V lortk,ffttt»k 1» «°Wt „h..j» ll "'J'1T Mir' bor« br - i u j.M I|t. — I M pol Irt* ,i ictrt H -» . t » t» < |»o pošli li m kta 10 |l. -w p„i I rta . s .. -u Nttrl l«ta t ., M rnialMn i« opr.ivni;t ,, Ui itoluein 1r" plitzt hi». it. IM Št. 37. O/nniiila: 7j navaJiii> ilrt.lopm Trato h. pl*i-njp K kr., t» N ruliana I krat. I kr. f« Hrt Ibka :'kr.o. 4 kr. f«. li.ka Dkrat-pialurnko a« pli, u jejo po prostoru. Z. yh»k tiai-k j« plu. «t kolrk (atemprlj) I« suk. Kokopisi ha ne flalaj>i dopiai naj k« Mi; i : i. funknjtjo. V Mjvi'iL>oi«u i£7. maroa 1JS<>?). zavoljo volikonocMiih |>i'a/nikov izido i>i*i lioclii j i list vcetrtok 3. api-. Nemec Schuselka piše v svojem listu „ Reform" po tem naslovom tako-le : Cesarjevo potovanje na Hrvaško in v Primorje (obžalovati je, da se ni tudi na Dalmacijo raztezalo) je veliko pozornost budilo meti avstrijskimi Jugoslovani. Ako se pa govori o avstrijskih Jugoslovanih, mora se nehote, in tudi primorano domišljati Jugoslovanov . ki bivajo zunaj avstri jsko-ogerskih mej. Kajti naši Jugoslovani so vezani z onstranskimi z večno sveto vezjo ene krvi, enega jezika, ene \ere. Dele ž njimi narodno zavedanje in narodni čut, zgodovinske spomine, p uične želje in upanja. Ena najzunimljivejih, najiomenljivejih in najbolj upanja polnih prikazen v denašnjem času je tako živo vzbujeno narodno zavedanje v Jugoslovanih. Ti krepki, na telesu in dubu po naturi bogato obdarjeni, hrabri narodje bodo imeli v evropski prilmtlnosti veljavno, v osodi evropskega vzhoda odločilno nalogo zvrševati. Nobena oblast te zemlje tega no bode mogla braniti, najmenj pa ktero sosednje ljudstvo, kleni v megli svojega prevzetnega samoljubja samo svo;r> lepoto in velikost vidi in druga ljudstva za svoje podnožje narediti hoče. 'ič tako ne dokaže zaslepljenja, kratkovidnosti in tesnosrčnosti vladajoče navadno dnevno politike, kakor zaničevanje in zasramovanje, s kterim se narodno prizadevanje Jugoslovanov obsojtlje, napuh, s kterim 90 družim evropskim narodom niže poslavljajo, posilen terorizem, s kterim se jih hoče večno zatirati in narediti iz njih orodje drugim narodom služeče. Očita se jim, da so v izobraženji in kulturi zaostali. To spoznajo sami, da si bi lehko klicali inarsiktereinu narodu, ki se s svojo kulturo hvali, naj iz svojega lastnega očesa bruno izvleče. In zakaj so Jugoslovani zaostali? Ker jih jo Evropa, za ktero so se stoletja bojevali, brez srca in brez glavo Turkom puščala. Pa pod dolgotrajnim in strašnim tla cenjeni mohamedanskega rimovanja so se Jugoslovani obranili čilo in zdravi na duhu in telesu, obvarovali so svojo spomine, navdušenj« in trdno voljo, inihoriti si svobodno bodočnost. Zares lake mladostno kroposti si jo želeti kakor jo imajo Jugoslovan1 in občudovati je njih značajna vztrajnost in njih tenisu podobno ustajenje. V živom prizadevanji po osvobodečem novorojenji se godi po vseh deželah okrog srodnjega morja, ki tri dele sveta veže, neodstranljivo mogočno delovanje kulturne zgodovine. Tam ima zopet razcvesti novo življenje, v vseh krasnih deželah, kjer jo bila nekdaj in več stoletij zaporetloni zedi-njena vsa svetovna izobraženost, dokler je niso barbarji in tirani odpodili in zatrli. Tam so pnla najlepša mesta svetovnega izobnižonja v razvaline , in sinit, se je vlegla po oblastjih, kterim jo bila duša vzeta. A čas se meni in novo življenje procveti iz razvalin. Narodi so pod razvalinami svoje pre-šlosti živi ostali, in genius zgodovinski jih kliče k novim delom. Spolnitev tega poklica so na Balkana vedno bolj bliža, kolikor bolj je žo dogotovljena na apeninskem poluotoku in kolikor bolj se dopolnujo ravno na pirenejskem. Raztrgana Italija jo razsula spone, staro oblike, ki so jo vezale; osvobodila in zodinila se je, in veselil se jo ž njo tega ves izobražen svet. Celo Avstrija, ki je v tom pomlajenji izgubila staro pravico, uklanja so volji zgodovine in z no^iJiaLijo prijateljstvo sklepa. Dolgo in nezaslišano po nialovretlni vladi tlačena Španija, pridobila si je s silo in uporom svobodo novorojenja, in vsi narodi so veselo priklicovali in celo izmed mogočnih vladarjev ni nobeden prsta gonil. In po tacih skušnjah , po taeih dejanjih bi balkanski polotok v svojem zdanjem stanu ostal V bi krščanski narodi prenašali, da niohomedanci z z njimi delajo kakor s čredo? (icnius zgodovine klico mogočno — ne! Dan vstajenja se bliža kristjanom v Turčiji. Jugoslovani, Romani in Grki bodo imeli bodočnost vzhoda določevati. Največ! del balkanskega polaotoka pa je v lasti Jugoslovanov, ki bodo prevzeli ded.ščino svojih očetov. Ako so pa o turških Slovanih govori, mora so nehote tudi na avstrijske Jugoslovane misliti, ker so z onostranskimi eno edino. Naj Avstrija-Ogerska to premisli in naj se ne pregrešuje nad jugoslovanstvoro, kajti tak greli bi se utegnil strahovito maščevati. ravnopravnost i državne poslance.) V Knviiopraviiost na papirji. (Velikonočni pirhi in na VI. V Ljutomeru 25. marca. V 29. lisi u i*, marca „81. Naroda" sto prinesli Lattermanovo najnovejšo naredbo Ili. tebr. 1869 glede rabe slov. jezika pri sodnijah. Dobro ste jo vi v 6 točkah komentirali. Da sto šo predobro o njej mislili in tla sto bili še premalo pesimist, pošljem vam denes naj avtentičnojsi komentar k gla6ovitemu 19. — Kakor jo nas v Ljutomeru prvo čast doletela, da nam je vlada l«». g glede rabo našega jezika glavnih šolah temeljito razjasnila, pripetila se nam jo spet taista čast glede rabo našega jezika pri sodnijah. Stvar jo taka: Že poprej se je v pisarni tukajšnega odvetnika dr. J. Ploja mnogo slovenski delalo; od nove organizacijo počemši so jo pa v njegovi pisarni za načelo vzelo za slovensko stranke VSO slovenski delati, ako stranka sama naročito nemškega spisa no zahteva, kar se pri nas skoraj nikdar no zgodi; vsaj meni dozdtij ni nobeni taki slučaj znan. Na hvalo moram reči da se ljutom, sodni ja strogo ravnopravnosti drži in da se dobivajo na slovenske vloge zmerom slovenske rešitve. Sodnik sam jo rekol , da se bo vedno kar je mogoče natanko ravnopravnosti držal in d a nebo ni k d a r dopuščal, da hi se slovenska vloga neslovenski rešila. Gotovo neprecen- *—————— nmi "i ii ■■! ii 11 i minil ■ m n niiiMigimai iMimnii — a——^y—m—I««««« Listek. iflutrrni Jezik. Pomen i u z g o ti o v i n a te besed 0. (Govor prof, Mojoiger-ja v besedi mariborske čitalnice '.'1 t. m.) Jezik v občo je oni dar božjih rok, kteri nam daje sposobnost svoje misli in čute drugim v pomenljivih glasih razodevati. S tem daiom smo povzdigneni nad vso druge stvari na zemlji, z njim smo vezani z rodovi, ki jih ločijo goro in doline, reke in morja na tisoče milj, z njim si podajamo roke z narodi, ki so živeli in delovali pred tisočletji. Vse druge priče namreč starodavnosti, stavbe in grobovi, zidovje in orožje, penezi in posode so le neme priče svojih časov in potrebujejo si posebnega tolmača, ali jezik je polna sapa človeško dušo in kder se on zglasi, tam gine tema, tam mine vsa negotovost. To imenitnost ima jezik za človeštvo v obče. Ali še posebne pred nosti ima za vsakterega iz med nas „materni jezik" in v ti posebnosti si ga hočemo nekoliko pred oči postaviti in si odgovoriti na vprašanja : a) kaj je materni jezik in b) kdaj in kako je ta bosoda nastala. Z neko čudno čarobo jo beseda „ materni jezik" obdana, in ako st var samo na sebi pogledamo, dobimo odgovor: „Nič drugega, nego govoritev one ljudstva , med ktorim jo kdo kot dete svojo sposobnost govorjenja naj prej razvil.* Ali tako stvarno, tako trezno človeški jezik ne pogleduje na stvari. Združite sc domišljija in srce in čo hoče samemu sebi dati ime, tu obljijo z besedo „materni jozik" pravo svoje bitjo z neko bliščečo krasoto z neko sveto ljubeznijo vzdigneno iz naj globočejše globine samega sebe, in tako ga veže s tem, kar smo vajeni naj ljubše, naj dražji na svetu imenovati z presladkim imenom „matere." Materni jezik je tedaj jezik, ktorega smo se naučili od svojo matere. Poglejmo zdaj pa v zgodovino kdaj in pri kterib narodih je beseda materni jezik naj prej nastala. Naj bolj izobražen narod starodavnosti vsaj kterega omika je našemu razumu dan današnji naj bolj pristopna, so bili tirki. V svojem prekrasnem helenskom jeziku imajo svoje llomero in Platone, svoje Ilerodote in Sophokleje in kar je šo teh duševnih velikanov več. na ktero se še zdaj po pretoku pol tretjega tisočletja z nekim svetim občudovanjem oziramo kotna nedosegljive uzoro človeškegabistrouma in blagosrčja, ali besede „materni jezik" si šo niso izmislili. Vse zaničevanje, s kterim so se na vse inostrance kot na barbare ozirali, ne pomenja toliko ljubezni do svojega jezika, kolikor mejo med Grkom in Negrkom. Imel je Grk svojo grško bitnost za jedino popolno razvito človečnost, v Negrku še človeka ni spoznal. Pri Grkih se beseda „materni jezik" še no nahaja. Drugača je stvar že pri Rimljanih, dedičih in preroditeljih grško omike. Nimam tukaj v mislih onih starodavnih možakov, onih strogih duhov, onih Rrutov in Tortpiatov, ki so s suhim očesom svoje sine domovini žrtvovali, onih Kurijov in Fabrieijcv, ki so brez višo omike v duševni in telesni revščini le za domovino živeli, tu imam lo v mislih oni omikan boljarski svet, ki si ga je zbral okoli sebe naj prej mlajši Scipion in ki sc jo trudil v Rimu vdomačiti grško omiko, ki je Homera in Kuripida, Platona in De-mostOna prestavljal v latinščino, z eno besedo imam v mislih one dvogo-vorno Rimljane, kterib vrhunec je Ciceron. On bere Sophokleja v latinsko prestavljenega, naj si jo prestava slabejša od same sebe. Kdor bi tega ne storil, bil bi sovražnik imenu Rimskemu. Za materni jezik mu služi beseda: „patrius scrmou t. j. „d o m o v i n s k i j c z i k." S to besedo označeni čut je z rimskim domoljubjem zvezan; jezik jo Rimljanov in mu služi za domače, za domovinske stvari in zarad tega ga tudi ljubi in v či-slih ima. Rimljan pa že tudi časti „matrono" t. j. hišno mater in pripoznava jino posobljenje na sina. Ciceron pravi: „No toliko v naročju, kolikor v besedi svoje matere sta bila Gracha odgojena/ Pa do besede „materni jezik" še niso prišli. Blizo poltisočletja po Ciceronu in rimski svet se je razsul v sip in prah. Germanski rodovi so posedli velik del prejšnega rimskega cesarstva, ali i so divjaki , ki niso marali svojstva in hiteli so se poromaniti, povi i .iti. — Se le pod Karlom, kterega imenujejo Velikega so je začela nemška zavt drainiti in z njo tudi spoštovanje do prirojenega jezika. l'a kmalu 572 41 ljive hvalo vroden izgled med štajerskimi sodniki! — Ali druga praksa je v tej zadevi pri ormuški in gornje radgonski sodniji. V Orniužu so od poetika slovensko vloge slovenski rešavali, ali na enkrat jih stara trma zgrabi in dajo na slovensko vlogo iz dr. J. Plojcve pisarne nemški odlok. Naravno, da je g. dr. Floj „stante pede" proti temu tolmačenju li>. §. pri nadsodniji v (iradcu rekurz vložil, kteremu se je je ravno včeraj graška nadsodnija s tem-le odpisom odezvala: Nr. 508. Das bobe k. k. vereintc Oberlandesgericht bat mit Verordnung vom 16, Februar 1809, Zabl 2010, vvortlich nachstehondes herabgelangeu lnssen : Das in sloveniscber Spraclie uberreichte Gesucb der M. K. de priis. 10. Dezember 1808, Z. 3305, vvurde beiin Gerichte angenommen. — Dam i t ist der otvva aus dom Artikel XIX. der S t a a t s g r u n d g e s e t z e vom 'JI. Dezombor 1807, z u vvelchon einc Dur ch fii h r u n gs-verordnung, betrcffcnd den v orbe r rscbend von Slovencu bevvohnten Thcil St ci e rm a rk s',( noch nicbt ergangen ist, abzulcitendcn Folgerung Geniigegeleistet. Eine ausdriiekliche Vorschrit't, dass ein daselbst in sloveniscber Spraclie vorkouiuicndes Gesucb auch in slovouischer Spracbe unbedingt er-ledigt vverden miisse, hestobt nicht, und es ist aucb bei dem Umstande, als M. K. durch einen Advocatcn einseliritt, kein Grund zur Besorgniss vor-banden, dass demselbender Inbalt der Erledigung aus Anlass, dass sio in der deutschen Spraclie erging, unbekannt bleiben vvurde. Demnacii iindet das k. k. Oberlandesgericht dem Hecursc dor M. K. gegen den Bescheid des k. k. Bezirkagerichtes Eriedau vom 10. Dezember 1808, Z. 3305, insoferne derselbo gegen dessen Abiassung in deutsther Spracbe gerichtet ist, keine Folge zu gebon, itn Uebrigen tlen envahnten Bescheid als nicht rekurirt unberiihrt zu lassen. \Vovon Sio unter Riickschluss dor Rceursbeiluge verstiindigt vvertlon. K. k. Dezirksgericbt Eriednu, am '23. Februar 1809. Latermanova okrožnica in to tolmačenje TJ. §. je obojo od IG. februarja datirano! — Gornjeradgonska sodnija pa principielno vse slovenske vloge nemški rešuje. Kavno zdaj se nahajata 2 energična rekursa iz dr. Plojcve pisarne zoper nemško reševanje pri graški nadsodniji. Tam sta pa neki, kakor čujemo okrajni sodnik Nemanič in avskultant Zupančič (po imenih gotovo ne 2 potomca starih Keruskov) s strankami v kterib imenu so je rekuriralo, zapisnik zarad tega naredila, kteri zna Zirkelbachovemu in Kotzbeckovcmu podoben biti; — kajti v tir. Plojevi pisarni se ne nadleguje vsaka pojedina stranka, ali hoče res slovenska pisma imeti, nego jo za načelo vzeto, da je za Slovonco neznajočo nemški slovenski jezik žo sam ob sebi brez vsega pitanja „Aintssprarho". — Dajo to načelo pravo, vam hočem v tlokaz ta le dogodek navesti: G. dr. Ploj zastopa Matija Hantoša kmeta iz Terbegovec proti Jožefu Matijašiču kmetu tudi od tatu, oba spadajoča pod gornjeradgonsko sod-nijo. 17. marca lotočnjega leta je bil v gorni Radgoni rok (Tagsatzung) za to pravdo razpisan. Na enkrat pride v strašnem vromeuu Jožef Matijašič iz Terbegovec .'! ure daleč v dr. Plojevo pisarno z nemškim gornjeradgonskini povabilom k roku mislec, tla bo tu v Ljutomeru razprava , ker g. dr. Ploj kakor zastopnik protivnika tu stanuje; vsaj gornjeratlgou.ki tožbo dostavljajoči sluga mu je stvar tako raztolmačil. — Mož je bil ves obupan, ko jo izvedel, da nin jo rečeno v nemški odloki, da mora ob !). uri v gornji Radgoni biti. Ni vedel, ali bi klel, ali bi se jokal, — kričal je : zakaj smo dr. Prologa volili, zakaj smo ta tabor imeli V! ako vse nič no koristi! Jaz slovenski dobro razumen in berem, ako bi bil slovensko odloko dobil, ne bi bil zdaj v Ljutomeru! — Iz Ljutomera v Radgono jo pa 5 ur hoda! — lu se je jela zopet pozgubljevati, ker je ljudstvu manjkala izobraženost in razvita zavednost svojo vlastitosti. Učenjaki in pesniki so pisali in peli v tujem narodu neumrvnem jeziku v latinščini. Resedo .materni jezik" še niso poznali. Prvi, ki so to besedo vstvarili, so bili, kolikor vemo, Italijani. V neki uradni listini iz gornjo Italijo iz leta 1189 se opisuje blagoslavljali j 6 neke crkve, pri kteri priložnosti je pridigoval nasoči patriarh lite ral i ter t. j. v učeni latinščini in potoni je to pridigo Paduanski vladika raztolmačil „m at e r nal i t er" t. j. v maternem jeziku, Med Italjani jo sloveči pesnik Dante prvi čutil veliko vnžnost razločka med živim matcrnini in mod mrtvim učenim jezikom. Začel je svoje neumrjočo delo „divina comoodia" spisavati latinsko, ali popustil jo ta jezik in spisal je svoj pesmotvar v maternem jeziku v italijanščini globoko čuteč, da bi mu drugače Virgil ne bil sluga voditelj ampak mojster velitel). Pri Danteju »e naj prej nahaja izraz: p ari ar m a t e r n o t. j. govoriti v maternem jeziku. Francozi rabijo besedo : 1 a n g u e m a t e r n e 11 e, že v prvi polovici 10. stoletja, pri Nemcih jo beseda „m u t t e r s p r a c h e* še le v drugi polovici 17. stoletja prihajala v rabo. Kar se nas Slovencev tiče je bil, kakor v drugih obzirih, tako tudi v tem menda Vodnik prvi, ki se je ti besedi podobno izrazil. V pesmi namreč „moj spominek" med drugim pojo : „Kar mat'je vučila, Me mika zapet. Kar starka zložila. Jo lično posnet." Od Vodnikovih časov sem je pri nas beseda „mat e r n i j e z i k" na dnevnem redu. O ljubezni do maternega jezika drugikrat. tako je bil Joief Matijašič iz Terbegovec 17. marca letošnjega leta kontuma- ciran, — ali pa domače govoreč je pravdo izgubil samo inizključivo zarad tega, ker se 1!>. po poprej navedeni rešitvi graške nadsodnij« > praksi izpeljuje! — Komentara mislim, ni treba nobenega k Matijašičevi dogobi od 17 marca. Poslali bomo tudi to tolmačenje 19. §. poslancema gpd. Lipoldu in Lenčeku, da mininistra Herbsta o tem interpelirajo. No da bi mi mislili, da bo dr. Herbst to rešitev obžaloval nego, da tudi on našo poslance o 1'). §. tako dobro poduči, kakor je dr. Giskra Bleivveisa in dr. Hasner Svetca. Ozir na zadnjo rase slov. politiko. (Konec.) Državna oblast, ki pri nas davke pobira in rekrute nabira, dolžna nam je v plačilo zato naš narodni obstanek , narodno svobodo in blagostanje zagotoviti in ker to ni mogoče brez zediiijenja Slovencev v eno deželo, mora vse Slovence v skupno slovensko domovino zediniti. Z oživljenjem tako imenovanega ilirskega kraljestva, od kojega se je nekaj pisariti in govoriti jelo, se Slovenec kratko in malo zadovoliti ne smo, ako bi so napravilo takovo, kakor gre govorica. Ze mnogo političnih spak so je v Avstriji porodilo, in to bi bila tudi ona, da bi se vezali s hrvaško Dalmacijo, ktera k trojedni kraljevini spada in vezali s koroškimi Nemci, kteri bi se te zveze prej ko ne z rokami in nogami branili, od drugo strani pa brez štajerskih Slovencev, ki so duša naše duše, in ki bi bili potem za Slovan-stvo izgubljeni. V kaj tacega Slovenci nikdar privoliti ne moremo. Zoper to pa mislim ne bo dosti ugovora, ako se zedinjeni Sloveniji (brez Dalmacije in brez koroških in štirskih Nemcev) podeli starodavno ime: „ilirsko kraljestvo". Kraljestvo, to bi stalo po velikosti v eni vrsti s holandskim, danskim, grškim, badenskiin in vvurtemberškim kraljestvom, in bi se torej lehko za samostojni del federativno Avstrije priznalo. V severni Ameriki zadostuje že 00.000 prebivalcev za samostojno državo. Če se pa vendar sodi, da nas je Slovencev za samostojno skupino premalo, mislim da bi se Slovenci celo nič ne protivili, ako hi so zedinjena Slovenija s svojo posebno slovensko avtonomijo s trojedno kraljevino združila, sc ve da morala bi trojednica samostojna biti, ne pa magjarska prikrpina, kakoršna je dandenašnji. Najprva in naj veča skrb naša pa mora biti, da so zedinimo! „Zedinjena Slovenija" to mora biti alfa in ornega naše sedanje politike , ona mora nam biti conditio sine ki uradnik na Primorskem, 1 snopič (27) .narodnih (večidel pobožnih i pesmi-, nahranili po Goriškem iu Beneškem ; 4) gosp. A. J, gimnazijast, l snopič (17 str.) pesmic iz Gorenjskih Begen; 5) g. Gašpei Križnik iz Motnika 1 snopič (581^'omačih pesmi; f>) g. Frančišek Sajevor zasebni učitelj v Motniku, 1 snopič (21 str.) „narodnih pesmi, pripovedek. pregovorov, običajev, vraž in imen." — Odsek za izdavanje knjig nasvetuje: a) naj se da tiskati Vodnikov rokopis. Izročilo se je bilo to delo g. Lev-stiku, in ker jo pred nekaj dnevi poslal Matici razun poezij in komentara tudi nekaj prozaičnih spisov skoro dodelanih, zato so prevzeli to v preso-jevanje gg. Šolar Mani in Frapotnik; poročni jo o njem gosp. grof Šolar. Fo daljem razgovarjanji se sprejame nasvet dr. Bleivveisov, da Matica izda spise Vodnikove: življenje poozije s komentarom, pa tudi prozaični del, kako naj se vravnajo, kaj opusti ali premeni, to naj z vrednikom g. Levstikom dožene odsek za izdavanje knjig. — Dalje omenjeni odsek nasvetuje: b) naj so izda Koledar in Letopis za 1870 leto. Odbor pritrdi ; vredbo ko-ledarjevo prevzame g. dr. Bleivveis, da mu nikakor ni mogoče pri tolikih opravilih še dalje vrodovati letopis, in toraj nasvetuje prof. Mam, naj lcto-pisovo vredovanjo prevzame prvosednik Matičin, g. dr. Gosta, sam. Nasvet podpirajo vsi vprični odborniki, iu sc sprejame ter ob enem določi, da so po .Novicah" o tej priliki vnovič povabijo pisatelji. Žo pred to razpravo je bral dr. Bleivveis iz pisma g. odbornika Trstenjaka željo, naj Matica opusti izdavanje „Koledarja" in izdava.vsako loto 3 zvezke časopisa, kteri bi bil namenjen strogim znanostim in vednostim, po izgledu češkega muzeja. Predsednik dr. Costa opomni, da jo to že odborov sklep (glej sporočilo o. in 6, odborove seje), ki se izvrši brž, ko ilejde dokaj primernega gradiva. — G. Godcev rokopis: .Jabolčna plemena" naj se c) po nasvetu odsekovem ponudi kmetijski družbi. G. dr. Bleivveis, spis na tanko pregledavši, hvali delo, ki kaže izvedenega sadjereja; ali le odlomek je iz velike sadjereje, in zarad podob, ki bi morale nialane (iliiminare) hiti, stalo bi na stotine gold., zato bi ga zdaj tudi družba kmetijska ne mogla sprejeti. Enoglasen je bil tedaj sklep, naj se g. pisatelju pošlje nazaj. — Za .Schiidlerjevo fiziko" naj se c) naprosijo za presojevalce gg. prof. Vurnar, J. Zajec in dr, Zupanec. in d) kupijo naj se cenejše, v svinec vlite slike; le g. Lesar je priporočal one v baker. — Blagajnik g. dr. Zupanec nasvetujo : Naj Maticu skuša kupiti hišo v Ljubljani. Ta nasvet podpirata pismeno tudi gg. odbornika Trstenjak in B. Kaić, — uni s pristavkom, da bi ta hiša utegnila prva začetnica biti za slovenski muzej, ta pa z željo, naj hi so v nji napravila narodna tiskarna. Tudi pričujoči odborniki pritrdijo bhigajnikoveinu predlogu, iu volijo so v ta namen v odsek: gg. dr. Zupanec, Ivan Vilhar, Anton Lesar in prvosednik dr. Gosta tako, da ozirajo so na razodote želje dovršijo to opravilo, vendar preden so pogodba podpiše, naj se predloži odboru v konečno potrjenje. * (.Vladna stranka) na Ogerskem je osnovana — kakor pravi dopisnik „N. f. F. — iz Nemcev, ki po večih mestih stanujejo, iz pokor-n i h Severoslovanov in iz enega dela Jugoslovanov. Ministerstvo pa jo magjarsko, in vendar so čisto magjarski volilni okraji volili opozicijonalno. Ker so Magjari, po njih lastnih besedah nositelji ogersko politike, je to prav, čudno stanje. Nemci so so že zdavnaj odpovedali samostojnosti v politiki, Slovaki in večidel tudi Srbi se poklonijo vsaki vladi, naj bo Bahova, Andra-šijeva ali Madarasova , Magjari so v oposiciji, torej se mora kaj zaobrniti." * (Glojtel glojte!) „Domovina" (nota bene .Domovina"!) piše o ljubljanskih volitvah: V tretjem zboru bi bili narodnjaki po vsi priliki imeli večino in lahko spravili 10 odbornikov v novo starešinstvo. Da tega niso hoteli, mora jim marsikdo zameriti, ker jo gotovo, da ta pasivnost ne moro prida donašati niti občinskemu gospodarstvu, niti narodnim interesom. Tu moramo sploh omeniti, da trpivnega upora vsaj pri občinskih volitvah ne odobravamo, naj se že v državno-pravnih rečeh o njom sodi, kakor se hoče. Zatorej se tudi popolnoma zlagamo na to stran s primorskimi Slovenci, ki neuplašljivo odbijajo krivico, ktero jim italijanstvo nanaša. Tudi oni vedo, da ostane večina na protivni strani, kakor to jasno dokazuje živo in jeder-nato potegovanje za tistih Ii odbornikov, ki jih v Tržaško starešinstvo pošilja taniošnjo obmestje. In vendar kaj jo (i glasov proti 48im drugim v starešinstvu, kteremu je slovenstvo vedno bilo trn v peti V * (F o 1 o m i k a) je nastala^ med češkim listom .Koruna" in ruskim .Golosom". Golos dola razliko med Šafarikom, Hauko, Palaekvm, Itiegerjem in pa med večino njihovih rojakov ki dozdaj iščejo svoj ideal v slavni minolosti češke zgodovine. .Komna" odgovarja na to, da so ravno ti možje učili česki narod minolosti češke iu da so sedani Čehi lo učenci in nasledniki njihovi in da se nikakor no razločujejo v mnenjih o česki zgodovini od svojih voditeljev. Minolost češka ima velik upliv na politično vedenje Čehov v sedanjih časih. Vzemite narodu češkemu spomin na preteklost, in brž jenja biti narod. Panslavizcm jo .Golosu" zjedinjenjo vseh slavjanskih narodov v eno državo. Slovanski narodi morajo opustiti svojo posebnost in vzeti ruski jezik. Po Koruninem mnenji to ne pojde, k večemu da naši potomci vzemo ruski jezik za diplomatičen jezik vseh Slovanov. Daljo pravi „Golos": Čehi si prisvojujejo prvo rolo pri Slovanih, kar tudi Poljaki, Srbi in Kusi delajo. Temu nasproti .Koruna" radovoljno priznava Rusom največo važnost izmed vseh Slovanov in jim želi, naj svoj namen srečno dosežejo. * (Slovenski tabor v ljubljanski okolici) misli napraviti maja meseca društvo „Slovenija." To izvorno namreč po ovinku, iz čeških „N. Listov." Program dopisnikujše ni znan. Da bi le istina bila. Dunajski) Imrzn <<