagoški proces. Na eni strani gre za sprotno vključevanje aktualnih vsebin v študijske programe, istočasno pa poteka tudi vključevanje študentk in študentov v raziskovalno delo. V raziskovalnem centru lahko opravijo obvezno nepedagoško prakso in sodelujejo pri posameznih projektnih fazah. Že vrsto let je v raziskovalno delo vključena usmeritev Varstvo okolja, kjer študenti vsako leto opravijo svoj raziskovalni projekt, ki je, če je le mogoče, vezan na aktualne projekte. Slika 2: Uvodni sestanek sodelavcev projektne skupine DERREG v Bruslju (arhiv projektne skupine DERREG) Preglednica 1: Pomembnejši projekti in raziskave, ki so v zadnjih letih potekali na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Nacionalni projekti Vrsta projekta in čas izvajanja Naslov projekta in vodja Ključne besede Aplikativni raziskovalni Značilnosti regionalnega razvoja regionalni razvoj, razvojni potenciali, projekt in razvojni potenciali Spodnjega okoljski kapital, razvoj podeželja, vloga 2008–2010 Podravja centralnih naselij, suburbanizacija, (dr. Dejan Rebernik) obmejna območja, Spodnje Podravje Temeljni raziskovalni Trajnostni razvoj urbanih projekt ekosistemov urbani ekosistemi, okoljski kapital, 2007–2009 (dr. Dušan Plut) trajnostni razvoj mest, Slovenija 160 POROČILa Dela 32 ● 2009 ● 155–202 Sanacija malih vodnih tokov in Aplikativna raziskava ukrepi za zmanjševanje poplavne mali vodotoki, poplavna ogroženost, 2008–2009 ogroženosti Ljubljane Mestna občina Ljubljana (dr. Karel Natek) trajnostni razvoj, zavarovana območja, regionalni viri, razvojno aktiviranje, Aplikativni raziskovalni Trajnostni razvoj varovanih upravljanje zavarovanih območij, skladen projekt (CRP) območij – celostni pristop in regionalen razvoj, Triglavski narodni 2006–2008 aktivna vloga države (dr. Dušan Plut) park, Krajinski park Goričko, Krajinski park Logarska dolina, Notranjsko-kraška regija – ekoregija, Slovenija trajnostni prostorski razvoj, mesta in Povezovanje kriterijev in mestna območja, urejanje in načrtovanje Aplikativni raziskovalni ukrepov za doseganje razvoja prostora, ukrepi, urbanistični kriteriji, projekt (CRP) mest in drugih naselij v širšem raba tal, zemljiška politika, stanovanjska 2006–2008 mestnem območju gradnja, proizvodne dejavnosti, promet, (dr. Dejan Rebernik) trgovina, Mariborska urbana regija, Slovenija Kategorizacija obstoječega stanja poselitvenega in prometnega Raziskava omrežja Republike Slovenije za poselitev, prometno omrežje, strateški 2006–2007 izdelavo državnega strateškega prostorski načrt, Slovenija prostorskega načrta (dr. Andrej Černe) Temeljni raziskovalni Promet in turizem v luči njunih projekt okoljskih učinkov promet, turizem, okoljski učinki, 2004–2007 (dr. Metka Špes) trajnostni razvoj, percepcija, Slovenija Analiza in funkcijsko kmetijstvo, kmetije, naravni viri, raba Aplikativna raziskava vrednotenje kmetijstva z vidika tal, kmetijski vnosi, vitalnost kmetij, 2005–2007 vplivov na naravne vire na funkcije kmetijstva, trženje v kmetijstvu, območju celotne MOL perspektiva kmetijstva, Mestna občina (dr. Barbara Lampič) Ljubljana Okoljska analiza in presoja Aplikativna raziskava prostorskega razvoja MOL v prostorski razvoj, onesnaženost okolja, 2005–2006 obdobju 1990–2015 varstvo okolja, okoljska presoja, Mestna (dr. Dušan Plut) občina Ljubljana Prometno onesnaževanje ozračja Aplikativna raziskava v Ljubljani znotraj avtocestnega prometno onesnaževanje, meritve, 2005–2006 območja kvaliteta okolja, emisije, imisije, Mestna (dr. Darko Ogrin) občina Ljubljana Aplikativni raziskovalni Strukturni problemi in razvojni podeželje, razvojne priložnosti, projekt (CRP) izzivi slovenskega podeželja v strukturni problemi, socialno-ekonomske 2003–2005 evropski razsežnosti značilnosti, obremenjevanje okolja, tipi (dr. Marijan M. Klemenčič) podeželskih območij, Slovenija 161 POROČILa Dela 32 ● 2009 ● 155–202 Mednarodni projekti Vrsta projekta in čas izvajanja Naslov projekta in vodja Ključne besede DERREG: Developing Europès globalizacija, podeželje, geografija, Raziskovalni projekt Rural Regions in the Era of obrobna območja, podjetništvo na 7. OP Globalization podeželju, selitve, okoljski kapital, 2009–2011 Razvoj evropskega podeželja v zmožnost lokalnih skupnosti za razvoj, obdobju globalizacije modeli razvoja podeželja, Srednja in (dr. Barbara Lampič) Vzhodna Evropa R.A.V.E. SPACE, Raising Program INTERREG Awareness of Values of Space III B – CADSES Through the Process of vrednote prostora, prostorsko planiranje, 2005–2007 Education trajnostni razvoj, izobraževanje (dr. Tatjana Resnik Planinc) Program INTERREG RePUS, Strategy for a Regional III B Polycentric Urban System in urbana središča, policentrični razvoj, Central-Eastern Europe 2005–2007 podeželje, Evropa (mag. Nataša Pichler Milanović) Program INTERACT Re-Act – Regional Actors in INTERREG III programi, integracija 2005–2006 Interreg cooperation rezultatov, regionalno planiranje, (dr. Dejan Cigale) upravljanje CONSPACE (Common Strategy prostorsko planiranje in razvoj, Program CADSES Network for Spatial Development policentrične prostorske strukture, 2003–2006 and Implementation) regionalna središča, razmerje urbana- (dr. Andrej Černe) podeželska območja Sustainable Environmental Research (SER) – Promoting zavarovana območja, območja Natura International Cooperation and 2000, klimatogeografija, hidrologija, Projekt ASO 2006 Mutual Assistance in Natural onesnaženje zraka, GIS, daljinsko Parks; Slovenija, Češka Republika, zaznavanje, demografske značilnosti, Avstrija razvoj sonaravnega turizma (dr. Marko Krevs) Structural Analysis of Spatial and Human Sources for družbenogeografske značilnosti, politična Projekt ASO 2006 Interregional Cooperation in Southeast Europe, Slovenia and geografija, medregionalno sodelovanje, Austria JV Evropa, Slovenija, Avstrija (dr. Jernej Zupančič) Bilateralni projekti Leto izvajanja Naslov projekta in vodja Ključne besede Sodelujoča inštitucija: Inštitut CEREGE, Aix-en-Provence, Francija metode datiranja, geodiverziteta, 2009–2010 Metodologija datiranja geomorfni procesi, zavarovana območja, reliefnih oblik in procesov ter vrednotenje, Alpe vrednotenje geodiverzitete v Alpah (dr. Barbara Lampič) 162 POROČILa Dela 32 ● 2009 ● 155–202 Sodelujoča inštitucija: Univerza v Zadru, Oddelek za geografijo zavarovana območja, dinarski kras, 2009–2010 Zavarovana območja na dinarskem krasu Hrvaške in geodiverziteta, klimatogeografija, Slovenije Hrvaška, Slovenija (dr. Darko Ogrin) Sodelujoča inštitucija: Katedra za prostorsko planiranje, Geografska fakulteta, Univerza v Beogradu prostorski razvoj, prostorsko planiranje, 2008–2009 Vloga strateškega planiranja, primerjalnih podatkov EU srednjeevropska mesta, GIS, Ljubljana, in GIS za prostorski razvoj Beograd srednjeevropskih mest (dr. Marko Krevs) Sodelujoča inštitucija: Univerza v Ostravi, Oddelek za geografijo, ekološko kmetovanje, razvojni 2007–2008 Češka Ekološko kmetijstvo kot potenciali, podeželje, trajnostni razvoj, razvojni potencial za podeželje Slovenija, Češka (dr. Barbara Lampič) Sodelujoča inštitucija: Inštitut Geonika, Akademija znanosti, 2005–2006 Brno, Češka mala mesta, sonaravni razvoj, Slovenija, Sonaravni razvoj malih mest Češka (dr. Metka Špes) Sodelujoča inštitucija: Univerza v Tuzli, Oddelek za geografijo Regionalna struktura kot selitvena dinamika, mednarodne 2005–2006 element selitvene dinamike migracije, etnična struktura, Slovenija, urbanih območij v Sloveniji in Bosna in Hercegovina BiH (dr. Jernej Zupančič) Sodelujoča inštitucija: Univerza v Pécsu, Inštitut za geografijo, Madžarska politična geografija, migracije, 2005–2006 Migracijski procesi in manjšine, Slovenija, Madžarska, JV medetični odnosi na stičišču Evropa Slovenije, Madžarske in JV Evrope (dr. Jernej Zupančič) Sodelujoča inštitucija: Univerza Sv. Cirila in Metoda v Skopju, Inštitut za geografijo, Makedonija demografske značilnosti, migracije, 2005–2006 Demografski in migracijski Slovenci, Makedonija, Makedonci, vidiki Slovencev v Makedoniji Slovenija in Makedoncev v Sloveniji (dr. Jernej Zupančič) Barbara Lampič, Irena Mrak 163